četrtek, 3. julij 2014

Kronologija stavke rudarjev RTH 2014

Časopisa že dolgo nisem kupila

04 07 13

Pogovor: Bojan Jelen

S titanom v očesu do zmage

20

Jamatlon

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 1, številka 3

Izredna revizija v TET

3. julij - praznik občine Hrastnik in rudarski praznik Foto: Matjaž Kirn

»Hvala, ker je zastonj, to pa zato, ker si časopisov že dolgo nisem kupila. Moja pokojnina je namreč tako mala, da se časopisom pač moram odpove-dati,.« je zapisala bralka Marija Pišek iz Trbovelj. Prijazno pismo me je ga-nilo. Točno o tem sem razmišljal, ko je padla ideja, da bi časopis poslali v vse zasavske domove. In prav hvale-žen sem sodelavcem, ki so me podprli pri tej odločitvi.Zato sem hvaležen tudi vsem, ki so se odločili podpreti naš projekt in so pričeli plačevati nekakšno prosto-voljno naročnino za časopis. O tem pišemo na zadnji strani.Koga bo volil, kdor bo seveda volil? Lahko le upamo, da bo v državnem parlamentu sedel tudi kdo iz Zasavja, ki mu bo mar za naše kraje. Vsekakor ga bomo čim večkrat vprašali, kaj je dobrega storil za zasavske kraje. Od-ločitev je vaša, v časopisu pa predsta-vljamo večino resnih kandidatov za poslance. Rudarski praznik je priložnost za pogled na letošnjo stavko rudarjev. Eden izmed neposrednih udeležen-cev s strani rudarjev Stanislav Ro-žanc je iz zapiskov pripravil kronolo-gijo stavke, ki je bila verjetno zadnja v Rdečih revirjih. Ne pa zadnja rudar-ska stavka v Sloveniji. Praznuje tudi občina Hrastnik. Tok-rat smo povabili k pisanju novinarja Staneta Šterbucla, ki se vozi na delo v nacionalno TV hišo v Ljubljano, da je na papir vrgel nekaj svojih misli o domačem kraju.Kar nekaj debat smo imeli v ure-dništvu, ali objaviti seznam najbolj uspešnih osnovnošolcev. Tudi letos so zasavski osnovnošolci odnesli pre-cej zlatih priznanj z različnih šolskih tekmovanj. Zlata priznanja so pravi-loma povezana z najboljšimi v Slo-veniji. Objavljamo pa tudi dobitnike srebrnih priznanj. Od odličnega do vrhunskega je včasih prav majhen korak. Prav privoščim vsem, da ga naredijo.Junij je čas različnih prireditev. Ne-katere smo obiskali tudi mi. In prip-ravili zapise, ki vas bodo, upamo, vzpodbudili k branju. Vse več materi-ala prihaja v našo hišo. Veseli smo, da je tako. S tem časopis vse bolj postaja tudi vaš, ne le naš.

Marko Planinc

Skopo sporočilo HSE potrjuje, da se je nadzorni svet TET seznanil s po-ročilom izrednega revizijskega pre-gleda poslovanja TE z družbo Pro-totip CC iz Trbovelj. Nadzorni svet je na osnovi revizijskega poročila in obrazložitev poslovodstva TET spre-jel ukrepe, ki »izhajajo iz priporočil poročila in obrazložitev. Nadzorni

Izredna revizija in njeni rezultati v Termoelektrarni Trbo-vlje (TET) nosijo oznako poslovna skrivnost - strogo zau-pno, zato je konkretneje ne morejo komentirat, so sporočili iz Holdinga slovenske elektrarne (HSE), večinskega lastnika trboveljske elektrarne, ki je revizijo tudi ukazal. Neuradno naj bi šlo za sum milijonskega oškodovanja družbe, ki naj bi bremenil poleg nekdanjega direktorja Marka Agreža še več zaposlenih v TET.

svet je poslovodstvu naložil, da prip-ravi dodatne obrazložitve glede na ugotovitve iz poročila,« so še zapisali.Neuradno naj bi šlo za milijonsko oškodovanje družbe. Za domnevne nepravilnosti naj bi bila najbolj odgo-vorna nekdanji direktor oziroma se-danji tehnični direktor Marko Agrež ter sedanji direktor Franc Blaznek, ki

je to mesto zasedel pred tremi leti. V TET je prišel z mesta pomočnika di-rektorja RTH. Torej družbe, ki je tudi na osnovi posebne revizije vložila odškodninske tožbe proti nekdanjim članom uprave in nadzora.TET naj bi z družbo Prototip CC, katere družbenik je bil v začetku nje-nega delovanja preko družbe Kalmer tudi Agrež, v zadnjih štirinajstih le-tih domnevno sklenila več kot 40 pogodb, vrednih več kot 3 milijone evrov za opravljanje del pri remontih in vzdrževanju, kar naj bi bilo krep-ko preplačano. Prototip CC po ne-uradnih podatkih ni edina družba, ki naj bi ji TET preplačala usluge in storitve.

Karmen Štrancar Rajevec

Prihodnjo nedeljo, 13. ju-nija, se bodo po dobrem mesecu zopet odprla vo-lišča, tokrat za predčasne državnozborske volitve. Na njih se bo 15 strank oz. list potegovalo za glasove volivcev in s tem vstop v parlament. Preverili smo, kateri kandidati se bodo za glasove volivcev pote-govali v Zasavju. Zasavci bodo torej lahko izbirali med nekaterimi znanimi političnimi mački, bivši-mi poslanci in novimi ob-razi, ki si šele utirajo pot na politični parket.

ZT

Seznam kandidatov za predčasne državnozborske volitve

STRANKA HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE

SDS Vika Jelen Škrlep Alenka Forte Alenka Forte

NSi Grega Štendler Tadeja Šuštar Grega Štendler

PS Jože Velikonja Barbara Žgajner Aleš Gulič

Zavezništvo AB Rasim Ahmetović Rasim Ahmetović Istok Cilenšek

DL Gregor Pajić Kristijan Adamlje Kristijan Adamlje

SMC Vojka Šergan Irena Grošelj Košnik Marjan Dolinšek

SNS Jernej Štefanič Barbara Kočjaž Polonca Grum

Verjamem Milan Gregorn Samo Koren Samo Koren

DeSUS Ivan Hršak Alojz Vajdič Anica Ule Maček

Združena levica Mitja Svete Luka Mesec Davorin Žnidarič

SLS Marija Oven Tomaž Vresk Primož Jelševar

Enakopravni deželani Atifa Hajder Atifa Hajder

SD Katjuša Laznik Sebastjan Ledinek Tea Juratovec

Piratska stranka Mateja Konc

Zeleni Slovenije Drago Rus Ivana Gričar Daniel Hengelman

2 četrtek, 3. julij 2014

(DPN) umeščena že leta 2012.

Do konca junija je občina v skupni vi-šini 20.000 € sofinancirala 19 dogod-kov, posvečenih državnim prazni-kom in jubilejem društev ali pa je šlo za tradicionalne prireditve. Razpis je odprt skozi celotno leto. Na javnem razpisu za sofinanciranje društev,

združenj ter neprofitnih in humani-tarnih organizacij je občina za leto 2014 razdelila 34.160 €. Posebej sta bila izvršena razpisa za športna in kulturna društva. Na športnem po-dročju so 22 društvom in Športni zvezi Hrastnik podelili 73.570 €, na

kulturnem pa je 12 ustanov in Zveza kulturnih društev prejelo 29.580 €. Sofinancirajo tudi dejavnost šestih veteranskih in domoljubnih organi-zacij v skupni višini 7.770 €.Za naložbe v krajevnih skupnostih

ZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Mar-ko PlanincOdgovorna urednica: Sabina Lo-karUredništvo: Marko Planinc (Po-govor, Tema), Sabina Lokar (Za-savje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Dr-novšek (Čez planke), Nina Ojster-šek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža)Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Odškodninske tožbeNa okrožno sodišče je sedanje vodstvo Rudnika Trbovlje Hra-stnik (RTH) vložilo odškodnin-ske tožbe zoper nekdanje člane vodstva in nadzornike RTH. To nalogo je na osnovi rezultatov posebne revizije vodstvu na-ložila Slovenska odškodninska družba – ustanovitelj, oziroma edini družbenik podjetja. Po-sebna revizija je pokazala na nepravilnosti poslovanja hče-rinskih družb Vitales RTH, RTH Solar in v nekdanji družbi Fortuna –Pil ter pri podeljeva-nju sponzorskih sredstev. Gre za posle v obdobju od leta 2008 do lani, ko so v upravi Rudnika Tr-bovlje Hrastnik sedeli direktor Aleš Berger ter namestnik Franc Blaznek, po njegovem odhodu na mesto direktorja trboveljske termoelektrarne pa Tim Toma-žin. Nadzorni svet pa je vodil Milan Žnidaršič. Za kakšno oškodovanje gre in proti koliko osebam so vložene tožbe sedanji direktor RTH Bojan Jelen še ne želi izdati. Neuradno naj bi šlo za oškodovanje v višini okrog mili-jona evrov.

KŠR

Krajevni praznik praznujejo 28. ju-nija v spomin na generalni štrajk steklarjev iz celotne nekdanje pre-daprilske Jugoslavije. V KS so prip-ravili v juniju sedmi pohod po Spla-varski poti, obisk stanovalcev Doma starejših iz Hrastnika, tekmovanje v balinanju in pikadu, promenadni koncert Pevskega Društva Steklar,

ribiško tekmovanje na Savi in tek-movanje v kajaku in kanuju za mlajše kategorije.

Krona praznovanja je bila svečana proslava 27. junija na ploščadi pred novim domom KS. Kulturni pro-gram so pripravili Steklarska godba na pihala, Pevsko društvo Steklar

V krajevni skupnosti Dol pri Hra-stniku vsako leto ob krajevnem pra-zniku podelijo ljudem, ki bogatijo življenje v kraju, posebna priznanja Zaslužni krajan. Letos so svečanost ob krajevnem prazniku združili s praznovanjem 30 let delovanja sekcije pletilj Planika Društva upokojencev Dol pri Hrastniku. Na proslavi 25. junija v dvorani Dolanka sta pred-sednica in podpredsednik KS Dol Rosanda Kladnik in Timotej Funkl podelila priznanja Zaslužni krajan

Zasavska regija je imela v teh letih samo preko Regionalnega razvojne-ga programa in ob upoštevanju turi-stičnih projektov na voljo 18.598.385 €, vsaki občini je na voljo ostalo 6.040.005 €. Hrastniška občina je na razpise prijavila 10 projektov ter skupaj z RCR tudi izgradnjo pod-jetniškega inkubatorja ter projekt Podjetno Zasavje. Za vse projekte je bilo pridobljeno 6.031.469 €. Ostanek hrastniške kvote za napovedan konč-ni 8. razpis je tako znašal le 8.535,96 €. V Trbovljah (282.652 €) in v Zagor-ju (214.597 €) je bil ta znesek občutno višji.

Neizkoriščena sredstva iz vseh slo-venskih regij, v skupni vrednosti približno 30 milijonov evrov, so bila osnova za 8. razpis, ki ga je Ministr-stvo za gospodarski razvoj in tehno-

logijo objavilo 18. aprila letos. Razpis je bil enoten za vso Slovenijo, občina Hrastnik je prijavila operacijo Ureja-nje mestnega jedra Hrastnik - Novi Log, s katerim bi zaključili urejanje območja od vrtca Dolinca do pešpoti proti Novemu domu. Vrednost pro-jekta znaša 545.545 €, pri tem pa bi sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj lahko znašalo do 380.093 €. Rezultatov razpisa še ni.

Trije projekti zaključeni avgustaV teku sta še dva projekta, ki se delno financirata iz Regionalnega razvoj-nega programa. Za projekt urejanja mestnega jedra na območju Log - Montigny je bil izbran izvajalec AGM Nemec d.o.o. Laško, vrednost pogod-be znaša 959.725 € z DDV, rok do-končanja pa je 15. avgust. Tudi rok za

dokončanje rekonstrukcije in ener-getske sanacije vrtca Dolinca, vreden 765.458 €, je 15. avgust, izvajalec pa je RUDIS d.o.o. Trbovlje.

Že ob koncu lanskega leta je bila hra-stniška občina uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje energetske sanacije osnovnih šol, vrtcev, zdra-

vstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti. Za energetsko sanacijo OŠ heroja Rajka Hrastnik so pridobili 1.059.821 € sredstev iz kohe-zijskega sklada, razliko 739.723,23 € pa zagotavlja občinski proračun v letih 2014 in 2015. Dela naj bi bila po besedah ravnateljice šole Marine Kmet končana do konca poletnih počitnic.

Stojijo cestni projektiNa področju varstva okolja je v iz-vajanju druga faza ureditve centra za ravnanje z odpadki na Uničnem, v katerem sodelujejo tudi druge ob-čine, dokončana pa bo v letu 2015. V naslednjih mesecih se obeta tudi energetska sanacija javne razsvetlja-ve, za katero je razpisna dokumen-tacija že pripravljena, izvajalec pa bo izbran do decembra. Nič pa se še vedno ni premaknilo v zvezi z rekon-strukcijo glavne ceste G2 Hrastnik - Radeče in regionalne ceste skozi središče Dola. Aktivnosti še niso ste-kle zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu, čeprav je bila cesta G2 v Državni prostorski načrt

20 milijonov iz EvropeHrastniška občina je ob občinskem prazniku predstavila pretekle in bodoče investicije. Na občini trdijo, da so uspeš-no izkoristili priložnosti, ki so jih ponujali razpisi za pri-dobitev nepovratnih sredstev iz različnih skladov Evropske unije v finančni perspektivi 2007-2013, obenem pa že prip-ravljajo naslednje projekte.

Hrastniški občinski svet je na konec maja sklicani seji sprejel Razvojni program občine Hrastnik 2020+, s katerim je opredelila nadaljnji razvoj in cilje. Sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN) ni bil mogoč zaradi dolgotrajnosti postopkov pridobivanja soglasij vseh nosilcev načrtovanja.

Poleg Regionalnega razvojnega programa je Občina Hrastnik v letih 2007-2013 sredstva črpala tudi iz skladov za razvoj podeželja ter za mreženje kulturnih potencialov. Občina je v šestih letih iz vseh skladov EU in iz proračuna RS pridobila več kot 20 milijonov evrov.

Na osrednji prireditvi v počastitev občinskega praznika so podelili le-tošnja občinska priznanja. Za uspehe na področju gospodarskih dejav-nosti je letošnji prejemnik zlatega priznanja direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič. Za uspehe na gospodarskem področju je srebrno priznanje prejela direktorica Forsteka Majda Krošlin, bronasta priznanja pa so po-delili Rudiju Pušniku, Ivanu Restarju in Ribiški družini Hrastnik, ki so se izkazali na področju društvenih dejavnosti. Za bronasto priznanje je denarna nagrada znašala 997 €, za srebrno 1994 € in za zlato 2493 €. Na prireditvi so podelili tudi priznanje Županovo pero. Slednjega prejmejo učenci in učenke osnovne šole, ki so se izkazali z izjemnimi tekmoval-nimi dosežki na državni ravni ali pa so vsa leta šolanja končali s samimi odličnimi ocenami. Tokrat so zablesteli Barbara Haberl, Žan Bratuša in Urška Velikonja.

občina v letu 2014 namenja 232.000 evrov. Daleč največ denarja namenja-jo za posodobitve cestnih odsekov. Uredili bodo tudi kakšno ograjo na cestah, pešpot in razsvetljavo na igri-šču.

David Buovski

Nov dom – novo življenje Praznik KS Dol pri HrastnikuKrajevna skupnost Steklarna je ena izmed večjih krajevnih skupnosti v hrastniški občini in obsega ves spodnji konec

doline, sega pa tudi čez Savo na tako imenovano kranjsko stran. V njej je pet naselij in približno 1350 prebivalcev.

sekciji pletilj Planika DU Dol, Urba-nu Romihu (delo v PGD Dol), Ani Smodiš in Milki Dragar (prizadev-no delo pri Planikah), ki so ji prizna-nje podelili naknadno. V kulturnem programu so nastopili ŽPZ Svoboda Dol, Folklorna skupina iz Trbovelj, citrarka Janja Brlec iz Sedraža in Rožejevi otroci iz Turja, prireditev je vodila Božena Tušar.

MP

in mažoretke. Slavnostna govornika sta bila predsednik KS Adi Zaletel in župan občine Hrastnik Miran Je-rič. Poudarila sta, da sta zadovoljna, ker je novi dom KS zaživel in postal središče družbenega in družabnega življenja v KS .

Priznanja KS sta podelila Adi Zaletel in Joži Umek. Jožica Centrih ga je prejela za uspešno prostovoljno delo v projektu Starejši za starejše, Ribiška družina Hrastnik pa za prizadevno prostovoljno delo na področju ribi-štva in varovanja narave.

Mile Plahuta

Adi Zaletel, Jožica Centrih, Robert Sticher st. (Ribiška družina), Joži Umek. Foto: Branko Klančar

Predsednica KS Dol Rosanda Kladnik, Urban Romih, Ani Smodiš, Olga Presker (Planika), Timotej Funkl. Foto: Branko Klančar

3četrtek, 3. julij 2014 GOSPODARSTVO

Osem milijonov za Special

Steklarna Hrastnik, ki že nekaj let po-sluje z dobičkom, je zaključila sanaci-jo družbe in začela nov razvojni cikel. Naložbe, vredne 8 milijonov evrov, se bodo v tovarni Special lotili sep-tembra. Prenovili bodo talilno peč in montirali nove, zmogljivejše strojev za izdelavo steklenic. Po prenovi se bo življenjska doba talilne peči po-daljšala za 10 let. Sočasno bodo v ste-klarni izvedli tudi druge izboljšave, ki jih zahteva povečanje proizvodnih kapacitet. Med posodobitvena dela bodo vključena tudi vzdrževalna dela na zaprtem krožnem sistemu voda, s čimer bodo izboljšali sistem čiščenja odpadnih vod.

Iz 120 na 175 tonSteklarna bo z naložbo pridobila vi-soko stopnjo avtomatizacije proizvo-dnje in izboljšala tehnološke postop-

ke, zaradi česar se bo še bolj utrdila na svetovnem vrhu proizvajalcev teh-nično zelo zahtevnih steklenic. Zmo-gljivost proizvodnje stekla se bo iz sedanjih 120 ton povečala na 175 ton stekla na dan.»Posodobitev proizvodnje je v celoti plod znanja zaposlenih v Steklarni Hrastnik,« je ob podpisu pogodbe poudaril Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki pou-darja, da so pri NLB dobili kredit po konkurenčni ceni in, da so jih banč-niki pravzaprav kar sami poiskali.Očitno je, da se odnosi na trgu kre-ditiranja bistveno spreminjajo. »NLB aktivno spremlja in finančno podpi-ra najbolj vitalne dele slovenskega gospodarstva, ki so kljub izjemno zahtevni situaciji doma in ostri kon-kurenci na tujem razvojno usmer-jeni, imajo trge, prave produkte in

tudi ustrezen denarni tok,« je ob podpisu kreditne pogodbe poudaril Blaž Brodnjak, član uprave NLB. »V NLB je vedno interes za sodelovanje z dobrimi družbami, kot je Steklarna Hrastnik, in veseli smo, da lahko in-vestiramo v dobre projekte.« Kar po-meni, da za dobre družbe z dobrimi

Najboljši dobaviteljSteklarna Hrastnik je uspeš-no opravila presoje socialne-ga sistema po načelih SMETA (Sedex Members Ethical Trade Audit oziroma social audit) in pregled sistema vodenja kako-vosti po načelih SQP (Supplier Qualification Program) za tr-govinsko verigo Sainsbury’s z najvišjimi možnimi ocenami in brez pripomb. Zaradi do-seženega rezultata je prejela nagrado za najboljšega dobavi-telja za angleški trg za namizno steklo.

V okviru posebnega skrbne-ga pregleda je bil opravljen temeljit pregled proizvodnje in procesov izdelave ter kako-vost izdelkov. Da je nagrada upravičena, potrjuje tudi to, da hrastniško namizno stek-lo, ki nima dekorja, zdrži kar tri tisoč pranj v industrijskem pralnem stroju brez prask. De-korirani izdelki pa ohranijo svežino dekorja do še pri polo-vičnem (1. 500) številu pranj. V okviru presoje je bila tudi preverjena skrb za zdravje in varnost zaposlenih, za požarno varnost ter za okolje, saj trgo-vska veriga Sainsbury’s želi in pričakuje od svojih dobavite-ljev poslovanje, ki je etično in skladno z zakonodajo, sporo-čajo iz Steklarne Hrastnik.

ZT

Nov razpisRegionalni center za razvoj je sredi junija objavil nov javni poziv za vključitev v projekt Podjetno v svet podjetništva 2014 za zasavsko regijo. Po-ziv je namenjen brezposelnim mladim do 35 let, ki imajo vsaj šesto stopnjo izobrazbe in ima-jo stalno prebivališče v občinah Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje ob Savi. Deset izbranih kandi-datov bo Regionalni center za razvoj predvidoma konec po-letja zaposlil za obdobje štirih mesecev, v tem času pa jim bo nudil tudi podjetniško usposa-bljanje in razvijanje ter uresni-čevanje njihovih podjetniških idej. Cilj projekta je samoza-poslitev, zaposlitev v lastnem podjetju oziroma zaposlitev pri drugem delodajalcu. Strokovna komisija bo pri izboru upošte-vala izpolnjevanje pogojev ter podjetniške lastnosti, znanje in izkušnje kandidatov, poslovno idejo in njeno uresničljivost, karierne cilje in motiviranost kandidatov. Zadnji rok za od-dajo vlog je jutri, 4. julija. Vloga in podrobnejše informacije so na voljo na spletni stran www.rcr-zasavje.si.

ZT

Steklarna Hrastnik je z NLB podpisala pogodbo o financira-nju naložbe v posodobitev proizvodnje embalažnega stekla v tovarni Special. Vrednost naložbe znaša 8 milijonov evrov, od tega bo 75 odstotkov sredstev kreditirala NLB, steklarna pa bo zagotovila 2 milijona evrov lastnih sredstev.

Pogodbo sta podpisala Andrej Bbožič in Blaž Brodnjak. Foto: Fanči Moljk

projekti, sicer zelo pogosto omenje-nega kreditnega krča ni.Posodobitvena dela se bodo začela 15. septembra, prenova bo zaključena do 3. novembra 2014, ko naj bi ponovno zagnali proizvodnjo v hrastniškem Specialu.

Karmen Štrancar Rajevec

4 četrtek, 3. julij 2014ZASAVJE

7. februar Sestanek presežnih delav-cev RTH. 19. februar Sestanek z direktorjem RTH. Zaposleni zahtevajo plače do 25. februarja.26. februar Zbor delavcev v moštve-ni čakalnici v Hrastniku in napoved opozorilne stavke.26. februar Obvestilo o pričetku stavke je bilo poslano predsednici vlade Alenki Bratušek, pristojnemu ministru Samu Omerzelu, direktorju Bojanu Jelenu, svetu delavcev in nad-zornemu odboru RTH.Stavkovne zahteve:1. Izplačilo plače za mesec januar

2014 v celoti do 28. 2. 2014 do 14. ure.

2. Zagotoviti sredstva za odpravnine presežnih delavcev RTH d.o.o. in premije za prezaposlitve oziroma samozaposlitve presežnih delav-cev.

3. Preveriti možnosti prezaposlitve zaposlenih v RTH d.o.o. v okviru podjetij v lasti države.

4. Dokončna opredelitev lastnika o nadaljnjem delovanju družbe RTH d.o.o.

5. Preveriti možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih Za-kona o upokojevanju (celovita reši-tev).

3. marec Opozorilna stavka se je pri-čela ob šestih in je trajala 8 ur.6. marec Sestanek pri tehničnem di-rektorju Mateju Pavčniku zaradi teh-nične izvedbe stavke.7. marec Zjutraj sestanek stavkov-nega odbora, ob enih zbor delavcev v Hrastniku, ob dveh napoved stavke v jami RTH.V sporočilu je stavkovni odbor zapi-sal: »Kljub izvedbi 8-urne opozorilne stavke zaposlenih v družbi RTH dne 3. 3. 2014 od 6.00 ure do 14.00 ure ni bila izpolnjena niti ena od postavlje-nih stavkovnih zahtev. Pisne zahteve smo posredovali predsedniku RS, predsednici Vlade RS, resornemu ministru (MZIP), Samu Omerzelu, ter sindikatu dejavnosti energetike, g. Branku Sevčnikarju. Z izjemo Branka Sevčnikarja ni na obvestilo o napovedi stavke in

stavkovne zahteve reagiral nihče. Vodstvo Rudnika Trbovlje - Hrastnik d.o.o. se je s stavkovnim odborom si-cer pogajalo, vendar ne more zagoto-viti realizacije nobene od stavkovnih zahtev. Kot v preteklosti si bomo morali za-savski rudarji svoje pravice zopet izboriti s splošno stavko. Na žalost bo to prva splošna stavka rudarjev v

samostojni državi Sloveniji, katera se bo nedvomno zapisala v zgodovino. Sprašujemo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, da so nas potisnili na rob. Ali je bilo to zares potrebno?Splošno stavko bomo izvedli v po-nedeljek, 10. 3. 2014, s pričetkom ob 6.00 uri v jamskih prostorih družbe RTH d.o.o. Trajala bo do izpolnitve stavkovnih zahtev oziroma do prek-lica.Stavkovne zahteve ostajajo nespre-menjene (naštete so zahteve, sprejete 26. 2., op.p.).SREČNOPredsednik stavkovnega odbora An-ton Lisec«Pismo so prejeli: poslovodstvo RTH, nadzorni svet RTH, svet delavcev RTH, predsednik RS, predsednica Vlade RS, minister MZIP, predse-dnik SDE, zaposleni na oglasnih de-skah.10. marec ob 5.00 Sestanek v upravi RTH Hrastnik z ministrom Samom Omerzelom.10. marec ob 6.00 Zbor delavcev v moštveni prizivnici, odločitev o stav-ki.10. marec ob 7.00 Odhod prve skupi-ne v jamo RTH.

Kronologija stavke rudarjev RTH 2014

Knapi v kompresorski postaji Vode. Foto: Stanislav Rožanc

Prihod iz jame po Barbara rovu. Foto: Stanislav Rožanc

Tomo Mejač, Stanislav Rožanc, Alenka Bratušek in Anton Lisec po pogovorih ob dveh ponoči na upravi rudnika Hrastnik. Foto: Stanislav Rožanc

Zaskrbljeni obrazi med stavko. Foto: Stanislav Rožanc

10. marec ob 7.45 Obvestilo Centra za obveščanje 113, zdravstvih domov Trbovlje in Hrastnik, policije Hra-stnik o pričetku stavke, opis inter-vencijske poti.11. marec ob 10.00 Odhod v jamo in tiskovna konferenca v jami (kompre-sor Vode).11. marec ob 20.00 Obisk predsedni-ka ZSSS Dušana Semoliča in ostalih predstavnikov sindikata.11. marec ob 23.00 Obisk predse-dnice vlade Alenke Bratušek v jami, pogovor z vodstvom stavkovnega od-bora.12. marec ob 2.00 Končana pogaja-nja z Alenko Bratušek.12. marec ob 11.00 Pogajanja v kompresorski postaji Vode, direk-tor Bojan Jelen obišče stavkajoče in predstavi rešitev stavkovnih zahtev.12. marec ob 20.00 Zaključek poga-janj ter dogovor, da se rešitve prine-sejo v jamo naslednji dan.

12. marec ob 22.00 Predstavitev reši-tev stavkajočim v jami.č13. marec ob 11.00 Tehnični direktor Matej Pavčnik prinese zagotovila za izpolnitev zahtev v jamo.13. marec ob 11.00 uri Rudarji napo-vejo svoj odhod iz jame ter nadaljeva-nje pogajanj zunaj.13. marec ob 15.00 Prihod rudarjev iz jame v Hrastnik, kjer jim pripravi-jo čustven sprejem. 13. marec ob 16.15 Obvestilo Centra za obveščanje 113 o koncu stavke.18. marec ob 8.00 Zbor delavcev v Hrastniku.

18. marec ob 9.00 Rudarje obišče predsednica vlade Alenke Bratušek.18. marec ob 10.00 Sestanek stavkov-nega odbora z Alenko Bratušek.27. marec Sestanek stavkovnega od-bora s predstavniki sindikata ZSSS Dušanom Semoličem, Lučko Boem in Goranom Lukićem.10. april sestanek s Petrom Pogačar-jem, direktorjem Direktorata na Mi-nistrstvu za delo in socialne zadeve o predčasnem upokojevanju rudarjev. 15. april Sestanek predstavnikov stavkovnega odbora Antona Lisca, Stanislava Rožanca in Rasima Ahme-tovića s predsednico vlade Alenko Bratušek.16. april Sestanek poslovodstva Ru-dnika Velenje in stavkovnega odbora o možnostih prezaposlovanje rudar-jev v Velenje.12. maj Sestanek stavkovnega odbora s predstavniki MRS za delo družino in socialne zadeve.

11. maj Zasedanje vlade RS, kjer sprejmejo možnost predčasnega upo-kojevanja rudarjev.12. junij Sprejetje zakona o predčas-ni upokojitvi zaposlenih v RTH na zasedanju slovenskega parlamenta.16. junij Stavkovni odbor sprejme odločitev o dokončni razpustitvi. Iz-polnjene so vse stavkovne zahteve.3. julij Na dan praznika rudarjev se razpusti stavkovni odbor in se skliče tiskovna konferenca na Separaciji Tr-bovlje. Alenki Bratušek se podari ru-darska svetilka v zahvalo za pomoč.

Stanislav Rožanc

5četrtek, 3. julij 2014 ZASAVJE

VEČ KOT FER. HOFER.

Ins_Backbox_allgemein_06-2014_215x159_ZasavTednik.indd 1 6/18/14 9:32 AM

»Okrog sto hrastniških osnovnošol-cev bo avgusta deset dni letovalo v Poreču,« pravi Lilijana Oplotnik z OZPM Hrastnik. Poleg čofotanja v morju se bodo kratkočasili s špor-tnimi igrami in tekmovanji, ustvar-jali bodo umetnine, se šli karaoke, ogledali si bodo Poreč in šli na izlet z ladjico. Cena letovanja znaša dobrih 408 evrov. Starši plačajo 190 evrov, brezplačno bo letovalo 20 otrok. Na letovanje bodo šli prav vsi prijavljeni otroci. Trboveljčani lahko izbirajo. DPM ponuja petdnevno letovanje na ranču Kaja in Grom in deset dnevni letovanji v Pacugu in Savudriji. Leto-valo bo 80 otrok. Polna cena morske-ga letovanja je 395 evrov, starši bodo prispevali 235 evrov. Brezplačno bo letovalo 14 otrok. Sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek je povedala: »Letos smo morali letos zaradi po-manjkanja finančnih sredstev prvič

zavrniti precej otrok.« OZRK Zagor-je bo otroke peljal na desetdnevno letovanje v Nerezine na Mali Lošinj. Tam bo letovalo 64 otrok, kar 25 brezplačno. Polna cena letovanja je 300 evrov. »V letošnjem letu nam je uspelo prispevek staršev oklestiti. Starši z odločbo CSD-ja bodo plačali 100 evrov, vsi ostali pa 150 evrov,« je povedala sekretarka OZRK Zagorje Štefka Suša in dodala, da letos zaradi velikega povpraševanja na letovanje ne morejo vzeti vseh otrok, ki si tega želijo.

Otroci in spremljevalciAna Lina Nučič iz Trbovelj bo jese-ni zakorakala v peti razred. Petkrat je že letovala v Savudriji in seveda, šla bo tudi letos. Povedala je, da ji je najbolj všeč, kadar obiščejo stojnice in si kupi kakšno malenkost. In kaj sicer počnejo? »Ogledamo si svetil-nik, kopamo se dopoldne, popoldne in zvečer, na plaži imamo igrala, zve-čer pa plešemo in vrtimo glasbo.« Pri vseh organizatorjih veliko pozornos-ti posvetijo izboru timov, ki spremlja otroke na letovanjih. Po večini so to ljudje s pedagoško, zdravstveno, športno, družboslovno izobrazbo. V Trbovljah se morajo spremljevalci udeležiti pripravljalnega seminarja, prednost imajo dolgoletni redni pro-stovoljci društva. Tudi v Hrastniku imajo prednost njihovi prostovoljci. Spremljevalce izberejo na podlagi razpisa, nujen pogoj je starost vsaj 20 let. V Zagorju že nekaj sezon le-tovanje izvaja izkušena ekipa, v ka-

Čiuaua na stražiSmisel življenja je ležanje na plaži … morje, prijatelji, zaba-va, lumparije, prve ljubezni, pa tudi kakšna solzica… kdo se ne spomni morskega letovanja. Kolonija! V zadnjih de-setletjih je bila za številne Zasavčane obvezen del počitnic, danes precej bolj raznolika, vendar žal ne več tako dostopna in samoumevna.

Maja Drobne uživa v kolonijah. Foto: Osebni arhiv

Izkušnja spremljevalkeZagorjanka Maja Drobne od 2008 za RK Slovenije sprem-lja otroke na Debelem Rtiču. »Takšno letovanje je za otroke izjemno, drugačno od resnič-nosti, ki jo poznajo doma. To so počitnice, ki si jih običajno ne morejo privoščiti, si jih pa tako kot vsi ostali otroci neskončno želijo. Ponavadi gre za otroke, ki še niso videli morja. Hva-ležni so za vse, kar jim je tam na voljo, od hrane do igrač in možnosti, ki jih ponuja okolje,« pravi Maja. In doda: »Vsaka takšna izkušnja me napolni z neopisljivo energijo. Imaš ob-čutek, da si res dal sebe in da so iskreni otroci neizmerno hvaležni. Delo spremljevalke je v moje življenje prineslo veliko sreče in veselja, po drugi stra-ni pa tudi zavedanja, kaj vse ni samoumevno, pa se nam zdi, da je.«

teri je vsako leto kakšen nov član. V vseh občinah spremljavalci prejmejo nagrado ali žepnino, ki je odvisna od proračuna letovanja in za letos še ni določena.

Financiranje Poleg staršev financirajo letovanje še donatorji in občine. Zagorska in trboveljska občina financirata okrog 40 odstotkov letovanja, iz Hrastnika nismo dobili podatka, kolikšno je ob-činsko financiranje. Dobrodejno primorsko podnebje še posebej koristi otrokom, ki letujejo iz zdravstvenih razlogov. Zdravstve-nega letovanja se lahko udeležijo le otroci, ki imajo v medicinski doku-mentaciji zapise o večkratni hospi-talizaciji ali so bili pogosteje bolni. Takšno letovanje sofinancira ZZZS. Žal se tudi na tem področju pogoji zaostrujejo in sredstva krčijo. Blagos-tanje prihodnjih generacij, ki bi mo-ralo biti strateška investicija države in ne njen strošek, je tako vse bolj na plečih staršev, posameznih donator-jev in dobrodelnih organizacij.

Polona Siter Drnovšek

Sprejem pri županuTudi ob koncu letošnjega šolskega leta je župan Občine Trbovlje Vili Treven povabil na slavnostni sprejem najuspešnejše trboveljske srednje-šolce. Iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje so se slovesno-sti udeležili Peter Adamič, Blažka Kolenc, Rok Požun, Tim Žlak (4. a, splošna gimnazija), Črt Dragar, Lara Hodej, Tjaša Hauptman, Glorija Kočnar, Klemen Murn, Kristina Rožanc (4. b, splošna gimnazija), Jas-mina Drolc, Nika Petauer (4. e, ekonomski tehnik). Iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje pa so bili na slovesnosti Uroš Polc (elektro-tehnik), Andrej Dolinšek, Jure Matko, Nejc Senčar, Tilen Skok (stroj-ni tehniki), Domen Lanišnik, Anže Kovač (tehnika računalništva) in Enes Lukovič (pomočnik v tehnoloških procesih).

ZT

Občina Zagorje ob Savi bo do jeseni uredila parkirišče na železniški po-staji, za kar so prejeli tudi 287.000 evrov evropskih sredstev. Vrednost projekta je ocenjena na slabega pol milijona evrov.Ponudbe za ureditev parkirišča so oddali trije ponudniki, novomeški CGP, AGM Nemec iz Laškega in litij-ski Trgograd, ki je bil z 265.690 evrov visoko ponudbo tudi najugodnejši gradbinec. Vendar morajo na občini pred izborom izvajalca opraviti še ce-

lovito analizo ponudb, je pojasnil Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, tako da bodo rezultati javnega naročila zna-ni v prihodnjih dneh. Gradnja se bo začela še ta mesec in bo trajala najpo-zneje do oktobra.Poleg 55 parkirnih prostorov bo par-kirišče zajemalo še polnilnico za so-časno polnjenje dveh električnih vo-zil in pokrito kolesarnico za najmanj 19 koles, hkrati pa bodo obnovili še hodnik za pešce in uredili brežino

Medije. Na vprašanje, ali bi ponud-ba Trgograda zadoščala za gradnjo predvidenih del, saj ponudba precej odstopa od ocenjene vrednosti pro-jekta, je Vrtačnik odgovoril, da še ne vedo, v katerih delih razpisa so ponudniki privarčevali. Glede na to, da je bila tudi druga najbolj ugodna ponudba le za okoli 10.000 evrov viš-ja, na občini predvidevajo, da se bo izbranemu izvajalcu ta račun izšel.

SL

Parkirišča na železniški postaji

6 četrtek, 3. julij 2014TEMA

V Hrastniku so doma srčni in delovni ljudje

Utrinki iz mladih dniV mojem prvem spominu na Hra-stnik, ki sega pol stoletja nazaj, je vlak, ki je vozil od železniške posta-je mimo zdaj pokojnega Riklove-ga mosta in naprej. Otroci smo na tirnice polagali kamenčke, ki so jih pomečkala kolesa lokomotive in va-gonov. Na koncu smo dobili imenitne speštranke vseh mogočih barv. Le nekaj metrov od železnice je bila skupna krušna peč. V njej se je pekel kruh za nekaj dni. To je menda bila ena od pogruntavščin, ki je med se-boj sprla mnogo skrbnih gospodinj. Vrstni red peke je bil ustno dogovor-jen in nikoli se ni vedelo natančno, katera gospodinja je na vrsti za peko.

Drva in muleTakrat so v dolino drva, tudi za gretje krušnih peči, prinašale mule. Nekaj metrov od našega okna je bila pot, po kateri se je vil sprevod mul s sedli, na katerih so bila drva. Za otroke je bilo najbolj grozljivo, ko so morale mule odskakovati, da jih ne bi zadela drva, ki so padale z njihovih tovornih se-del, ko so mulovodci razvezali tovor.

Nekako v tem času (1962) smo v Hra-stniku dobili tlakovano cesto. Cestni delavci so se šopirili na delovišču in v vozišče nabijali granitne kocke. Ne-kako vzvišeni so bili, strokovnjaki, bi jim rekli danes, ki so cenili svoje delo in znanje. Prišli so od drugod in ni jim bilo potrebno biti prijazen z vsa-kim domačinom. V tem času sem hodil v vrtec pri Rošu. Naša vzgojiteljica, tovariši-ca Metoda, nam je vlivala obilo lju-bezni in dobre vzgoje. Čeprav moja mama ni bila zaposlena in bi bil lahko doma, me je vpisala v enega najstarejših vrtcev v Sloveniji. In mi ničkolikokrat dala denar za radirko, ki sem jo nenehno izgubljal in sem jih kupoval v knjigarni ob sedanjem muzeju. Stavbe tam ni več. A vrtca se dobro spomnim, še zlasti po tem, da je v soseščini zgorela šivalnica in so se za nekaj časa v vrtec preselile šivi-lje. Potem so se bolj kot s šivankami ukvarjale z nami.

Dela dovoljNasproti našega stanovanja v Vouko-vi koloniji je delala apnenca. Še vedno ne vem, kam so odšli delat delavci, ko so obrat zaprli. Iz moje mladosti se ne morem spomniti nikogar, ki bi bil nezaposlen. Vsi so nekaj delali, vsi so

bili zaposleni in na železniški postaji sploh ni bilo parkirišča za vozače, ki zdaj odhajamo drugam po svoj kos kruha. To so bili tudi časi, ko naša potoka Boben in Brnica še nista bila pod strogimi nadzori vodnih inšpektor-jev. Kakovost njunih voda je bila res-da odvisna od dejavnosti obrtnikov in drugih, a vseeno smo v strugi dela-li tudi otroci. S prelaganjem kamnov se je je dalo toliko zajeziti, da se je gladina dvignila do višine, v kateri je bilo moč plavati. Bilo je zelo hladno, a

mame so nas iz vode preganjale le ob dnevih, ko so pri mesarju klali živino in je po vodi tekla kri. Kolikor vem, od tega nihče ni zbolel, ribe pa so se redile.

Ropotanje avtomobilovOsnovnošolska leta sem preživel na Brnici in obiskoval šolo na Dolu. Pot do nje po takrat še makadamski cesti je bila vedno zanimiva. Za šolarje ni bila nevarna. Redki avtomobili so se nas zlahka ognili. Pa tudi otroci smo se umaknili, čeprav smo z zanima-njem gledali, kaj bo priropotalo okoli ovinka in nas zavilo v oblak prahu, če

je bilo suho, ali pa poškropilo z vodo iz mnogih cestnih lukenj, če je bilo mokro. Osnovna šola je nam je res dala osnove za kasnejše življenje. Ne morem se načuditi, zakaj imajo neka-teri težave pri uporabi besede otrok v množini: pri otrocih in z otroki. Ko

je pravilo tako preprosto: c je po ve-likosti manjša črka od k. Najmanjši pa nikoli ne more biti zadnji v vrsti. S takšnimi preprostimi pravili, ki si jih človek zapomni za vse življenje, nas je bogatila tršica Francka. Nekaj časa nas je vodila tudi skozi osnove telesne vzgoje. Korakali smo po njenem pra-vilu: žlica, vilca namesto leva, desna. Menda si nekateri lažje zapomnijo, s katero roko jedo, kot pa katera roka je leva in katera desna.V tistih osmih letih je Dol temeljito spremenil svojo podobo. Tako kot danes sta bili tudi takrat dve trgovi-ni: zgornja in spodnja. Ampak naku-

»Sploh se ne morem spomniti, kdaj sem prvič izvedel, da ži-vim v Hrastniku. Nihče me o tem ni spraševal. Morda je bilo v prvi gimnaziji, ko smo se združevali dijaki iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Iz treh dolin, za katere se je kasneje iz-kazalo, da jih Slovenci sploh ne ločijo med seboj. Vedno zno-va so me spraševali, kam vlak najprej pripelje,« pravi Stane Šterbucl, urednik na TV Slovenija, ki smo ga povabili, da kot Hrastničan ob prazniku občine zapiše nekaj o tem, kako vidi občino skozi svoje oči.

Zato pa dobro občutimo davek čistejšemu zraku. Premog je postal odveč in rudnik tudi. S tem pa tudi delovna mesta.

Bilo je zelo hladno, a mame so nas iz vode preganjale le ob dnevih, ko so pri mesarju klali živino in je po vodi tekla kri. Kolikor vem, od tega nihče ni zbolel, ribe pa so se redile.

Tako kot danes sta bili tudi takrat dve trgovini: zgornja in spodnja. Ampak nakupovalne navade so bile zelo drugačne.

Hrastnik. Foto: Matjaž Kirn

Stane Šterbucl. Foto: osebni arhiv

povalne navade so bile zelo drugač-ne. Enkrat na mesec smo šli kupovat tako imenovano fasngo. To je bil na-kup vsega, s čimer se je dalo preživeti mesec. Nekateri so to domov odnesli

v košu, kakšen je odpeljal na vozičku. A da ne bo pomote: ne gre za voziček iz današnjih supermarketov. Bil je le pomanjšana oblika velikega lojtrske-ga voza, ki ga je lastnik sam vlekel domov.Samo eno življenje pa toliko spre-memb!

Danes je drugačeOgromno je vsega, kar se je spre-menilo. Večina na bolje, nekaj tudi na slabše. Na primer zrak. Dokler smo za gretje množično uporabljali domač premog, je v jasnih zimskih dneh nad krajem visela rumenkasta meglica. Menda zaradi žvepla. In po-tniki, ki so se z vlaki vozili mimo, so začudeno strmeli v pobočja Save, kjer so vztrajale le najbolj odporne rastli-ne, manj odporne pa so bile požgane. Ko so plin in drugi čistejši energenti nadomestili premog, se je marsikaj spremenilo. A ker nič ne pride pre-ko noči, se teh sprememb navajamo hitro, jih čez leta jemljemo kot samo-umevne in skoraj ne opazimo več. Zato pa dobro občutimo davek čistej-šemu zraku. Premog je postal odveč in rudnik tudi. S tem pa tudi delovna mesta. Kje so časi, ko je bilo v Hrastniku skoraj 3500 delovnih mest! Nekoč je v Hrastniku sijal Sijaj, v steklarni je bilo zaposlenih 1600 delavcev in več, v TKI 300, pa rudnik... Nekatera je odnesel napredek, druga slab gospo-dar.

Premalo parkiriščZato je ob železniški postaji in njeni okolici vedno premalo prostora za vse, ki se dnevno vozijo na delo dru-gam. Veliko je tudi tistih, ki namesto

železnice uporabljajo kombije, vanje naložijo še svoje orodje in poišče-jo delo, kjer je. Bo postal Hrastnik spalno naselje? Podatki o številu pre-bivalcev kažejo, da je Hrastničanov manj, kot na nas je bilo pred 20 leti. Po bogatih letih so prišla leta suhih krav in ne le posamezniki, tudi dru-žine so se začele odseljevati. Zato se vedno znova sprašujem, bi se dalo drugače in kdo bi lahko ali moral ravnati drugače. Zasavci, in Hrastničani smo Zasavci, uspeva-jo v drugih okoljih, napredujejo, ali pa si samo služijo pošten kos kruha. Resda so postale razdalje med kraji zaradi sodobnih in vse hitrejših pro-metnih sredstev krajše, pa vendar bi bila lahko marsikatera pot dru-gam odveč, če bi bilo delovnih mest v Hrastniku več. Ali pa če bi v šolah znali predstaviti kot zanimive tudi tiste poklice, ki jih rabijo v Steklar-ni, TKI, v katerem od novih podjetij, pri obrtnikih in zasebnikih, ki včasih bolj, drugič manj uspešno kljubuje-jo konkurenci in se držijo nad vodo. Kriza ne more trajati v nedogled, res pa je težko opaziti, kdaj se konča. Ne bo šlo čez noč in ne za vse naenkrat, kot v tem predvolilnem času obljub-ljajo politiki. Hrastnik je preživel tudi težje dni, ker so v njem doma srčni in delovni ljudje.

Stane Šterbucl, urednik na TV Slovenija

7četrtek, 3. julij 2014 POGOVOR

Ste se počutili kot grobar, ko ste prevzeli funkcijo direktorja RTH?Ne. Prišel sem z namenom, da od tega, kar je ostalo, še nekaj iztržimo. Dejstvo je, da je treba rudnik zapreti in da se je proizvodnja že zaključi-la ter da ostanejo samo še zapiralna dela. Sem pa tako na razgovoru na akreditacijski komisiji na Sodu kot komisiji za razvoj zasavske energeti-ke izpostavil potencial RTH po za-prtju rudnika. To je moj moto, ne pa zgolj zapiranje rudnika.

Kakšne so vaše ambicije za RTH po letu 2018?Predvsem, da izkoristimo znanje in začnemo delati na trgu, predvsem na infrastrukturnih projektih, kjer je RTH včasih občasno že delal. Sodelo-val je denimo pri raziskovalnih delih za šentviški predor, lani je naredil podzemno povezavo na Medicinski fakulteti v Mariboru, izvajal je dolo-čena dela v sklopu gradnje dolenjske

avtoceste in podobno. Gre torej za področje, ki je zaradi stalnih prilož-nosti najbolj zanimivo za nadaljeva-nje poslovanja družbe.

Generalni direktor Steklarne Hra-stnik Andrej Božič je v prejšnji šte-vilki Zasavskega tednika povedal, da bi rudniške hale lahko porabili tudi za njihovo proizvodnjo. Kakšni so načrti za rudniške objekte?V sklopu izdelave načrta programa delne prisilne poravnave smo po-drobno ovrednotili vse objekte. Na separaciji je na voljo objekt s tremi etažami. Osnovna etaža je najbolj zanimiva, ker je velika okoli 4000 kvadratnih metrov in je energetsko ustrezno oskrbovana. V Hrastniku imamo strojno delavnico, v kateri so mostna dvigala večjih nosilnosti, ve-liko skladišče, ki se bo lahko preure-dilo v proizvodni obrat in garderobo ter obratne prostore rudnika. Glede na to, da so stropi v garderobi visoki, je to zelo dobrodošlo za marsikakšno dejavnost, če ne drugega, za skladi-ščne prostore. S prodajo teh objektov smo že pričeli in bomo z njo nadalje-vali tudi prihodnje leto, saj velikih industrijskih hal zdaj ne potrebuje-mo več.

Kakšen je interes za nakup teh objektov?Februarja smo imeli prvi razpis za prodajo opreme in nepremičnin, ampak je bilo potencialne kupce ali najemnike zaradi nelikvidnosti RTH upravičeno strah, da bi šel RTH v ste-čaj in bi tudi oni prešli v negotovost

stečajnih poslov. Zato je uspešna po-trditev programa prisilne poravnave dobra popotnica za prodajo tega dela nepremičnin.

Ko ste prišli na mesto direktorja, so vam očitali, da ste izvajali nadzor nad zapiralnimi deli rudnika in da ste tudi vi morali vedeli za nepra-vilnosti, za izginjanje vseh milijo-nov… Koliko ste imeli vpogleda v poslovanje družbe?Tehnični in finančni nadzor sem iz-vajal 11 let, velik del tega časa sem ga tudi vodil. Nadzor se je izvajal nad porabo proračunskih sredstev za za-piralna dela RTH in ne nad celotnim poslovanjem RTH, tako da nad proi-zvodnim delom nismo imeli nadzo-ra, niti nismo imeli pooblastil za to.

Kar zadeva zapiralna dela, smo redno oddajali poročila, ki jih je pregledalo resorno ministrstvo in pooblaščena oseba na ministrstvu za finance, prav

tako je vsa leta zapiranje rudnika spremljalo tudi računsko sodišče. V 11 letih je bila ugotovoljena le ena po-manjkljivost, nikakor ne napaka, ki smo jo tudi odpravili. Šlo je za zelo banalno zadevo, in sicer je proračun-ska inšpekcija ugotovila, da RTH pri prejemanju ponudb malih vrednosti ni izdajal potrdil o prevzemu ponud-be.

Ali ste vedeli za vse milijone, ki so izginjali, o čemer se toliko govori?Te milijone je treba definirati. Ko nekdo vpraša, kam je izginilo 330 milijonov evrov, je treba zelo na-tančno povedati, kam je šel posa-mezni sklop teh sredstev. V skladu

z zakonom o postopnem zapiranju RTH in prestrukturiranju regije so v RTH prišla sredstva za zapiranje jam in sanacijo površin. Ta je prejel RTH, sredstva za prestrukturiranje regije pa je prejel Regionalni center za ra-zvoj. Marsikdo tem sredstvom priš-teje tudi okoli 130 milijonov evrov, ki jih je Termoelektrarna Trbovlje pre-jela za prednostno dispečiranje. Res je, da so vsa ta sredstva prišla v Za-savje, ampak mi smo upravljali s 170 milijoni evrov. Če jih pavšalno raz-delimo na obdobje 13 let, to znaša 10 milijonov evrov letno. Poleg tega so jame skoraj v celoti zaprte, izplačano

je bilo kar nekaj odpravnin, medtem ko so površine res sanirane le v 60 odstotkih, ampak tudi tukaj gre za dve področji. Rekonstrukcija in ure-ditev poškodovane infrastrukture je v veliki meri že končana, površin nad odkopnimi polji pa zaradi posedanja ni smiselno sanirati takoj, ampak se v prvi fazi preprečuje plazenja in od-vaja meteorne vode, nato pa pride na vrsto dokončna sanacija površin.

Pa vseeno. Kaj pa poraba sredstev iz proizvodnega dela poslovanja RTH? Brskate kaj za nazaj?Ko sem izvajal nadzor nad zapiral-nimi deli, se v to nisem mešal, ker nisem imel pooblastil. Drugo pa je bil sklep Soda za odškodninsko tož-bo zoper prejšnje poslovodstvo in nadzorni svet. Odškodninsko tožbo smo vložili 20. junija, o vsebini pa ne želim govoriti, dokler je sodišče ne pregleda in posreduje naprej toženim strankam.

Proti komu ste vložili odškodnin-ske tožbe?Tudi o tem še ne bi govoril, dokler tožba ne bo potrjena. Namreč, če bo sodišče ugotovilo, da tožba ni ute-meljena, jo bo zavrnilo in jo bomo

morali popraviti. Zato do takrat ne želim govoriti ne o vsebini, imenih ali zneskih. Je pa tožba sestavljena na osnovi revizije, ki jo je lani opravila revizijska hiša Deloitte.

Kako je bilo v hiši, preden ste vložili tožbo? Ste čutili kakšen pritisk, so bili poskusi lobiranja?Bila so vprašanja, kdaj bo tožba vlo-žena, nisem pa čutil kakšnega priti-ska.

Kakšna dela zdaj opravljate v jami?V jami se največ del odvija na zasipu tretjega odkopnega polja pod nase-

ljem Limberk, kjer se s pihanim za-sipom zapolnjujejo pristopni objekti do Savskega obzorja, ki bo ostal traj-no odprt. Odvijajo se tudi pripravljal-na dela v Frančiška polju pod Nasi-pi in Bukovo goro. V Hrastniku pa sledijo še zasipi okolice jaška Ojstro in odkopnega rova, ki je bil nekda-nji vhod v jamo skozi gasilski dom, medtem ko so odkopna polja in ostali objekti že zapolnjeni.

Naredili ste ribnik na Kipah.To je obstoječi umirjevalnik, ki smo ga zdaj le povečali. Takšnih umirje-valnikov rabimo kar nekaj, saj ima površina, ki še ni rekultivirana, ve-lik delež finih frakcij, ki jih ob na-livih spira po vodotokih v mešane kolektorje in to obremenjuje čistilno napravo. Zato moramo na več mes-tih v Trbovljah in Hrastniku urediti takšne umirjevalnike, ker se bodo te frakcije usedle.

Torej bo teh ribnikov še več. Names-to bajerja?Da. (smeh) Če je lahko umirjevalnik tudi zbirališče ljudi, zakaj ne. Največ-ji takšen umirjevalnik bo nad jaškom Gvido, ki bo po zasnovi obsegal 7000 kvadratnih metrov.

Je bajer prevelika, nepotrebna inve-sticija?Bajer sam po sebi ni tako velika in-vesticija, pomembna je le navezava na obstoječi kolektor. Po osnovni za-snovi naj bi se navezoval na kolektor v Šuštarjevi koloniji, kar bi pomenilo polovico manj stroškov. Tako da ure-ditev samega bajerja ni velik strošek.

Kdaj ga torej Trboveljčani lahko pričakujejo?Pred letom 2016 najverjetneje ne. Je pa veliko odvisno od poslovanja v tem letu.

Vam je letošnja stavka rudarjev na nek način pomagala pri pridobiva-nju dodatnih sredstev, da boste lažje prebrodili to leto?Nismo dobili dodatnih štirih milijo-nov evrov, ampak gre za prerazpore-ditev dela sredstev iz leta 2018 v leto 2014. Je pa dobrodošlo, da smo dobili likvidna sredstva. Če nismo v finanč-nem krču, veliko lažje prodajamo premoženje, pridobili pa smo tudi

čas za podroben pregled možnih vi-rov za prodajo premoženja in se izog-nili špekulantom. Po drugi strani pa je stavka verjetno tudi odvrnila ka-kšnega investitorja v prej omenjene industrijske objekte, saj v neurejena področja ne želijo investirati.

Vas kaj skrbijo leta, ki so pred vami, četudi imate za zadnja tri leta iz dr-žavne blagajne spet obljubljenih 45 milijonov evrov?Bilo bi neresno, če me ne bi skrbelo. Letos moramo namreč preživeti tudi s prodajo premoženja. Spekter je letos prodal že za dober milijon evrov sta-novanj, ki so jih odkupili najemniki. Moramo pa jih do konca leta prodati še za dobra 2 milijona evrov, saj bomo takrat morali izplačati odpravnine in premije za samo, oziroma prezaposli-tev. Ravno zato opravljamo dela, ki ne zahtevajo visokih stroškov. Podobno bo tudi prihodnje leto, medtem ko je v letih 2016, 2017 in 2018 za sanacijo degradiranih površin načrtovanih po 10 milijonov evrov, ampak naše in izkušnje iz drugih rudnikov v za-piranju kažejo, da ni nujno, da bodo prilivi res takšni, kot so opredeljeni v zakonu. In to me bo skrbelo, dokler teh sredstev res ne bomo tudi dobili, ne da so zgolj obljubljena.

Sabina Lokar

Ne le bajer, tudi ribnikov bo še več!Bojan Jelen, direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik

Po enajstih letih nadziranja zapiralnih del rudnika je Bojan Jelen prevzel funkcijo direktorja Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) in se takoj soočil z likvidnostnim krčem, uporom knapov in delno finančno poravnavo družbe.

Dejstvo je, da je treba rudnik zapreti in da se je proizvodnja že zaključila ter da ostanejo samo še zapiralna dela. Sem pa tako na razgovoru na akreditacijski komisiji na Sodu kot komisiji za razvoj zasavske energetike izpostavil potencial RTH po zaprtju rudnika. To je moj moto, ne pa zgolj zapiranje rudnika.

Če nismo v finančnem krču, veliko lažje prodajamo premoženje, pridobili pa smo tudi čas za podroben pregled možnih virov za prodajo premoženja in se izognili špekulantom.

V jami se največ del odvija na zasipu tretjega odkopnega polja pod naseljem Limberk, kjer se s pihanim zasipom zapolnjujejo pristopni objekti do Savskega obzorja, ki bo ostal trajno odprt.

Bojan Jelen. Foto: MŠ

8 četrtek, 3. julij 2014POGLED ČEZ PLANKE

www.pivoincvetje.si

Ujemite predprodajne cene na spletu ter v najširši prodajni mreži Moje karte in Eventim!

VELIKO VEČ

Laško, 17.–20. julij 2014

Gen

eral

ni p

okro

vite

lj in

orga

niza

tor:

Osvežitev

To ni oglas za hladno pijačo. Svoja vrata, pravzaprav vhod na 1530 me-trih nadmorske višine, je z začetkom poletne sezone ponovno odprla Snež-na jama. To je najvišje ležeča turi-stična jama v Sloveniji. Do nje vodi pot skozi Mozirje, mimo Ljubnega ob Savinji in naselja Struge. Od tu dalje pa še sedemnajst kilometrov se-vero - zahodno. Pot do jame in koče na Loki, ki je v bližini, je označena. Čeprav letos zaradi pretople zime ni novega ledu, obiskovalci za ogled, ki traja do dve uri, potrebujejo topla oblačila. Temperatura v jami se gi-blje od 0 do 4 stopinje Celzija. Ogled vodijo izkušeni vodniki – jamarji Ja-marskega kluba Črni galeb Prebold, ki tudi skrbijo za jamo.

Polona Siter Drnovšek

Dvorana stebrov. Foto: Silvo Ramšak

Ledena dvorana. Foto: Silvo Ramšak

Gre za sodobno veseloigro iz naših krajev in našega časa, ki med sme-hom in glasbo pove nekaj o proble-mih, ki nas težijo in tudi o tem, kar nas razveseljuje ter nam vrača vero v boljše življenje in boljše čase. Tako so igro opisali pri društvu. Pia Brodnik, ki v predstavi igra intelektualko, za-posleno na Ministrstvu za kulturo,

sicer pa je profesorica na Akademiji za glasbo za solo petje, pravi, da je pri društvu že 14 let, odkar organizirajo poletni festival. »Ko enkrat začneš, te enostavno zasvoji in ne moreš več stran,« je povedala. Podobne iz-kušnje imajo tudi ostali igralci. Vsi skupaj delujejo kot velika družina. To se vidi tudi na odru. »Čeprav vse do-

V Dolini tihimače predstave potekajo čez poletje, igralci in ostali sodelujoči, ki jih ni malo, uskladimo dopuste in priprave na predstavo. Vsekakor imamo vsi radi tisto kar počnemo. Dostikrat je treba žrtvovati svoj prosti čas za delo pri gledališču. Je pa na vajah veliko smeha in prigod, včasih pa je seveda tudi težko in naporno,« pove Alojz Stražar, dolgoletni idejni vodja in re-žiser predstav. Gledališče v Studencu se je iz igre pod kozolcem razvilo v sodobno odprto gledališče, ki sprej-me okrog 1100 gledalcev. Kapacitete so velike, vendar včasih za kakšno predstavo zmanjka prostora. To kaže na kakovostno delo, kar ceni tudi zvesta publika.

Nina Ojsteršek

Člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pridno vadijo, saj se nezadržno približuje premiera njihove domače pred-stave v Poletnem gledališču Studenec Veselica v Dolini tihi. Od 18. julija dalje se bo ob četrtkih, petkih, sobotah in ne-deljah odvijala komedija, ki vsebuje veliko petja in domače glasbe, njen avtor pa je znani slovenski igralec, scenarist, producent in režiser Roman Končar.

Domača gledališka predstava v Studencu iz leta 2011, Dama iz Maxima. Foto: Nina Ojsteršek

9četrtek, 3. julij 2014 DRUŠTVENO

Poskrbeti za zdravje pomeni poskr-beti za zdravo telo in tudi za zdra-vega duha. Osteoporoza je bolezen z zmanjšanjem kakovosti in količine kostnine, ki oslabi kosti tako, da se zlomijo že pri najmanjših poškodbah ali navadnih obremenitvah. Pogosti so predvsem zlomi vretenc, kolkov, zapestij in nadlahtnic. Je izrazito vezana na spol, saj je do trikrat po-gostejša pri ženskah kot pri moških, največkrat pa se pojavi po 50. letu. Največ članic v društvu je prav iz najbolj ranljive populacije, tudi nekaj moških premorejo. Začetek osteopo-roze je tih in neopazen, preprečimo jo lahko predvsem s preventivo. To so zdrava in uravnotežena prehrana z dovolj kalcija in dovolj beljakovin, primerna in zadostna telesna aktiv-nost, zadostna izpostavljenost soncu za tvorbo vitamina D in opustitev škodljivih navad kot so kajenje, pre-komerno uživanje kave in alkohola.

Življenje prilagodiš zmožnostimSilva Cestnik je članica društva od začetka leta 2007, bila je ena izmed soustanoviteljic. »Glede na večanje obolelosti za to boleznijo zaradi viša-nja starosti prebivalstva in nezdrave-ga načina življenja, je bilo logično, da ga potrebujemo,« pove Silva. Prostore so našli na Kidričevi 11a, tam imajo tudi uradne ure vsak prvi ponede-ljek v mesecu od 16.30 do 17.30 ure. »Urejamo pa tudi svojo internetno stran v okviru projekta Mrest,« pove Marija Nedeljko. Večina mojih so-govornic ima diagnozo osteopenija. To nekateri zdravniki obravnavajo kot predhodnico osteoporoze, čeprav je vsi potem dejansko ne dobijo. Da-rinka Sušnik se je v društvo včla-nila preventivno. »Izvedela sem, da so baje dobra družba in da je njihov moto dobra volja je najbolja.« Marija Ojsteršek pove, da so pri njej odkri-

li začetek osteoporoze na enem vre-tencu: »Ko sem izvedela za to, sem se počutila grozno. Zdaj sem se s tem sprijaznila, naučila sem se živeti s tem. Prilagodiš se, da delaš tisto, kar zmoreš in lahko. V društvu so mi pri tem ogromno pomagali, saj tam najdeš ljudi s podobnimi težavami, s katerimi se lahko pogovoriš in dobiš ogromno nasvetov.« Društvo največ pozornosti posveča ravno preventivi. Tako organizirajo telovadbo, ki jo vodi fizioterapevtka Mihaela Drnovšek Praznik, prip-ravljajo kopalne dneve, saj je plavanje

Z dobro voljo proti osteoporozi»Jutri gremo pa na Krompirfest v Dornavo,« je med živah-nim klepetom članic Društva za preprečevanje osteoporoze Zagorje ob Savi rekla njihova predsednica Cvetka Garantini. Pripravljale so scenarij skupaj z Marijo Čop, ki je tudi njiho-va članica in je imela največ idej, kako bodo na tem dogod-ku predstavile knapovščino in zagorsko dolino. Festivala se udeležijo skupine in obiskovalci iz celotne Slovenije in takoj je postalo jasno, da je društvo, katerega osnovni namen je boj proti osteoporozi, mnogo več kot to.

Nastop v Domu starejših občanov Izlake. Foto Nina Ojsteršek

v topli vodi ena najboljših vadb pri tej bolezni. Redno se družijo na pohodih v Evroparku, hoja po ravnem je zelo primerna, zadnje čase pa se kot zelo učinkovito omenja nordijsko hojo. Pripravljajo različna izobraževa-nja in predavanja v domačem kraju, udeležujejo se šole osteoporoze v Do-lenjskih Toplicah, dnevov zdravja v Zdravilišču Laško ter drugih podob-nih dogodkov. Nekajkrat letno imajo tudi izlete ali pa se udeležijo družab-nih dogodkov, kot je Krompirfest.

Zdrav duh s knapovsko tematikoPotrebno pa je poskrbeti tudi za zdra-vega duha. Cvetka pravi, da je dokaza-no, da so ljudje, ki so aktivni v kakšnih društvih, v povprečju bolj pozitivni, optimistični, veseli, družabni. Dekle-ta poskrbijo za dobro voljo, to sem v njihovi družbi takoj ugotovila. V ta namen so v okviru društva ustanovi-le tudi animatorsko pevsko skupino Vesele sončnice ali Knapovske punce, v kateri poje 11 članic, učijo se same, pojejo po ljudsko. Prepevajo naprav-ljene v knape, njihove žene, zraven pa imajo še Perkmandeljca. S pesmimi obujajo knapovsko in zagorsko tema-tiko. »Takšne pesmi je kar težko najti, saj jih ni veliko. Precej jih je napisal preminuli Nande Razboršek za sku-pino Zasavci,« pove Marija. »Naš na-men je razveseljevati ljudi, želimo, da skupaj z nami zapojejo in zaplešejo. Ponavadi nam to kar dobro uspe,« z nasmehov povesta Slavi Zupančič in Sonja Meterc. Za sabo imajo že nekaj nastopov, tako so zapele na otvoritvi gostilne Pr’Čop, na krajevnem prazni-ku v Konjščici, v društvu Šent, Domu starejših občanov na Izlakah, na Skoku čez kožo. Nastopajo tudi drug-je po Sloveniji in tako širijo zasavsko knapovsko tradicijo. Kamorkoli pri-dejo, zagotovo ne ostanejo neopazne.

Nina Ojsteršek

Plesalci Plesne šole Urška Zagorje so pod vodstvom Katarine Maček in Tanje Kucler od 24. do 26. junija preverili svoje plesno znanje, ki so si ga nabirali preteklo šolsko leto. V Novi Gorici so potekala državna prvenstva (moderni tekmovalni ple-si, latinsko ameriški in standardni plesi, rock and roll,…itd.) za sezono 2013/14. Plesalci PŠ Urška Zagorje, ki združuje plesalce z območja celotne-ga Zasavja, so nastopali v zvrsti disco dance.

Državno prvenstvo so začeli plesalci v kategoriji produkcije, kjer so se v točko Beach party združili plesalci vseh starosti in si priplesali 4. mesto, v mislih so nas popeljali na morje.

Pri mladinkah in mladincih so za-savski plesalci blesteli. V kategoriji disco dance solo mladinci je Luka Kotnik dosegel in naslov državnega in pokalnega prvaka, Maks Denis Hriberšek pa je osvojil 2. mesto. Med mladinskimi pari sta Luka Kotnik in Nika Leskovar osvojila naslov državnih in pokalnih prvakov, Ema Kurent in Maks Denis Hriberšek pa sta si priplesala 8. mesto. V solo ka-tegoriji je Nika Leskovar osvojila 7. mesto in Lora Naglav 21. mesto. Mla-dinci so zelo dobre uvrstitve zaokro-žili še s tretjim mestom disco dance male formacije Energy.

Med najmlajšimi, v kategoriji pionir-jev, je solistka Anja Leskovar dosegla 2. mesto na DP, osvojila je tudi naslov pokalne prvakinje. Žana Grabnar je bila 5., Nana Pavšek 6. mesto, Mia

»Ime kraljice naših gora planike smo sprejele za ime naše sekcije ob 25- obletnici delovanja. Ponosno se imenujemo Pletilska sekcija Plani-ke,« pravi kronistka sekcije Božena Tušar. Trideset let delovanja sekcije, ki deluje v okrilju Društva upokojen-cev Dol pri Hrastniku, so dekleta pri rosnih 70 (kakšno leto gor ali dol), obeležile s tradicionalno razstavo v telovadnici dvorane Dolanka. Tudi letos so bili obiskovalci navdušeni nad spretnostjo in razstavljenimi iz-delki.

Zavrate Članice in člani Društva invalidov Hrastnik (DI Hrastnik) so prvi poletni dan izkoristili za prijetno druženje v naravi, športne igre. krajše spreho-de, petje ob harmoniki ter dišeči žara. Odpravili so se na Zavrate, ki so poznane po številnih planinskih smerokazih in brunarici Pri knapu pod Babo.

JL

Odlični plesalci

Mala skupina - mladinci. Foto: Arhiv PŠ Urška Zagorje

Velika formacija – pionirji. Foto: arhiv PŠ Urška Zagorje

PlanikeDobivajo se enkrat tedensko, si izme-njujejo izkušnje in klepetajo. V okvi-ru pletilske sekcije že tri leta deluje tudi skupina članic, ki se ukvarjajo s klekljanjem. Članice se včasih odpra-vijo tudi na skupen izlet, pripravijo piknik, družijo se ob različnih ži-vljenjskih jubilejih. Rade pa obiščejo tudi razstave drugih podobnih sku-pin v Zasavju in drugod. Sekcijo vodi Olga Preskar, mentorica klekljaric pa je Greta Dremelj.

MP

Dolske pletilje so dobra družba. Foto: Branko Klančar

Hrvačanin 15. ter Klara Sirk 17. V disco dance parih pionirjev sta Anja Leskovar in Anja Tori osvojili na-slov državnih in pokalnih prvakinj. Žana Grabnar in Nives Moneta sta si priplesali 4., Pika Naglav in Klara Kovač pa 7. mesto. Najmlajši pionirji so blesteli tudi v kategoriji disco dan-ce velike formacije, kjer so si z odlič-nim plesom priplesali zmago.

Zadnji nastop Plesne šole Urška iz Zagorja je bila disco dance mala sku-pina Dive, ki si je priplesala naziv državnih prvakinj. Odlične plesalce sedaj čakajo počitnice, konec avgu-sta plesni kamp v Poreču, oktobra pa svetovno prvenstvo v Torinu v Italiji.

Nika Leskovar

10 četrtek, 3. julij 2014REPORTAŽA

Mi, Jernej Vidmar…V nadškofijskem arhivu Ljubljana, ŽAL, Župnije, fasc. 457 (Zagorje o/S 1873 - 1919) je shranjena Listina o posvetitvi zagorske cerkve 25. ok-tobra l874: »Mi Jernej Vidmar, škof ljubljanski in knez leta Gospodovega 1874, dne 25. meseca oktobra, ko je bila 22. nedelja po binkoštih, v oktavi posvetitve cerkve potrjujemo, da smo posvetili v čast vsemogočnega Boga in preslavne Device Marije in vseh svetnikov župnijsko cerkev sv. Petra in Pavla v Zagorju, skupaj z velikim oltarjem v čast svetima apostoloma Petru in Pavlu, v katerega smo vložili prečastite relikvije svetih krščan-skih mučenk Diodore in Eutropije. Vernikom, ki bodo obiskali to žu-pnijsko cerkev danes, dodelimo leto dni odpustka na obletnico posvetit-ve, ki naj se po dobroti in avtoriteti škofa redno obhaja na tretjo nedeljo v oktobru, pa 40 dni odpustka v us-taljeni obliki Cerkve. To potrjujemo z našim lastnoročnim podpisom in vtisnjenim pečatom, ki naj ga za ved-no branijo v omenjeni cerkvi. Dano v škofijskem uradu v Ljubljani, dne 3. novembra 1874. Jernej« (Zagorski zvonovi, 2005, prepisal in prevedel France M. Dolinar, op.p.).

Štiri cerkve na gričuNa mestu, kjer stoji sedanja zagor-ska cerkev, je bil prvotno višji grič, na katerem so že leta 1445 sezidali prvo cerkev. Ker je bila premajhna, so leta 1640 sezidali novo in leta 1786 še tretjo, večjo cerkev, okrog katere je bilo pokopališče. Leta 1871 so jo po-drli, odstranili pokopališče in oporni zid okrog pokopališča ter znižali stožčasti del griča, da so pridobili dovolj velik prostor za izgradnjo se-danje, četrte cerkve in sedanji Can-karjev trg.

Leta 1872 so pričeli z gradnjo. Načr-te je izdelal arhitekt iz Italije, menda iz Benetk, prav tako je bil iz Italije tudi stavbenik, ki je skupaj s svojimi zidarji opravil vsa zahtevna zidarska dela. Armirani betonski loki nad osrednjimi štirimi stebri, oboki in kupola pa so delo mojstrov z Duna-ja. Vsa težaška dela so prostovoljno opravili zagorski farani, starejši od 14 let. Med gradnjo se je nenadoma

porušil že zgrajeni levi zvonik, skupaj z njim se je porušil še del strehe.Cerkev je izdelana v romanskem slogu z dvema zvonikoma. Dolžina cerkve je 34 m, širina pa 24 m. Viši-na do vrha kupole je 20 m, višina do vrha strehe zvonikov pa 37 m. Zgo-dovino gradnje cerkve je v Zagorskih zvonovih opisal Jože Šafner.

Županovo priznanje župnikuLetos 25. oktobra bo minilo 140 let od posvetitve zagorske farne cerkve. Zunanjo slovesnost ob obletnici so v župniji pripravili 28. junija. Pra-znovanje so pričeli že 14 dni prej z

s ponosom pove, da zelo dobro sode-lujejo z vsemi turističnimi ponudniki v sklopu te poti. Pomagajo jim sho-diti in tržiti njihove izdelke v okviru blagovne znamke. Prihajajo skupine iz raznih koncev Slovenije. Na obisku so bili tudi člani Združenja turistič-nih vodnikov in spremljevalcev Slo-venije. Vsi so bili prijetno preseneče-ni, saj je Zasavje drugačno, kot so si

ga predstavljal Vidno pomirjen sem se tudi jaz vračal domov. Vendar je v meni ves čas kljuvalo: »Zakaj kljub vsej silni propagandi in obveščenosti danes ni bilo ljudi?« Ah ja. Verjetno je kaj narobe z njimi.

Milko Plahuta

140 let zagorske cerkve»V cerkev vstopamo, da bi ljubili Boga, iz nje izstopamo, da bi ljubili človeka,« je je zapisal zagorski kaplan Martin Go-lob na zadnjo stran podobice, izdane ob praznovanju 140. obletnice posvetitve zagorske cerkve sv. Petra in Pavla.

orgelskim koncertom treh organi-stov (Simona Pelko, Uroš Kovačič, Franc Očkon), ki so se igranja na orgle – kraljico glasbil – naučili pri pokojnem zagorskem organistu Iva-nu Arhu. Sledilo je srečanje zakoncev in družin z zagorskim rojakom, du-hovnikom Alojzijem Snojem, sreča-nje mladih s predavateljem Janezom Snojem. Pater Anton Nadrah iz cis-terijanske opatije Stična je blagoslovil novo sliko sv. Janeza Pavla II., ki jo je ob 140. obletnici cerkve župniji poda-rila mlada slikarka Nika Zupančič. Župnijski dan 29. junija se je pričel s slovesnim sprevodom - ob pritrkava-nju zvonov in v spremstvu narodnih

noš - duhovnikov, ki so v preteklosti delovali v Zagorju in duhovnikov, ki izhajajo iz Zagorja. Mašo je vodil arhidiakon msgr. dr. Franc Šuštar. Sodelovalo je tudi veliko laikov in domači cerkveni mešani pevski zbor z izbranimi pesmimi iz bogate za-puščine zagorskega organista Ivana Arha. Zagorski župan Matjaž Šva-gan je domačemu župniku Matjažu Križnarju, ki se po 14 letih vodenja župnije poslavlja od Zagorja, za vode-nje župnije in vključevanje v življenje občine podelil posebno županovo priznanje. Praznovanje se je zaključi-lo s prijetnim družabnim srečanjem.

Joža Sotenšek

Zagorska cerkev kraljuje nad Zagorjem. Foto: Joža Sotenšek

Na kmetiji je lepoTurizem v Zasavju že nekaj časa ni več znanstveno fantastič-na gospodarska panoga. Delno sta za to krivi Zasavska turi-stična organizacija (ZaTO) in Lokalna akcijska skupina za napredek podeželja za Zasavje (LAS). Njun zadnji skupni projekt je tematska pot Na kmete v Zasavje.

Vanj je vključenih dvanajst kmetij iz širšega področja Zasavja (Radeče, Dobovec, Podkum, Trbovlje, Hra-stnik, Izlake, Zasavska Sveta Gora, Trojane). Na kmetijah ponujajo ja-bolka in izdelke iz sadja, pecivo in pekovske izdelke, zdravilne rastline in dišavnice, domač kruh, meso in mesne izdelke, čaje in zeliščne na-pitke, ekološko konjerejo, plemensko drobnico, mleko in mlečne izdelke, ekološko zelenjavo ter izletništvo.

Tematsko pot so skušali ljudem prib-ližati z dnevom odprtih vrat v soboto, 21. junija. Na vseh kmetijah so na ši-roko odprli vrata in povabili ljubitelje domačih dobrot. Hkrati je potekal tudi Zasavski kmečki triatlon.

Okrog poldneva sem se ves rado-veden znašel na kmetiji Doberšek v zaselku Kovk nad Hrastnikom, kjer so doma pecivo in pekovski izdelki. Pričakoval sem, da se bo kar trlo lju-di, pa sem se zmotil. Bilo nas je vsega skupaj peščica, če ne štejem domači-

Andreja Doberšek Razdevšek. Foto: Milko Plahuta

Na kmetiji Doberšek na Kovku. Foto: Milko Plahuta

nov. Miza je obilo ponujala: sladka-rije, sokovi, dišeča zelišča. Prav tako je bila odlično opremljena stojnica s promocijskim materialom.

Zgovorna, nasmejana in vedno pri-jazna gostiteljica Andreja Doberšek Razdevšek, ki nas je pridno zalaga-la iz dobrotami iz njene krušne peči pravi: »Vse, kar delam, delam s srcem in veliko ljubeznijo. Rada imam ljudi in ni mi žal, da sem pred leti pusti-la službo in se posvetila tistemu, kar najbolj znam - peki peciva in kru-ha.« Da si prste oblizneš. Zategadelj je na kmetiji vse več obiska. Andreja največkrat gosti zaključene skupi-ne ob raznih slovesnostih: porokah, rojstnih dnevih, krstih, birmah in zadnje čase tudi ob sedminah. Zelo je zadovoljna tudi s sodelovanjem z Zasavsko turistično organizacijo, zlasti s promocijo njihove kmetije in vključenostjo blagovno znamko V tri krasne. Tudi ena izmed nosilk projekta Na kmete v Zasavje Nataša Jerman Rajh

11 REPORTAŽAčetrtek, 3. julij 2014

javelo nosilno vrvjo. Ta se pne nad Savo in izginja nekje v gosti podrasti nasprotnega brega. Tam nekje naj bi bila tudi cicka. Vsega niti z lučjo ne bi našel brez pomoči prijaznega do-mačina Ivana Kajiča. Kajič pravi, da je bilo včasih veliko prometa. Po štajerski strani je vozil avtobus med Hrastnikom in Zidanim Mostom in ljudje so tako najhitreje prišli na šiht, v trgovino, na vlak.

Neverjetno, kako malo potrebno, da izgine nekaj, kar je včasih ljudi tesno povezovalo med sabo. Mogoče bodo nekoč tisto, kar je ostalo, le proglasili za tehnični spomenik.

Milko Plahuta

V soboto, 21. junija, je Turistično društvo Trbovlje (TDT) s pomočjo Občine Trbovlje in KS Alojz Hohkra-ut v Trbovljah pripravilo že 9. sreča-nje Žabjevaščanov. Letos so se Žabje-vaščani zbrali v osrčju te rudarske kolonije na večjem dvorišču med hi-šami oz. hauzi, kot rečejo v pogovor-nem jeziku. Po besedah predsednice TDT Marije Juraja je prireditev na-menjena druženju med nekdanjimi in sedanjimi prebivalci Žabje vasi. »Tudi sama se kot nekdanja Žabjeva-ščanka zelo rada vračam v ta del mes-ta in obujam spomine na brezskrbno mladost,« je še dodala Marija.

Folkloristi in trebušne plesalkeMarija Juraja se je ob pozdravu ude-ležencem spomnila na najstarejšo Žabjevaščanko Majdo Drnovšek ter z minuto molka počastila spomin na nedavno preminulega Leopolda Od-

lazka, avtorja knjige Med hauzi, ki na zabaven, pa tudi bridek način opisuje utrip vsakdanjika v Žabji vasi. Udele-žence prikupnega srečanja sta nago-vorila tudi podžupanja občine Trbo-vlje Jasna Gabrič in predsednik KS Alojz Hohkraut Franci Zidar. Pri-reditev so popestrili Folkorna skupi-na iz Trbovelj, harmonikar David iz Glasbene šole Trbovlje ter trebušne plesalke.

Obujanje spominovMed obiskovalci prireditve je bilo ve-liko takšnih, ki se je udeležijo vsako leto. Med njimi so tudi sestre Vida, Pavla in Ani, ki so skupaj povedale nekaj več o odraščanju v Žabji vasi: »Na srečanja Žabjevaščanov se ved-no vračamo, saj Žabja vas predstavlja pomemben del mesta. V njem smo preživele našo mladost. Resda smo živeli skromno, pa vendar nismo ni-koli čutili, da nam česa primanjkuje.«

O bivalnih razmerah je spregovoril Slavko: »Naše stanovanje je bilo ve-liko 16 kvadratov in za petčlansko družino je to predstavljajo hudo prostorsko stisko. Kljub temu je bila moja mladost lepa, saj takrat nismo imeli radia in televizije, zato smo se več časa zadrževali zunaj in se dru-žili.« Po mnenju obiskovalke Ane je druženje predstavljalo prav posebno solidarnost med Žabjevaščani: »Res-da smo se včasih skregali in zlasa-li, vendar je kljub temu med nami vladalo medsebojno razumevanje. Spomnim se, kako smo še kot otroci plezali po drevesih in nabirali češnje, potem pa smo jih razdelili med vse sosede.« Na vprašanje, ali se je v vseh teh letih na Žabji vasi kaj spremeni-lo, pa je Boris odgovoril: »Sam izgled kolonije je sicer ostal isti, le da se je malce moderniziral.«

Tudi mladiDogodka se niso udeležili zgolj pred-

Žabe v vasi še danes družijo ljudi

kanju takrat ljudje živeli bolje, saj so se več pogovarjali in družili. Pri naši generaciji je takšna komunikacija vse redkejša.«

Po končanemu kulturnem program se je druženje Žabjevaščanov nada-ljevalo. Nasmeh v očeh in prijazen stisk rok ob slovesu pa je obljubljal: »Prihodnje leto, če ne prej, se znova snidemo!«

Vid Šteh

S cicko so se vozili na delo in po opravkih krajani s »kranjske« na »štajersko« stran. V obratni smeri pa so se tega prevoza posluževali veči-

noma šolarji iz Šavne Peči in okolice, ki so obiskovali podružnično šolo v KS Podkraj.

Od vseh treh dandanes deluje le še ena. In to tista zadnja v vrsti, Rotar-jeva, kot ji pravijo po domače. Stoji na mestu, kjer se potok iz Škrato-ve doline izliva v Savo, na meji med občinama Hrastnik in Radeče, na začetku poti, ki vodi na Kum. Upo-rabljajo jo predvsem planinci in tisti radovedneži, ki bi radi doživeli nekaj adrenalinskega.

Jože Koritnik, ki stanuje nedaleč stran, pravi. »Vse cicke so vozile od

Cicke na Savi

Stiski rok, nasmehi, pogled, ki zaide med hauze. Takšen je prvi vtis, ko opazuješ ljudi, ki pridejo na srečanje Žabjeva-ščanov. Med hišami v stari rudarski koloniji je zapisanih og-romno spominov na otroške igre, prve sramežljive poglede, toploto skromnih domov, pomoč med sosedi.

Srečanje prijateljev in znancev v Žabji vasi. Foto: Vid Šteh

Branka Savičić je avgusta 2010 v diplomski nalogi Podoba Trbovelj kot turistična destinacija (Ekonomska fakulteta v Ljubljani) zapisala: »Žabja vas ima klasično kolonijsko lego – ne nahaja se v sami dolini, ampak od nje tudi ni veliko oddaljena. V koloniji je bilo 48 enojnih, pritličnih, štiristanovanjskih hiš, dve desetstanovanjski in samski dom, torej je ta kolonija nudila okrog 1000 ljudem streho nad glavo. Te hiše so bile na razoranem zemljišču, kjer so se stalno pojavljale žabje mlake in od tu tudi ime – Žabja vas.«

stavniki starejše, temveč tudi mlajše generacije, med katere spada Leana, ki je prireditev obiskala prvič: »Na spletni strani Občine Trbovlje sem naletela na povabilo in se mi je zdelo super, če tudi mladi podpremo takšne dogodke. Sicer nisem odraščala v Žabji vasi, vendar imam tu taščo, ki jo večkrat obiščem in mi pripoveduje o življenju v tem delu mesta. Iz njene-ga pripovedovanja sem dobila obču-tek, da so kljub splošnemu pomanj-

Jože Koritnik je še uporabljal cicko. Foto: Milko Plahuta

Cicka – namesto savskega mostu. Foto: Milko Plahuta

Tri so bile. Speljane čez Savo med Hrastnikom in Radečami. Posebne gondole obešene na vrvi visoko nad reko. Služile pa so za prevoz ljudi in predmetov z enega na drugi breg. V majhni cicki, ki ni bila kaj dosti večja od nočne omarice, je bilo komaj dovolj prostora za dva človeka in nekaj prtljage. Potreben je bil pa še tretji, ki je z vrtenjem velikega kolesa, na katerega je bila napeta druga, vlečna vrv, potegnil škatlo čez vodo.

leta 1953 pa do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Potem pa je zara-di boljših prometnih povezav zani-manje za ta način prehoda čez reko počasi usahnilo.« V vseh letih so okoliški prebivalci za naprave zgle-dno skrbeli. Redno so jih vzdrževali, mazali, čistili, barvali, jih popravljali, kadar so se nanje spravili nepridip-

ravi. Ni se zgodilo, bi da kdaj katera izmed Cick padla v vodo.O drugi cicki, Hribarjevi, ki naj bi povezovala oba bregova nekje pri Su-hadolu, ni več sledov.Malce višje od nekdanje podkraj-ske šole v hudo zaraščenem grmov-ju nad cesto še stoji dobro ohranjen betonski podstavek s kolesom in zar-

Folkloristi in trebušne plesalke so simbolično povezali preteklost in sedanjost. Foto: Vid Šteh

12 četrtek, 3. julij 2014KULTURA

Tri dni so se prepletale različne pri-reditve. Člani dramske skupine OŠ heroja Rajka so pripravili predstavo za predšolske otroke. Zadnje čase so zelo uspešni. Na 12. otroškem festi-valu v Pionirskem domu sta bili Ani-ca Garić in Tajda Kos izbrani med dvanajst najbolj perspektivnih igralk (600 nastopajočih). “Na odru se po-čutim odlično,“ je dejala Tajda, tudi Anica zelo rada igra.Na tržnici so se predstavila hrastni-ška in zasavska društva. Tokrat so obiskovalci izvedeli vse o osteoporozi ali diabetesu, poskušali medene in

zeliščne izdelke, ocvirkovo potico, funšterc, občudovali modele brodar-jev, vrste pušk, značilnosti volnenih izdelkov, slikovite čipke, turistične in prometne prospekte, gasilske napra-ve, Želodki so ustvarjali.Policijska konja in psi so potrpežljivo prenašali ljubeznivosti mimoidočih. Predstavile so se še Mravljice Vrtca Hrastnik, plesne skupine ŠKD Feniks Dol, MPZ Svoboda Hrastnik in Ste-klar Hrastnik, ŽPZ Svoboda Dol ter obe hrastniški godbi z mažoretkami. Zaključek je pripadal športu. V Hra-stniku deluje več kot 20 društev, ki so

Festival v knjižnici»Obiskovalcem želimo približati vsebine, ki so vezane na naš kraj,« pravi direktorica Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik Mateja Planko ob Festivalu hrastniške knjižnice, ki se je od-vijal med 16. in 18. junijem. »Kulturni dogodki so vsebin-sko prepleteni z različnimi področji. Letos je bila rdeča nit šport, ki ima pri nas bogato tradicijo,« je dodala.

Predstavniki društev na pogovoru v knjižnici. Foto: Fanči Moljk

Festival vedno pritegne Hrastničane. Foto: Fanči Moljk

Skupina Iris kot društvo deluje od leta 2005, njihova zastopnica pa je od leta 2008 Irena Hudi: »Od naših za-četkov mineva petnajst let delovanja. Nastopale smo v bližnji in malo bolj oddaljeni okolici. Pele smo na poro-kah, otvoritvah razstav, v počastitev praznikov na občinski in krajevni ravni, na revijah pevskih zborov. Vsako leto smo prirejale samostojne koncerte in v goste vedno povabile odlične pevske pa tudi folklorne sku-pine, ki so obogatile večere.«Društvo je prostovoljno, dekleta dru-ži veselje in ljubezen do petja, med njimi so se stkale pristne prijateljske vezi. Pri organizaciji koncertov ved-no združijo moči in vsaka izmed njih prispeva svoj kamenček v mozaik. »Rezultat so uspešni kulturni dogod-ki in koncerti, ki se jih veselimo in spominjamo še dolgo potem, ko so že za nami,« pravi Hudijeva.Pri skupini se je doslej zamenja-lo precej članic, leta 2013 pa se ji je uspešno pridružila nova umetniška vodja Tadeja Osredkar. Pod njenim strokovnim vodstvom so pevsko ra-

ven zelo izboljšale in tega so članice še posebej vesele. »Pred dobrim le-tom dni sem prejela klic ene izmed pevk skorajda razpadle skupine Iris s prošnjo, da bi prevzela vodenje. Nov izziv sem z veseljem sprejela! Na prvi vaji je bila zasedba precej klavrna, pred menoj je stalo 6 pevk, jaz pa na moč prestrašena v novi vlogi. Začele smo z iskanjem novih moči. Zased-

vključena v Športno zvezo Hrastnik. S predstavniki društev se je pogovar-jala Ana Černuta.Po stažu so najstarejši nogometaši, ki so sredi junija praznovali 90 let obstoja. »Najprej se je NK Hrastnik imenovali Edinost, potem so prevzeli ime Rudar. Zadnji dve leti smo z no-vimi trenerji in upravo bistveno nap-redovali. Posebno selekcija U11 žanje uspehe,« je povedal Darko Šergan. Dolski rokometaši so leta 2012 pra-znovali 50 let igranja rokometa, društvo je nastalo leta 1982. Trenira okoli dvesto mladih, tudi iz Sedraža, Hrastnika in Rimskih Toplic. Trudi-jo se, da bi v članski ekipi igralo čim več domačih igralcev. »Lani bi lahko igrali v prvi državni ligi, pa smo za-redi stroškov raje ostali v 1.B SRL,« je povedal Rok Petrič. Tenis klub praznuje v tem letu 25 let obstoja. Od pomladi imajo na Štircu tečaje tenisa, vabijo tudi k igranju od-bojke na mivki in k balinanju. „Štiri igrišča tenisa so bila obrnjena napač-no, leta 2000 so jih obrnili v pravilno smer,“ je povedal Samo Kreže. »Leta 1990 je bilo v klubu 350 članov, lani 59, zdaj jih je že 80,“ je dodal.Košarko igrajo v Hrastniku od leta 1950. Ponašajo se z Markom Tu-škom, reprezentantom Slovenije. V Hrastniku so gostili Cibono s kariz-matičnim Draženom Petrovičem in All Star ekipo iz ZDA. V letu 2013/14 so imeli 70 igralcev, ekipa U15 se je uvrstila v 1 SKL. Izgubili so glavnega sponzorja, volje do dela pa ne, je po-vedal Uroš Godicelj.Strelsko društvo Rudnik Hrastnik je bilo ustanovljeno leta 1956, strelci na Dolu in v Steklarni so usahnili. Ima-jo 32 članov. „Tekmujemo v slovenski

državni, dopisni in regijski ligi,“ je razložil Sebastijan Lisec. Dobre re-zultate dosegajo na raznih pokalnih tekmovanjih, najboljši sta Mateja Napret in Jasmina Lisec.Tudi karate je doma v Hrastniku, pooseblja ga Bojan Pižmoht - Luc. Leta 1976 je postal prvak v borbah in

katah, mojstrstvo pa je pokazal tudi v kategoriji simultanke, kjer je bil nep-remagljiv med leti 1973 in 1982. Kljub letom še vedno uspešno trenira mlaj-še. Ob pogovoru je Barbara Haberl pokazala ob njem nekaj veščin.

Fanči Moljk

sestavljajo posamezniki, ki se ne prepuščajo malodušju in pasivnosti, ampak skozi glasbo pozivajo ljudi h aktivnemu sodelovanju pri uvedbi družbenih sprememb.

Posebnost skupine je Jožef Benko, Ti-tin, Klarin in Laurin dedek, ki se je v družbo mladih ustvarjalcev vključil brez težav: »Super je delati z mladi-mi. Naučil sem se veliko novega in kljub starostnim razlikam med nami ne prihaja do sporov, saj znamo drug drugemu prisluhniti.« Tudi Marko je mnenja, da medsebojno razumevanje drži skupino pokonci: »K tej sprošče-nosti verjetno pomaga tudi to, da vsi ustvarjamo glasbo iz veselja in pri tem, kar počnemo, ne čutimo nekega pritiska. Poleg tega pa drug drugega dopolnjujemo. Klara napiše besedila, jaz poskrbim za ritem, Laura skrbi za solaže itd. Vse, kar ustvarimo, je plod skupnega dela.«

Vid Šteh

Zasavje je že od nekdaj znano po iskrenem glasbenem izražanju in trboveljska skupina KLT pri tem ne predstavlja nobene izjeme. Udarno punk rock zasedbo sestavlja pet čla-nov: sestre Tita (vokal), Klara (vo-kal, ritem kitara) in Laura (vokal, solo kitara) Gajšek, Marko Lesjak – Whiteman (bobni), leta 2013 pa se jim je še pridružil Jožef Benko – GF Grandfather (bas kitara). Skupina ima za sabo več uspešnih koncertov. Prvič so se predstavili na koncertu pred Mladinskim centrom Trbovlje (MCT), kjer se jim je na odru pridru-žil Peter Lovšin, nato pa so nastopili še v ljubljanskem Orto Baru, Murski Soboti in na Primorskem. Aprila le-tos so slavili zmago na 7. glasbenem festivalu v Pionirskem domu v Lju-bljani, kjer so prepričali s skladbo Mc. Naked Neighbour. Posneli so skladbe za prvenec Kritichna, ki je iz-šel maja letos in na katerem se nahaja 11 avtorskih pesmi. Plošča je bila po-sneta v prostorih MCT pod budnim nadzorom Mihe Ocvirka, za izdelavo ovitka in priložene knjižice z besedili pa je poskrbela Katarina Bebar.

Avtorica besedil, ki so zaščitni znak skupine, je Klara. Ta je o poslanstvu skupine povedala naslednje: »Igranje punk rocka nam predstavlja možnost izražanja svobodne volje. Poanta glasbe je, da skozi njo umetnik izra-ža sebe in svoje poglede na svet, ne da razmišlja samo o tem, koliko bo s svojim ustvarjanjem zaslužil. KLT smo skupina, ki skozi besedila ostro kritizira pohlep, materializem, sov-raštvo do drugačnosti in vzpodbu-janja neznanja.« Ostali člani menija, da so Klarina besedila resda neko-liko ostra, vendar je njihov osnov-ni namen vzpodbuditi poslušalca k razmišljanju in iskanju rešitev. KLT

KLT (Kukr lhk ti) by WHITEMAN feat. GF (Grandfather)

KTL, da o starem atu ne govorimo. Foto: Arhiv skupine

ba, v kakršni smo se predstavile na letnem koncertu, je zaživela letošnjo zimo. Imam srečo, da pred mano sto-ji večina notalnih žensk, ki jih tudi sicer obdaja glasba, vse ostale pa so zelo dojemljive in dobre pevke. Znajo postavljati harmonije, z vajami smo se privadile ena na drugo in mislim, da uživamo ob skupnem druženju,« pravi Tadeja Osredkar. Z veseljem sprejmejo vabila na kulturne in dru-ge prireditve. Letošnji največji pro-jekt, letni koncert Grajski večer zim-zelenčkov, je na vseh pustil lep pečat, ki jim bo v trajen spomin. »Iriske« so bile vesele smo, da so lahko program delile s polno kapelo poslušalcev.

KC

Iris na štirinajst načinov. Foto: Arhiv skupine Iris

IrisŽenska vokalna skupina Iris zaključuje uspešno sezono, polno nastopov. 14. junija so se v Valvazorjevi kapeli na Me-dijskem gradu predstavile s koncertom Grajski večer zim-zelenčkov. V goste so povabile tudi Oktet Jurij Dalmatin iz Boštajna pri Sevnici. Večer lepih slovenskih večno zelenih melodij so skupaj zaključili s skladbo Slovenija, od kod le-pote tvoje.

13četrtek, 3. julij 2014 ŠPORT

“Celotna ekipa je, glede na trenutno pripravljenost, pokazala zadovoljive predstave,” je nastop na pred dne-vi končani dirki Po Sloveniji opisal kolesar novomeške Adrie Mobil Pri-mož Roglič. Glavna naloga Kisovča-na je bilo asistiranje moštvenemu kolegu Klemnu Štimulaku, ki je na

koncu osvojil modro majico za naj-boljšega v točkovanju gorskih ciljev. “Štimulak je imel realno možnost, da postane dobitnik modre majice, tako da je bila moja naloga predvsem to, da mu pomagam. In mislim, da sem to počel dobro. S svojimi individu-alnimi predstavami sem zadovoljen, izpolnil sem vsa navodila,” je dejal Roglič, z osmimi minutami in pol

zaostanka skupno 25. na zadnji slo-venski ‘pentlji’.

Vsestranski tekmovalec je aprila na dirki v Istri doživel neprijeten padec, po katerem je imel zlomljeno očesno dno. Nesreči je botrovalo preveli-ko število kolesarjev na dirki glede

na traso proge, v gneči jo je Zasavec hudo skupil. A poškodba ga ni dolgo ovirala. “Na poškodbo sem že skoraj pozabil, ne ovira me več. Brez kole-sa sem bil le dva dni. Med operacijo so mi v očesno dno vstavili mrežico iz titana in sedaj nimam nobenih težav,” je zatrdil 24-letnik, ki je svoj največji uspeh doživel že dober me-sec dni po operaciji, ko je dobil etapo

Baričeva brez EPSlovenski ženski košarkarski reprezentanci se ni uspelo uvr-stiti na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Ma-džarskem in v Romuniji. Tr-boveljčanka Nika Barič je bila med boljšimi v ekipi s sončne strani Alp.

Slovenke so v skupini s Slova-ško, Poljsko in Luksemburgom dvakrat uspele ugnati ekipo iz Beneluksa, medtem ko sta bila preostali izbrani vrsti premoč-ni za Niko Barič in soigralke. Izbranke Toma Orešnika so tako kvalifikacije za Eurobasket 2015 končale na tretjem mestu v svoji skupini, z dvema zmagama in štirimi porazi so ostale brez zaključnega turnirja.

Solidna statistikaBaričeva je na šestih obračunih na parketu povprečno preživela 28 minut. V tem času je povpreč-no dosegala 9,8 točke, 3 skoke, 1,8 podaje in skoraj dve ukra-deni žogi na tekmo. Najboljšo partijo je pokazala na obračunu drugega kola, ko je Slovenija gostila Poljsko. Takrat je 19 toč-kam dodala še tri skoke in štiri podaje. Kljub temu so Slovenke v Kranjski Gori klonile (59:68) in s tem porazom izgubile realne možnosti za preboj na svoje prvo veliko tekmovanje. “Težko se je vrniti, ko zaostajaš že za 17 točk. Na začetku smo igrale preveč bo-jazljivo. Poljakinje so bile dobro pripravljene na našo igro,” je po usodnem porazu dejala Nika, ki bo tudi v naslednji sezoni igrala za moskovski Spartak.

David Buovski

Mlinšani po 21 letihNa Mlinšah se je konec junija odvil že 21. memorial Dejana Grdena, na kate-rem se je zbralo 32 ekip malega nogometa iz cele Slovenije. Na enem najbolje organiziranih in kvalitetnih turnirjev malega nogometa pri nas so se naslova prvič veselili domačini. Moštvo ŠD Mlinše je v finalu gladko (3:0) premagalo ljubljanski Teleteam. V tekmi za tretje mesto je bil hrastniški KMN Juventus po izvajanju kazenskih strelov boljši od trboveljske zasedbe Pizzerija Dimnik (3:2).

Kopica medaljZadnjega tekmovanja, ki šteje za državno prvenstvo, so se člani izlaškega ka-rate kluba Pon Do Kwan udeležili v velikem številu in se iz Murske Sobote vrnili s šestimi naslovi državnega prvaka. Tilen Zajc se je okitil z naslovom državnega prvaka v članskih kategorijah do 74 in do 79 kilogramov, Gregor Razpotnik pa je bil najboljši med borci do 69 kg. Ana Marija Maselj je prema-gala vse mladinke v kategoriji do 70 kg, medtem ko je Aleksander Maselj slavil med starejšimi kadeti v kategorijah do 52 in do 57 kg.Ob tem so izlaški tekmovalci dosegli še sedem uvrstitev na stopničke. Pri n