4SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014

EEKKSSTTRREEMMNNIITTEE SSPPOORRTTOOVVII VVOO MMAA

Nema pravewe fraer so parP

adobrancite skokaat od avion, a

paraglajderistite poletuvaat od

planina.

Letot mo`e da trae 10 minuti, a mo-

`e i so ~asovi. Za da se po~ne so obuka,

kandidatot mora da imam barem voza~ka

dozvola, so {to potvrduva deka pominal

nekakov medicinski test deka e zdrav.

No dokolku saka da polaga za pilotska

dozvola, treba da ima lekarsko odobre-

nie od vozduhoplovna medicina.

Vo dr`avata ima desetina klubovi za

paraglajderi, no samo vo dve ima serti-

cifirani {koli za obuka, vo Skopje i

vo Prilep.

Vo skopskiot klub za paraglajderi

"Vertigo", vo momentov ima okolu 70

~lenovi, a godi{no se obu~uvaat okolu

15-ina novi. Polovina od niv prodol`u-

vaat da bidat aktivni leta~i.

"Na{iot klub organizira obuka za

novi piloti {to sakaat da se obu~uvaat

i posle toa samostojno da letaat, no or-

ganizirame i letovi za turisti, koi ne

treba da imaat nikakva obuka. Samo tre-

ba da dojdat, da imaat `elba za letawe i

da nemaat strav. Ne treba da imaat ni-

kakvi drugi predznaewa. Da re~eme, se

sre}avame na Vodno, imame nekoja krat-

ka obuka za toj {to saka da leta, koja

trae 10-ina minuti, kako toj da ni pomog-

ne pri tr~aweto, kako da sedne na sedi{-

teto i potoa vo narednite polovina ~as

da u`iva vo letot", objasnuva Sa{o Smi-

levski od klubot "Vertigo".

Idnite piloti, pak, mora da pominat

40-~asovna obuka, koja ima teoretski i

prakti~en del. Prakti~niot del e leta-

weto, a teoretskiot del se sostoi od ne-

kolku oblasti: aerodinamika, meteoro-

logija, pravila i propisi, tehnika na

letawe, konstrukcija na paraglajder.

"Toa se osnovnite raboti. Kandida-

tot ne treba da znae s# za meteorologija-

ta, me|utoa da se zapoznae kakvi oblaci

ima, kolkava e ja~inata na veterot, zo{-

to vrne i kako se sozdava oblakot. Toa e

mnogu korisno ponatamu, koga }e leta.

Utre koga }e trgne samostojno da leta,

}e treba da znae kakvi se uslovite za le-

tawe za da go izvr{i letot bezbedno",

veli Sa{o.

Paraglajderistite velat deka bez-

bednosta vo ovoj sport e dovedena do

Se

u~anamenekojraz

sko

DDOOSSIIEE

SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014

AAKKEEDDOONNIIJJAA

O

namu kade {to za pove}eto e

dostignat vrvot, za sportskite

ka~uva~i po~nuva vistinskata

zabava. Sportskoto ka~uvawe e eden od

na{ite najtrofejni ekstremni spor-

tovi. Toa se dol`i na nizata prirodni

lokacii za ka~uvawe kaj nas, koi priv-

lekuvaat i ka~uva~i nadvor od dr`ava-

ta. Momentalno, vo ramkite na Make-

donskata sportsko-ka~uva~ka federa-

cija (MSKF) postojat sedum kluba.

Sportskoto ka~uvawe se odviva na

prirodna i na ve{ta~ka karpa, so toa

{to natprevaruva~kiot del e strogo

na ve{ta~ka. Makedonija godini nana-

zad e balkanski prvak i re~isi seko-

ga{ si zaminuva so medal. Na{ata rep-

rezentacija ima osummina ~lenovi i e

redoven u~esnik na evropskite i na

svetskite prvenstva.

- Celta na ka~uvaweto po~nuva so

alpinizmot. Toa e bazata. Alpinizmot

opfa}a iska~uvawe na nekoj vrv, vo se-

kakvi uslovi. Za da mo`e alpinistot

da go osvoi toj vrv, mora da znae da se

ka~uva po karpa, mraz, sneg i sli~no.

Sekoja karpa ima ocenka na te`inata.

Vo sportskoto ka~uvawe, najlesnata

ocenka e najte{ka vo alpinizmot. Na

primer, ako alpinistot se ka~il na

karpa so te`ina od ocenka {est, e tu-

ka po~nuva sportskoto ka~uvawe - veli

eden od na{ite sportski ka~uva~i,

Vladimir Trpovski.

Sportskoto ka~uvawe isklu~ivo e

osvojuvawe na karpa so odredena te`i-

na. Rizikot e sveden na minimum i toa

blagodarenie na kvalitetot na opre-

mata {to se koristi denes. Naj~esto

gre{kite pri ka~uvaweto se pre-

dizvikani od ~ove~ki faktor i

zatoa mora da se sledat pravila-

SPORTSKOTO KA^UVAWE NAJTROFEJNO

Predizvikot nakarpite

aglajdermaksimum od nekolku aspekti. Prvo,

samite proizvoditeli tolku mnogu gi

sertificiraat i se gri`at za bezbed-

nosta na svoite proizvodi, taka {to

dosega toa e dovedeno skoro do sovr-

{enstvo. Pova`en e ~ove~kiot faktor,

koj vlijae vrz bezbednosta.

Vo ovaa rabota nema pravewe fra-

er, velat tie.

Sekoj paraglajder ima i padobran,

koj e smesten vo eden kontejner kaj se-

di{teto. Dokolku se zatvori paraglaj-

derot, ili se leta vo lo{i uslovi, ili

dokolku ima nekoi bliski sredbi so ja-

to ptici, ili, pak, orel da se spletka

vo koncite, toga{ paraglajderot se zat-

vora i rotira, i se otvora padobranot.

Za da se otvori padobranot potrebni se

tri sekundi.

5

e podobruva samodoverbataEkstremnite sportovi ja podobruvaat samodoverbata kaj lu|eto. Tie

at mnogu podobro da reagiraat vo kriti~ni situacii. Osven toa, semaluva i nervozata. Namesto da kinat nervi, lu|eto ja naso~uvaatergijata kon re{avawe na problemot, a ne zo{to i kako se slu~il ne-problem. Lu|eto {to se zanimavaat so ekstremni sportovi u~at da

zmisluvaat vo procesi ili vo etapi. Zatoa Amerikanskata vojska ima politika deka vojnicite mora daknat so padobran barem edna{ vo nivnata obuka.

Po~etocite na sportskoto ka~uvawe vo Makedonija se na Matka

SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014

P

adobranstvoto e sport vo koj mo`e

da se do`ivee unikatno, edinstve-

no ~uvstvo na sloboda, veli trie-

set i devetgodi{niot Jane Stefanov,

~len na Aeroklubot od Skopje, koj dosega

skoknal nad 1.300 pati so padobran. Pa-

dobranstvoto e relativno nov sport i toj

podrazbira skokawe od avion, balon, he-

likopter, pa duri i od visokokatnici. Kaj

nas padobrancite sportisti, sepak, skoka-

at samo od avion.

"Treba da se donese odluka, da se pobe-

di{ sebesi i svoite stravovi i da ja po-

~uvstvuva{ slobodata. Da skoka{ so pa-

dobran e mnogu pozabavno otkolku da se-

di{ vo kafule i da pie{ viski", tvrdi Ja-

ne.

"Vistinskata ubavina vo padobrans-

tvoto e slobodniot pad. Toga{ teloto se

dvi`i so okolu 200 kilometri na ~as i

mo`e{ da pravi{ s# vo vozduh, da se dvi-

`i{ po trite oski, ima{ ~uvstvo na slo-

boda, zatoa {to takva e brzinata {to i

najmalo dvi`ewe na rakata pravi nesta-

bilnost, teloto se dvi`i, se vrti{. I na-

vistina e prekrasno. Jas sum letal so s# so

{to mo`e da se leta vo Makedonija. Sum

se zanimaval i so drugi sportovi, no ne

sum na{ol zamena za toj sloboden pad vo

padobranstvoto. Slobodniot pad trae

okolu 10 sekundi, ako se skoka od 1.000 -

1.200 metri. Od 2.000 metri e 30 sekundi i

od 3.000 e 45 sekundi", raska`uva Jane.

Vo Makedonija edinstvena {kola za

padobranci ima vo Aeroklubot vo Skopje.

Klubovi za padobranci ima i vo Kumano-

vo, Bitola i vo Prilep.

Za site {to sakaat da nau~at da skoka-

at, potrebna e obuka. Vo Aeroklubot

Skopje se pravat grupi od minimum troj-

ca. Del od obukata e vo u~ilnica, a del e

na aerodrom. Trae ~etiri nedeli, no ins-

ta. Na edna nasoka sekoga{ se ka~uvaat

najmalku dvajca. Edniot go dr`i ja`e-

to na drugiot za da ne padne.

- Za da se stane dobar natprevaru-

va~ vo ovoj sport, treba da se trenira

od dete, a za rekreacija, potrebna e sa-

mo `elba. Bazata ni e na ve{ta~kata

karpa pokraj Vardar, kade {to se odr-

`uvaat kursevi i treninzi - veli Vla-

dimir.

Pri osvojuvaweto na edna karpa, ka-

~uva~ite sledat nasoka, koja ja postavu-

vaat lu|e so licenca za taa funkcija.

Kaj nas, vo Makedonija, postojat pove}e

lokaliteti za ka~uvawe. Predizvikot

e sekoga{ e da se ka~i{ na pote{kata

nasoka, a za toa e potrebno da si fizi~-

ki i psihi~ki podgotven. Kako rezul-

tat na podgotovkite za tie podvizi, se

napraveni ve{ta~kite karpi. Sport-

skoto ka~uvawe na ve{ta~ki karpi se

podgotvuva za olimpiska disciplina i

toa, najverojatno, vo 2020 godina.

Prilep - izmislen zaka~uvawe, stigna do"Diskaveri"

Prilep momentalno e eden od najgo-

lemite centri vo Evropa za ka~uvawe

vo disciplinata bouldering. Toa se ma-

li karpi, najmnogu do pet metri, se sta-

vaat du{eci pod niv i se mnogu te{ki

za ka~uvawe.

- "Diskaveri ~anel" snima{e vo

Prilep za sportskoto ka~uvawe kaj

nas. Ima{e mnogu zvu~ni imiwa. Vo

okolinata na Prilep ima okolu 10.000

kvadratni metri so granitni karpi,

{to go pravi privle~en za ka~uva~ite

- veli Vladimir.

Kolku ~ini letaweto

Vo Makedonija edinstve-

na {kola za padobranci ima

vo Aeroklubot vo Skopje

DDOOSSIIEE

10 sekundiadrenalin

Kompletno nov padob-

ran ~ini okolu 6.000 do-

lari. Me|utoa, mo`e da se

najdat i polovni za 1.500

evra. Obukata za skokawe

so padobran, zaedno so

tri skoka, odi vo paket i

se pla}aat 300 evra. Os-

ven toa, potrebno e i le-

karsko uverenie od vozdu-

hoplovna medicina, koe

~ini 100 evra. Samiot

skok, ako stanuva zbor za

padobranec so licenca,

~ini 15 evra. Cenata odi

nagore ako e potrebno da

se anga`iraat dvajca nas-

tavnici, eden na zemja i

eden vo avionot, koi }e mu

pomagaat i }e go koordini-

raat padobranecot. To-

ga{, zaedno so iznajmuva-

we na opremata, eden skok

}e ~ini 50 evra.

Za nova oprema za pa-

raglajderstvo bi trebalo

da se oddelat okolu 2.500

evra. Vo kompletna opre-

ma spa|aat paraglajder,

sedi{te, rezerven padob-

ran, koj e neophoden, kaci-

ga, rakavici, patiki, pa

duri i instrument za le-

tawe so GPS navigacija.

Nova oprema za leta-

we so zmej ~ini od 2.500

do 10.000 evra. Toa zavisi

od klasite na kriloto, is-

to kako kaj avtomobilite.

Obukata se pla}a 300 ev-

ra.

EEKKSSTTRREEMMNNIITTEE SSPPOORRTTOOVVII VVOO MMAAAKKEEDDOONNIIJJAA

6

SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014

Foto: D

. P

er

kovski

Manekenkata Veronika

Nikolovska od modnoto

studio "Crnokrak" pozira-

{e, specijalno za "Vest",

vo AeroklubotSkopje,blizu

Stenkovec .

Fr

izur

a i {

minka: "S

il

ue-

te"

truktorot mo`e da odlu~i da trae i 5-6, s# dodeka ne

bide siguren deka kandidatot e podgotven.

"Mladite, koga }e dojdat kaj nas, imaat razli~ni

`elbi, ne{ta {to gi videle na Internet. I prvo {to

treba da gi nau~ime e da po~nat so mali ~ekori. I se-

koga{ se iznenadeni koga }e vidat deka tie lu|e {to gi

gledaat na klipovite posvetile golem del od `ivotot

da go nau~at toa. Treba mnogu da se ve`ba, da se u~i, za

da se stigne do toa nivo. Vo obukata nema mnogu knigi

i u~ewe. Se u~i preku videa, prezentacii’", veli Jane.

Za instruktorite e najva`no kako reagiraat kandi-

datite koga se pod adrenalin, za{to nekoi se ko~at, a

nekoi, pak, rabotat pobrzo. Ovie prvite, ako ne mo`e

da go pobedat toa, }e mora da se otka`at od padobrans-

tvoto.

"Da ne se la`eme, skokaweto i letaweto ne e za ~o-

vekot, ne sme za toa predodredeni. Morame mnogu da

razmisluvame za toa kako da go postavime na{eto telo.

Zatoa treba da se ve`ba i odredeni proceduri da ni

stanat potsvesni, da gi pravime mehani~ki. Na primer,

ako ne ti se otvori padobranot, treba da se donese br-

za odluka i da se otvori rezervniot padobran, i celata

taa aktivnost da se napravi mehani~ki, bez mnogu raz-

misluvawe. Zna~i, muskulite treba da nau~at kade da

se stavi rakata, {to s# da se napravi i da se aktivira

vo najkratok rok", objasnuva Jane.

Za padobranecot ne e najgolem no}en ko{mar da ne

mu se otvori padobranot. Najstra{no od s# e da nema

skokawe.

Da otide{ na aerodrom i vremeto da bide lo{o, a

ne mo`e{ da poleta{. Nema avion, nema benzin.. toa e

najstra{no, a ako ne se otvori padobranot, ima{ re-

zerven, rezervniot padobran sekoga{ se otvora.

A mo`e li i vtoriot padobran da ne se otvori?

"Mo`e, toga{ si najgolem baksuz i toga{, najverojat-

no, }e te zgazi avtobus pred da se ka~i{ vo avion", se

smee Jane.

Minata godina, na obukata za padobranec pominale

12 lu|e. Prethodnata 10. Trojca od lani prodol`ile da

skokaat i dobile licenca, so koja mo`e da skokaat se-

kade vo svetot. Za da se dobie A licenca, potrebni se

25 skokovi. Za site tie skokovi potrebno e nadzor, od-

nosno instruktor {to }e se gri`i za padobranecot.

Od 16 do 66 godiniNema vozrasni granici za skok so padobran,

letawe so paraglajder ili so zmej. Najva`no e ka-

ko ~ovek se ~uvstvuva psihi~ki i fizi~ki. Za da

se stane pilot ili padobranec, dolnata granica

e 16 godini. Za toa se potrebni i pismeni dozvo-

li od dvajcata roditeli. Ve}e od 18 godini, sekoj

mo`e samostojno da se prijavi. Gorna granica ne-

ma. Vo Makedonija ima leta~i i na 65 godini.

Aktivni leta~iAktivni paraglajderisti vo Makedonija ima okolu

150 do 200. Taa brojka se menuva. Ima postari {to s# po-

malku letaat, no ima i mladi {to sakaat da letaat. Zme-

jari vo Makedonija ima malku, okolu 7-8 lu|e {to aktiv-

no se zanimavaat so ovoj sport.

Padobranci so licenca se 23. Licencite ne se ve~ni.

Na dve godini treba da se obnovuvaat. Ako nema{ dovol-

no skokovi vo tie godini, }e treba povtorno da polaga{.

Ne e kako voza~ka dozvola.

[

to be, na Vardar }e

surfate?", e edno od

prvite potcenuva~ki

pra{awa {to gi dobile To-

mas Debalovski i Alen Ome-

ragi}, no tie ve}e vtora godi-

na javaat na branovi, razvi-

vaj}i kultura {to dosega ne e

videna kaj nas. Zavisnici od

adrenalin i vo postojana pot-

raga po vozbuda, Tomas i

Alen, kone~no, najdoa ne{to

{to otskoknuva duri i vo ot-

ka~eniot svet na ekstremnite

sportovi, so koi godini nana-

zad se zanimavaat.

- Mnogumina n# gledaa ka-

ko da sme ludi koga im spom-

enavme deka po~navme da

se zanimavame so surfa-

we. Nie imame probano

pove}e ekstremni spor-

tovi, no ni{to ne se spo-

reduva so surfaweto.

Momentot koga }e zasta-

nete na vrvot na branot,

vredi da se do`ivee.

Onoj {to edna{ probal

da surfa, nikoga{ ne

prestanal - veli Tomas,

koj, zaedno so Alen, e

pretstavnik na klubot

"Ujusansa" od Slovenija.

Za razlika od pove}e-

to ekstremni sportovi,

koi se relativno skapi,

vo pogled na opremata i

na lokaciite kade {to

mo`e da se praktikuvaat, kaj

surfaweto, kupuvate {tica i

obleka za vo voda i ve}e ste

podgotveni za po~etok. Naj-

va`no e {to branovite se

besplatni. Okolu 150-200

mladi lu|e od Makedonija ve-

}e poka`uvaat interes za sur-

faweto, kako posebna kultu-

ra na `iveewe i odli~en na-

~in da se pomine letniot od-

mor.

- Se zasitivme od istite

raboti. Ni treba{e ne{to

novo, a surfaweto ni go ovoz-

mo`uva toa. Ova e eden od po-

zastapenite sportovi vo Ev-

ropa i vo svetot, iako kaj nas

s# u{te e misterija. Stanuva

zbor za eden od najevtinite

sportovi. Opremata mo`e da

trae dolg period, a branovite

sekoga{ }e gi ima i se bes-

platni. Surfaweto pretsta-

vuva poseben na~in na `ivee-

we i s# pove}e se {iri kaj

mladite kaj nas. Interesno e

{to kaj nas momentalno `e-

nite se pove}e zainteresira-

ni za ovoj sport - izjavi

Alen, koj porano ima treni-

rano vo fudbalskiot klub

"Vardar", pa duri i ima stig-

nato do mladinskite katego-

rii na makedonskata repre-

zentacija.

Samo dva dena

im bile potrebni

na Alen i na Tomas

da zastanat na {ti-

cata za surfawe vo

voda, pri nivnite

prvi obidi lani, vo

[panija.

- Koga po~nav so

snoubording, me bo-

lea nozete, ramena-

ta, dodeka kaj sur-

faweto pa|a{ vo

voda i zatoa po~e-

tocite se polesni.

Nie dosega imame

dostignato visina

na branovi do dva

metra, a iskusnite

surferi postojano

tragaat po lokacii, pa duri

javaat i na branovi od deset i

pove}e metri. Ima mesta vo

Portugalija so branovi i po

triesetina metri, na koi se

obiduvaat samo najdobrite i

najludi surferi - dodade To-

mas, koj so tradicionalniot

pozdrav na surferite - "Alo-

ha" gi povika qubitelite vo

ekstremnite sportovi da im

se pridru`at letovo, na bra-

novite vo [panija.

Sudir soajkula e dobar znak

Se slu~uva surferite da

naletaat na ribi i sli~no do-

deka se vo voda, no, sepak, toa

e retkost. Takvo ne{to mu se

slu~ilo na Tomas, koj pri ed-

no lansko surfawe vo [pani-

ja, imal sredba so mala ajkula,

no podocna od poiskusnite

kolegi doznal deka toa e do-

bar znak.

- Se slu~i pred mene da za-

bele`am mala ajkula i, iskre-

no, mi se smrzna krvta. Eden

od instruktorite mi ka`a de-

ka toa e retkost i zna~i deka

surferot koj }e se sretne so

ajkula, ima golema energija

vo sebe, koja zra~i - veli To-

mas.

Makedonkite meraklijki zajavawe na branovi

Alen

Omeragi}(DESNO)

i Tomas

Debalovski

sekoe leto odat

na surfawe vo

[panija

DDOOSSIIEE

"

Vo potraga pobranovi na Internet

Terminot "surfawe", od aspekt na

prebaruvawe na Internet, si go oprav-

duva imeto. Edna od prvite raboti {to

gi pravat surferite nautro e surfawe

niz portalite, so cel da gi vidat vre-

menskata prognoza i dvi`eweto na pri-

livot i odlivot za da znaat kade i koga

denta }e se pojavat najdobrite branovi.

- Toa e rutina za sekoj iskusen sur-

fer. Ovoj sport zavisi od branovite i

zatoa e potrebno da znaeme kako se dvi-

`at vetrovite, so cel da bideme na lo-

kacijata koja denta gi ima najdobrite

branovi - veli Alen.

EEKKSSTTRREEMMNNIITTEE SSPPOORRTTOOVVII VVOO MMAAAKKEEDDOONNIIJJAA

Z

mejarstvoto vo Makedonija postoi

nad ~etirieset godini. Obuka za le-

tawe ima samo vo klubot "Kros kan-

tri", koj e smesten vo Ohrid, se izveduva

niz razni mesta, vo zavisnost od toa od ka-

de e kandidatot.

Po~etnicite najprvo u~at da poletu-

vaat od pomali brda, toa zna~i poletuva-

we so zatr~uvawe. Vo ramninski predeli

kade {to nema viso~ini, poletuvaweto se

u~i so vle~ewe so ja`e.

"Za obukata opremata ja dava klubot.

Toa e {kolska oprema. Pilotite po~et-

nici ne kupuvaat oprema, bidej}i nekoi

od niv se otka`uvaat. Najprvo }e probaat,

da vidat dali e toa sport so koj sakaat da

se zanimavaat. Ako im odgovara, toga{ si

kupuvaat svoja", veli Vladimir Barakov-

ski, aktiven leta~ so zmej ve}e 23 godini

i del od makedonskata reprezentacija vo

2011 godina.

Vo Makedonija dosega nemalo pote{-

ki nezgodi pri letawe so zmej. Povredi od

tipot na udirawe, skr{enica na raka ima-

lo, no fatalna nezgoda nemalo. "Nie

vo Makedonija duri ne sme imale ni-

tu otvorawe na rezerven padobran",

veli Barakovski.

Opremata za zmejarstvo te`i oko-

lu 30 kilogrami. Potrebni se deseti-

na minuti da se postavi i da bide pod-

gotvena za poletuvawe.

Nema gorna visinska granica za

letawe so zmej nitu, pak, prose~na.

Toa zavisi od terenot kade {to se le-

ta, no obi~no nad 4.000 metri ve}e ne

se prepora~uva.

"Celta e da otide{ {to povisoko

i podolgo da trae letot. Jas li~no le-

tam okolu 4 ~asa, {to voop{to ne e

malku. Letaat i po 5-6 ~asa, rekord vo

letawe e 11 ~asa. Vo princip, treba da le-

ta{ dodeka toa ti pretstavuva u`ivawe,

ako stanuva zbor za rekreativno letawe.

Dodeka ne po~uvstvuva{ zamor. Ako sta-

nuva zbor za natprevaruvawe, toa e drugo.

Tuka predizvikot e poinakov. Ne stanuva

zbor za u`ivawe tuku za brkawe rezul-

tat", ka`uva Barakovski.

I paraglajderistite i leta~ite so

zmej go poso~uvaat Kru{evo kako edna od

poubavite destinacii vo Evropa.

Ru`ica Fotinovska

Nikola Petrovski

Opremata na zme-

jarite te`i okolu 30

kilogrami. Potrebni

se desetina minuti

da se postavi i da

bide podgotvena za

poletawe

Mentalna

budnost

Ekstr

em

en spor

t e popul

ar

en ter

min za

f

izi~ki aktivnosti niz koi se do`

ivuva vi-

soko n

ivo n

a v

ozbuda. V

oobi~aenoto o

bja

snuva-

w

e {

to nau~nicite go davaat koga tr

eba da od-

govor

at

na

pr

a{

aw

eto

zo{

to

odr

edeni

lu|e

tol

ku m

nogu g

i p

rivl

ekuvaat e

kstr

em

nite s

por

-

tovi,

e sl

ednoto:

koga }e se najd

em

e vo opasna

situacija

, na{

ite nadbubr

e`

ni `

lezdi l

a~at

dva hor

mona - adr

enal

in i nor

adr

enal

in.

Tie

go podgotvuvaat na{

eto tel

o za kr

izni situa-

cii.

Nor

adr

enal

inot ja

zgol

em

uva m

ental

nata

budnost,

dejs

tvuva kako nevr

otr

ansm

iter

i gi

pr

enesuva podatocite od edna }el

ija

na m

ozo-

kot vo dr

uga. A

dr

enal

inot go zabr

zuva pul

sot,

ja pr

enesuva kr

vta od ko`

ata i od vnatr

e{

ni-

te or

gani kon r

acete i nozete,

i vl

ija

e

vr

z cr

niot dr

ob da pr

oizveduva

gl

ikoza koja

, pak,

obezbe-

duva sil

a za m

us-

kul

ite.

Nema visinska granica za leta~ite so zmej