0.1 naslovna stran in vrsta naČrta 1 naČrt …

Kajuhov spominski objekt pri Žlebniku 05/2015 - Arhitektura, stran 1

0.1 NASLOVNA STRAN

ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA

(načrt arhitekture; načrt krajinske arhitekture; načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti; načrt električnih inštalacij in električne opreme; načrt strojnih inštalacij in strojne opreme; načrt

telekomunikacij; tehnološki načrt; načrti izkopov in osnovne podgradnje)

1 NAČRT ARHITEKTURE

INVESTITOR: (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež)

Občina Šoštanj Trg svobode 12 3325 Šoštanj

OBJEKT: (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša

Kajuhov spominski objekt pri Žlebniku

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: (IDZ idejna zasnova, IDP idejni projekt, PGD projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI projekt za

izvedbo, PID Projekt zvedenih del)

PZI – projekt za izvedbo

ZA GRADNJO: (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti)

Nova gradnja

PROJEKTANT: (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig)

Domino inženiring, d.o.o. Cesta talcev 37a, 3320 Velenje Rok POLES, univ. dipl. inž. arh.

ODGOVORNI PROJEKTANT: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

Rok POLES, univ. dipl. inž. arh.

ŠTEVILKA NAČRTA (številka projekta, evidentirana pri izdelovalcu)

05/2015

KRAJ IZDELAVE NAČRTA Velenje DATUM IZDELAVE NAČRTA September 2015

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

Rok POLES, univ. dipl. inž. arh.

PZI

Kajuhov spominski objekt pri Žlebniku


1.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA - ARHITEKTURA št. 15/2013

1 NASLOVNA STRAN 2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 3 IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA 4 TEHNIČNO POROČILO 5 RISBE Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati zlasti: v načrtu arhitekture: risbe temeljenja in kanalizacije, tlorise vseh etaž z vpisanimi merami in relativnimi višinskimi kotami, risbo strehe, dva značilna, med seboj pravokotna prereza ter druge značilne prereze, ki so potrebni za razumevanje objekta ter fasade, praviloma v merilu 1:100

1.4 TEHNIČNO POROČILO

Parcelna št. 196/8

Kat. občina: 946 – Šentvid pri Zavodnjah

SPLOŠNO Investitor želi na območju kmetije Žlebnik zgraditi spominski objekt, posvečen pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, ki je padel na tem mestu. Objekt bo pritličen, dvodelen: prvi del bo lesena konstrukcija – parafraza kozolca – in bi bil namenjen temu, da lahko skupina ljudi cca 20 sede in 20 stoje sodeluje pri dogodku. ½ tega prostora bi se dala zastekliti z zložljivimi steklenimi stenami za dogodke v hladnejšem delu leta in ob slabšem vremenu. Drugi del objekta bo zidan iz lokalnega magmatskega »rženega« kamna in široko fugiran z apnenim ometom – gre za repliko lokalne zidave, kakršna je prisotna npr. na bližnjem marofu. Vsebina zidanega dela bo: spominski del (infromacijska stena, multivizija) ter javne sanitarije (ločeno: moške + ženske in invalidi).

VAROVANA OBMOČJA

Posega se v vplivno območje spomenika 9619 – spominsko znamenje Karlu Destovniku Kajuhu Posega se v vplivno območje naravne vrednote – Žlebnikova lipa.

KONSTRUKCIJA Objekt je temeljen na pasovne temelje. Nadzemeljski del objekta je delno zidan iz kamna, delno lesena konstrukcija. Streha je na lesenem ostrešju, kritina siva.

LIKOVNA ZASNOVA

VOLUMNI: kompakten objekt. FASADE: urejene, pastelnih nevpadljivih zemeljskih barv. BARVE: nevpadljive, naravne

VARNOST Projektirano skladno s predpisi, ki zagotavljajo varnost objekta. HRUP: objekt je odprt VLAGA: izvedene bodo večslojne sistemske hidroizolacije na zidanem delu IZGUBA ENERGIJE: objekt je v pretežni meri odprt in ne bo ogrevan. Zidani del bo minimalno ogrevan preko zimskega časa, da se prepreči zmrzovanje vode, oz. bo voda izpuščena iz cevi.

OBDELAVE Stavbno pohištvo bo leseno. Notranje in zunanje okenske police kamen ali les. Mokri prostori (sanitarije) obloženi s keramičnimi ploščicami. Tlaki v lesenem delu stavbe: pran beton z nevpadljivim dekorativnim agregatom v svetli barvi, kot rečni pesek drobne granulacije. Kleparski elementi bodo titan cink pločevina v naravni sivi barvi. Okoli objekta bodo betonski tlakovci.


STREHA Naklon 45 stopinj, minimalni napušči (cca 20 cm)

Vlakno-cementna strešna kritina kot ETERNIT (proizvajalec Eternit AG, Švica), ustreza SIST EN 492 Plošče pritrjujemo s strešnimi kljukami, le na robovih strehe in na izpostavljenih mestih plošče dodatno pritrdimo z dvema lepenkarjema. Standardne strešne kljuke so pocinkane, po naročilu pa lahko tudi iz nerjavnega materiala. Polaganje strešnih plošč poteka neodvisno od smeri vetrov, izjema so slemenske plošče, ki jih moramo polagati v nasprotni smeri prevladujočih vetrov. Krovska dela naj opravljajo krovci, ki obvladajo delo z ravnimi strešnimi ploščami. Plošče polagamo na letve dim. 30x50 mm ali 24x48 mm. Plošče pritrjujemo s strešnimi kljukami, le na določenih mestih (kap, čelo, greben, ...) moramo plošče pritrditi tudi z dvema lepenkarjema. Sleme in greben lahko pokrijemo s polkrožnimi slemenjaki ali z ravnimi slemenskimi ploščami. Slemenjake oz. slemenske plošče polagamo vedno proti glavni smeri vetra. V krajih z obilnimi snežnimi padavinami se priporoča izvedba slemena z ravnimi slemenskimi ploščami. Dela naj potekajo skladno z navodili za pokrivanje streh z ravno kritino. Pri delu je prav tako potrebno upoštevati varnostno tehnične predpise za delo na strehi. (vir:http://www.esal.si/images/stories/dokumenti/katalogi/sl/ravna_kritina_katalog.pdf)

RAVNANJE Z ODPADKI

Objekt ne bo namenjen stalnemu bivanju, v njem ne bodo nastajale večje količine odpadkov. Sprotni odpadki se bodo iz košev za odpadke zbirali v zabojnikih – enako kot odpadki obstoječega stanovanjskega objekta, ki je že vključen v sistem ravnanja z odpadki. Ob prireditvah, ko se pričakuje nastajanje večje količine odpadkov, bo za te odpadke poskrbel organizator prireditve.

PROMETNA UREDITEV

Prometna ureditev je obstoječa in se zaradi predmetnega objekta ne spreminja. Dostop do objekta bo omogočen z utrjeno potjo.


.PARKIRNA MESTA

Parkirna mesta so na dvorišču stanovanjskega objekta – režim se ne spreminja. Sam objekt ne bo imel dodatnih parkirnih mest. območje Žlebnikove domačije je že do sedaj gostilo razne spominske prireditve.

ZELENICE Okolica objekta bo ponovno urejena kot zelenice.

KANALIZACIJA Upoštevani so projektni pogoji Republika Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Oddelek območja Savinje, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, št. 35506-3868/2015-2 z dne 5. 6. 2015. (kopija ARSO projektnih pogojev je ob koncu tehničnega poročila) 1. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih

odpadnih voda obravnavane novogradnje je usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (UL RS 88/2011) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju voda v vode in javno kanalizacijo (UL RS 47/2005, 45/2007) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (UL RS 98/2007, 30/10)

2. Odvoda padavinskih voda, zbranih z območja predvidene novogradnje (strešnih površin, utrjenih površin ob objektu) ni možno priključiti na javno kanalizacijo, ker je ni. Zato se vode nadzorovano zajemajo in ponikajo. Ponikanje je dovoljeno na strani 7 Geološkega poročila GM – 159/2015 projektanta BLAN d.o.o., Aškerčeva ulica 50, 3330 Mozirje. Ponikalnice so locirane izven vpliva povoznih in drugih utrjenih površin, detajl ponikovalnice je v nadaljevanju. Odvod zbranih voda je urejen preko ustreznega vodnega zbiralnika – zadrževalnika padavinskih voda.

3. Posegi so v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1, UL RS 67/02) in ne bo prihajalo do zasipavanja morebitnih vodnih izvirov in omejevanja pretoka voda, pospeševanja erozije hribovitega terena, nenadzorovanega zbiranja in odvajanja voda po erozivnih območjih, zadrževanja voda in posegov, ki bi pospešili zamakanje zemljišč.

4. Na pregledni situaciji je prikazana zunanja ureditev z dispozicijo objektov, ureditev okolice ter vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura območja, načrtovana rečitev odvoda komunalnih in padavinskih odpadnih voda novogradnje, podrobnejši prikaz (detajli) objektov zniranja, zadrževanja, čiščenja in odvajanja odpadnih voda (kanal. jaškov, ponikalnice, vodnega zbiralnika – zadrževalnika, male čistilne naprave).

5. Lokacija novogradnje je na vodovarstvenem območju vodnih in termalnih virov Topolšice (ID VVO: 8015, režim varovanja III), zato se je pri načrtovanju upoštevalo vse omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa (odloka), ki varuje vplivno območje zajetij (Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in termalnih vrelcev na območju občine Velenje, Ur. list štev. 3/84). Navedba javnega predpisa ter upoštevanje njegovih zahtev je iz vsebine načrta PGD predvidenega posega v prostor jasno razvidna.


Pri gradnji je potrebno upoštevati ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode. Komunalne odpadne in meteorne vode se speljejo ločeno: Meteorna voda s strehe objekta se bo ponikala. Upoštevani bodo ukrepi za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. vodotoke (Zakon o vodah – UL RS 67/02, 57/08; Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – UL RS 79/09). Fekalna voda, ki bo nastajala v objektu, se bo očistila v mali čistilni napravi in ponikala.

Kanalizacija se izvede iz plastičnih cevi premera najmanj DN 160 mm, z minimalnim 1% padcem. V bližini objekta se vgradi revizijski jašek, da se omogoči neovirano vzdrževanje interne kanalizacije v objektu. Na vertikalnih in horizontalnih lomih kanala se prav tako vgradijo revizijski jaški. Revizijski jaški naj bodo dimenzije DN 800 mm ali minimalne dimenzije DN 600 mm. dovoljeno je odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 74/07) ter Uredbi o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS 79/09). (Kopija projektnih pogojev za odvajanje komunalne vode v malo komunalno čistilno napravo (MKČN) komunalnega podjetja Velenje, je na koncu tehničnega poročila)

SPLOŠNI UKREPI ZA PREPREČE-VANJE ONESNAŽENJA PODTALNICE

V vsem času gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in takšno organizacijo na gradbišču, da ne pride do onesnaženja voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi neprimernega transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. Pri zasipu kanalov je potrebno paziti, da se cevi ne poškodujejo. Cevi se polagajo v peščeno posteljico in komprimirajo v slojih po 20 cm. Prometne površine je potrebno obbetonirati. Pri izvajanju zemeljskih del je posebej potrebno paziti na varstvo pri delu in druge predpise. Izvajalec je dolžan vgrajevati predpisan in kakovosten material, izdelati vse preskuse materialov po zahtevah v dokumentaciji in tehničnih normah. Po polaganju kanalizacijskih cevi v predpisanem padcu je potrebno preveriti neprepustnost kanala in pretok.


IZPOLNJEVANJE BISTVENIH ZAHTEV Skladno s 4. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji (UL RS 55/08) S projektno dokumentacijo odgovorni projektanti določijo lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti predvidene gradnje tako, da ob upoštevanju naročila investitorja, zagotovijo skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in evidentiranost. Glede na namen, vrsto, velikost, kapaciteto in druge značilnosti objekta, odgovorni projektant zanesljivost objekta zagotovi z izpolnjevanjem ene, več ali vseh bistvenih zahtev, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.

Mehanska odpornost in stabilnost

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »mehanska odpornost in stabilnost« je treba zagotoviti, da vplivi, ki jim bo objekt verjetno izpostavljen, ne bodo povzročili:

porušitve celotnega ali dela objekta,

Vsi posegi v konstrukcijo se lahko izvajajo izključno skladno s statičnim preračunom. Ob vsakem odstopanju od predvidenega projektnega stanja je potrebno nemudoma prekiniti z delom, zavarovati območje in obvestiti odgovornega nadzornika, odgovornega vodjo projekta ter odgovornega projektanta arhitekture in gradbenih konstrukcij. Z delom se lahko nadaljuje po pisnih navodilih pristojnih.

deformacij, večjih od dopustnih ravni,

škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali

škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

Varnost pred požarom

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varnost pred požarom« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja ljudi v objektih in okolici treba zagotoviti, da:

se zmanjša nevarnost širjenja požara na sosednje objekte,

Nevarnost širjenja požara na sosednje objekte je nizka, ker gre za majhen objekt, je od drugih objektov dovolj oddaljen.

nosilna konstrukcija objekta ob požaru določen čas ohrani potrebno nosilnost,

Nosilna masivna zidana konstrukcija objekta bo v primeru požara ohranila zadostno nosilnost, da je omogočena evakuacija in reševanje – objekt je majhen in dostop na prosto je mogoč praktično takoj.

se v največji možni meri omeji hitro širjenje požara v objektu,

Glede na zasnovo objekta in gabaritno majhnost bistveno omejevanje širjenja požara po objektu ni možno/smiselno

je na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov, ki uporabnikom omogočajo hitro in varno zapustitev objekta

Objekt ima več izhodov na prosto.

je v primerih, ko je to potrebno, zagotovljeno požarno javljanje in alarmiranje

Požarno javljanje in alarmiranje je možno telefonsko.

so zagotovljene naprave in oprema za gašenje, in

V objektu bodo ročni gasilniki.

je v objektu možen neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje.

Dostop je možen.

Higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice« je zaradi zagotavljanja primernega notranjega okolja (toplotno okolje, osvetlitev, kakovost zraka, vlažnost), oskrbe z vodo, odvajanja odpadnih voda, odstranjevanja trdnih odpadkov in skrbi za okolico objekta treba zagotoviti, da se na najmanjšo možno mero:

zmanjša oddajanje strupenih plinov, ki jih oddajajo gradbeni materiali ali deli objekta,

V stavbe se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi o gradbenih proizvodih. Pri projektiranju je treba predvideti uporabo materialov z


zmanjša prisotnost nevarnih delcev ali plinov v zraku,

najnižjo emisijo z upoštevanjem značilnosti vlažnosti, enostavnosti čiščenja, trajnosti in zahtevanih lastnosti sestave konstrukcij. Vgraditi se smejo samo tisti elementi, za katere proizvajalec izda izjavo o skladnosti s standardi oz. predpisi, ki urejajo zadevne proizvode.

zmanjša emisije nevarnega sevanja,

zmanjša onesnaženje ali zastrupljanje vode ali zemlje,

preprečuje napačno odvajanje odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, in

preprečuje prisotnost vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.

Varnost pri uporabi

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varnost pri uporabi« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja ljudi (zlasti starejših in invalidnih oseb ter otrok) v objektih treba zagotoviti, da pri normalni rabi objekta ne more priti do:

zdrsa, padca, udarca Na vseh delih, višjih od 45 cm, morajo biti ograje višine min. 100 cm z razmikom med elementi največ 12 cm, preprečeno mora biti vzpenjanje na ograje. in zadnje stopnice in biti po možnosti zaključen v steno. Vsi tlaki morajo biti nedrseči tudi v primeru, da so mokri. Zunanji tlaki morajo imeti nedrsnost vsaj R11, notranji v mokrih prostorih pa vsaj R9.

opeklin, električnega udara, eksplozije in

Vse instalacije morajo biti izvedene in vzdrževane skladno z zakonodajo

nezgode zaradi gibanja vozil. Izvedeni bodo korektni radii, ki omogočajo varen promet na parceli, dovoz in priključevanje na javni promet - situacija se ne spreminja.

Zaščita pred hrupom

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »zaščita pred hrupom« je zaradi omejevanja ogrožanja zdravja in zagotavljanja sprejemljivih možnosti za spanje, počitek in delo uporabnikov objektov, treba zagotavljati varstvo pred:

hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov,

Hrup iz drugih prostorov bo preprečen z zidanimi masivnimi gradbenimi konstrukcijami ter ustreznimi vrati med prostori.

udarnim hrupom, ki se v prostor prenaša preko konstrukcije,

Objekt je pritličen, zato ni možnosti za udarni hrup

hrupom naprav in inštalacij v stavbi,

Vse naprave in instalacije v stavbi morajo biti atestirane. Vsi elementi strojnih instalacij morajo biti pritrjeni tako, da je preprečen prenos tresljajev

pred odmevnim hrupom, in Odmevni hrup ni prosoten.

pred zunanjim hrupom (npr. hrupom prometa, hrupom iz bližnjih industrijskih objektov).

Zunanjega hrupa skoraj ni, ker je objekt v ruralnem prostoru

Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote

Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varčevanje z energijo in ohranjanje toplote« je ob upoštevanju podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega ugodja za bivanje in delo ljudi v objektih, treba zagotoviti tudi učinkovito rabo energije. Z izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in priprave tople vode v objektih je treba zagotoviti, da objekt ne preseže dovoljene letne potrebne toplote za ogrevanje in dovoljene letne dovedene energije za svoje delovanje.

Skladno. Objekt je v pretežni meri odprt in ni ogrevan. Zidani del bo minimalno ogrevan preko zimskega časa, da se prepreči zmrzovanje vode.


EMPIRIČNI PODATKI: Pregled kvadratur objekta (m2)


po standardu SIST ISO 9836

PRITLIČJE ZNOTRAJ

Zbirka + dogodki 52,92

WC moški 3,60

WC Ž + invalidi 3,98

SKUPAJ 60,50

PROMETNA UREDITEV – obstoječe, se ne spreminja

PARKIRNA MESTA Za vzpostavitev objekta niso predvidena nova parkirna mesta. Parkiranje je zagotovljeno v sklopu obstoječih parkirnih površin v bližini.

UTRJENE POVRŠINE Pri utrditvi terena je potrebno upoštevati geotehnično poročilo. Če je potrebna sanacija tal, jo predpiše in spremlja geomehanik, ki bo določil globino zamenjave in hkrati določil debelino tampona.

ZELENICE Površine, predvidene kot zelenice, so primerno splanirane. Kot podlaga se zahteva min. 15 cm debela plast humusa.

ODVODNJAVANJE Preprečeno bo, da bi meteorna voda zatekala z zasebnih na javne prometne površine – glede na konfiguracijo terena to ni možno – teren pada.

SPLOŠNO V vsem času gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in takšno organizacijo na gradbišču, da ne pride do onesnaženja voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi neprimernega transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. Pri zasipu kanalov je potrebno paziti, da se cevi ne poškodujejo. Cevi se polagajo v peščeno posteljico in komprimirajo v slojih po 20 cm. Pri izvajanju zemeljskih del je posebej potrebno paziti na varstvo pri delu in druge predpise. Izvajalec je dolžan vgrajevati predpisan in kakovosten material, izdelati vse preskuse materialov po zahtevah v dokumentaciji in tehničnih normah. Po polaganju kanalizacijskih cevi v predpisanem padcu je potrebno preveriti neprepustnost kanala in pretok.

- Meteorne in druge odpadne vode s parcele in zunanje ureditve objekta ter priključka ne

bodo speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vode bodo odvajane po

Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (UL RS 105/02, 50/04,

109/07).

- Pri načrtovanju odvoda odpadnih padavinskih voda z območja predvidenega gradbenega

objekta (s strehe in utrjenih površin zunanje ureditve objekta) so upoštevana določila 92.

Člena Zakona o vodah (ZV1, UL RS 67/02, 110/02 – ZGO-1, 02/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-

1 in 57/08) in sicer tako, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z

urbanih površin, zato je predvideno zadržanje teh voda pred iztekom: predvidena je


zatravitev prostih površin in tlakovana izvedba prometnih površin (tlakovci), ki omogoča

ponikanje na širši površini.

- Odtekanje vode s poti ne bo ovirano, meteorne in druge vode s priključka ne bodo pritekale

na cesto ali na njej celo zastajale, saj je cesta više od priključka in stekanje vode na cesto ni

možno. Izdelana je situacija odvodnjavanja parcele s padci in vrisom meteorne kanalizacije.

- Pri projektiranju so upoštevani:

o Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (UL RS 105/02,

50/04, 109/07)

VAROVALNI GOZDOVI V območju posega ni varovalnih gozdov. Pri gradnji objekta, dovoza in opornih zidov se ne posega v gozd. Po izvršenem posegu bo omogočeno enako gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Novozgrajeni objekt ne bo požarno ogrožal gozda ali kako drugače negativno vplival na gozd.

KANALIZACIJA splošno Pri gradnji je potrebno upoštevati ločen sistem odvajanja komunalne

odpadne in padavinske vode.

izvedba Komunalne odpadne in meteorne vode se speljejo ločeno: fekalne v malo čistilno napravo, meteorne v ponikovalnico na parceli investitorja.

Upoštevani so ukrepi za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oz. vodotoke (Zakon o vodah – UL RS 67/02, 57/08; Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – UL RS 79/09) zato je potrebno meteorno vodo s streh in povoznih površin voditi v kanale preko zadrževalnika. Preliv meteornih vod se spelje v meteorno kanalizacijo.

izvedba Kanalizacija se izvede iz plastičnih cevi premera najmanj DN 160 mm, z minimalnim 1% padcem. V bližini objekta se vgradi revizijski jašek, da se omogoči neovirano vzdrževanje interne kanalizacije v objektu. Na vertikalnih in horizontalnih lomih kanala se prav tako vgradijo revizijski jaški. Revizijski jaški naj bodo dimenzije DN 800 mm ali minimalne dimenzije DN 600 mm.

dovoljeno je odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 74/07) ter Uredbi o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS 79/09).

Tehnični izračuni: HIDRAVLIČNI IZRAČUN: Gre za ločen sistem kanalizacije, upoštevano je:

- Računski naliv q = 148,00 l/s/ha, s pogostostjo n=1 in trajanjem naliva t=10 min.

- Izbrani parametri temeljijo na tabeli gospodarsko enakovrednih nalivov za področje

Maribora za opazovalno obdobje 50 let, ki ga je opravil Hidrometeorološki zavod

Republike Slovenije

Meteorne vode Površina strehe nad objektom: 68,37 m2 68,37 m2 x 148,0 l/s/10.000 m2 x 0,9 = 0,91 l/s Površina dvorišča: 71,77 m2 71,77 m2 x 148,0 l/s/10.000 m2 x 0,9 = 0,95 l/s Skupaj: 1,86 l/s


Meteorna voda se bo kontrolirano zbirala in preko peskolovov vodila v jaške, v zadrževalnik in naprej v ponikovalnico. Dimenzioniranje zadrževalnika 10 minutni naliv: 10 minut * 60 sekund = 600 sekund x 1,86 l/s = 1116 l meteorne vode = cca 1,116 m3 Pri čemer ni upoštevano:

- da bodo utrjene površine najbrž tlakovale s tlakovci, med katerimi voda pronica v tla - da voda v 10 minutah tudi odteka iz zadrževalnika

Za zadrževalnik je uporabljena serija betonskih cevi fi 100 cm, dolžina 100 cm, debelina stene 11 cm. Volumen 1 cevi = 3,14 x 0,39 m x 0,39 m x 1 m = 0,47 m3 Za volumen cca 1,116 m3 so potrebne 3 cevi = 1,41 m3. Cevi se polagajo na posteljico d=15 cm iz sejanega peska. Na vtočni strani je dovodna cev fi 160 nameščena pod vrhom zadrževalnika, na izhodni strani pa je odvodna cev (reducirni kos fi 75 do cevi fi 160) nameščena na dnu zadrževalnika, pod stropom pa še cev fi 160, ki služi kot varnostni preliv. Zadrževalnik ima dostop skozi revizijski jašek.

PONIKOVALNICA - SPLOŠNO

Ponikovalnice se gradijo v krožni obliki, sicer pa so različnih konstrukcij in iz različnih masivnih materialov. Gradijo se do prepustnega sloja, zato je od tega odvisna tudi njihova globina. Stene so neprepustne, kar preprečuje prodiranje površinske vode v jamo, v prepustnem sloju pa imajo stene odprtine, skozi katere voda pronica v tla. Dno je vedno odprto in ni potrebno, da je utrjeno. Notranji prerez ponikovalnega jaška mora znašati vsaj 1 m. Spodnja plast ponikovalnice je napolnjena s finim peskom, nad njo pa je še 50 cm debela plast peska, ki prekriva polnilni sloj. Peščena plast je zaščitena z odbojno ploščo pred učinkom dotekajoče vode in za razprševanje vode po celotni zgornji površini, kar omogoča porazdelitev po celotnem filtru. Razdalja med zgornjim robom filtrske plasti in najvišjim nivojem podtalnice mora biti najmanj 1,5 m. Oddaljenost med dotokom in filtrsko plastjo mora zaradi varnosti pred zastajanjem vode znašati vsaj 0,2 m. Ponikovalnica mora biti prezračevana. Na vpijanje vode vpliva propustnost tal in velikost vpojne površine. V primerih, ko se iz kakšnih razlogov jama napolni z vodo, na vpojnost vpliva tudi pritisk vodnega stolpa. Na terenu s slabšo sposobnostjo ponikanja se lahko za povečanje ponikovalne površine zgradijo tudi večji jaški od običajno potrebnih in zahtevanih. Tako se pridobi dodaten prostor in površina. Povečan prostor se nato napolni s finim peskom. Takšna rešitev za povečanje ponikovalne površine je z vidika varstva podtalnice ugodnejša kot poglabljanje jaškov. Vendar pa ponikanje brez primerne in zadostne filtrirne plasti ali ponikanje v razbrazdano površino z vidika varstva podtalnice ni dopustno. Smatra se, da je najmanjša dovoljena razdalja med dnom ponikovalnice in najvišjim nivojem podtalnice 1 m, kar pa velikokrat ni dovolj.

DIMENZIONIRANJE PONIKOVALNICE

Dimenzioniranje ponikovalnic se vrši – podobno kot pri podzemnem ponikanju – s pomočjo določanja ponikovalne dejanske sposobnosti. Projektno je privzet podatek iz geološkega poročila: koeficient ponikanja k=10-3 m/sek. Predvidimo vsaj 1 m2 ponikovalne površine. Ponikovalnica bo vkopana v spodnje gruščnate zemlje in globoka najmanj 3 m glede na koto površja.


VZDRŽEVANJE Pri ponikovalnicah je potrebno redno, vsaj dvakrat letno preveriti delovanje. Če pride do konstantnega zastajanja vode, moramo obnoviti peščeni ali celo polnilni sloj in ponovno vzpostaviti prepustnost tal. Če to ni mogoče, je potrebno poskrbeti za drugo, enakovredno obliko čiščenja.

Ponikovalnica se lahko izdela iz perforirane betonske cevi notranjega premera min. 110 cm, dolžina perforiranih obročev mora biti najman 200 cm. Cev se znotraj zasuje z večjimi kamni (prod), naokoli pa z večjim prodom, gramozom in peskom, da lahko voda skozi granulat postopno pronica v okolico.

Lahko pa se uporabi tudi prefabrikatno ponikovalnico tipa »drain-block« ali podobno, ki se jo vgradi po navodilih proizvajalca/ dobavitelja.


Odvajanje padavinskih vod, vključno s ponikovalnico, je usklajeno z geološkim poročilom: Geotehnično poročilo o pogojih temeljenja objekta, za nestanovanjski objekt na parcelni številki 196/8, katastrska občina 946 – Šentvid pri Zavodnjah, za naročnika: Občina Šoštanj, Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj, ki ga je izdelalo podjetje Blan, d.o.o., Aškerčeva ulica 50, 3330 Mozirje, št. projekta GM – 159/2015, dne 23.6.2015 Komentar upoštevanja navedenih zahtev: 1. Vse meteorne vode so zajete in nadzorovano speljane v meteorno kanalizacijo. Meteorna

kanalizacija okoli objekta (s sistemom peskolovov, linijskih rešet, jaškov, zadrževalnikov …),

je prikazana na risbi temeljev v načrtu arhitektur

2. Meteorna voda je speljana v ponikovalnico na spodnjem delu lokacije. Potek celotnega

sistema kanalizacije in lokacija ponikovalnice je razviden iz prikaza komunalnih vodov v

vodilni mapi.

3. Ponikanje je zagotovljeno na globini glineno meljnih zemljin, ki se nahajajo neposredno pod

plastjo humusne preperine. Pri dimenzioniranju ponikalnika naj se upošteva

vodoprepustnost k= 10–3 do 10–4.cm/s. Zadostnost ponikovalne površine se bo med izvedbo

preverila s testom ponikanja in po potrebi prilagodila glede na dejansko ugotovljeno stanje.

Pretok padavin Q= 1,86 l/s

Doba zadrževanja Tz= 300,00 s

Potrebna kapaciteta Vp = Q x Tz= 1.116 l

Ponikovalnica notranjega premera (minimalno) d= 1,10 m

Potrebna efektivna globina ponikovalnice: g= 2 m


DETAJLI VGRADNJE ELEMENTOV ZUNANJE UREDITVE IN KANALIZACIJE


ČISTILNA NAPRAVA Kapaciteta 2-3PE (450 l/dan) za obravnavani objekt. Posamezni IN-DRÄN modul lahko obremenimo s 125 l odpadne vode na dan, potrebujemo torej 4 module in dosežemo kapaciteto 500 l/dan. IN-DRÄN IN-DRÄN je sistem za precejanje in filtriranje odpadne vode. Njegova prednost ni le v tem, da predstavlja cenovno ugodno rešitev, temveč predvsem v tem, da je s preprosto tehnološko rešitvijo dosežena izredno visoka stopnja obdelave odpadne vode. IN-DRÄN sistem je primeren na lokacijah, kjer se za izvedbo čiščenja odpadnih voda srečujemo s prostorsko stisko, na slabo propustnih tleh, na območjih z visoko podtalnico - sistem je lahko grajen plitko pod površjem - in v primerih zamašitve stare ponikovalnice. Prav tako je primeren za objekte, ki skozi leto niso obremenjeni konstantno ali nimajo za delovanje čistilne naprave na razpolago električne energije. Zaradi napredne tehnološke rešitve je za izvedbo sistema potrebno v primerjavi s konvencionalnim sistemom kamnitih filtrov predvideti le 1/3 površine. Velikost filtrirnega polja prilagajamo glede na potrebo investitorja skladno z dejansko kapaciteto dotoka. Sam filter ne vsebuje kamenja, kar prispeva k zmanjšanju investicije, za samo delovanje sistema pa ne potrebujemo strojne opreme. Pred izvedbo je potrebno očistiti zaraščena območja Kako IN-DRÄN deluje Modul IN-DRÄN je sestavljen iz geotekstila kot konstrukcijskega materiala, na katerem raste biološka ruša (pritrjena biomasa). Med gubami, s katerimi dosežemo veliko statično površino, so jedra iz termoplastov. Odpadna voda pronica preko gub, ki so odprte navzgor, in prehaja preko slojev biomase v tla. Biomasa dobi potreben kisik iz sosednjih gub, v katere je vtok odpadne vode preprečen.

Modra izbira Osnova za pritrditev biomase je geotekstil. Prednost sistema IN-DRÄN je v tem, da z nagubanostjo geotekstila dosežemo veliko uporabno površino, na kateri se biomasa nahaja. Takšna rešitev preprečuje zamašitve, saj je plast biomase tanjša in ima iz sosednjih gub na razpolago zrak tudi v primeru zalitja modula. S tem se izboljša biološki proces. Površina za infiltracijo je z vmesnimi PP distančniki zaščitena proti zamašitvi, česar na primer ni mogoče preprečiti v primeru filtracije s kamnitim agregatom. Sistem ima dolgo življenjsko dobo in sicer več kot 30 let. Dimenzioniranje Posamezni IN-DRÄN modul lahko obremenimo s 125 l odpadne vode na dan. Za 5 PE, kar ob normativu 150 l/PE.dan pomeni 750 l/dan: potrebujemo torej 6 modulov.


Lociranje Zemljina mora biti na mestu, kjer bo postavljen sistem za ponikanje, sposobna prevzeti obdelano vodo, ki odteka preko modulov. Moduli morajo biti postavljeni pravokotno na nagib terena oz na tok podtalne vode. V tem primeru pronica v sistem minimalna količina meteorne vode, ki potencialno priteče po terenu. Na module ne smo dotekati tuja voda (meteorna, izvirska, podtalnica), saj sistem v tem primeru ne bo deloval. Propustnost zemljine Za ugotavljanje infiltracijske sposobnost zemljine (pronicanje), zadošča perkolacijski test. Test nam poda izhodišče za dimenzioniranje konstrukcije ponikovalnega polja, posebej v primeru slabe zemljine (mulj in glina). Infiltracija (pronicanje) Pronicanje je pri obdelavi odpadne vode naravni proces, ki je večinoma najbolj efektivna metoda tudi za komunalno odpadno vodo. Konvencionalni precejalni sistem sestoji iz greznice, distribucijskega prekata in distribucijskih cevi, ki vodijo do površine za ponikanje - plasti pranega kamna. Greznica zadrži usedline odpadne vode in s tem zaščiti filtrirni in ponikovalni del pred zamašitvijo. Greznica moramo periodično prazniti. Mikroorganizmi (bakterije), ki se nahajajo na infiltracijski površini, predelajo in zreducirajo polutante v komunalni odpadni vodi. Ob prisotnosti kisika se odstranijo patogeni mikroorganizmi. Če je infiltracijska površina preobremenjena z onesnaževalci, proces obdelave odpadne vode slabi in pride do zamašitve. Tla pod infiltracijsko plastjo delujejo kot polirna faza obdelave odpadne vode, kjer se odstrani fosfor. Da omogočimo pronicanje vode v tla, moramo površino infiltracije ustrezno dimenzionirati. Dobro prepustna tla (pesek in gramoz) potrebujejo malo površino, slabše prepustna tla (glina) pa večjo, poleg tega pa še dodatne posege za zboljšanje infiltracije. Infiltracija z IN-DRÄN modulom IN-DRÄN modul je alternativa za konvencionalni filtrirni sistem. Z njegovo uporabo dosežemo 10-krat večjo infiltracijsko površino za rast biomase. Zasnova omogoča neprestan dotok zraka za mikroorganizme, tudi ko pride do zajezitve vode. Pore pod IN-DRÄN modulom se ne mašijo, poleg tega pa je onemogočeno, da bi se zlepile. Distribucija vode po površini je bolj enakomerna, kar je dobro za obdelavo odpadne vode. Zaradi navedena lahko površino, na kateri se vrši proces obdelave odpadne vode, v primerjavi s konvencionalnim sistemom zmanjšamo do 5-krat. IN-DRÄN moduli se zložijo drug za drugim, distribucijska cev je na vrhu. Kompleten sistem je prekrit z geotekstilom, vse skupaj je zasuto z zemljino v debelini 60 cm. V nasprotju s konvencionalnim sistemom ima IN-DRÄN vedno enako dolžino. Glede na ponikovalno sposobnost zemljine se spreminja le širina (od 1.0 m do 5 m pri glini). Strošek izvedbe celotnega sistema je odvisen od propustnosti tal, kar pa ne vpliva bistveno na skupno ceno. Sistem IN-DRÄN lahko inštaliramo kjerkoli, le v primeru podtalnice, ki sega do samega ponikovalnega polja, izvedba ni mogoča.


NAVODILA ZA POSTAVITEV IN VZDRŽEVANJE Upoštevaj navodila in glej tehnično risbo! V primeru, da imate v objektu kopalno kad s prostornino več kot 300 l, je potrebno to upoštevati pri samem dimenzioniranju! V primeru, da bo čistilna naprava obremenjena z odpadno vodo iz pekarn, frizerskih salonov, kmetij in podobno, je potrebno preveriti dejansko obremenitev. Lociranje Na mestu, kjer bomo postavljali ponikovalno polje, mora biti zemljina sposobna ponikati vso predvideno količino obdelano vode. Smer orientacije ponikovalnega polja mora biti vedno pravokotno na naklon terena. Na ta način v največji meri zmanjšamo količino vode (padavinske), ki bi lahko zalila ponikovalno polje. Pravilno orientiranje je še posebej pomembno, ko polagamo ponikovalno polje na slabo propustni zemljini.

Ponikovalno polje v nobenem primeru ne sme biti poplavljeno z meteorno vodo. V primeru večjih količin meteorne vode je potrebno ponikovalno polje zaščititi z drenažo, ki mora biti globlja od ponikovalnega polja. Drenaža je locirana gorvodno glede na ponokovalno polje.

V primeru, da čistilno napravo zaganjamo pri nizkih temperaturah, ko je zemljina zmrznjena, lahko pride do začasne zamašitve ponikovalnega polja.

Dimenzioniranje Sposobnost ponikanja zemljine in odvod meteornih voda mimo ponikovalnega polja sta osnova za dobro delovanje. Za določitev sposobnosti ponikanja zemljine je potrebno geološko poročilo oz. se izvede ponikovalni test. Test izvedemo na licu mesta ob izkopu gradbene jame ob dobavi čistilne naprave. Širina polja je odvisna od propustnosti zemljine in je od 1.0 m pri dobri propustnosti do 5.0 m v primeru gline in laporja. Dolžina polja je odvisna od kapacitete čistilne naprave. Posamezni IN-DRÄN modul je sposoben obdelati 125 l komunalne odpadne vode na dan. Glede na normativ porabe 150 l/PE.dan določimo število ponikovalnih modulov. Prezračevanje Prezračevanje sistema je naravno po sistemu dimnika. Zajem zraka je na koncu ponikovalnega polja skozi zračnik, izpust pa na strehi objekta skozi kanalizacijski zračnik. V primeru, da kanalizacijski sistem na objektu ni zgrajen korektno in nima zračnika na strehi, je potrebno prezračevanje urediti med primarnim usedalnikom in objektom. V kolikor to ni izvedljivo na naraven način, je potrebno montirati sistem prisilnega prezračevanja (ventilator). Kanalizacijski sistem


Kanalizacijski sistem do hišne čistilne naprave naj bo izveden s cevmi DN 110 mm, pri čemer mora biti padec minimalno 1.5%. V primeru velikih padcev je potrebno montirati umirjevalne jaške, da zbijemo energijo odpadne vode, ki doteka v primarni usedalnik. Padec kanalizacijske cevi iz primarnega usedalnika do ponikovalnega polja mora biti vsaj 2%. POSTAVITEV PRIMARNEGA USEDALNIKA Primarni usedalnik skladen z 12566/1 je namenjen mehanskemu predčiščenju odpadne vode. Strojno ga položimo v gradbeno jamo, ki mora biti povsem poravnana. Na dno jame pred tem nasujemo 5 – 10 cm finega gramoza (frakcija 2-4 ali 2-5). Nikoli bazena ne polagamo direktno na skalo, kamenje, ilovico in podobno. V primeru visoke podtalnice ga je potrebno ustrezno obtežiti oz. obbetonirati. Primarni usedalnik naj bo lociran blizu povozne površine, saj je potrebno periodično praznjenje. Izkop Izkop se izvede skladno z načrtom, pri čemer je potrebno zaradi manipuliranja upoštevati ustrezno večjo gradbeno jamo. V primeru visoke podtalnice je potrebno zagotoviti, da le ta ne sega v območje ponikovalnega polja. V primeru slabo propustne zemljine (glina, ilovica) predlagamo, da se primarni usedalnik drenira. V primeru visoke podtalnice je potrebno strogo upoštevati tudi navodila za postavitev ponikovalnega polja. Sidranje V primeru visoke podtalnice je potrebno bazen sidrati in ga takoj po praznjenju napolniti s čisto vodo, da preprečimo nevarnost vzgona. Sidranje se izvede s pomočjo betonskih blokov, ki se nahajajo ob straneh bazena. Sidranje je možno izvesti tudi z geotekstilom, ki mora prenesti vsaj 7 kN/m

2 (glej risbo).

Priklop Dotok in iztok se izvede s cevjo DN 110 mm. Potrebno je biti pozoren, da je padec ustrezen (na dotoku vsaj 1.5%, na iztoku vsaj 2%). Revizijski odprtina primarnega usedalnika Nadvišanje revizijske odprtine je dovoljeno do višine 1 m. Višino je možno prilagajati tako, da se višek odreže.

A Namestitev pokrova

1. Odrežemo robove jaška, da dobimo ravno površino 2. Pokrov namestimo tako, da zob na dnu (b) pokrova zajame rob podaljška jaška 3. Položimo pokrov jaška na podaljšek 4. Skozi odprtino na pokrovu prevrtamo podaljšek jaška v vertikalni smeri 5. Prevrtamo podaljšek še pravokotno na prejšnjo odprtino

B Zaklep pokrova

6. Varnostni trak potisnemo skozi odprtine kot je prikazano na skici


7. Zategnemo varnostni trak C Odpiranje pokrova

8. Odrežemo varnostni trak 9. Takoj, ko končamo pregled, moramo ponovno namestiti nov varnostni trak

Nadvišanje revizijske odprtine vedno montiramo pred polnjenjem primarnega usedalnika z vodo

Površina mora biti suha in čista (nujno!)

Položimo tesnilo na površino primarnega usedalnika

Montiramo nosilec v enega od 8 ležišč

Ko je vseh 8 nosilcev montiranih, močno privijemo vijake

Predlagamo, da se z vodo preveri tesnjenje

Ko je tesnjenje zagotovljeno, lahko zasipamo primarni usedalnik

Zasip Zasip se izvede z izkopanim materialom, če le-ta ne vsebuje večjih kosov kamenja. Zasip se izvaja v plasteh po 30 cm s sprotnim utrjevanjem. Pred zasipom je potrebno natočiti v bazen vodo, da med utrjevanjem ne pride do premikanja bazena. POMEMBNO! Vstopanje v primarni usedalnik je strogo prepovedano!


IZVEDBA PONIKOVALNEGA POLJA

1. Izkop

L dolžina je odvisna od števila

ponikovalnih modulov

B širina je odvisna od propustnosti

zemljine

D Globina je odvisna od globine

kanalizacije in višine podtalnice

2. Peščena posteljica

Izvedba 30 cm debele fine peščene posteljice (frakcija 2-4 oz. 2-5). Površina, kamor bomo položili IN-DRÄN module, mora biti povsem poravnana.

3. A) Polaganje IN-DRÄN modulov podolžno

Moduli so položeni podolžno, pri čemer mora

črna plastika biti obrnjena navzgor.

3. B) Polaganje IN-DRÄN modulov prečno


Moduli so položeni prečno na smer kanalizacije,

pri čemer mora biti črna plastika obrnjena

navzgor.

4. Polaganje distribucijske cevi

Pri polaganju distribucijske cevi je potrebno biti

pozoren, da so odprtine obrnjene navzdol. Cev

na koncu mora biti pritrjena na ventilacijski jašek,

kot prikazuje slika 5.

5. Prezračevanje

Perforirana distribucijska cev se zaključi s

prezračevanim jaškom.


6. Fiksiranje distribucijske cevi in polaganje geotekstila (filca)

Cevi se fiksirajo na ponikovalne module s

kovinsko žico. Moduli se v celoti pokrijejo s

priloženim filcem (< 100 g/m2).

7. Zaščita pred zmrzovanjem

V primeru minimalne višine zasutja samega ponikovanega polja, je potrebno

ponikovalno polje z vrha in strani ustrezno toplotno zaščititi (npr. stiropor).

8. Zasip

Za zasip uporabimo razpoložljiv material, ki ne

sme vsebovati večjega kamenja. Vedno najprej

vsujemo zasipni material direktno na modul,

kasneje na bočne strani. S tem preprečimo

premikanje modulov.


POSEBNA OPOZORILA Pri načrtovanju Ponikovalno polje ne sme biti položeno pod povozno površino! Vedno je potrebno preveriti, ali je čistilna naprava sploh izvedljiva (dovolj prostora, propustnost zemljine, višina podtalnice). Določiti je potrebno:

Propustnost zemljine

Dejanski dnevni dotok

Višino podtalnice Glede na dobljene parametre se določi:

Število modulov za filtracijo

Površina območja za ponikanje

Način polaganja Pri inštalaciji Inštalacija se vedno izvede skladno z navodili in načrtom. Tuje vode ne smejo dotekati na ponikovalno polje. Gramozna posteljica ustrezne frakcije mora biti izvedena v pravilni debelini in širini glede na propustnost zemljine. Paziti ob zasipu, da se ne zamaknejo in poškodujejo moduli. Ventilacija na objektu mora biti korektno izvedena (zračnik na strehi). Pri uporabi Čistilno napravo je prepovedano obremenjevati z/s:

Biološko nerazgradljivimi snovmi (papirnate brisače, plenice, robčki, izdelki iz gume in plastičnih mas).

Maščobami in olji (v primeru večjih vnosov predlagamo montažo lovilca maščob za odpadke iz kuhinj).

Kemikalijami (agresivna pralna sredstva, belila, varikina, čistila, ki uničujejo bakterije,…).

Padavinskimi vodami.

Naftnimi derivati.

Podtalnico.

Vodo, ki vsebujejo živalske iztrebke.

VZDRŽEVANJE ČISTILNE NAPRAVE BIOBED Pravilno načrtovana in pravilno izvedena čistilna naprava bo delovala povsem samodejno in ne bo potrebovala posebnega vzdrževanja. Enkrat letno je potrebno:

Preveriti nivo odpadne vode v primarnem usedalniku (če je nivo konstanten, se biološki proces vrši pravilno in ne prihaja do zamašitev, ki so posledica konstantnih preobremenitev)

Preveriti kanalizacijske jaške, če so inštalirani

Preveriti črpališče, če je inštalirano (skladno z navodili za črpališče)

Preveriti ventilacijske cevi, da ni zamašitev

Kontrolirati dejansko porabo vode, da ne odstopa od projektnih podatkov

Primarni usedalnik je potrebno 1 – krat letno prazniti (izvede pooblaščeno podjetje) Posebno opozorilo! Nikoli vstopati v primarni usedalnik!


VODOVOD Izvedba Vodovodna cev prečka območje, kjer bo stal predvideni objekt,zato se

bo na tem mestu operativno prestavila skladno z navodili in pod nadzorom upravljalcev vodovoda = Občina šoštanj. Hkrati se bo izvedel tudi odcep za priključek novega objekta.

Vodomer Vodomer za objekt je v tipskem PVC vodomernem jašku izven objekta v nepovozni površini, v bližini parcelne meje v lasti investitorja. Vodomer mora ustrezati Pravilniku o meroslovnih zadevah za vodomere za hladno vodo, ki lahko nosijo oznako ali znake EEC in Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere. Vsi predvideni materiali morajo biti skladni s standardi SIST oziroma Evropskimi (EN, CEN…) ali mednarodnimi (ISO).

Risba priključka z vodomernim mestom

Predviden vodomer je:

PE 32/DN25 z vgrajenim vodomerom DN20, Qn=2,5 m3/h, Qmax=5 m3/h.

Katastrski posnetek Po izvedbi posegov na omrežje jih je potrebno katastrsko posneti in posnetek posredovali upravljalcu voda.


PROJEKTNI POGOJI KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE za odvajanje komunalne odpadne vode v malo komunalno čistilno napravo (MKČN)

0.1 naslovna stran in vrsta naČrta 1 naČrt …

Documents