Grafi~ko ureduvawe

i dizajn: Branko Prqa

Ilustracii vo knigata

i na koricata:

Vladimir Luka{

Stru~en sorabotnik:

Adrijan Bo`inovski

CIP - Katalogizacija vo

publikacija; Nacionalna i

univerzitetska biblioteka

„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

821.163.3

PRQA, Branko

Dosie: Planeta Iks :

“Tajni dokumenti od privatniot

`ivot na planetite” /

Branko Prqa;

[Ilustracii: Vladimir Luka{],

Skopje: Templum, 2009. -

173 str. : ilustr. ; 21 sm.

(Biblioteka Astro Gnom; kniga 1)

Bele{ka za avtorot: str. 171 -

Bel. za avtorot na crte`ite: str. 171 -

ISBN 978-9989-189-63-0

COBISS.MK - ID 80854282

Templum, adresa:

Kliment Ohridski 15, 1000

Skopje

www.templum.com.mk

templum@t-home.mk

TEMPLUM

Skopje, 2009

k n i g a 1

Branko Prqa

A S T R O G N O M

Dosie: Planeta Iks

“Tajni dokumenti od privatniot `ivot na planetite”

S O D R @ I N A

Strogo doverlivo! 7

Traga~i po vistinata 11

Dosieja:

Merkur i Venera 13

Zemja 25

Mars 39

Asteroidi 53

Jupiter 65

Saturn 77

Uran 91

Neptun 103

Pluton 117

Trans-Neptunovi objekti 127

Kraj na dosieto... 144

Astronomski tro{ki

Za najmalite: Patuvawata na Tim-Tim 149

Astronomski re~nik 155

Bele{ka za avtorot 173

Traga~i po vistinata

Prof Istor I. Jaski, profesor po istorija

Prof. Rija Isto Jaski, prof. po istorija, `ena na Istor

Terija Miski, specijalistka po planetarni misterii

Mar{al Artist, specijalist po bore~ki ve{tini

Razum i Zaklu~ok Silogiski, bliznaci, logi~ari

@uva~ot Raskaski, raska`uva~ na astronomski prikazni

Prof. Um Univerz, ekspert po pra{awa za univerzumot

Prof. Fizik Astro{izik, profesor po fizika

Prof. Hemik Neorganik i Organik, profesori po hemija

Red Imir, ~uvar na redot i mirot

Prof. Ogi Bioloski, profesor po biologija

Xorxe Bu{i}, general, porane{en pretsedatel na SAD

M-r No @ivot, specijalist za `ivotni pra{awa

Prof. Log Sociski, profesor po sociologija

Prof. Tika Statiska, ekspert po statisti~ki pra{awa

Prof Geo Grafiski, profesor po geografija

Inspektor Naklon, detektiv za astronomski pra{awa

Nau~nikot Bezmilosen, specijalist za nauka

Seznajko Faktiski, poznava~ na neobi~ni podatoci

Prof. Geo Loxik, profesor po geologija

Yvezdan Trejsi, detektiv za astronomski izmami

Raskaz Uva~, qubitel na ta`nite prikazni

[ego Biski, porane{en informator

Prof. Astro Loxik, astronom i dixej

Prof. Astral Proxek{n, astronom i jogin

Stiven Hoking i Karl Sagan, viziting profesori

...i mnogu, mnogu drugi vonzemjani.

39

dosie: MARS

Marsovci (nerealno {ou)

U~estvuvaat:

Mars „Ozi” Marsovec, biv{ roker

Fobos „Xek” Marsovec, sin na Ozi, buntoven

Dejmos „Keli” Marsovec, }erka na Ozi, svoeglava

Mars: Poglednete okolu vas, Fobos i Dejmos, site

sateliti na planetite se dvi`at vo edna nasoka, samo

vie vo sprotivna.

Fobos: Taka e koga si sin na poznat roker.

Mars: Ti u{te najde da zboruva{... znae{ li deka tvo-

jata rotacija okolu mene e tri pati na den! Vo glava

mi se vrti od tebe.

Fobos: Takov sum, sakam brzina.

Mars: Ah, {to }e pravam so vas...

Dejmos: Ni{to, ostavi n$...

Mars: A ti, mlada damo, tolku si lesnoumna {to

~ovek mo`e bez problem da izbega od tvojata gravita-

cija, sè {to treba da napravi e da skokne so brzina od

11 km/~as.

Dejmos: Takva sum, ne sakam da se vrzuvam. Imam svoj

identitet.

Mars: Identitet, ah, vie ne znaete {to e identitet.

Vo moite mladi denovi jas bev ~len na bend koj napra-

vi revolucija vo muzikata...

Dejmos: Da, za tebe velea mnogu ne{ta, pa i deka ima

cela civilizacija na tebe, duri i denes nekoi veruva-

at deka ima `ivot vo tebe, no toa se samo prikazni, ti

si sosema bez`ivoten...

Mars: Ne mi se veruva {to slu{am od sopstvenite

deca... i ti li misli{ taka Fobos? Kolku bevme blis-

ki koga be{e mal, pa ti si najblizok satelit do svojata

planeta koj postoi vo Son~eviot sistem.

Fobos ne odgovara ni{to, ja stava kacigata na glava,

sednuva na negoviot motor i dava gas. Zad nego ostanu-

va samo prav.

Ete, kako roditelite gi pla}aat gre{kite od burniot

`ivot vo mladosta. Se nadevame deka Fobos i Dejmos

}e se vrazumat i }e go po~ituvaat nivniot tatko za toa

{to e - planeta so najmnogu mo`nosti za kolonizacija

od strana na ~ovekot, a ne da go procenuvaat spored

negovoto burno rokersko minato.

Pove}e za istorijata na ova neverojatno {ou od prof.

Istor I. Jaski

Avtorot: Profesore, koj prv gi zabele`al ovie dve

buntovni~ki deca na Mars, idnite yvezdi na {outo

Marsovci?

Prof. Istor: Prv idejata za {outo Marsovci ja

dobiva astronomot Johan Kepler, koj pi{uva edno sce-

40

nario vo koe, pokraj Mars, predviduva u{te dva glav-

ni likovi, t.e. dve deca na Mars, no bidej}i nemalo

soodvetni kandidati za taa uloga, {outo ne stignalo

do produkcija.

Inspiriran od scenarioto na Kepler, Xonatan

Svift gi napomenuva dvete deca na Mars, vo negovoto

delo „Patuvawata na Guliver”, kade {to astronomi-

te na Liliput gi otkrivaat dvete mese~ini na Mars

na dale~ina od 3 i 5 dijametri na Mars. Ova, za~udu-

va~ki, odgovara na vistinskite orbiti na Fobos i

Dejmos, no bidej}i deloto bilo od fiktivna priroda

nau~nicite ne mu pridavaat zna~ewe.

Idejata za {outo Marsovci povtorno ja vra}a Vol-

ter, francuski prosvetitelski filozof i pisatel, koj

saka da napravi edukativna emisija za planetite, no

bidej}i parite za obrazovni emisii, duri i vo vremeto

na prosvetitelstvoto, se tro{ele na emisii za turbo

folk i odgle-

duvawe kompi-

ri, ovaa ideja

propadnala.

Prof. Istor I. Jaski,ekspert po istorija

41

Avtorot: Ka`ete ni, profesore Istor, od kade potek-

nuva imeto na ovie dva sateliti?

Prof. Istor: Toa e interesno pra{awe. Iako Mars

nosi rimsko ime, Fobos i Dejmos imiwata gi dobile

spored dvata sinovi na gr~kiot Mars, t.e. Ares. Tie se

pridru`nici na tatkoto vo vojnite.

Avtorot: A imeto na Mars?

Prof. Istor: Negovoto ime generalno se vrzuva so

dve raboti: crvenata boja na Mars i negoviot buntoven

i voinstven karakter od mladite denovi. Vavilonci-

te go narekuvale Nergal, spored nivniot bog na ognot,

vojnata, uni{tuvaweto i rokenrolot. Grcite samo go

preveduvaat ova vo Ares, a rimjanite vo Mars.

Avtorot: [to e so drugite narodi?

Prof. Istor: Indijcite go narekuvale Mangala ili

Agaraka („crveniot”) na sanskritski, a Egip}anite

“Hr D{r” ({to nekoi go smetaat za lo{o pro~itano d-r

m-r”) ili „Horus crveniot”, Evreite Ma’adim “onoj koj

crvenee” (ili popularno nare~en „Madam koja crve-

nee pri pogledot na ergenite”). Vo islamskite zemji e

poznat kako al-Mirikh, Merih ili Merikh. Na dale~-

niot istok go narekuvaat „ognena yvezda”, {to verojat-

no poteknuva od koncertot na Mars vo asteroidniot

pojas koga binata se zapalila i site bile prinudeni

da go napu{tat koncertot.

Avtorot: Dali se tie edinstvenite sateliti na

Mars?

Prof. Istor: Ne, Mars e edinstvenata planeta, osven

Zemjata, koja ima i postojani ve{ta~ki sateliti. Toa se

Mars Odisej, Mars Ekspres i Mars Rekonesans Orbiter.

42

Avtorot: Vi blagodaram zaradi va{eto gostuvawe

vo na{ata kniga. A, sega se selime na edinstvenata

planeta na koja ima `ivot vo vselenava, na{ata pla-

neta Zemja.

^itatel: Zastanete, kako e mo`no vselenata da bide

tolku golema, a samo na Zemjata da ima `ivot? Jas

velam deka toa ne e vozmo`no.

Avtorot: Vo red, doka`ete.

^itatel: Slu{ajte.

Godinata e 1877, vo domot sme na Italijanskiot astro-

nom Xovani Skjapareli. Skjapareli jade {pageti.

Skjapareli: Mama mia, kolku belisimi {pageti! M-m…

@ena mu se nasmevnuva.

Skjapareli: Kolku e belisima mojata `ena!

Poglednuva nagore.

Skjapareli: Kolku meraviqozo nebo…

Zastanuva na sred re~enica.

Skjapareli: Vidi `eno mia, kako e vozmo`no, tolku

yvezdi, planeti, a nikade `ivot, nikade pica, nikade

makaroni, samo tuka!

@enata mrda so glavata levo-desno dodeka gi trga

~iniite od masata. Toj prodol`uva da zboruva sam so

sebe.

Skjapareli: Da, toa }e bide mojata misija! ]e otvo-

ram intergalakti~ki pica servis, `ena mi }e pravi

pici, a jas }e gi transportiram do drugite civiliza-

cii! Samo kade da gi najdam?…

43

Xovani toga{ stanal, se upatil kon negovata opser-

vatorija i go naso~il teleskopot kon Mars (pomislil,

ako e crven mora da ima domati na nego, a toa e raj za

italijanski proizvodi).

I {to videl? Kanali, mnogu kanali za koi pretposta-

vil deka se delo na vonzemska civilizacija.

Skjapareli: Mama mia, kolku kanali! Tie mora da slu-

`at za navodnuvawe na domatite. Biznisot }e cveta!

Vedna{ mu se javil na negoviot prijatel Persival

Lauel, koj bil bogat biznismen i mo`el da ja sponzo-

rira idejata na Skjapareli. Lauel bil voodu{even od

ovaa ideja i pottiknat od nea izgradil golem teleskop

za da gi prou~i podobro komercijalnite aspekti na

Mars. Vo negovite propagandni materijali, Lauel tvr-

del deka kanalite se delo na niskorazviena civiliza-

cija koja ne mo`ela da se razvie bidej}i vo nivnata

hrana nedostasuvale neophodni minerali i vitamini

koi gi ima samo vo picata. Toj go najmil pisatelot H.

G. Vels da napi{e kniga za ovaa civilizacija, no Vels

napi{al mra~no delo vo koe Zemjata e napadnata od

Marsovcite. Za `al ova scenario se vsaduva vo svesta

na lu|eto i so toa idejata na Skjapareli za kolonizaci-

ja na Mars propa|a.

Avtorot: No, iako podocna e doka`ano deka na Mars

nema `ivot, ~ovekot nikoga{ ne ja napu{til idejata

tamu da si izgradi vtor dom.

Zemjata: Nemojte, ve molam, zarem zaboravate {to

mi napravi taa planeta, {to ~ napravi na Venera!?

Avtorot: Ne sekiraj se Zemji~ke mila, kolonizaci-

jata na Venera e dale~en son, spij si ti slobodno i na

mira.

44

Zemjata zaspa, a Mars prodol`i da sonuva za vojnata

i rokenrolot.

E-ma-esa-sa geo-gra-fi-ja

Prof Geo Grafiski }e ni raska`e za geografijata

na Mars.

Prof Grafiski: Povr{inata na Mars e sostavena

od Bazalt (vidi re~­nik), a e pokriena so `elezo oksid,

t.e. ‘r|a, {to zna~i - ne odete bosi na Mars! Mars ima

tolku golemi dolini,

planini i kawoni

{to na{ite na Zemja-

ta se detska igra~ka za

niv. Ogromnata doli-

na, nare~ena Borea-

lis prekriva 40% od

negovata povr{ina i

se pretpostavuva deka

nastanala so udar od

golemo nebesno telo

(so golemina kolku

2/3 od Mese~inata).

Najgolemata planina i vulkan vo celiot Son~ev sis-

tem se nao|a tokmu na Mars i se narekuva Planinata

Olimp. Taa e visoka 26 kilometri (Mont Everest, za

sporedba, e visok „samo” 8,8 kilometri). Najgolemiot

kawon, nare~en Mariner e dolg 4.000 kilometri i

dlabok 7 kilometri. Negovata dol`ina e ednakva na

dol`inata na kontinentot Evropa na Zemjata. Ova e naj-

golem kawon vo Son~eviot sistem... Tolku od mene.

Najnovi vesti od agrokulturata na Mars

Hjuston: Ka`ete ni, dali na Mars navistina mo`e da

se odgleduvaat domati?

^ovekot na Mars: Hjuston, se slu{ame li?

Hjuston: Da, ka`ete.

^ovekot na Mars: Ja ispitavme po~vata na Mars i

otkrivme deka e bazna i sodr`i vitalni hranlivi sos-

tojki kako magnezium, natrium, kalium i hlor, koi se

neophodni za rastot i razvojot na `ivite organizmi.

Na{iot zaklu~ok e deka po~vata bi mo`ela da bide

pogodna za odgleduvawe rastenija kako {to e aspara-

gusot. Domatite, za sega, ne se opcija.

Skjapareli: Mama mia, navistina nema pravda,

Kalimero!

Voda na Mars, son ili realnost?

No, {to e so taa tolku zboruvana tema: vodata na

Mars... ja ima ili nema?

Astro-sonuva~: Voda, rastenija i `ivot na Mars

sonuvam, vo rajot na Mars u`ivam!

46

Realen-budnik: Te~na voda na Mars ne postoi, zara-

di niskiot pritisok. So eden procent od Zemjiniot

pritisok i golemi temperaturni razliki, taa ednos-

tavno bi isparila.

Astro-sonuva~: Mars zamrznata voda na polarnite

kapi ima, ako taa se istopi, pogolem bazen od Mars

}e nema!

Realen-budnik: Ah kakov son nerealen, kakov den vo

raspravija potro{en.

Astro-sonuva~: No, voda postoela na Mars i vo

denovite porane{ni, dokaz se ostatocite od kanalite

vodeni.

Skjapareli: Ete gi moite kanali!

Realen-budnik: Ne, tvoite kanali bile opti~ka ilu-

zija vo tvojot teleskop, ovie kanali se vistinski, nap-

raveni od voda. No, toa e dale~no minato, sega{nosta

nema korist od toa.

Taka realnosta go pobedila sonot.

Mars napa|a!

Ovaa tema bila inspirativna za generacii i genera-

cii pisateli, a voedno i vozbudliva za u{te pove}e

~itateli. Kako potvrda za toa e ultrapopularniot

boks me~ organiziran od bore~kata federacija „Vojna

na svetovite”. Da go prosledime me~ot.

Reporter: Dobar den, dobre dojdovte na boks me~ot

pome|u Zemjata i Mars.

Najavuva~: Od desnata strana e Zemjata, qubitel-

ka na publikata, dom na milijardi lu|e i milioni

47

organski vidovi. Te`i 5.9736 x 1024 kilogrami, ima

volumen od 1.0832073 x 1012 km3 i oddale~ena e od

Sonceto 150 milioni kilometri.

Publikata skandira. Zemjata gi kreva racete.

Najavuva~: Od levata strana e Mars, predizvikuva~,

koj e za polovina pomal od Zemjata, te`i 11%, a ima

volumen 15 % od te`inata i volumenot na Zemjata.

Mars e oddale~en 227,939,100 kilometri od Sonceto.

Publikata svirka. Mars gi kreva racete nagore i ja

predizvikuva.

Gong.

Komentator 1:

Ova e navisti-

na borba pome|u

David i Golijat.

No, ne potcenu-

vajte go Mars,

negoviot besen

temperament mo`e

da mu donese pred-

nost vo ovoj me~ pred

miroqubivata Zemja.

Komentator 2: Mars zamavnuva i proma{uva. Se

gleda deka Zemjata ima iskustvo so protivnik od vakov

tip. Vo eden od nejzinite prvi me~evi, Zemjata be{e

iznenadena od protivnikot Teja, objekt so sli~na gole-

mina kako Mars i kako rezultat na toa pretrpi te`ok

udar koj be{e pri~ina za nejziniot poraz.

Komentator 1: Zemjata vozvra}a. Te`ok udar kon

Mars. No, Mars e izdr`livo mom~e, ne zaboravajte

deka toj se nao|a vo blizinata na asteroidniot pojas

i deka na negovata povr{ina ima duri 43.000 krateri

so dijametar pogolem od 5 kilometri. Toa e lice koe

naviknalo na udari i potresi. Zamislete, na negovata

povr{ina besneat najgolemite peso~ni buri vo Son~e-

viot sistem koi ponekoga{ ja zafa}aat celata plane-

ta. Toj e navistina cvrsto mom~e.

Komentator 2: Mars prima dva silni udari i potoa

upatuva nekolku. Zemjata e potresena, no sè u{te e

rano, dvete planeti s$ u{te se sve`i. Povtorno silen

udar od Zemjata. Mars e zanesen. Sepak, Mars nema

dovolno te`ina i gustina. Vo sporedba so Merkur, koj

e pomal, Mars ima pomala gustina i gravitacija. No,

negovoto voinstveno srce e golemo. Stanuva i prodol-

`uva so borbata.

Komentator 1: Zemjata sepak tro{i pove}e energi-

ja pri sekoj udar, bidej}i mora da ja sovlada svojata

gusta atmosfera. Mars nema problemi so toa, toj ja

izgubil sopstvenata atmosfera pred 4 milijardi godi-

ni. Sekoj udar koj go upatuva lesno ja minuva negovata

retka atmosfera sostavena od 95% jaglerod dioksid.

Gravitacijata, koja e samo 40% od Zemjinata, sekako

ima uloga vo toa. Ete, u{te eden udar.

49

Komentator 2: Zemjata po~nuva da se poti. Toa e

rezultat na nejzinata topla klima. Mars i so toa nema

problemi. Negovata temperatura e mnogu poladna, od

-140 stepeni do maksimum 25 stepeni Celziusovi. Toa

se dol`i povtorno na retkata atmosfera koja ne zadr-

`uva toplina i mu ovozmo`uva sovr{ena kondicija na

Mars koj povtorno upatuva nekolku lesni i brzi udari

kon na{ata planeta.

Komentator 1: Mars rotira okolu Sonceto za 687

dena (za razlika od Zemjinite 365 dena) i toa docnewe

& ovozmo`uva na Zemjata da se sozeme i da vozvrati.

Nekolku te{ki udari i Mars e povtorno potresen.

Gong!

Planetite se vo nivnite }o{evi. Mese~inata pritr-

~uva i ja ladi Zemjata, dodeka Fobos go masira Mars,

a Dejmos mu dava voda. Dvajcata se verni asistenti na

tatkoto i go pratat vo sekoja borba.

Vtora runda.

Komentator 1: Mars povtorno napa|a i ja udira zem-

jata direktno po Afrika. Ovaa poznata bolna to~ka na

Zemjata, najbogatiot kontinent na svetot so prirodni

resursi koj tone vo dolgovi i siroma{tija, predizvi-

kuva Zemjata da se svitka i e do~ekana so u{te eden

udar. Zemjata e vo nebrano. Mars & upatuva nekolku

brzi i lesni udari, no gledajte, ~udo... negovite udari

slabeat i stanuvaat pobavni. Mars e iscrpen, sepak

prisustvoto na voda na Zemjata i dava presudna pred-

nost vo ovoj me~. Vodenata Zemja se osve`uva i opora-

vuva, zadava nekolku silni udari i suviot i isto{ten

Mars pa|a.

50

Reporter: Zemjata ja zadr`uva titulata na

{ampion na planetite. Mars e porazen!

Zemja,kralica na planetite

ASTRONOMSKI RE^­NIKSon~ev sistem

Aa

Apsolutna nula

„Ti si apsolutna nula!” mu viknal roditelot na dete-

to i puf! Is~eznal.

Vo astronomijata: Temperatura na koja dvi`eweto

na site atomi i molekuli sopira i teloto ne oddava

voop{to toplina. Teoretski se postignuva na 0 stepe-

ni Kelvinovi, ili -273.16 Celziusovi stepeni; prak-

ti~no ne mo`e da se postigne.

Albedo

Si bil eden albino so crna kosa. „Ti ne si Albino”, mu

vikale. „Kako ne sum, koga taka se ~uvstvuvam” im ka`al

i na ju`en pol oti{ol, crn sneg vrne tamu, slu{nal.

Vo astronomijata: Merka za refleksijata od edna

planeta, merena so skala od 0-1. Nula e koga planetata

ja apsorbira celata svetlina koja ja prima i obratno.

Antipodna to~ka

„Nad pod, ili pod pod?” „Kakov pod?” „Antipoden!”

Vo astronomijata: To~ka koja e na sprotivnata stra-

na od planetata. Severniot pol, da re~eme, e antipo-

den na negoviot ju`en pol.

155

Ww

Wutn

Rabotnici vo nebrano: „Wuton, na pomo{! Ova te`i

eden ton!” a nau~nikot samo promrmoruva za sebe: “Wutn

se vikam...” i rabotnicite gi ostava sami na sebe.

Vo astronomijata: Edinica za sila (koli~estvo

sila potrebna da se zabrza masa od 1 kg za 1 metar vo

sekunda). Imenuvana spored Ser Isak Wutn, britan-

ski fizi~ar (me|u drugoto) i eden od najzna~ajnite

lu|e vo istorijata na ~ove{tvoto i naukata.

Oo

Orbita

„Daj oslabni malku, ne mo`am da te zaobikolam,” & rekol

g-din Obi, na g-|a Kolka, a ovaa, opravdano, se navredila.

Vo astronomijata: Patekata po koja eden objekt se

dvi`i okolu drug, pomasiven.

Oska (Axis)

G-din Vosok slu{al muzika Ska, a osa mu se nas’skala

i go kasnala vo oska. „Saka{ kokos za bolnata oska?”

„Me kasna do koska na oska!” toj ofka, pufka, se tufka

i mu fufka.

Vo astronomijata: Imaginarna linija niz centarot

na rotacija na eden objekt

Pp

Prividna magnituda

G-din Privid mi privika, prili~no. „Toa e pri-

mitivno”, primetiv jas, pri {to mi pristude, pa se

164

pritaiv. A toj, kako prilog mi raska`a prikazna za

G-din Prizrak koj se pricvrstil prirodno na eden

~ovek. „Toa e prisilno pripojuvawe!” zabele`av jas, a

toj prinese: „Ne, prijatno pritajuvawe.”

Vo astronomijata: Prividen sjaj na objekt na neboto

kakov {to go gleda nabquduva~ od Zemjata.

Parsek

„Kakov sek, par ekselans!” go pofalil {efot gotva-

~ot, a ovoj vresnal i so no` go napadnal. Nekoi lu|e

ne trpat pofalbi.

Vo astronomijata: 1 parsek = 3,26 svetlosni godini

(31 milion milioni kilometri). Najbliskata yvezda

do Sonceto (Proksima Kentauri) e na oddale~enost od

1,295 parseci.

Periapsis

Doma}inka so Sizifov kompleks i ‘rbetni proble-

mi: „Peri, pa su{i, pa peri, pa su{i... nema kraj...me

skina apsisot!”

Vo astronomijata: To~ka vo orbitata na nekoj objekt

vo koja toj e najblisku do nebesnoto telo okolu koe kru-

`i. Ako zboruvame za dvi`eweto okolu Zemjata, toga{

se vika perigej, a okolu Sonceto perihel, itn.

Perturbacija

„Ne me perturbiraj, gleda{ deka perspiriram, de

permutiraj se malku!” ka`al eden mutant na drug.

Vo astronomijata: Se koristi da se opi{e dvi`e-

weto na nebesno telo pod gravitacioni vlijanija od

pove}e drugi nebesni tela.

165

Bele{ka za avtorot

Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina.

Od 1990 godina `ivee i raboti vo Skopje.

Osnova~ e na edinstveniot elektronski konkurs za lite-

ratura vo Makedonija, Elektrolit i na nezavisnata

organizacija za Kreativen aktivizam preku parodija,

kritika i alegorija, Kapka.

Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.

Objaveni zbirki raskazi:

Za s­ekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003

Ves­ti vo zemjata na ~­udata, 2005

Parite s­e otepuva~­ka, 2006

Ves­ti od podrumot na baba mi, 2007

kontakt:

brankoprlja@gmail.com

Bele{ka za avtorot na crte`ite

Vladimir Luka{ (1978) e vizuelen umetnik,

muzi~ar i performans-maestro od Skopje.

Ima u~estvuvano na mnogu izlo`bi i performansi.

^len e na umetni~kata muzi~ka grupa “Svira~iwa”.

kontakt:

pijaniotslon@gmail.com