1 - sofarsofar.unipi.it/index_file/1eu_platforma.doc · web viewpriimek in ime organizacija 1...

SoFar 1. EU platforma

http://sofar.unipi.it

Raziskovalna skupina SoFar 1



1. EU platforma o zelenih programih socialnega varstva

18.-19. oktober 2007Konferenčni center Albert Borschette, soba 1C, Rue Froissart 36 – 1040 Bruselj




Kazalo vsebineSOFAR: 1. EU platforma o zelenih programih socialnega varstva

Str.

Uvod 3Massimo Burioni: Kratka zgodovina SoFar 5Francesco DI Iacovo: Cilji projekta SoFar 7Nacionalne oziroma regionalne platforme: razlike in podobnosti

9

Francija 10Irska 13Nizozemska 18Flandrija, Belgija 20Slovenija 23Italija 27Nemčija 32Uvodna razprava 36

Postavljanje evropske perspektive 41Joachim Brych: Primer Kuhhorst, Nemčija 42Andrè Bouwen: Primer S. Kamillus, Flandrija 43Alain Poncet: Primer Montange, Francija 45Jan Hassink: Primerjalna analiza socialnega kmetijstva v Evropi 46Deirdre O'Connor: Graditev skupne perspektive - predlog okvirja razprave in razprava

50

Razprava 52Povzetek razprave 64

Kakovost/strukture zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva

64

Strategije v podporo zelenim programom socialnega varstva-socialnemu kmetijstvu

65

Omejitve, nevarnosti in ovire 67(Problemi) metode merjenja vrednosti 67Razprava o standardih in nadzorovanju kakovosti 68

Evalvacija in pričakovanj 69Seznam udeležencev 79




UvodTo poročilo povzema rezultate 1. EU platform kot sestavine projekta SoFar (kratica za “social farming” oziroma socialno kmetijstvo; polni naslov projekta je Socialne storitve na večnamenskih kmetijah). Cilj projekta je pojasniti koncepte socialnega/varstvenega kmetijstva oziroma zelenih programov socialnega varstva in razviti posebne politike EU, ki bodo podpirale povezovanje kmetijstva in socialnega varstva ter inkluzijskih praks.

Evropska platforma je del procesa praticipativne izmenjave izkušenj/znanj med raziskovalci in različnimi deležniki. Namenjena je izboljšanju vedenja o tem področju in zavedanja o njem. Srečanje je sledilo predhodnim raziskovalnim aktivnostim, ki so podale stanje na področju zelenih programov socialnega varstva v različnih državah-članicah EU in opisale njihove zelo pestre pojavne oblike (glej spletno stran http//:sofar.unipi.it). V tej fazi raziskovanja so bile oblikovane nacionalne/regionalne platforme, ki so združile deležnike iz relevantnih področij z namenom, da bi razpravljali in ocenili sedanje stanje zelenih programov socialnega varstva v svoji državi oziroma regiji ter predlagali strategije za njihov prihodnji razvoj. Tako predstavlja 1. EU platforma priložnost za izmenjavo pogledov, izoblikovanih na nacionalnih/regionalnih platformah in prvi korak k oblikovanju transnacionalnega pogleda na zelene programe socialnega varstva. Participativni proces učenja se bo nadaljeval s pomočjo ponovnih delavnic na nacionalni/regionalni ravni, ki bodo potekale v naslednjih mesecih. Temu bo sledila druga,




zaključna EU platforma. Njen operativni cilj bo pripraviti inovativno strategijo za razvoj zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva v Evropi.

V nadaljevanju vam posredujemo zapis dveh krogov razprav, ki sta predstavljali srž 1. EU platforme, kot tudi povzetek poteka dela platforme. Prvi del dokumenta prikazuje uvodne predstavitve projekta, ki jim sledijo predstavitve nacionalnih platform ter sinteze osnovnih značilnosti, ki so jih pripravili raziskovalci.

Na koncu dokumenta je podana sinteza evalvacije dela platforme, kot so ga ocenili udeleženci iz sedmih držav, partneric pri projektu SoFar. Odziv na evalvacijo bo pomemben dejavnik načrtovanja naslednje faze dela na projektu SoFar, predvsem pri načrtovanju in izvedbi naslednjega kroga platform na nacionalni/regionalni in evropski ravni.

Radi bi se iskreno zahvalili vsakemu od udeležencev na tem srečanju. Za raziskovalce pomeni vaša prisotnost pomembno vzpodbudo in navdih, saj priča o enotni želji, da bi v Evropi razvili močan sektor in trdno mrežo zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva.




Kratka zgodovina SoFar projekta Massimo Burioni, GD za raziskovanje, zadolžen za SoFar projekt

6. EU okvirni program (2000-2006)Poziv za predloge na področju FP6-2004-SSP4 Prioriteta 8 – Posebne podpore za politike (Generalni direktorat s

področja politik) Področje 8.1.1. – Modernizacija in trajnostni razvoj kmetijstva …

večnamenskost …pospeševanje razvoja podeželja Naloga 10 – Vzpostavitev povezav in koordinacije na področju

raziskovanja. Posebna podporna akcija za vzpostavitev povezav med raziskovanjem

in kmetijskimi praktiki ter deležniki na področju razvoja podeželja, kot tudi za izboljšanje koordinacije na področju raziskovalnih aktivnosti med raziskovalnimi organizacijami v EU, v posameznih državah-članicah in regijah.

SoFar – Socialne storitve na večnamenskih kmetijahGlavni cilji oblikovanje novega institucionalnega okolja za zelene programe

socialnega varstva oblikovanje povezave med raziskovalci, praktiki na terenu in ustvarjalci

politik za razvoj podeželja oblikovanje EU platforme v podporo in za promocijo zelenih programov

socialnega varstva in ter koordinacija politike na tem področju na ravni EU.

Izvajalci1. Univerza v Pisi – Italija2. ARSIA – Italija3. PRI – Nizozemska4. FiBL – Nemčija5. Univerza v Gentu – Belgija6. Univerza v Ljubljani – Slovenija7. QAP – Francija 8. Univerza v Dublinu – Irska.




Evalvacija projektaPosebna podporna akcija SoFar je bila ocenjena pozitivno: širok spekter partnerjev s poglobljenim znanjem na področju zelenih

programov socialnega varstva

pomemben učinek pri povezovanju raziskovalcev, praktikov s področja kmetijstva in podeželja ter zelenih programov socialnega varstva

velika verjetnost, da bodo postavljena izhodišča za razvoj mreže zelenih programov socialnega varstva na območju EU in za razvoj tega sektorja v Evropi.

SoFar – Socialne storitve na večnamenskih kmetijahZelene programe socialnega varstva-socialno kmetijstvo lahko opredelimo kot … spodbujanje rehabilitacije in varstva oseb s posebnimi potrebami s pomočjo aktivnega sodelovanja v kmetijskih aktivnostih.

Relevantne oziroma zainteresirane službe Komisije: GD za kmetijstvo: politike na področju razvoja podeželja GD za zaposlovanje: integracija invalidov.

Končne pripombeKot je v svoji knjigi Rojen dvakrat zapisal Guiseppe Pontiggia: »Ne pomagajmo jim, da bi bili normalni, temveč da bi bili sami svoji.«




Cilji projekta SoFarFrancesco Di Iacovo, Univerza v Pisi

SoFar – Socialne storitve na večnamenskih kmetijah (zeleni programi socialnega varstva, socialno kmetijstvo)

Zelene programe socialnega varstva (oziroma socialno kmetijstvo) je moč najti v skoraj vseh evropskih državah.Zeleni programi socialnega varstva uporabljajo kmetijske vire, kulturne rastline in domače živali, za terapevtske aktivnosti, za socialno vključevanje, za rekreativne in izobraževalne aktivnosti.Povodi za zelene programe socialnega varstva: večnamensko kmetijstvo socialno vključevanje in socialno varstvo podporne terapevtske metode zaposlovanje.

Zeleni programi in ljudje s posebnimi potrebami

Tip aktivnosti Ciljne skupine Rehabilitacija in

terapija Poklicno usposabljanje

in delo Izobraževalne in

rekreacijske storitve

Invalidi (osebe z motnjo v duševnem ter telesnem razvoju in z motnjo v duševnem zdravju)

Odvisniki (droga, alkohol) Otroci Mladi Zaporniki (bivši) Dolgotrajno brezposelni Terminalni bolniki Izgoreli Starostniki




Cilji projekta SoFar zavedanje in vedenje o zelenih programih socialnega varstva v EU ocena prednosti in slabosti zelenih programov socialnega varstva oblikovanje EU pogleda na zelene programe socialnega varstva usmeritve za EU politike in inovativne strategije.

Prvi koraki projekta SoFar pregled stanja: http//:sofar.unipi.it nacionalna platforma: SPPIN (SWOT) analiza in inovativne strategije (za

Slovenijo tudi http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/za-agrarno-ekonomiko/sodelavci/dr-katja-vadnal.html)

EU platforma: oblikovanje evropskega pogleda na zelene programe socialnega varstva.

Pestrost in hitro spreminjanje sta ključni značilnosti zelenih programov socialnega varstva v EU.Ljudje s svojimi različnimi zgodbami, projekti in idejami se lahko srečajo, razpravljajo in pojasnjujejo fenomen.Pomembna priložnost za izmenjavo, primerjavo in oblikovanje mnenj.Integrirano znanje in integrirane politikePrehod od pestrosti do skupnega pogleda na zelene programe socialnega varstva v EUPodpora politiki na področju zelenih programov socialnega varstva na ravni EU.

Nadaljnji koraki projekta SoFar2. nacionalne oziroma regionalne platforme: analiza in razprava o EU pogleduDruga EU platforma: predstavitev sklepnih pogledov politikom in institucijamKnjiga in video: predstavitev rezultatov.

EU platforma v Bruslju: hvala, da ste prišli in želim si, da bi aktivno sodelovali.




Nacionalne oziroma regionalne platforme: razlike in podobnostiV vsaki državi, partnerici pri projektu SoFar, so v prvem obdobju dela oblikovali »platformo«, pri čemer so sodelovali raziskovalci in deležniki (15 – 25 udeležencev). Postavljen je bil enoten metodološki pristop, ki je omogočil participativno delovanje članov platforme na nacionalni oziroma regionalni delavnici. Na delavnici so se srečali deležniki z vseh relevantnih področij. Razpravi je sledilo sporazumno postavljanje »diagnoze« stanja na področju zelenih programov socialnega varstva na območju države oziroma regije, kot tudi koncipiranje strategij prihodnjega razvoja. Na podlagi tega je vsaka od nacionalnih oziroma regionalnih platform oblikovala dva sklepna dokumenta: analizo slabosti, prednosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT-SPPIN analiza) zelenih programov socialnega varstva in »inovativno strategijo« njihovega prihodnjega razvoja. Rezultati nacionalnih oziroma regionalnih platform so bili predstavljeni v prvem delu srečanja.




Socialno kmetijstvo v Franciji: nekaj značilnostiGerald Assouline, QAP

Ključna beseda: pestrost. Zainteresirani deležniki razumejo socialno/varstveno kmetijstvo bolj kot visoko etično in solidarno aktivnost ter manj kot (dobičkonosen) posel. Pri tem je pritisk s strani financerjev, da povečajo proizvodnjo pridelkov in storitev, da se v večji meri financirajo sami in da so manj odvisni od javnih financ, zelo velik.

Družbeno vključevalno kmetijstvo Socialno kmetijstvo je dejavnost, v kateri prevladuje primestno

pridelovanje vrtnin in sadja. Obstaja kar nekaj mrež, nacionalnih in regionalnih, ki razvijajo

primestno vrtičkarstvo. Eksplicitni cilj je socialno vključevanje marginaliziranih ali socialno

izključenih ljudi. Dejansko ne gre za diverzifikacijo kmetijskega dohodka.

Rast števila teh pobud je vzpodbudila politična volja po razvoju socialnih politik za zmanjšanje brezposelnosti.

Pedagoško in terapevtsko kmetovanje Pedagoške in terapevtske kmetije je težje opazovati, kvantificirati in

analizirati kot socialno kmetijstvo. Raztresene so in pokrivajo nejasne situacije: niso vse pedagoške

kmetije tudi terapevtske, terapevtska kmetija pa je lahko tudi pedagoška.

Terapevtske kmetije se razumejo in so tudi označene kot pedagoške, predvsem v primerih, ko se ukvarjajo z otroci.

Terapevtsko kmetovanje ni uradno priznano. Identificirane varstvene kmetije se ukvarjajo z različnimi vrstami terapij in so vključene v različne mreže, ki pa so v glavnem povezane z raziskovalnimi mrežami na različnih področjih: z živalmi podprte terapije (imenovane tudi mediacija z živalmi), umetnostne terapije glasbene terapije...




Nekaj je socializacijskih združenj za zooterapijo, equiterapijo, terapijo s psmi, terapijo z osli.

Obstajata dve glavni kategoriji socialnih/varstvenih kmetijZasebne kmetije Kmetije društev (to je v lasti društev, ki so jih ustanovila). V obeh primerih so uporabniki: ali dnevni gostje, ki na kmetiji delajo ali na kmetiji zanje skrbijo in stalni prebivalci na kmetiji, na njej delajo

ali pa zanje na kmetiji skrbijo.

Na področju socialnega/varstvenega kmetijstva ni nikakršne politike. Javne podpore so splošne javne podpore. Socialni inkluzijski vrtovi dobijo podpore iz naslova nacionalne socialne

politike na področju zmanjševanja brezposelnosti. Institucije za uporabnike (kot so šole za invalidne otroke), ki pošiljajo

uporabnike na varstvene kmetije, dobijo podpore iz naslova socialnega varstva.

Kmetije, kjer uporabniki tudi stanujejo, dobijo podpore iz lokalnih virov, ker prispevajo k zmanjševanju problema invalidom prilagojene nastanitve.

Nekaj prioritet Prioriteta 1: priznavanje socialnega kmetovanja zaradi njegovih več

funkcij – ekonomske, socialne, okoljske in prostorske. To bi bilo potrebno storiti na lokalni in nacionalni ravni, kot tudi na ravni EU (reforma skupne kmetijske politike).

Prioriteta 2: razviti kakovost storitve in robnih pogojev, kar učinkuje na območja, uporabnike oziroma akterje. To naj bi prispevalo k doseganju ekonomske vitalnosti kmetij, ki zahteva ohranjanje kmetijskega zemljišča.

Prioriteta 3: priznavanje poklicne identitete in razvoj usposabljanja ter spretnosti, tehnoloških in socialnih, večvalentnega osebja.




Dve usmeritvi za doseganje prioritet1 Preseganje razdrobljenosti s krepitvijo strategij mreženja. Oblike so lahko različne – inkluzijski vrtovi, zasebne kmetije, kmetije

društev – vendar s skupnimi cilji. Iniciative naj se povezujejo na lokalni ravni (na območju, kjer je bil

projekt razvit), na regionalni ravni (ker regija lahko pridobi EU sredstva) in na ravni EU. Kratkoročno - smiselno bi bilo razviti mrežo socialnega kmetijstva v regiji Ronske Alpe.

2 Pogled na pravni položaj teh kmetij Pravne oblike so zelo različne: zasebne, društvene, kar pa odraža

njihovo neprepoznavnost kot oblike kmetovanja. Postavljeno je bilo vprašanje, ali je to sploh problem. Ali gre res za oviro

pri razvoju projektov? Verjetno ne. Ali je status neprofitne organizacije (društvo 1901) dobro orodje?

Prednosti Etika in prizadevnost osebja. Kakovost storitev in pridelkov. Dobri odnosi s kupci, ki želijo neposredne stike s takimi pridelovalci. Kmetovanje je zelo koristno za uporabnike. Naravno dediščino, krajino in okolje ohranjajo predvsem socialne

kmetije. Pozitivna lokalna ekonomska vloga zaradi vpetosti v lokalno socialno in

ekonomsko tkivo. Močna podpora s strani organizacij uporabnikov in njihovih staršev

oziroma družin.

Slabosti Velika odvisnost od javnih podpor. Obstoječe socialno in zdravstveno varstvene politike ignorirajo realnost

in ovire na področju socialnega kmetijstva. Ni poklicnega priznavanja poklicne identitete osebja z dvojnima

kompetencama, tehnološko in socialno. Pomanjkanje zmogljivosti za usposabljanje osebja z dvojnima

kompetencama, tehnološko in socialno. Razdrobljenost socialnega kmetovanja.




Socialno kmetijstvo – IrskaAiden McGloin, Univerza v Dublinu

Kaj pomeni socialno kmetijstvo na Irskem? Prvič je na Irskem opravljen pregled socialnega kmetijstva. Splošno nepoznavanje socialnega kmetijstva na Irskem. Neformalna praksa je verjetno splošna. Redko je sodelovanje kmetov s

socialnim varstvom. Kmetje redko sodelujejo z institucijami socialnega varstva. Široka raba socialnega kmetovanja s strani obstoječih ponudnikov

socialnih storitev.

Tip Delež v % (vse=100)Zasebne socialno varstvene kmetije 2Institucionalne kmetije, varstveno delovni centri 89Drugi projekti socialnega kmetijstva 9

Pod ti. institucionalne kmetije se uvrščajo številne, zelo različne izkušnje. Sem sodijo: javne zdravstvene ustanov, ki so financirane s strani države pogosto se iz javnih fondov financirajo tudi drugi nosilci dejavnosti, kot

so: religiozna in krščanska laična združenja organizacije staršev in prijateljev rehabilitacijske skupine odvisnikov od drog in alkohola skupnosti Camphill

skupine v lokalnih skupnosti (npr. LEADER) in druga skupnostna združenja

mirovniške skupine, ki sodelujejo s skupnostmi v Severni Irski.

Narava aktivnostiRazpon: izključno terapevtske oziroma zdravstvene aktivnosti, +/- komercialni pristopi v varstveno delovnih centrih oziroma vrtnarskih

centrih, projekti usposabljanja z akreditacijo oziroma v procesu njenega

pridobivanja, prispevki k izvajanju storitve (ti. nestatutarne skupine).




Socialno kmetovanje po storitvahZasebne varstvene kmetije

Institucionalne kmetije, varstveno delovni centri

Drugi projekti socialnega kmetijstva*

Skupaj**

Duševno zdravje

15 2 17 (16 %)

Motnje v duševnem razvoju

2 57 1 60 (57 %)

Telesna oviranost

8 8 (8 %)

Rehabilitacija zapornikov

2 2 (2 %)

Starostniki 3 3 (3 %)Rehabilitacija odvisnikov (droge, alkohol)

7 1 8 (8 %)

Razvoj skupnosti

8* 8 (8 %)

Vsi 106 (100 %)* na Irskem deluje še 75 prostovoljnih skupin Jahanje za invalide, ki uporabljajo zmogljivosti komercialnih konjušnic** Številni izvajalci ponujajo več storitev hkrati, zaradi česar jih je potrebno šteti večkrat; deleži so izračunani na podlagi ocene, da je vseh iniciativ 106.

Irska platforma, maj 2007 Izvajalci varstva oziroma kmetje oziroma predstavniki kmetov Oblikovalci politik, financerji 27 udeležencev.

Izvajalci varstva oziroma skupine kmetov Kmetje, ki dejavnost izvajajo Ljudje, ki delajo z uporabniki storitev na področju socialnega

kmetovanja Socialni in terapevtski vrtnarji Predstavniki kmetov – konvencionalnih in ekoloških.

Oblikovalci politik oziroma financerji Osebje, ki se ukvarja z razvojem podeželja v okviru Ruralnega

partnerstva Vodilno osebje s področja zdravstva – kliniki in socialni delavci ter

menedžment Varstvene organizacije Kmetijska svetovalna služba Urad za skupnostne, ruralne in keltske zadeve.




Pogledi irske platforme Zanimanje in zagretost za koncept: uporaba kmetije na ta način je za

ljudi smiselna in koristi je mogoče hitro razumeti. K temu verjetno prispeva tesen stik Ircev z zemljo – tradicionalne ruralne skupnosti, ki so še pred generacijo ali dvema kmetovale.

Velike priložnosti za uporabo: delovanje ob nizki intenzivnosti in ne samo komercialni usmerjenosti na manj primernih kmetijskih zemljiščih, ki so lahko podzaposlena oziroma izolirana.

Večja možnost izbire za uporabnike storitev: načrtovanje, osredotočeno na osebo ali merila osebnega rezultata – osredotočeno na uporabnikove potrebe in zahteve.

Primeri dobre prakse, ki jih predstavljajo obstoječe socialnovarstvene storitve.

Promocija zdravja med širšo javnostjo – »zelene telovadnice«.

Ovire Pomanjkljivo zavedanja: pomanjkanje zavedanja in znanja glede

koncepta socialnega kmetijstva in možnosti njegove uporabe. Ti primanjkljaji so značilni za kmete, izvajalce storitev, javne institucije in družbo v celoti. Pomanjkanje zavedanja je kombinirano tudi z izolirano naravo storitve in zelo omejenimi stiki med praktiki. Na Irskem je potrebno še veliko postoriti na strukturni sestavini socialnega kmetijstva, ki vsebuje usmerjanje, izobraževanje in podpiranje.

Pomanjkljivo financiranje. Financiranje pobud na področju socialnega kmetijstva, še posebej potrebnega dela, vzbuja skrb.

Večdisciplinarna narava. Večdisiplinarna narava socialnega kmetijstva je njegova poglavitna prednosti in je razlog njegove privlačnosti. Hkrati pa je to tudi njegova glavna težava. Socialno kmetijstvo še nima svojega »doma«, ker se ne vključuje v ustaljeno sektorsko delitev, temveč posega v številne sektorje, ki jih je mogoče povezati prav s socialnim kmetijstvom. »Brezdomnost« socialnega kmetijstva je lahko razlog, da bo prepuščeno samo sebi. Do tega pa ne bo prišlo, če bodo oblikovalci politik izobraženi glede socialnega kmetijstva in ga bodo tako tudi razumeli.

Institucionalni odpor: skrbi tudi institucionalni odpor do prihodnjega razvoja socialnega kmetijstva.

Zavarovanje oziroma stroški zavarovanja: težave pri pridobivanju zavarovanja.

Prevoz na kmetijo in s kmetije. Zdravstvene in varnostne zahteve in težave pri načrtovanju. To so

zadeve, ki bremenijo posameznike, so pa potrebne zagovorništva s strani reprezentativnih skupin.




Strategije uvajanja Promocija »koncepta« socialnega kmetijstva.

Ljudje, ki se zavedajo pomena socialnega kmetijstva oziroma imajo z njim izkušnje, morajo v svojih organizacijah takoj začeti razpravo o njem. To velja predvsem za agencije, kot je Teagasc (Nacionalna agencija za kmetijstvo in prehrano), organizacije kmetov in širok spekter vladnih agencij, oddelkov, teles na področju ruralnega razvoja, s katerimi je povezana problematika socialnega kmetijstva.

Vzpostavljanje lokalnih mrež.Mreženje lahko olajša lokalna občinska infrastruktura, ki na Irskem že obstaja. Vključiti je potrebno tudi prostovoljce. Ta mreža lahko poskrbi tudi za svetovanje na področju financiranja, razvoja poslovanja, zdravstvenih ter varstvenih zahtev in podobno.

Povezovanje.Priporočljivo bi bilo povezati uporabnike storitev in kmete-ponudnike v okviru lokalnih mrež. S čemer bi dosegli obojestransko korist in zavarovali pravice uporabnikov.

Nacionalni uradUrad bi bil odgovoren za promoviranje socialnega kmetijstva in za zagovarjanje njegovih interesov na nacionalni ravni. Med njegove naloge bi sodile še naslednje: razvoj standardov, razvoj usposabljanja in ustreznih podpor deležnikom, pospeševanje raziskav na področju učinkov socialnega kmetijstva, kot tudi nudenje podpore lokalnim mrežam.

Spodbujanje in ne dušenje spontano nastajajočih iniciativ.Zagotoviti je potrebno, da bi spontanih pobud ne zadušili poskusi reguliranja in profesionalizacije socialnega kmetijstva. Vzpodbujati in podpirati in je potrebno lokalnim razmeram prilagojene pobude.

IzobraževanjePotrebno je usposabljati vse deležnike: uporabnike, kmete, socialne delavce, politike in ta vseh ravneh.

Promocija zdravjaSocialno kmetijstvo je potrebno vključiti v promocijo zdravja, s čemer bi zajeli širšo javnost.

Pravice uporabnikov Ali je socialno kmetijstvo storitev, ki je ponujena uporabniku storitve? Ali je uporabnik storitve zaposlen na kmetiji oziroma vrtu?

Kakšne so etične implikacije vključevanja uporabnikov v poslovanje kmetije, kakšna naj bo (če sploh) njihova nagrada?

Kakšne so njihove pravice iz naslova zaposlovanja?



http://sofar.unipi.it Ali socialno kmetijstvo izboljša kakovost življenja uporabnikov ali je zgolj vir cenenih delovnih moči?

Promocija izbire za uporabnike storitev mora biti temelj socialnega kmetijstva.

Prihodnost Na irskem je veliko zelo kakovostnih programov socialnega kmetijstva. Zanimanje irskih kmetov za programe socialnega kmetijstva so jamstvo

za njihovo prihodnost. V podporo prihodnjemu razvoju programov socialnega kmetijstva je

potrebno okrepiti z dokazi podrto delo. Povečati je potrebno vedenje in zavedanje o socialnem kmetijstvu ter

njegovo prepoznavnost.




Socialno kmetijstvo na Nizozemskem: uvodPredstavnik kmetov

Število skrbstvenih kmetij na Nizozemskem1998 2000 2001 2003 2004 2005 200675 214 323 372 432 591 720

Ciljne skupineOsebe z motnjo v duševnem razvoju 42 %Osebe z motnjo v duševnem zdravju/odvisniki 20 %Otroci/mladostniki 10 %Starostniki/dementni 10 %Osebe z motnjo v telesnem razvoju 3 %Drugi 15 %

Viri financiranja Javna sredstva Zavarovanja Reintegracijski skladi Osebni računi uporabnikov

Povezave skrbstvenih kmetij z institucijamiKmetija je del institucije ali centra za dnevno varstvo 13 %Kmetija ima akreditacijo AWBZ 6 %Kmetija sodeluje z institucijo 31 %Samostojna kmetija, ki prejema kompenzacije od PGB 42 %Samostojna kmetija, ki ne prejema kompenzacij 4 %Drugo

Glavni izzivi v prihodnosti Izboljšanje poklicnega dela. Pritegniti nove ciljne skupine in nove finančne vire. Premostiti razdaljo med ruralnimi in urbanimi območji. Razširiti mrežo socialnega kmetijstva. Razviti trajnostno finančno strukturo na področju socialnega kmetijstva.




Pridobiti znanstvene dokaze o pozitivnih učinkih skrbstvenih kmetij na zdravje in blaginjo, kot tudi opredeliti prispevke k izboljšanju zdravja za različne ciljne skupine.

Uporaba kmetij in narave za preventivo in ne le za zdravljenje. Razviti nov sistem kombiniranja kmetijstva, skrbstva, rekreacije in

izobraževanja.




Socialno kmetijstvo v Flandriji, BelgijaKatrien Goris, Groene Zorg

Oblike zelenega skrbstva v Flandriji, 2007 Skrbstvene kmetije. Kmetije v okviru institucij. Varstveno delovni centri s kmetijskimi aktivnostmi. Pobude majhnega obsega.

Zeleno skrbstvo = vse možne koristne kombinacije zelenega okolja s skrbjo za široko paleto ranljivih družbenih skupin.

Rezultati flandrijske platformeNacionalna Platforma Zeleno skrbstvo27. marec 200725 udeležencev:3 kmetje5 predstavnikov skrbstvenih institucij6 predstavnikov vladne5 zunanjih raziskovalcev3 predstavniki krovnih organizacij2 predstavnika podpornega centra.

SWOT analiza dejavnostiPrednosti Močna notranja organizacija. Ponudba je pestra in solidna. Povezava med družbo, kmetijstvom in skrbstvom. Število skrbstvenih kmetij narašča. Posebnosti zelenega skrbstva: še posebej neformalnost, družinski

značaj.

Slabosti Fizična razdalja med kmetijo in institucijo. Zaznavna razdalja med skrbstvom in kmetijstvom. Zahtevna komunikacija. Zeleno skrbstvo je ekskluzivno. Zeleno skrbstvo ni dovolj umeščeno v holističen pristop k skrbi za

uporabnika.




Nezadostna vključenost uradnikov s nekmetijskih področij.

Priložnosti Naraščajoče povpraševanje s strani družbe. Zakonodaja na področju zelenega skrbstva. Bolj alternativno usmerjene kmetijske gospodarske družbe. Splošna naklonjenost. Sodelovanje z drugimi strokovnjaki na področju razvoja.

Nevarnosti Sedanji sistem financiranja je preveč omejen in premalo gibčen. Kmetijski razvoj lahko omeji ponudbo. Profesionalizacija lahko ogrozi posebne značilnosti. Premalo zanimanja s strani skrbstvenega sektorja. Drugačne politične prioritete lahko prekrižajo pot zelenemu skrbstvu. Sektor je zelo ranljiv za nezgode.

Inovativna strategija: SOR-analiza Prednosti z največjim vplivom: močna notranja organizacija, povezava

med družbo, kmetijstvom in skrbstvom, ponudba je pestra in solidna. Slabosti z največjim vplivom: nezadostna vključenost uradnikov s

nekmetijskih področij, težko sporazumevanje med kmeti in skrbstvenimi institucijami.

Priložnosti z največjim vplivom: naraščajoče povpraševanje s strani družbe, zakonodaja na področju zelenega skrbstva.

Nevarnosti z največjim vplivom: premalo zanimanja s strani skrbstvenega sektorja, sedanji sistem financiranja je preveč omejen in premalo gibčen.

Splošni sklep SOR analize Ofenzivni dejavniki so enako pomembni kot defenzivni. Prednosti imajo velik potencial. Ne gre zanemarjati drugih dejavnikov. Opazen je tudi učinek slabosti. »Napad« je bolj pomemben kot »obramba. Ofenzivna strategija lahko pospeši razvoj dejavnosti.

Prihodnji izziviGlede subvencij širitev in povišanje sodelovanje z vladnimi organi na področju blaginje




razvoj podeželja: negotov!!!!

Glede podpore odporni center je zelo pomemben njegova prihodnost pa je negotova.




Zeleni programi socialnega varstva na večnamenskih kmetijah v Sloveniji Barbara Videnšek, Direktorat za invalide, in Tomaž Ferluga, gospodar Kozjereje »Brdca«

UdeleženciPriimek in ime Organizacija

1 Tomaž JerebSožitje-Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije

2 Janez OkolišSožitje Cerknica - Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju

3 Jože KošmrljSožitje Ribnica - Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju

4 Barbara Dolničar Šent-Slovensko združenje za duševno zdravje5 Stanko Gerič Mozaik-Društvo za socialno vključenost6 Marina Donik Javni socialno varstveni zavod Hrastovec7 Irena Borštnik Center Dolfke Boštjančič8 Tomislav Dadič Varstveno delovni center Koper9 Tomaž Ferluga Kozjereja Brdca

10 Silva Potočnik Kmetija Potočnik11 Duška Strmole Posebna osnovna šola Anton Janša12 Irena Ule Zveza kmetic Slovenije13 Milena Kulovec Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije14 Nace Kovač Socialna zbornica Slovenije15 Vladuška Cimperman Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

16 Barbara VidenšekMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Direktorat za invalide

17 Mihaela Logar Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano18 Nadja Čobal Ministrstvo za zdravje19 Gorazd Maslo Mestna občina Ljubljana20 Mojca Meško Občina Kidričevo21 Janez Švab Občina Črna22 Natalija Mlinarič Racio razvoj, d.o.o.23 Tatjana Čop Kmetijska založba




Rezultati 1 nacionalne platforme, marec 2007

Poslanstvo zelenih programov socialnega varstvaUdejanjiti inkluzijsko filozofijo razvoja na podlagi inovativnega povezovanja večnamenskega kmetijstva in družbene blaginje ter mest in podeželja.

Smotri zelenih programov socialnega varstvaKmetijstvu in podeželju zagotoviti nova delovna mesta, prispevati h gospodarski vitalnosti majhnih kmetij in revitalizirati opuščene kmetije, prispevati k družbeni koheziji na podeželju in okrepiti lokalne pobude ter podpreti njihove nosilce.Prispevati k družbeni blaginji z razvijanjem solidarnosti z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami ter strpnosti do njih, kot tudi s povečevanjem njihove socialne vključenosti in emancipacije ob razumnih družbenih stroških.Podpreti trajnostni razvoj mest in podeželja z inovativnimi sinergijskimi procesi povezovanja dobrih praks socialnega in zdravstvenega varstva, kmetijstva in gozdarstva ter varovanja naravnega okolja.

Cilji zelenih programov socialnega varstva do leta 2013Največ 350 kmetij z zelenim programom socialnega varstva.Največ 100 javnih socialnih zavodov z zelenim programom socialnega varstva.Ciljni uporabniki zelenih programov: otroci in odrasli z motnjami v duševnem razvoju otroci in odrasli z motnjami v duševnem zdravju starostniki.




Strateška matrika priložnosti in nevarnosti ter prednosti in slabosti Priložnosti Nevarnosti

Prednosti

Vlada naj oblikuje pismo o nameri o uvajanju zelenih programov socialnega varstva zaradi razvoja in krepitve blaginje v državi

Vključiti zelene programe v sistem socialnega varstva kot enakopravno sestavino Oblikovati združenja uporabnikov in izvajalcev zelenih programov

Okrepiti in popestriti oblike sodelovanja med vsemi dejavniki

Redno spremljati, analizirati in evalvirati dobre prakse doma in v tujini

Razviti dodatno izobraževanje kmetov

Pripraviti kakovostno izvedbeno zakonodajo

Povezati vsa relevantna ministrstva in pripraviti medresorski pravilnik o podlagah za zelene programe

Na državni ravni oblikovati telo, ki bo koordiniralo dejavnosti na področju zelenih programov

Priložnosti NevarnostiSlabosti Vsi vpleteni moramo

sprejeti strateško odločitev o usmerjanju razpoložljivih sredstev v razvoj in izvajanje zelenih programov

Obveščati kmete o možnostih izrabe ustreznih EU sredstev in okrepiti svetovalno mrežo, ki bo kmetom pomagala pri udeležbi na razpisih

Vzpodbujati povezovanje med institucijami in kmeti

Okrepiti skrb za ostarele kmete na kmetijah, tako da bo kmet v starosti lahko ostal doma

Spodbujati kmete, ki imajo sami v družini uporabnike storitev socialnega varstva, da razvijejo zeleni program

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj potencialne izvajalce in uporabnike obvesti o že obstoječih možnostih za izvajanje zelenih programov

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj potencialne izvajalce informirati o tem, kaj bodo morali storiti, da bodo lahko izpolnili že obstoječe pogoje in kaj naj pričakujejo v prihodnje




Potrebni ukrepi S pripravo kvalitetne izvedbene zakonodaje. S povezovanjem različnih ministrstev. Država mora oblikovati telo, ki bo koordiniralo dejavnosti na področju

zelenih programov socialnega varstva (ZPSV). Potrebno je oblikovati medresorski pravilnik o podlagah za ZPSV. Z oblikovanjem združenja uporabnikov in izvajalcev ZPSV. Z več različnimi oblikami sodelovanja med vsemi dejavniki – dober

primer je delavnica SoFar. Z vpogledom v primere dobre prakse doma in v tujini. Z dodatnim izobraževanjem kmetov. Vladi naj se predlaga, da oblikuje pismo o nameri o uvajanju zelenih

programov socialnega varstva zaradi razvoja in krepitve blaginje v državi.

Del programov v socialnem varstvu naj se izvaja v kontekstu ZPSV. Vsi vpleteni moramo sprejeti strateško odločitev o tem, da bomo

porabili ves razpoložljiv denar za razvoj in izvajanje ZPSV. Potrebno je izobraziti kmete o možnostih izrabe sredstev, v to je

potrebno vključiti finančne svetovalce. Ministrstvo za kmetijstvo naj izvajalce in uporabnike obvesti o tem, kaj

se da storiti že danes. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mora informirati

potencialne izvajalce o tem, kaj bodo morali storiti, da bodo lahko izpolnili že obstoječe pogoje in kaj naj pričakujejo v bodoče.

Potrebno bo vzpodbujati povezovanje med institucijami in kmeti. Usmeritev v skrb za ostarele kmete na kmetijah, tako da bo kmet v

starosti lahko ostal doma. Spodbujati za zelene programe kmete, ki imajo sami v družini

uporabnike storitev socialnega varstva. Ustanovitev podjetniške iniciative mladih kmetov, neke vrste

socialnega servisa na kmetijah. Uporabniki, ki bodo informirani o možnostih ZPSV jih bodo sami

zahtevali, zato se je potrebno usmeriti v medije. Potrebno je izdelati komunikacijski načrt za stike z javnostmi Podati iniciativo za oblikovanje združenja civilne družbe za pritisk na

državo v smeri oblikovanja in izvajanja ZPSV. Oblikovati take kriterije, ki bodo omogočali vstop v te programe

obstoječim kmetijam. Potrebno je vključiti tudi šolsko ministrstvo; ZPSV bi omogočali skupno

delo na kmetiji otrok s posebnimi potreba in tistih z običajnimi potrebami.




Poročila o delu 1. nacionalne platforme v ItalijiRoberto Finula

Italijanska platformaUdeleženci (25 vseh skupaj): različni izvajalci socialnega/skrbstvenega sektorja, različni izvajalci s področja kmetijstva, predstavniki institucij in strokovnjaki s področja agri-kulturnega

sektorja (na regionalni/nacionalni ravni).

Socialno kmetijstvo v Italiji – »Agricoltura sociale«Širok spekter različnih praks; izkušnje, ki so v velikem številu primerov nastale od spodaj navzgor in so se dolgo časa razvijale »v senci«.

Glavne kategorije socialnega kmetijstva Skrbstvo in socialno-rehabilitacijska integracija (»delovna terapija«). Usposabljanje in delovna integracija (t.i. zaposlovanje) skupin ljudi s

posebnimi potrebami. Socialna rekreacija oziroma socialno izobraževanje ljudi s posebnimi

potrebami. Kmetije v zaporih in kmetije na zemljiščih, ki so bila zaplenjena

kriminalnim združbam.

Tipologija oblik socialnega kmetijstva Neprofitne gospodarske družbe (socialne zadruge), ki delujejo na

področju socialnega varstva (tip A) in na gospodarskem področju z namenom, da ljudi s posebnimi potrebami integrirajo v delo (tip B).

Zasebne profitno usmerjene kmetije, ki aktivno kmetujejo. Javne institucije: pomembna vloga, decentralizacija, na lokalni

skupnosti temelječ model »spleta blaginje« (javno zasebna integracija). Na prostovoljstvu temelječa združenja: relevantna dopolnjujoča vloga

kot sprožilca oziroma posrednika in podpornika, ki deluje kot povezovalec s podjetji, javnim sektorjem in podobno.




Nacionalna politika V Nacionalni strategiji razvoja podeželja je socialno kmetijstvo

umeščeno kot prioriteta v tretjo os V Naciolanem strateškem referenčnem okviru je socialno kmetijstvo

umeščeno v prioriteto 5-socialno vključevanje in v prioriteto 8-urbani sistemi.

Značilnosti socialnega kmetijstva v Italiji Koncepti in prakse socialnega kmetijstva niso definirani s strani

nacionalne zakonodaje. Socialno kmetijstvo je vključeno v širše socialne in kmetijske politike. Za socialno kmetijstvo na zasebnih kmetijah so značilne zelo različne

prakse in pionirske izkušnje. Sektor socialnih zadrug je visoko strukturiran/konsolidiran, vendar ne

tudi v kmetijstvu oziroma na podeželju. Socialno kmetijstvo je deležno velike oziroma naraščajoče pozornosti s

strani kmetijstva na vseh ravneh (»večnamensko kmetijstvo«; novi modeli blaginje; socialno vključevanje).

Cilji platforme Oblikovanje skupne diagnoze obstoječih praks socialnega kmetijstva v

državi (t.i. SWOT analiza). Izoblikovati vizijo prihodnjega razvoja. Domisliti nekatere strateške aktivnosti, katerih izvajanje bi lahko

prispevalo k razvoju socialnega kmetijstva v državi (t.i. »inovativna strategija«.

SWOT analizaPREDNOSTIPrakse in odnosi Potenciali na področju socialnega vključevanja. Delovanje na več ravneh. Praktična potrditev. Možnost oblikovanja individualno prilagojenih praks. Relativno poceni. Motivacija oziroma zagnanost promotorjev.Prostorska dimenzija Integracija na teritorialni ravni. Povečana občutljivost in zavedanje.Podjetniška dimenzija Proizvodnja podjetniških inovacij in diverzifikacij. Vključevanje mladih kmetov.




SLABOSTISplošne značilnosti dejavnosti Nejasen oziroma zamotan pravni okvir. Še vedno omejena razširjenost in šibka konsolidacija. Razkorak med povpraševanjem in ponudbo.Vstop v dejavnost in upravljanje Začetek je težak Težavna medkulturna oziroma medpoklicna integracija. Zmeda na področju vlog in kompetenc. Ni usposabljanja oziroma podpornega vodenja na kmetiji. Utemeljitev na prostovoljstvu. Ni certifikata kakovosti.Lokalni sistem in trženje Predsodki glede invalidnosti. Primanjkljaji na področju transporta in zvez. Ni posebnih opredelitev glede » socialnih« dobrin in storitev. Tveganje, da se oblikuje trženje na podlagi usmiljenja oziroma t.i.

dobrodelno trženje.

PRILOŽNOSTILokalni sistem Povečana občutljivost in zavedanje javnih institucij in družbe. Pozitivna javna ureditev oziroma podoba.Politike in institucije Opredelitev novega pravnega okvirja. Večje prepoznavanje s strani institucij in njihova večja podpora.Prakse Skrbstveno/delovna integracija ljudi s posebnimi potrebami.Mreže Širitev povezav in mreženja. Mednarodne izmenjave.Trženje Večji ugled in boljša podoba socialnih podjetij. »Socialno« trženje.

NEVARNOSTIPolitike in institucije Prevelika pričakovanja. Preveč pravil (birokracija). Standardizacija in izguba originalnega vrednostnega sistema in

originalne motivacije. Lokalna/regionalna razpršenost. Ohranjanje sektorske logike (status quo). Ohranjanje obstoječega pravnega okvira.



http://sofar.unipi.itAkterji in podjetniški razvoj Konkurenca med različnimi akterji. Razvoj oportunističnega obnašanja. Tržno usmerjen sistem blaginje. Bolnišnice na podeželju.

Vizija prihodnjega razvojaNEGATIVNE VIZIJE (kar ni zaželeno) Nobenih sprememb. Stvari ni mogoče spremeniti oziroma mogoče je

oblikovati samo dinamiko navideznih sprememb in inovacij. Tržno vzpodbujen oziroma špekulativen razvoj. Prakse socialnega

kmetijstva spodbujata trg in profitna logika; osebe, odnosi in prakse se preoblikujejo v skladu s procesom oblikovanja socialnega kmetijstva kot tržnega blaga.

»Medicinska« transformacija. Socialno kmetijstvo izgublja kmetijsko naravo; spremeni se v medicinske postopke in postane nekakšna bolnišnica na podeželju.

Birokratizacija. Prakse socialnega kmetijstva se preobloži z množico novih pravil in standardov, podprtih z obsežnim administriranjem.

POZITIVNE VIZIJE (kar je zaželeno) Širitev, konsolidacija in normalizacija. Prakse socialnega kmetijstva se

afirmirajo, razširijo in postanejo dobro znane; glavne politike različnih sektorjev in na različnih ravneh priznajo in podprejo socialno kmetijstvo; ustrezen organizacijski razvoj; široka pozitivna družbena zaznava socialnega kmetijstva.

Paradigma »socialne ekonomije«. Prakse socialnega kmetijstva sledijo novi logiki »socialne ekonomije« in se umestijo v širšo perspektivo območnega trajnostnega razvoja.

Novi ad hoc pravni okvir. Prakse socialnega kmetijstva dobijo akreditacijo in so urejene s strani nacionalnih zdravstvenih in socialno-varstvenih oblasti kot alternativne rehabilitacije/terapije.

Integrirani lokalni sistem blaginje. Vsi akterji (zasebne kmetije, socialne zadruge, združenja) tesno sodelujejo na lokalni ravni. Sodelovanje koordinirajo javne institucije; politike na področju kmetijstva, socialnega varstva in zdravstva so tesno povezane na lokalni ravni in zasledujejo skupni cilj na področju dviga kakovosti življenja.




Strategija in aktivnostiSmoterSpodbuditi rast in inovativnost praks socialnega kmetijstva s pomočjo sistema ustreznih aktivnosti.

Cilji Izdelati nov ad hoc pravni okvir in specifična orodja podpore. Vzpostaviti dialog in nove odnose sodelovanja med kmetijstvom in

socialnim-zdravstvenim varstvom. Promovirati nov koncept socialnega kmetijstva v okviru civilne družbe

na vseh ravneh. Okrepiti podjetniški razvoj na kmetijah oziroma v socialnih zadrugah,

kot tudi mreženje.

Aktivnosti Oblikovanje lokalnega/regionalnega foruma kot stalnega prostora. Oblikovanje lokalnih mrež podjetij. Pravna definicija socialnega kmetijstva. Opredelitev tipologije storitev. Analizirati izkušnje; diseminacija dobrih praks. Izobraževalne pobude med šolarji. Poklicno usposabljanje izvajalcev. Na prostovoljstvu temelječe eksperimentalne pobude, dostopne ljudem. (Nacionalna) oglasna deska in svetovalna služba. Organizacija/promocija »socialnega« trženja.




Socialno kmetijstvo v NemčijiThomas van Elsen in Marie Kalish

Področja socialnega kmetijstva Pedagogika. Zdravstveno in socialno varstvo: različne oblike terapije (hortikulturne,

z živalmi podprte). Vključuje tudi druge zelene sektorje: vrtnarjenje, krajinarstvo,

sadjarstvo itd. Socialno delo: zaposlitvena rehabilitacija.

Pestrost socialnega kmetijstvaStruktura kmetij/institucij Število v dejavnost vpetih ljudi. Načini življenja, dela in preživljanja prostega časa

(integracija/ločevanje), kulturna/socialna inkluzija. Institucije in mreže, na primer dobrodelnost, cerkve, zasebne fundacije

itd.Ljudje Sposobnosti, zmožnosti, motivacije, poklic. Skupine uporabnikov. Nameni in obdobje integracije.

Vključevanje različnih skupin uporabnikov Mladostniki (s težavami, prestopniki, s prehranskimi motnjami itd.). Brezdomci. Učenje na kmetiji (otroci/mladostniki). Stari, z ali brez demence. Azilanti, imigranti, tujci. Invalidi. Bivši odvisniki od drog ali alkohola. Dolgotrajno brezposelni.

Rezultati nemške platformeStruktura delavnice Uvod in predstavitev udeležencev (medsebojno spoznavanje) Faza: diagnoza; plenarna seja. Faza: vizija; delo v treh skupinah, s posebnim poudarkom na ciljnih

skupinah invalidov in otrok ter na problemu neformalne integracije; plenarno sedanje je namenjeno sintezi rezultatov.




Faza: strategija in akcija; delo v enakih treh skupinah; plenarno sedanje je namenjeno sintezi rezultatov.

Rezultati dela in evalvacija.

Vprašanja za razpravo Kje različni strokovnjaki vidijo posebne probleme in posebne prednosti? Kakšne so aktualne razvojne tendence in težave (ekonomski pritiski,

pravni okvir, struktura in podpore)? Ali obstajata kakršnakoli skupna strategija in mreženje med tako zelo

različnimi oblikami socialnega kmetijstva? Zaščitne delavnice za invalide? Pomanjkljivosti na področju poklicnega usposabljanja? Kje so ovire za uporabo sinergij socialnega kmetijstva za

ohranjanje/razvoj naravnega okolja in krajin? Na kakšen način bi lahko socialno kmetijstvo prepoznali kot priložnost

za večnamensko rabo zemljišč?

Merila za izbiro udeležencev Pokrivanje različnih in pestrih sektorjev socialnega kmetijstva (različne

skupine uporabnikov: invalidi (4), odvisniki od drog (2), šolske kmetije (3), otroci (2)).

Porivanje različnih ravni (praktiki (10), deležniki s podeželja (2), raziskovalci (3); predstavniki s področja politike (1) in administracije (1), predstavniki mrež in združenj (4).

Če je le mogoče naj udeleženci predstavljajo razporeditev socialnega kmetijstva v Nemčiji.

Priložnost, da predstavijo svoje ideje, naj dobijo tudi inovativni in redki podjetniki (prikazati je potrebno veliko pestrost in različne pristope ter omogočiti dobrim idejam, da postanejo predmet razprave).

Omogočeno mora biti oblikovanje homogenih skupin, kar omogoča razpravo o posebnih problemih v okviru delovnih skupin.

Vpliv izbora udeležencev na vsebinski razultataPregled udeležencev v vidika vsebinskih rezultatov: nismo uspeli pridobiti predstavnikov nekaterih skupin uporabnikov (imigrantov, zapornikov, starejših brezdomcev), politikov na nacionalni ravni, uradnikov (s področja sociale), raziskovalcev (s področja medicine), finančnega sektorja (banke). Vsi udeleženci so bili s platformo zadovoljni, saj so se medsebojno spoznali (in se seznanili z inovativnimi koncepti). Razprava o socialnem kmetijstvu je bila zelo živahna. Ni bilo dovolj časa, da bi odgovorili na vsa vprašanja in da bi razvili skupno strategijo; mnogo tem smo se samo dotaknili.Treh faz ni smiselno ostro ločevati.




Faza 1: diagnoza Socialno kmetijstvo je odgovor na različna vprašanja, s katerimi

se sedaj sooča (nemška) družba (kriza izobraževanja, debelost, odtujenost od naravnih virov, nasilje, odvisnost od drog itd.).

Socialno kmetijstvo je zelo pestro. Pestrost ne izvira samo iz različnih skupin uporabnikov in ciljev

integracije (terapija, zaposlitev, izobraževanje, stanovanje, učenje odgovornosti) temveč tudi od trajanja intervencije ( kratkoročno, srednjeročno, nekaj ur) in od različnih zmožnosti uporabnikov (stopnja invalidnosti, zmanjšana koncentracije itd.).

Različni so tudi viri financiranja in tudi nadzorni organi, ki pa medsebojno ne komunicirajo.

Nekatere iniciative se medsebojno dobro povezujejo, druge pa se med seboj sploh ne poznajo.

Socialne kmetije so pod velikim gospodarskim pritiskom. Nekatere financirajo svoje socialne storitve tako, da znižajo plače sodelavcem (socialni dumping) ali z donacijami.

Veliko je povpraševanje po zagotovljenih virih financiranja. Zagotovljene vire financiranja pričakujejo na kmetijah; številni ljudje in institucije želijo socialne storitve s strani kmetij, ki pa jih le-te ne ponujajo zaradi (strukturnih, birokratskih in finančnih) omejitev.

Ni zahtev po preglednosti, spoštovanju in prepoznavnosti (v strukturi socialnih storitev, mrežah, zveznih deželah in združenjih: kontaktne osebe, posredovanje informacij itd.).

Zmožnosti deležnikov na področju mreženja in izmenjav so omejene.

Faza 2: vizija Potrebna je pomoč pri povečanju spoštovanja in

prepoznavnosti socialnega kmetijstva v družbi, pri uradnikih, s strani sektorja socialnega varstva in politike.

Socialne storitve na kmetiji morajo biti ustrezno nagrajene in financirane.

Okrepiti je potrebni izmenjavo znanja in izkušenj. Potrebno je zagotoviti in vzdrževati kakovost in izobraževanje. Mora biti omogočeno sprejemati mešane skupine različnih vrst

uporabnikov. Integracijski prostori morajo ustrezati uporabnikom (posebno

oblikovanje delovnih mest).



http://sofar.unipi.it Smiselno bi bilo koncipirati holističen (znanstven) raziskovalni

program na področju koristi od socialnega kmetijstva za uporabnike (potrebna komunikacija z ustreznimi oddelki). Razviti bi bilo potrebno ustrezno svetovanje. Oblikovati sodelovanje med različnimi ministrstvi. Razviti izobraževanje na kmetiji (vključiti obiske kmetij v šolske programe, »nutricionizem in kultura pridelovanja hrane«).

Opraviti posvetovanje o ustanovitvi nacionalnega podpornega centra (podobno kot na Nizozemskem oziroma imenovati osebo, na katero bi se lahko obrnili za nasvet).

Faza 3: strateška akcijaStrateška akcija bi morala biti usmerjena k razvoju in promociji socialnega kmetijstva (raziskovanje koristi, dvig javnega zavedanja) in k povečanju preglednosti na vseh ravneh (EU!) in povezovanju obstoječe mreže in združenja.

Cilje na področju preglednosti in podpore bi lahko dosegali na številnih ravneh s pomočjo dolgoročnih in srednjeročnih naporov: vsak deležnik naj promovira socialno kmetijstvo v svojem lastnem okolju. Lokalne predstavnike (politike, uradnike, socialne delavce, novinarje itd.) bi lahko povabili, da skupaj obiščejo kmetijo, lahko tudi na dan odprtih vrat; prispevki, novice in oglasi očitno niso dovolj.

Razviti je potrebno strateške zveze; potrebno je razviti sodelovanje med deležniki in drugimi akterji na področju sociale, kmetijstva, varstva narave in razvoja podeželja

Umestiti socialno kmetijstvo v kmetijski program EU (po letu 2013, ELER, razvoj podeželja) in v socialne programe EU.

Na delavnici nismo uspeli domisliti nikakršnega strateškega načrta, kako to doseči in kdo bi bil primeren za takšno delo.




Uvodna razpravaPo predstavitvi nacionalnih oziroma regionalnih platform sta Gerald Assouline in Joost Dessein, oba člana SoFar raziskovalne skupine, odprla razpravo s prošnjo, da se udeleženci odzovejo na predstavitve in predstavijo svoje poglede. Zapis poteka razprave je v nadaljevanju.

Nico Bosma (Nizozemska)Na Nizozemskem je zelo pomembno, da si pridobimo podporo organizacij uporabnikov, če želimo razvijati socialno kmetijstvo. Kak je s tem v drugih državah?

Thomas van Elsen (Nemčija)V Nemčiji so nekatere skupine dobro organizirane, nekatere pa sploh ne, kot na primer odvisniki ali brezdomci.

Cees van Stiphout (Nizozemska)Pri nas je bil zelo pomemben prehod na sistem akreditacije, ki uporabniku omogoča osebni račun, na podlagi katerega sam kupi zdravstveno/socialnovarstveno storitev. To je bil rezultat lobiranja. Vsem nacionalnim delegacijam bi svetoval, da se pridružijo skupinam uporabnikov in promovirajo sistem.

Gerald Assouline (Francija)Obstajajo različni tipi terapevtskih iniciativ. Večino med njimi so ustanovila invalidske oziroma starševske organizacije, ki tudi upravljajo s projekti.V primeru »inkluzijskih vrtov« na primestnih območjih je bil pomemben prispevek državljanov, ki so s temi iniciativami povezani in kupujejo pridelano v obliki t.i. dostave tedenske košare praviloma ekoloških pridelkov. Ne gre za podporni lobi, temveč za močno povezavo s skupinami potrošnikov.

Marie Annik Blondot (Francija)V Franciji je ključna vloga združenj. Nekatera vlagajo v oblikovanje zmogljivosti, od koncepta izobraževanja do gradnje objektov. Ko je bil projekt dokončan, smo ga predstavili javnim oblastem, lokalnim ali nacionalnim v odobritev in financiranje bodisi v obliki subvencioniranja




dnevnih stroškov bodisi v obliki splošne subvencije. Izkušnje, kot je terapevtska kmetija Bellechambre (ki jo je ustanovilo Združenje za autizem Sezam), so redke in bolj za ogled.

Jean Paul Barithel, direktor kmetije Bellechambre (Francija)Pri takšnem projektu je najtežje dvoje: kako ga utemeljiti in kako pridobiti subvencije za povezovanje invalidnosti in kmetijstva.Ni prav ničesar, kar bi to zvezo spodbujalo. Ne moremo dobiti subvencij za razvojne zmogljivosti. Tudi s strani kmetijstva ne pride nič. Na kmetiji Bellechambre je kmetijstvo ločeno od drugih dejavnosti.

Katrien Goris (Belgija)Zdi se, da je nizozemska edina država, kjer ima zeleno skrbstvo ekonomsko vrednost, povsod drugod gre za solidarnost (ki je tudi pomembna). Kako tako stanje doseči tudi v drugih državah?

Josst Dossein (Belgija) Zdi se, da Katrien implicitno ponuja nizozemski model kot primeren za vse države. Nisem prepričan, da se bodo s tem strinjali tukajšnji udeleženci.

Joachim Brych (Nemčija)Po naših izkušnjah ima osebni račun dvojno naravo. Uvaja je tudi kot način zmanjšanja javnih izdatkov za socialne storitve. Sestava uporabnikov v zaščitnih delavnicah se je spremenil. Manj je oseb z Downovim sindromom, več pa je dolgotrajno zaposlenih z lažjimi motnjami, ki pa nimajo možnosti za zaposlitev pod pogoji trga dela. Uporabnik ima tako prvič možnost, da izbira, da kupi storitve z lastnim denarjem.

Concetto Ianello (Italija) V Italiji smo v zadnjih nekaj letih promovirali lobiranje, ki je pokrivalo različne organizacije. Uspeli smo postaviti nacionalno informacijsko oglasno-informacijsko desko za socialno kmetijstvo in vgraditi v programe razvoja podeželja v 18 regijah posebne ukrepe. Še posebej smo si prizadevali razširiti nabor ciljnih skupin.

Joost Dossein (Belgija) Ali nam lahko Nizozemci povedo, kakšno je pri njih sodelovanje med različnimi sektorji.

Jan Hassink (Nizozemska)Takoj ko smo dobili novo vlado, smo povabili nove ministre na obisk skrbstvene kmetije. Povabila niso mogli zavrniti. Morali so nekaj obljubiti in dane obljube tudi spoštovati. Pri nas gre lažje, ker smo majhna država.



http://sofar.unipi.itCees van Stiphout (Nizozemska)Dodati moramo, da je skrbstveno kmetijstvo pri nas postalo zelo popularno. Invalidni uporabniki so danes nov »pridelek«. Z njimi zaslužimo več – 60-80 € na dan – kot z mlekom. Zaradi tega bi se prav vsak rad ukvarjal s tem. To pa prispeva k temu, da je vloga institucij danes zelo pomembna, predvsem na področju nadzora, pospeševanja poklicnosti in specialne pedagogike.

Gerald Assouline (Francija)Če se ozremo na našo državo opazimo zelo kompleksen institucionalni sistem, artikuliran na različnih ravneh in v različnem obsegu. (to imenujemo »francoski model decentralizacije«). V Evropi imamo pač različne administrativne modele in kulture. Vidimo tudi razcvet številnih iniciativ na področju socialnega kmetijstva v najširšem smislu. Vprašanje je: kako najti skupen temelj. Kako zagotoviti konvergenco zelo različnih izkušenj v vseh državah?

Francesco Di Iacovo (Italija)Če se osredotočimo samo na ponudbo socialnih storitev, prevzamemo tveganje, da bomo oblikovali nekakšno bolnišnično dinamiko na podeželju (kmetije se spremenijo v nove zdravstveno/socialno varstvene centre). Na ta način bomo izgubili izvorne značilnosti kmetovanja. Glede na naše izkušnje so lahko mehanizmi nagrad/kompenzacij za kmete tudi drugačni, ne le plačila za storitev: povečanje njihovega ugleda, podpora s strani solidarnostnih skupin državljanov/potrošnikov, ki kupujejo njihove pridelke.

Jan Hassink (Nizozemska)Glavno vprašanje je, kako definirati socialno kmetijstvo. Kot je nekdo omenil že prej: ali je dovolj, da imam majhen vrt in nekaj invalidov, ki na njem delajo. Zdi se, da je koncept preširok, kot da gre za veliko košaro, v kateri je veliko različnih stvari. Vrniti se moramo k izhodiščnim vrednotam in pomenom. Na Nizozemskem danes pri socialnem kmetijstvu opažamo, da skrbstvo narašča, kmetovanje pa upada. Zavedamo pa se, da na ta način izgubljamo posebne kakovosti socialnega kmetijstva. Kmetje sicer lahko ustanovijo novo združenje, ki se mu posreči, da ministrstvo za zdravstvo sprejme socialno kmetijstvo. Toda pogosto so te kmetije postale nova vrsta birokratskih ali institucionalnih organizacij, ki jih že tako ni malo. Torej, tveganja, da izgubimo izvorne vrednote in kakovosti, so različna.

Josst Dossein (Belgija)Zdi se, da je slovenska skupina, glede na njihovo predstavitev, zelo ambiciozna. Kako boste v vaši državi zagotovili takšno rast?

Barbara Videnšek (Slovenija)




Naše ambicije so podprte z dvema novostma. Prvič, v skladu z novim nacionalnim programom razvoja podeželja se kmetije lahko vključijo v ponudbo socialnih storitev, ki jih pod določenimi pogoji – izdelava socialnega programa – izvajajo kot dopolnilno dejavnost. Drugič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kaže zelo velik interes za vključevanje kmetij v sistem socialnega varstva, prav posebej na področju skrbi za starostnike.

Roberto D′Alonzo (Italija)Rad bi predstavil naše izkušnje v Toskani. Zadnjih nekaj let smo kot regionalna razvojna agencija pospeševali razvoj podeželja s kmečkim turizmom oziroma s ponovnim odkritjem in valorizacijo tipične hrane, lokalnih tradicij in krajin. Dosegli smo pomembne rezultate. Končno pa smo ugotovili, da oblikujemo podeželje predvsem po meri turistične potrošnje. Manjkala je človeška in družbena dimenzija lokalnega prebivalstva. Začeli smo se ozirati po drugih izkušnjah, ki živijo na območju, vendar so bile do sedaj praktično nevidne. Gre za iniciative na področju socialnega kmetijstva, kot smo jih poimenovali, ki so trdno zasidrane v etičnih motivih njihovih pobudnikov in si ne prizadevajo prav posebej, da bi jih opazili. Med seboj se ne poznajo. Delali zelo počasi in z velikim spoštovanjem, da smo jih spoznali in da so se spoznali med seboj. Tako smo postavili novo mrežo in uvedli nov koncept v regiji in v Italiji. V zadnjih letih smo se posvetili razvoju posebnih programov usposabljanja, ki je namenjen predvsem tehnikom. Naša želja je, da bi bilo lokalno prebivalstvo ponosno na obstoječe iniciative na področju socialnega kmetijstva.

Joachim Brych (Nemčija)Rad bi prispeval svoj osebni komentar. V zaščitni delavnici »Kuhorst«, ki deluje že 16 let in zaposluje 80 ljudi, smo kreirali posebna delovna mesta, prilagojena invalidom. Velikokrat me sprašujejo, od kod črpam moč, zadovoljstvo in motiv za tako težko delo v tako veliki in kompleksni strukturi. Menim, da ravno to združuje vse udeležence te platforme. Res se sprostim, ko hodim po polju, si ogledujem žito in si mislim: tukaj bo zraslo nekaj, kar bo postalo kruh za ljudi. Brez take misli bi moj »trdi disk« v glavi ne preživel! Druga stvar je odnos do ljudi, ki delajo na kmetiji. Občutim veliko zadovoljstvo ljudi, za katere na kmetiji skrbimo. Zadovoljstvo pa črpam tudi iz dela, ki ga ti ljudje opravijo. Delo poteka po dnevnem in sezonskem ritmu, vključno z napornimi deli ob žetvi, v hlevih. Zadovoljen sem, da lahko odgovorim na vse te izzive. Potrošniki cenijo izdelke (npr. sir), zaradi česar so zadovoljni tudi ljudje, ki jih pridelujejo. Kmetovanje je trdo delo, kar bi bilo lahko skupno stališče vseh naših, zelo

različnih kmetij. Socialni pristop in kmetovanje imata skupen smoter: oba proizvedeta zdrave proizvode.




Joost Dossein (Belgija)Dobro, čas je potekel in lahko zaprosimo Geralda, da povzame prvi krog razprave, da bi ugotovili kje smo.

Gerald Assouline (Francija)Menim, da smo zakoračili na področje politike. Obstaja problem artikuliranja različnih politik – kmetijske, socialne, zdravstvene. Nato, problematika artikuliranja na različnih ravneh administriranja/urejanja – nacionalna, regionalna, lokalna. Torej, problematika artikuliranja na področju kmetijstva (posamezni kmet ali združenje) in politik. Primer Toskane kaže, kako je bilo socialno kmetijstvo vključeno v politiko razvoja podeželja, čemur pa verjetno ni tako v drugih regijah ali državah. Končno, zadnja intervencija nemškega predstavnika je jasno pokazala pomembnost osebnih vrednot, motivov, angažiranja, ki so značilni za socialno kmetijstvo. To vse zelo presega enostavno ekonomiko ali posel.




Postavljanje evropske perspektive

Drugi dan srečanja je pričel s predstavitvijo nekaj primerov dobre prakse iz Francije, Flandrije, Belgija, in Nemčije. Nato so raziskovalci predlagali sintezo rezultatov dela prvega dne. Jan Hassink je predstavil osnutek primerjave stanja med državami. Nato je Deirdre'Connor predstavila okvir, v katerem naj bi potekala razprava. Pri tem je izhajala iz relevantnih vprašanj, ki so jih posredovale nacionalne delegacije. V nadaljevanju so prikazani tako primeri dobre prakse, kot tudi razprava o evropski perspektivi zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva.




Ekološka kmetija Kuhhorst, NemčijaJoachim BrychEkološka kmetija Kuhhorst pripada (e.V.) združenju Mosaik iz Berlina. Je zaščitna delavnica za invalide (gGmbH). Njen naslov je: Dorfstr. 9; 16818 Kuhhorst; tel: 033922 – 60803.

Način kmetovanja: ekološko kmetovanje v skladu z uredbo EU- 2092/91 in s certifikatom združenja Gäa iz leta 1992.

Geografski položaj: kmetija je leži v regiji Havel, severozahodno od Berlina, med krajema Nauen in Fehrbellin; nadmorska višina je 30 m; padavin je povprečno letno 530 in povprečna letna temperatura je 8,3°C.

Tla: kakovostna peščena; zamočvirjena.

Velikost kmetije: 417,79 ha (njive 312,36 ha, travniki 81,8 ha), vrtnine 2,0 ha, sadovnjaki 2,16 ha.

Živinoreja: 80 molznic - Holstein Freizijske pasme, 138 telet – od tega 70 za pitanje - v slamnatih nadstrešnicah in na paši; 4 svinje, 1 merjasec, 63 pitanih prašičev v slamnatih nadstrešnicah z izpustom; 6 oslov in 1 koza; 600 rac in 800 gosi v prosti reji.

Zaposleni: 1 upravnik (kmetija in delavnica); 3 traktoristi in 2 molzača; 3 vajenci in tajnica; 2 zaposlena na pripravljalnih delih in 7 delovodij; 1 socialni pedagog (usposabljanje); 4 vojaki na civilnem služenju vojnega roka, 18 skrbnikov v domenskem delu.

Socialni sektor:Zaposlitev 70 invalidov na 9 področjih dela.Usposabljanje za zaposlitev na področjih predelava hrane, živinoreja (hlevi) in urejanje pašnikov, hortikultura (sadje, vrtnine, zelišča), predelava žit in skladiščenje, pitanje gosi in rac, izdelava testenin, predelava mesa (klobase), predelava mleka (sir in drugi mlečni izdelki), trgovina na kmetiji.




U.P.C. Saint-Kamillus, FlandrijaAndre Bouwen

Univerzitetni psihiatrični center je začel delovati leta 1932. Ustanovili so ga redovniki, ki so skrbeli za 600 pacientov. Tekom 2. svetovne vojne je bilo v njem okoli 1000 pacientov. Danes je v njem okoli 350 pacientov.

Zgodovina kmetije in zunanjih delZačetek: zaprt gospodarski sistem, samozadosten (dnevne potrebe), brez podpor, vendar z dolgo tradicijo zunanjih del. Pacienti so delali v parku - splošna vzdrževalna dela. Pacienti so delali na kmetiji (29 ha obdelovalnih zemljišč, živinoreja : mlečno in pitano govedo (2 prašiča na teden, 1 krava na 14 dni), hortikultura – 6 ha. Opisani učinki pri pacientih: izboljšana telesna kondicija in spanje, dnevne aktivnosti in manj neželenega vedenja, izboljšanje prehrane, samospoštovanje, spoštovanje drugih pacientov in redovnikov.

1980: kmetija preneha delovati, prenehajo tudi z zunanjimi deli.1990: poskus obnove zunanjih del s pomočjo centra »Groene Zorg«.

Neposredna funkcija dela: vključevanje plače v socialno zavarovanje.Posredne funkcije: delo daje življenju strukturo po času in prostoru;

ravnotežje med napetostjo in stresom ter sproščanjem in napori; status in spoštovanje; izboljšano samospoštovanje; obveznost in pričakovanje, da obveznost opravi; osebnostni razvoj,¸urejeni socialni stiki (možnost za srečevanje novih ljudi, smiselni kontakti, priložnost za izkazovanje zmožnosti, znanja, spretnosti).

Pozitivni učinki zunanjega dela (kmetovanja): aktivnosti – opazni (fizični napori, na zraku, priložnost za »prevzem skrbi za…«, pestrost del in opravil, pestrost glede zahtevnosti/tekmovalnosti, hitra izkušnja uspeha, delo/življenje v skupini; stik s sezonami, neformalno in sproščeno vzdušje).

Izbor kmetije: izhodišče: želje in potrebe uporabnikov niso merilo za izbiro kmetije/kmeta; vrsta kmetije: poljedelska, živinorejska, velikost in tip kmetijskega obrata.

Pomembne točke so: osebnost kmeta (in družine): topla osebnost z dostopno kmetijo (oddaljenost, dostopnost z javnim prometom); prisotnost drugih uporabnikov.




Ciljne skupine: premalo izkušenj (veliko spodrsljajev); velika fluktuacija glede rednosti in sodelovanja, zmožnosti in spretnosti komuniciranja, motivacije; naraščajoča občutljivost za stres, motene osebne mreže, omejena moč in koncentracija, premajhen vpogled v lasten problem, kognitivna prikrajšanosti, težave v predstavah o sebi, previsoke zahteve do sebe, do vodenja in pomoči, motnje pri natančnem izražanju/opažanju, omejene zmožnosti prenosa.

Uporabniki zelenih programov: načelo: vsak uporabnik ima številko telefona svetovalca; odziv: v 48 urah; nekaj nasvetov kmetu in njegovi družini: dobrodošlica: prijazna, topla, brez pretiravanj, nedvoumnost glede (ne)mogočega; jasna pravila: enaka za vse, jasna navodila glede urnika dela na kmetiji; jasen opis dela: naloge in njihova jasna razlaga, upoštevanje preferenc in zmožnosti uporabnikov: poštev odziv, ustvarjanje priložnosti za »učenje«, ne samo z razlago, temveč tudi s praktičnim prikazom; predvidevanje alternativ, če je delo pretežko ali prelahko; prva naloga mora biti opravljena uspešno. Bolj zapletene naloge je potrebno razčleniti na sestavne dele in poučevati po delih;dnevno: poročanje o nenavadnih dogodkih, kdo je osebni spremljevalec na kmetiji, kdo ocenjuje delo in dosežke uporabnika na kmetiji, poročati je potrebno tako o delu, kot tudi o dogodkih izven neposrednega dela, npr. o odnosih do sodelavcev, o komunikacijah in povezavah; takoj je potrebno poročati o »signalnem« obnašanju, preden le-to prevlada oziroma, da ne ostane predolgo spregledano (signalno obnašanje=je obnašanje, ki družbeno ni sprejemljivo, se zdi nenavadno in ljudi v dani situaciji preseneča), oblikovati je potrebno prijetno vzdušje, ponuditi neko varnost, toplino s sporočilom »če želiš, lahko ostaneš tukaj.«




Jardin de Cocagne, FrancijaAlain Poncet.Montange

“Jardin de Cocagne” pomeni »vrt obilja« in gre za združenje okoli 70 kmetij in vrtov, ki povprečno merijo okoli 5 ha. Združenje želi reintegrirati in rehabilitirati ljudi s pomočjo gojenja vrtnin. Vrtnine prodajajo po sistemu košare, kar pomeni, da kupci ne morejo izbirati vsebine košare. Plačajo jo pavšalno, ne glede na vsebino. Razpečevanje vrtnin poteka na tak način.

Solid`Action je združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 2004 in želi biti rešitev za ljudi, ki imajo težave z reintegracijo, kot so brezdomci, bivši zaporniki in ljudje, odpuščeni iz psihiatričnih bolnišnic. Njihovo življenje je kaotično in ne najdejo poti nazaj v neodvisno življenje, so duševno ali telesno moteni ali zgolj šibki, čeprav njihove prikrajšanosti niso priznane. Nihče jih ne želi zaposliti in zanje ni rešitve. Alain Poncet in njegova žena gostita 17 takih ljudi v svoji veliki hiši, ki je bila nekoč bolnišnica za tuberkulozne bolnike, in v najeti hiši v vasi. Združenje deluje na podeželju v okolici Grenobla, na nadmorski višini 1000 m. Vključeni so v glavnem moški (do sedaj je bila vključena samo ena ženska). Uporabniki delajo in so za delo plačani. Opravljajo dela, povezana z vzdrževanjem krajine, skrbijo za gozdarske in druge poti na območju, čistijo sneg, vzdržujejo stanovanjske objekte, nudijo pomoč na domu, pomagajo v bolnišnicah, socialnih institucijah in opravljajo druga dela v javnem sektorju. Želijo pridelovati stare sorte sadja in vrtnin za samooskrbo. Vrt bo odprt za ljubitelje in druge obiskovalce

V Franciji je težko dobiti pomoč za te ljudi, ki jo potrebujejo dolgo ali pa vse življenje. Želeni cilj je vedno njihov povratek na primarni trg dela, vendar jih podjetja ne zaposlujejo. V Solid`Action ti ljudje izkusijo »normalno življenje« v družini podobnem okolju: dobivajo plačo, plačajo najemnino, živijo skupaj, skupaj gredo v kino itd. Plačujejo pa jim lahko največ dve leti. Združenje se bori za to, da bi lahko storitve za tovrstne uporabnike izvajalo dolgoročno (podobno kot to velja za klasične invalide), kar pa je danes v Franciji še nepojmljivo.

Francoska skupina je predstavila še nekaj širših pogledov na socialno kmetijstvo v Franciji in video, ki so ga izdelali v okviru participativne fotografske delavnice z autističnimi otroci na kmetiji.




Primerjalna analiza socialnega kmetijstva v EvropiSocialno kmetijstvo v Evropi - osnovne značilnosti in ključna vprašanjaJan Hassink, Univerza v Wageningenu

Pomen Koristi za uporabnike; usposabljanje, inkluzija, izobraževanje,

zaposlovanje, terapija. Inovacija v kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu. Nove, trajnostne povezave med kmetijstvom, zdravstvom, socialnim

varstvom, izobraževanjem in družbo. Utrjevanje odnosov med mestom in podeželjem; zdrava mesta. Ekonomika kmetij in podeželja Ohranjanje krajine.

Učinki na uporabnike Fizični: spretnosti, telesno zdravje, zaposlitev, dnevno-nočni ritem Duševni: samospoštovanje, samozavest, odgovornost, zavedanje,

navdušenje Socialni: socialne spretnosti, socialno vključevanje, integracija v

skupnost.

Socialne kmetije Pestrost glede poimenovanja Pestrost glede uporabnikov in njihovega položaja (varovanci, zaposleni) Pestrost glede smotrov Pestrost glede financiranja, vključenega osebja in posebne kakovosti.

Začetki socialnega kmetijstva Italija: 70 leta 20. stoletja; zapiranje institucij; uvajanje socialnih

zadrug. Nemčija: 70 leta 20. stoletja; zaščitne delavnice; Camphill. Irska: 70 leta 20. stoletja; Camphill; verske skupnosti. Nizozemska: 70 leta 20. stoletja; atropozofske in verske skupnosti. Vzvodi so v rokah skupnosti in posameznikov in ne v rokah politike.




Število socialnih kmetijDržava Število Delež v številu vseh kmetij, %Nizozemska 700 0,7Italija* 350 0,01Nemčija 170 0.03Belgija, Flandrija 260 0,4Irska 90 0,o8Slovenija 20 <0,01Francija* >1200 >0,02

Cilji socialnih kmetij Skrbstvo/rehabilitacija skupin uporabnikov: 70 – 80 % uporabnikov so

moški. Terapija/zdravljenje: omejeno. Delovna integracija: uporabniki so zaposleni kot plačane delovne moči

(Italija, Francija). Izobraževanje: mreže v Franciji (1200 kmetij), Norveška (150), Belgija,

Nizozemska. V večini držav obstajajo vsi tipi kmetij.

Prevladujoči tip socialne kmetije v različnih državah Nizozemska, Belgija-Flandrija, (Norveška, Švica): V glavnem zasebne

družinske kmetije; različne skupine uporabnikov. Italija: v glavnem socialne zadruge; uporabniki socialnih storitev so

zaposleni. Nemčija, Irska, Slovenija: kmetije v okviru institucij; osebe z motnjo v

duševnem razvoju in duševnem zdravju. Francija: mešani, v glavnem skupnostni vrtovi.




Usmeritev v različnih državah

Razmerje med zasebnimi in institucionalnimi varstvenimi kmetijamiDržava/območje Zasebn

eInstitucionalne

Nizozemska, Flandrija ~ 80 % ~ 15 %Irska 0 % 90 %Nemčija ~ 10 % 90 %

Posebni finančni aranžmaji, v katerih delujejo socialne kmetije Italija: financiranje je urejeno za socialne zadruge tipa A (skrbstvo,

izobraževanje) in tipa B (delovna integracija), ne pa tudi za zasebne kmetije.

Nemčija: financiranje je urejeno za zaščitne delavnice z več kot 120 uporabnikov.

Belgija, Flandrija: zasebne kmetije dobivajo 40 €/dan; predpisi za zasebne komercialne kmetije zahtevajo, da je delež kmetijstva v skupnem dohodku kmetije najmanj 35 %.

Nizozemska: splošna ureditev, socialne kmetije imajo dostop do sredstev socialnega varstva: 60 € na dan.




Mreže na področju socialnega kmetijstva

Priložnosti: spremembe na področju socialno varstveni, zdravstveni in kmetijski politiki Preusmerjanje s medicinskega k socialnemu modelu:

državljan namesto bolnika ali uporabnika osredotočanje na zmožnosti in močne plati uporabnikov

Integracija v skupnost: uporaba resursov v družbi, skupnostna skrb, skrb s strani družbe in ne profesionalcev

Prepoznavanje večnamenskosti kmetijstva: plačila za socialne in okoljske storitve.

Slabosti Ni jasno opredeljene politike na področju socialnega kmetijstva. Ni zavedanja in prepoznavnosti med profesionalci. Ni dokumentiranih dokazov o koristih. Nejasne pravni okvir. Ni primernega usposabljanja kmetov in drugih deležnikov. Razdrobljenost in velika heterogenost.

Nevarnosti Standardizacija in izguba izvornih vrednot/kvalitet. Razvoj oportunističnega obnašanja. Naraščanje finančnih pritiskov.




Ključna vprašanja, s katerimi se srečujejo v večini držav Razvoj poklicne identitete. Usposabljanje kmetov in drugih deležnikov. Znak kakovosti, merila za akreditacijo. Definiranje tipologije socialnega kmetijstva. Potreba po nacionalni oglasni-informativni deski. Graditev odnosov in mrež. Širitev dobrih praks. Profesionalizacija ne da bi izgubili identiteto, izvorne vrednote in

zagnanost. Ali naj poklicni kmet ostane dejanski kmet na produktivni kmetiji? Kaj naj bo v središču trženja? Solidarnost, profesionalnost, razlikovanje

od zdravstvenega sektorja (normalno življenje), cenenost? Katere vrednote so pomembne? Kako širok je koncept socialnega kmetijstva? Ali naj bodo definirani standardi kakovosti? Ali se socialno kmetijstvo razvija podobno v vseh državah? Evropska blagovne znamka za socialno kmetijstvo?




Graditev skupne perspektive - predlog okvirja razpraveDeirdre O′Connor,Univerza v Dublinu

Vsebinske usmeritve za razpravo Odzivi/refleksije na prikazane primere socialnega kmetijstva v Evropi. Odzivi/refleksije na sintetičen pregled socialnega kmetijstva, ki ga je podal Jan

Hassink. Kratek povzetek razprave na vprašanje »kje smo«, ki je bila opravljena prvi dan

dela. Nekatera ključna vprašanja, s katerimi želimo začeti razpravo o graditvi skupne EO

perspektive na področju socialnega kmetijstva. Ključna vprašanja povzemamo po tistih, ki so jih izpostavili predstavniki vseh držav

v večerni razpravi prvega dne. Sklepi.

»Kje smo« - povzetek razprave prvega dne Izzivi oblikovanja primernih politik na področju socialnega kmetijstva zaradi več

sektorjev (kmetijstvo, zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki jih problematika zadeva. Dodatni izzivi, ki izvirajo iz decentraliziranih oblik vodenja politik na relevantnih

področjih v številnih državah. Izzivi, ki jih predstavlja oblikovanje ustreznih politik v okviru kmetijstva oziroma

razvoja podeželja – kar je odvisno od tega, kakšno vlogo ima kmetijstvo v socialnem kmetijstvu.

Strinjanje o »osebni dimenziji« socialnega kmetijstva. Vloga osebnih vrednot posameznika, predanosti, zavzetosti, vpletenosti. Premik razprave preko meja ekonomike/dobičkonosnosti in socialnega kmetijstva

kot »posla«.

Ključna vprašanja Vprašanja so odziv, na vprašanja, ki so jih izpostavili predstavniki vseh držav v

večerni razpravi prvega dne. Ali lahko orišemo socialno kmetijstvo tako, da bo koncept lahko razložiti drugim –

politikom, praktikom in drugim javnostim, potencialnim ponudnikom, uporabnikom? Kako lahko EU v prihodnje podpira širjenje dobre prakse, inovacij in vplivnih politik

med praktiki socialnega kmetijstva? Kako prepričati institucije, politike, da se izkoristijo koristi od socialnega kmetijstva? Kako lahko zagotovimo, da so pravice/potrebe uporabnikov vključene v prakso

socialnega kmetijstva in ustrezne politike, kot tudi kakšne metode uporabiti za doseganje tega?

Koliko kmetijstva naj bo v socialnem kmetijstvu? Na primer: ali naj bo to »aktivnostna vrzel« v okviru kmetovanja in kaj to pomeni z vidika oblikovanja politike.

Raziskovalna skupina So Far 52



Ali gre pri razvoju socialnega kmetijstva za logične nujne korake? Kako naj bodo povezane politike in strukture relevantnih sektorjev, da bi bila

zagotovljena potrebna podpora različnim tipom socialnega kmetijstva? Kako naj politika podpira razvoj ustreznega nadzora kakovosti in standardov, ne da

bi se pri tem izgubile vrednote/identitete?

Naj razprava prične………..




RazpravaBrian Smyth (Irska)Meritev vrednosti socialnega kmetijstva je lahko zelo težavna, saj so nekatere stvari, kot so ekonomski stroški in učinki, merljive, druga pa, kot je izboljšanje življenja ljudi, je težko meriti in tudi raziskovalnih rezultatov na tem področju je malo. Kvantifikacija z višjo ravnjo gotovosti pa je potrebna za sprožanje političnih rešitev. Tudi o tem bi se morali pogovoriti.

Nizozemski prispevek (Nizozemska)Belgijci so na Univerzitetnem centru prikazali primer nadzorovanja učinkov terapije. Zanima me, kaj storite s takšnimi rezultati. Ali jih uporabite pri prepričevanju politike?

Katrien Goris (Belgija)Menim, da se vaše vprašanje nanaša na jutranjo predstavitev, kjer so predstavili spisek stvari, ki jih opažajo pri uporabnikih. Ne gre za kvantificirane informacije. Vidijo učinke, vendar gre bolj za empirijo kot za znanost. Gre stvari, ki jih opažamo mi in tudi drugi, kot tudi institucije, ko delajo z uporabniki na zelenem programu. Vendar ni ustreznih znanstvenih dokazov, ki bi dokazali, da npr. 8/10 uporabnikov kaže izboljšave v samopodobi. Jasno je, da program ljudem koristi, toda kako to dokazati znanstveno, s statistiko. Tega še ni.

Andre.... (Belgija)Nimamo statističnih dokazov. Gre za načela psihiatrične rehabilitacije, v kateri socialno kmetijstvo daje rezultate. Za nekatere ljudi je zelo dobro, da so vključeni v socialno kmetijstvo. Imamo pa tudi ljudi ki najbolje funkcionirajo v drugačnih okoliščinah. Ni nujno, da so uporabniki vključeni v socialno kmetijstvo. Lahko delujejo tudi na drugih področjih, kot so industrija, administracija. Socialno kmetijstvo je del palete opcij, ki jih ponujamo uporabnikom.So pa razlike. Pri nas imamo sistem sledenja ljudem. Tudi ko ljudje zapustijo institucijo so deležni podpore vse dokler jo potrebujejo. Kmetom dajemo pomoč pri delu z uporabniki, ker vemo, da je zelo pomembno, da podpremo kmeta in ne uporabnika. Uporabnik mora biti pripravljen, da zakorači v svet. Če pomoč potrebuje uporabnik, ni na kmetiji, da mu jo zagotovi. Kmet potrebuje podporo. Mogoče bi moral biti uporabnik drugod. Uporabnike pripravimo za odhod na kmetijo in prav tako pripravimo tudi kmeta. Kmeta usposobimo za sprejem uporabnika, da se ukvarja z njim in njihovimi problemi.

Nizozemski prispevek (Nizozemska)Bilo bi dobro, če bi pregledali, kakšne različne vrste strategij uporabljajo na področju socialnega kmetijstva v različnih državah in kakšna je njihova učinkovitost. To bi nam lahko pomagalo, da bi socialno kmetijstvo spravili »v glave« politikom.

Andre..... (Francija)




Strinjam se s tem, da je učinke potrebno proučevati, ker bi bilo prelahko, da bi se sklicevali na učinke, za katere mislimo, da obstajajo. Tudi ni dokazov, da je vse v redu. Tudi tu so zlorabe.

Gerald Assouline (Francija)Kratka opazka glede ocenjevanja: kvalitativno oziroma kvantitativno? Ali je institucionalni psihiatrični sistem sposoben kvantificirati svoje učinke? Ni. Glede na razmerje strošek/korist bi lahko zaprli vse psihiatrične bolnišnice. Zdi se, da sta pred socialnim kmetijstvom dve vprašanji: kako prikazati kvalitativne vidne učinke na paciente in uporabnike in kako te učinke vrednotijo zdravniki in terapevti.

Nizozemski prispevek (Nizozemska)Raziskovanje na tem področju je poseben problem. Naš običajen način raziskovanja, še posebej dvojni slepi vzorec pri medicinskih raziskavah, ni primeren, da bi zajeli različne dejavnike, ki delujejo na socialnovarstveni kmetiji. Na kmetiji deluje zelo veliko dejavnikov uspeha in tudi neuspeha. Vabim Jana, da prikaže nekaj raziskovalnih rezultatov, ki pričajo o tem. Večinoma se uporabljajo študije primerov, ki na svoj način vrednotijo in podpirajo praktične izkušnje. Zanimivo je, da so v ugotavljanje, kaj je na kmetiji učinkovito, vključili uporabnike, kmete in politike. Učinki, ki jih na kmetiji doživijo uporabniki niso enaki učinkom oziroma prioritetam, o katerih poroča kmet. To je res zanimivo. Ne gre za raziskovanje, ki je značilno za velike projekte. V tem tudi ni denarja in tudi dejavnikov, ki je potrebno meriti, je preveč. Črpanje iz prakse, ne preveč teorije, ki pa je povezana z splošno dobro prakso v psihiatriji in socialnem varstvu so stvari, ki utrdijo učinkovitost socialnega kmetijstva.

Jean Paoul Barithel (Francija)Kaj prinašamo uporabnikom in praktikom? Strinjamo se, da imajo osebe, za katere skrbimo, svoje potrebe. Vemo, kako sprejeti in spremljati osebe s težavami. Ali kmetovanje streže tem potrebam? Kaj je poseben prispevek kmetijstva?

Roberto Finuola (Italija)Zelo pomembno bi bilo, če bi imeli znanstvene dokaze, ki bi potrdili ali prikazali dejanske pozitivne učinke prakse socialnega kmetijstva na uporabnike. Tukaj je veliko izvedencev s socialno-ekonomskega področja. Pripraviti moramo skupno akcijo s strokovnjaki s področja zdravstva, da bi lahko medicinsko, znanstveno utemeljeno pokazali učinkovitost socialnega kmetijstva.

Jürger Schlüter (Nemčija)Menim, da zaradi gozda ne vidimo dreves. Ne smemo pozabiti izkušenj o varstvenih učinkih živali na uporabnike. Preiskave kažejo, da imajo živali pozitivne učinke na ljudi, bivše odvisnike od drog, ki trpijo zaradi abstinenčne krize. Vse veste, da starostniki, ki skrbi za psa, potrebujejo manj zdravil. Menim, da bi bilo zelo pomembno, da zberemo rezultate takih preiskav in jih uporabimo pri promociji socialnega kmetijstva.

Brian Smyth (Irska)Preoblikujemo matriko podpore uporabnikom. N začetku je bilo na Irskem veliko podpore s strani družin, lokalnih skupnosti. Nato je stvar prevzela država z institucionalnim varstvom, ki se sedaj opušča. Sedaj ponovno podarjamo, da ima




takšna aktivnost, kot je socialno kmetijstvo, pomembno vlogo v tej matrici. Govorec iz Nemčije je ravnokar predlagal, da v promocijo socialnega kmetijstva vnesemo takšne elemente. Država je bila vključena preko institucij, zdravstvenih in terapevtskih. To je lahko nevarno. Za skupnostno stran vem, da so se Irci od nje odvrnili. Vedno bolj prevladuje individualističen pristop k življenju in obstoju. Vsi tukaj govorimo isto: da so sedaj kmetijstvo in podeželske aktivnosti bolj pomembne sestavine matrike.

Andre .... (Belgija)Nekaj bi dodal glede meritev rezultatov sodelovanja pri aktivnostih socialnega kmetijstva. Obstaja veliko anketnih vprašalnikov, ki jih lahko uporabite. V literaturi nje veliko na dokazih temelječih raziskav s področja psihiatrične rehabilitacije in v njih lahko najdete orodja za merjenje rezultatov sodelovanja v aktivnostih tako s strani uporabnikov-pacientov kot tudi zaposlenih.Delo je še vedno zelo pomembno za psihiatrične paciente. To je eno glavnih načinov, da uporabniki pridobijo novo družbeno življenje. Eno od orodij je uporaba socialnega kmetijstva. Aktivnosti naj izbere uporabnik in ne svetovalec. Ljudje izberejo kmetijstvo ali pa kakšno drugo aktivnost.

Nemški prispevek (Nemčija)Lahko razpravljamo o tem, ali meriti ali ne. Če bomo merili, lahko to naredimo brez težav. Ker gre za uporabnike, imamo na eni strani ponudbo in na drugi povpraševanje. Če stvar opazujemo s tega tržnega razmerja, takoj vidimo, ali delamo dobro ali pa slabo. Na naši kmetiji, na primer, imamo stalen in naraščajoč dotok ljudi, ki delajo na kmetiji. Tako imate dve točki meritev. Imate rast števila uporabnikov – povpraševanje ljudi, ki želijo delati na kmetiji, in druge, fluktuacijo (tisti, ki želijo delati na kmetiji v primerjavi s tistimi, ki tega ne želijo). Tako je meritev zelo enostavna. Merimo rast oziroma povpraševanje s strani uporabnikov.

Deirdre O′Connor, predsedujoča (Irska)Problem je v tem, kako prepričati različne deležnike v vrednost socialnega kmetijstva. Očitno je, da je ta razprava začetna poteza celotne razprave. Želim vrniti pozornost na jutranje predstavitve. Ali bi jih želeli komentirati?

Nemški prispevek (Nemčija)Pomembno je poudariti, da gre za »vrzelno« aktivnost, čeprav so poleg še druge razsežnosti. Z mojega stališča in dela je pomembno ohranjanje genskih virov. Odgovorni smo za okolje in naravo. Torej, zakaj ne vključiti skrb za genske vire v socialno kmetijstvo.

Guy Marsden ((Irska)Glede socialnega kmetijstva kot vrzelne aktivnosti smo razpravljali že včeraj. Pogledali smo, kako kakšne so podpore kmetijstvu na Irskem. Imamo Program varovanje podeželskega okolja (Rural Environment Protection Scheme), po katerem so različne opcije, v katere se lahko vključi kmet, kot so ekološko kmetijstvo, varovanje posebnih območij itd. Model socialnega kmetijstva je nekaj, kar bi lahko vključili v ta program, da bi kmetje, ki to želijo, z dejavnostjo lahko začeli. Vendar niso vsi kmetje primerni za izvajanje socialnega kmetijstva. Menim, da bo dejavnost privabila določen tip kmetov in se bo sama oblikovala v vrzel, ki ne bo privlačna za vse kmete.




Thomas van Elsen (Nemčija)Naša skupina je zadolžena za pripravo navskrižne analize na krajinskem področju. Zanimivo je, da gre lahko za situacijo, kjer vsi pridobijo. Socialno kmetijstvo razpolaga z več delovnimi rokami v primerjavi z običajnimi kmetijami. Tako lahko izboljša krajino in prispeva k biološki pestrosti ter ohranjanju redkih vrst in podobno. Pri tem pa se kaže tudi priložnost, da poudarimo tudi vlogo, ki jo lahko imajo uporabniki pri varovanju narave in ne le, da poudarjamo, kako narava koristi uporabnikom. Povsod v Evropi predstavljajo krajine kmetijsko dediščino. Veliko kmetov se ne zaveda dovolj svoje krajinske vloge

Gerald Assouline (Francija)Jan Hassink je v svoji predstavitvi izpostavil vprašanje gonilnih načel in vloge etike in vrednot. Če želimo sodelovati in če želimo oblikovati skupno orodje, moramo razčistiti v čem se strinjamo in kaj je naša skupna osnova. Onstran pestrosti ekonomskih modelov je skupna osnova, izražena z vrednotami, cilji in načeli. Razčistimo to pomembno točko!

Jan Hassink (Nizozemska)V različnih državah smo zaznali razlike na področju izobraževanja in vključevanja v delo ter varstvo. Vendar so temeljne vrednote skupne. Gre za privrženost–osebni stik je zelo pomemben, pomembno je tudi biti na prostem, imeti stik z živalmi, rastlinami, krajino. Menim, da smo si glede teh elementov enotni. Menim, da bi bilo koristno, če bi identificirali ključne elemente socialnega kmetijstva, ki so vrednote, in jih povezali z drugimi gibanji, kot so »slow food«, ki bi lahko bili naši partnerji pri kreiranju dovolj močnega vpliva na politike.

Brian Smyth(Irska)Mislim, da bi morali v prepričevanje institucij glede socialnega kmetijstva in zaradi zagotavljanja pravic in potreb uporabnikov povezati z zagovorniki invalidov, od katerih imajo številni mreže na ravni EU. Lahko imajo velik vpliv. Tako so npr. združenja za avtizem, združenja za Downov sindrom v številnih državah zelo močna. Podobno velja za zagovornike odvisnikov od drog. Povezava s temi skupinami bi prispevala k naši večji moči.

Jan Hassink (Nizozemska)Menim, da je to pomembno. Tukaj smo zbrani taki, ki verjamemo v socialno kmetijstvo. Strinjam se s tem, da moramo identificirati mreže na ravni EU, na primer mreže organizacij uporabnikov. Vključiti jih moramo v naše gibanje in v našo razpravo ter ugotoviti kaj je pomembno zanje in v čem oni vidijo vrednote socialnega kmetijstva.

Deirdre O’Connor, predsedujoča (Irska)Glede na čas in da bi se lahko dotaknili še drugih stvari, bi bilo dobro, da pridemo na skupine posebnih vprašanj, ki so bila sprožena prejšnji večer. Mogoče bi začeli z podobo socialnega kmetijstva, ki jo lahko razberemo iz odgovorov petih držav. Kaj socialno kmetijstvo pomeni politikom, kako to olajša komuniciranje z drugimi, vključno




s širšo javnostjo, potencialnimi ponudniki in podobno. Kakšna naj bo tipologija socialnega kmetijstva, vključenih vrednot, aktivnosti, ciljev in podobno.

Gerald Assouline (Francija)Obstajata dva pristopa k socialnemu kmetijstvu: širši in ožji. Posledice enega in drugega so različne. Če rečemo, da socialno kmetijstvo vsebuje socialno inkluzijo, terapije, kolektivne mestne vrtove itd., bosta pomen in zahtevana politična podpora drugačna, kot v primeru ožjega pristopa v okviru motnje v duševnem razvoju. Kakšno izbiro moramo opraviti?

Francesco Di Iacovo (Italija)Odgovor je že tam, v stvarnem svetu – pestrost izkušenj, ki že obstajajo. Nobene ne moremo izključiti. Vse imajo enako težo pri vključevanju in jih je potrebno upoštevati.

Deirdre O’Connor, predsedujoča (Irska)Vračamo se na vprašanje, ki je že bilo izpostavljeno s strani več držav, in sicer Nemčije, Francije, Nizozemske, Irske in Italije, ki želijo primerno definirati socialno kmetijstvo. Kako se definicije lotiti glede na cilje, tipologije, tipe aktivnosti in kaj to pomeni z vidika definiranja politike. Ali želi kdo razpravljati o zadevah, ki so bile izpostavljene včeraj zvečer.

Thomas van Elsen (Nemčija)Postavlja se vprašanje, ali res potrebujemo definicijo socialnega kmetijstva oziroma njegovo okarakteriziranje. Karakteriziranje je bolj odprto, definiranje je ožje. Bilo bi dobro slišati nekaj primerov s strani kmetov/praktikov, ki so danes med nami.

Deirdre O’Connor,predsedujoča (Irska)Ali bi kdo želel razpravljati o čem, o čemer še niso spregovorili.

Stefano Pezzati (Italija)Sem kmet in delam v kmetijski zadrugi, Torej govorim kot praktik. Glede na naše izkušnje, mora biti kmetijstvo osnova in prvi cilj socialnega kmetijstva in ne socialno varstvo ali terapija. Pomoč, ki jo nudimo invalidom s tem, da jih vključimo v naše kmetovanje, je posledica etike. To pomeni, da ne bi smelo iti za plačano storitev, saj smo že nagrajeni za našo etično izbiro. Dovolj bi bilo, če bi dobili kompenzacijo za dodatne stroške.




Guy Marsden (Irska)Sam sem kmet in me seveda skrbi dohodek kmetije. Ali imamo jasno predstavo o tem, kakšno politiko hočemo, ko se pogovarjamo o tem, kaj je socialno kmetijstvo in kako ga predstaviti politikom. V to nisem prepričan, saj so v različnih državah glede politike različni pogledi in različna pričakovanja. Mislim, da moramo biti jasni glede tega, za kar si prizadevamo. Z vidika kmetovanja je dohodek glavna stvar. Govorite o stvarnih kategorijah, o subvencijah za sprejem uporabnika na kmetijo. Seveda je pomemben dohodek. Vendar očitno ni povsod temu tako.

Joachim Brych (Nemčija)Ali lahko govorimo v imenu drugih evropskih držav, ki niso vključene v SoFAR? Pomembno je, da vključimo tudi druge države.

Jürgen Schlüter (Nemčija)Rad bi dodal nekaj k irskemu prispevku. Rad bi vas spomnil na zgodovino ekološkega kmetijstva. To kmetijsko prakso so začeli daleč od administracije in EU zakonodaje. V letih 1989/90 so bili sprejeti prvi zakoni in ureditve na ravni EU. Od tedaj naprej so zaradi predpisov opešali kreativnost, domišljija in gibanje. Ali res želimo dušiti pestrost prihodnjih iniciativ in pristopov z EU predpisi?

Marie Annick Blondot (Francija )V številnih državah temelji socialno kmetijstvo na delujočih kmetijah. Kmet se odloči, da bo postal terapevtski ali socialni kmet. V Franciji pa je terapevtska kmetija že od začetka zasnovana kot taka.

Alain Giot (Francija)Na naši kmetiji, ki zaposluje dva stalno zaposlena, mojo ženo in mene. Žena je odgovorna za sprejem skupin in skrbi za ekološko pridelavo pridelkov za obroke, ki jih jedo uporabniki. Sam kot terapevt (psihomotorika) organiziram aktivnosti za skupino na kmetiji in z živalmi.

Paolo.... (Italija)Vračam se na vprašanje definicije in situacije »talilnega lonca«. Po eni strani se strinjam s Francescom, ki pravi, da je potrebno vključiti vse, zelo različne izkušnje, da bi okrepili nekaj, kar bi lahko bilo novo, veliko, socialno in okoljsko gibanje v Evropi. Če pa želimo formulirati podporne politike, je pomembno, da razlikujemo med različnimi izkušnjami, ki jih sedaj tlačimo v isto skrinjo. Na primer, izkušnje, ki temeljijo na ponudbi socialnih storitev so zelo drugačne od tistih, ki so usmerjene na zaposlovanje. Gre za dve različni stvari, za dve različni politiki, ki že dejansko obstajata (socialno varstvo in zaposlovanje).

Alain Poncet (Francija)Po dveh dneh vidim razlike med zasebnimi kmeti, ki gostijo osebe s posebnimi potrebami in institucijami, ki uporabljajo kmetijstvo kot podporo. V Franciji samo zadnje dobivajo podporo s strani javnih politik, ker se zdijo javne podpore zasebnim projektov kot neprimerne. Zdi se mi pomembno, da so zasebne kmetije vključene v solidarnostno delo. Upam, da bo EU izzvala francoske kriterije za javne podpore..




Mauro Gallevi (Italija)Rad bi povedal nekaj o moji lastni izkušnji. Sem psihiater in s svojim združenjem delam na področju promocije iniciative socialnega kmetijstva na kmetiji. Podpiramo tako invalide, da se vključijo v kmetijo, kot tudi kmeta pri razvoju novega načina kmetovanja. S skupnimi prizadevanji smo na območju uspeli oblikovati klub solidarnih kupcev, ki prispeva k ekonomskim rezultatom kmetije. Tako lahko vsi akterji izboljšajo svoje delovanje/stanje, tudi mentalno zdravje. Kar se tiče metod ocenjevanja, se zanašam na konsenzualni proces evaluacije – vsi vključeni se srečajo, poročajo o osebnih izkušnjah in izmenjajo opažanja iz svojih zornih kotov.

Guy Marsden (Irska)Če nadaljujem s svojim prej postavljenim vprašanjem: ali se strinjamo glede naših ciljev in glede zahtev do politikov. Na podlagi tukaj predstavljenih izkušenj, lahko vidimo, kakšne so koristi od socialnega kmetijstva. Ali je naš cilj, da razširimo dostop uporabnikov do socialnega kmetijstva? Ali poskušamo razširiti uporabniško bazo? Če je to naš namen, ali ga lahko uresničimo v okviru obstoječih institucij. Ali imajo dovolj zmogljivosti za sprejem večjega števila uporabnikov. Ali pa želimo to narediti s pomočjo kmetij in izpostaviti ekonomske in socialne koristi za kmete. Ali se moramo dogovoriti, kam gremo?

Roberto Finuola (Italija)Socialno kmetijstvo je kompleksen sistem, z mnogimi obrazi: kmetijstvo (za katerega mislim, da bi moralo biti primarna sestavina), socialno varstvo, varovanje naravnega okolja (ki je običajno vključeno). Menim, da bi se morali soočiti s tremi različnimi platmi: ekonomska/upravljalska dimenzija (odnos med kmetom in uporabnikom), terapevtska dimenzija (ugotavljanje učinkov) in pristop integriranih politik podpor.

Jan Hassink (Nizozemska)Moje mnenje je, da je moč novega sektorja v pestrosti in kontinuiteti iniciativ. V središču socialnega kmetijstva je uporabnikova izbira. Vsak uporabnik, vsak človek je različen. Zato moramo ponuditi množico različnih socialno-kmetijskih iniciativ. Prednost je v tem, da bo v primeru institucionalne kmetije večji poudarek na socialnem varstvu in manjši na kmetovanju. To je lahko zelo primerno okolje za določene ljudi. Če so na istem območju socialno-kmetijske iniciative, ki so bolj usmerjene v kmetovanje, bo uporabnikom dana možnost da rastejo, da gredo z ene kmetije na drugo. Menim, da je ključnega pomena, da je taka pestrost dosežena na regionalni ravni. Naj ne bo samo en tip socialnega kmetijstva, temveč več njih različnih tipov. Pod dežnikom socialnega kmetijstva je tako lahko veliko različnih oblik, od katerih ima vsaka svoje kakovosti. Ne gre torej zato, da so boljše ali slabše, gre za njihovo pestrost in za združevanje teh različnih kakovosti v gibanje socialnega kmetijstva.




Aidan Murphy (Irska)Pogledati moramo, kaj je socialno kmetijstvo, za kaj pri njem gre in komu je namenjeno. Sta dve skupini ljudi: ljudje, ki naj bi jim pomagali oziroma ponudili storitve in kmetje, ki bodo ponudili vire, medije, potrebne za pomoč prvi skupini ljudi. Pri promociji socialnega kmetijstva moramo prikazati primere ljudi, ki so pridobili s socialnim kmetijstvom, se s temi ljudmi pogovarjati, kako jim je socialno kmetijstvo koristilo – ne smemo kar predpostaviti, da se je zaradi socialnega kmetijstva kakovost njihovega življenja povečala. Naj govorijo sami. Mi pa to le podarimo. Previdni moramo biti pri besedah, ki jih uporabljamo. Nazive, ki jih uporabljamo za ljudi, n.pr.pacienti in podobno. Pri tem moramo biti zelo skrbni. Če govorim o osebah z motnjo v duševnem razvoju, govorimo o ljudeh, ki imajo omejen kognitivne sposobnosti učenja, vendar niso pacienti, saj niso bolni. Pri tem, kako govorimo o ljudeh, moramo biti natančni in skrbni. Različni termini definirajo različne skupine ljudi. V celoten proces moramo vključiti ljudi, za katere bomo ponujali storitve, tako da bo le-ta osredotočen na uporabnika. Ljudje se sami odločijo, da gredo na kmetijo. Moramo se izogibati besednih zvez, kot so »naj dela«, in spodbujati ljudi, da sodelujejo. Delam na področju storitev za osebe z motnjo v duševnem razvoju in imamo geslo »Nič o meni brez mene«. Te ljudi moramo vključiti v proces. Po drugi strani pa kmetje razpolagajo z obilnimi resursi, ki lahko veliko ljudem izboljšajo kakovost življenja. Ne smemo se slepiti, da bodo na socialni kmetiji zadoščeno vsem potrebam uporabnikov. Ne bo. Kmet potrebuje pomoč in multidisciplinarno podporo. Ko nastane potreba, mora biti zagotovljena tudi podpora kmetu. To je potrebno vedeti. Jasno je, da bo koristi imel tudi kmet, saj vlaga svoj čas, kar je potrebno nagraditi, da bo to počel še naprej.

Deirdre O’Connor, predsedujoča (Irska)Mislim, da smo se dotaknili številnih področij, ki so bila izpostavljena s strani več držav v včerajšnji večerni razpravi. Še posebej v zvezi s vprašanjem, ki ga je izpostavila nemška delegacija, in se nanaša na diseminacijo dobrih praks po EU. Kako naj prepričamo institucije o koristih socialnega kmetijstva? Vprašanje, ki so ga postavile številne druge delegacije in je vezano za pravice uporabnikov. Kako vključiti poglede uporabnikov v politiko in prakso in s kakšnimi metodami ta proces podpreti?

Thomas van Elsen (Nemčija)Tekom včerajšnje razprave smo predlagali, da bi bilo zelo dobro, če bi imeli program izmenjave praktikov, ki bi tako lahko obiskali primere socialnega kmetijstva v drugih državah. To je aktivnost, za katero bi se veljalo prizadevati.

Nizozemski prispevek (Nizozemska) EU bi lahko odigrala pomembno vlogo na področju dostopnosti socialnega kmetijstva s strani uporabnikov in kmetov. Ljudje, ki želijo vstopiti v socialno kmetijstvo, so, po mojem mnenju, zelo pomembni. Imajo pravico, da izberejo obliko socialnega kmetijstva kot svojo dnevno aktivnost. O tem sedaj odločajo institucije. Moralo bi biti drugače.Deirdre O’Connor, predsedujoča (Irska)




Včeraj so člani EU platforme postavili zelo zanimiv vidik Socialnega kmetijstva: ravnotežje med profesionalizmom in solidarnostjo z uporabniki. Koliko kmetovanja naj bi v okviru socialnega kmetijstva in koliko socialnega kmetijstva naj bo v kmetovanju? Glede na širok spekter aktivnosti, ki smo jih izpostavili, se postavlja vprašanje, ali naj politike podirajo vse te različne oblike socialnega kmetijstva? Posebej še glede na to, da je potrebno združiti politike. Kako se bomo lotili združevanja politik v podporo socialnega kmetijstvo?

Katrien Goris (Belgija)Rada bi vprašala Stefana iz Italije, kako bi, glede na izkušnje na svoji kmetiji, odgovoril na vprašanje, kaj naj bi bila glavna aktivnost in glavni vir dohodka. Ali je socialno kmetijstvo dodatna aktivnost, ki jo izvaja zaradi svoje socialne zavesti? Kakšne vrste podpor bi potreboval za izvajanje socialnih storitev?

Stefano Pezzati (Italija)Menim, da bi kmetu lahko kompenzirali dodatno delo/dodatne stroške na podlagi števila ljudi, za katere skrbi. Lahko pa bi razmišljali tudi o posebnih oblikah financiranja za izboljšanje struktur. Vendar naj bo glavna oblika nagrade še vedno njegova etična izbira.

Gerald Assouline (Francija)Kakšne vrste politične podpore? V Franciji je politika javnih podpor zelo razpršena. Podpora kmetovanju v okviru skupne kmetijske politike, podpora socialnemu vključevanju v okviru politike zaposlovanja, podpora terapijam v okviru politike na področju invaliditete. Socialno in terapevtsko kmetijstvo nista cilj sama po sebi. Glavno vprašanje je, kako oblikovati in kombinirati te politike. Enaka razdrobljenost politik je tudi na ravni EU. Pomembno lekcijo glede zmožnosti, kako koordinirati iniciative in akterje nasproti politiki, so dali nizozemski polderji.

Concetto Iannello (Italija)V Italiji so javne institucije že začele razumevati vrednost socialnega kmetijstva. Vanj so pričele tudi investirati. To je rezultat organizirane akcije glavnih akterjev – organizacij kmetov, združenj, socialnih zadrug. Vendar definicija socialnega kmetijstva ni enoznačna – kar pa je ključno za institucije. Natančno morajo vedeti, za kaj gre, da bi stvar lahko podprle. Poleg tega je še vedno veliko socialnih kmetij, ki to počnejo nezavedno (ne poznajo definicije socialnega kmetijstva).

Jan Hassink,(Nizozemska)Na Nizozemskem imamo srečo, da so bili že na začetku v ministrstvih ljudje, ki so hoteli sodelovati. Srečna okoliščina je bila tudi to, da je socialno kmetijstvo ustrezalo politiki dveh ministrstev, in sicer za zdravje in za kmetijstvo, kar jih je spodbudilo k sodelovanju. Na začetku so bili zagnanci. Imamo srečo, da smo majhna država, kjer stvar olajša. Menim, da je zelo pomembno, da prispevamo k temu, da postanejo uporabniki socialnega kmetijstva bolj vidni. Do sedaj smo imeli zelo različne organizacije uporabnikov, ki temeljijo na različnih vrstah invalidnosti. Nameravamo narediti korak naprej in oblikovati nacionalno organizacijo uporabnikov socialnega kmetijstva. Tako bi lahko ravnali na ravni EU in oblikovali EU organizacijo uporabnikov socialnega kmetijstva. To bi bilo na ravni EU dobro sprejeto, saj je podiranje pregrad




med različnimi ciljnimi skupinami del EU politike. To bi lahko bil odličen primer inovativnosti v socialnem varstvu, ki bi ga pokazali svetu.

Deirdre O’Connor, predsedujoča (Irska)To nas poveže s pravicami uporabnikov. Nekaj vprašanj je bilo postavljenih glede tega, kakšen mehanizem bi bilo smiselno uporabiti, da bi vključili interese uporabnikov. Organizacija je lahko tak mehanizem. Dotaknili smo se številnih zadev, o katerih smo nameravali razpravljati. O eni zadevi, ki je bila izpostavljena, še nismo razpravljali: kakšna naj bo politična podpora razvoju ustreznega sistema nadzorovanja kakovosti in postavljanja standardov kakovosti, ne da bi ogrozili notranje vrednosti socialnega kmetijstva,. Predvsem pa, kako lahko politika podpre razvoj standardov.

Katrien Goris (Belgija)Glede tega vprašanja me zelo skrbi, da bi to v celoti spremenilo vrednostna izhodišča socialnega kmetijstva in porušilo njegove vrednote. Če bo preveč standardov in merjenj, ne bo dobro. Glavni atribut socialnega kmetijstva je človeški stik, ki ga ni mogoče meriti. Bojim se, da bo vrednosti socialnega kmetijstva enostavno izginila, če se bo politika vmešavala v socialno kmetijstvo in postavila nadzor kakovosti in sistem kakovosti

Tomaž Ferluga (Slovenija)Mi, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, smo še vedno povezani z naravo. Tako smo neke vrste posredniki med naravo in tistimi, ki so dalj od nje. Menim, da se ve večini stvari strinjamo To pa pomeni, da moramo najti skupno geslo in ga sporočiti evropski javnosti. Pravila in standardi so vsekakor pomembni – moramo se dogovoriti o skupnih, temeljnih osnovah.

Brian Smyth (Irska)Učinek politike certificiranja in urejanja je odvisen od tega, kakšne politične odločitve so sprejete. Če se politika odloči, da zaradi večje dostopnosti s sistemom subvencij zajame širok sloj kmetov, je potrebna določena regulativa. Pri nekaterih oblikah socialnega kmetijstva pa taka regulativa lahko da ne bo potrebna To pomeni, da bo učinek odvisen od tega, kakšne bodo konkretne odločite oziroma kakšne odločitve bi mi želeli na tem področju. Menim, da bi bilo smiselno zagovarjati rešitve s kar najmanj urejanja.

Claudia Leibrock (Nemčija)Menim, da se vse preveč bojimo kriterijev kakovosti. So kmetije, ki me sprašujejo« Kaj potrebujem, če bi rad delal z invalidi? Menim, da ni tako pomembno postaviti orodja nadzora. Bolj pomembno je opisati, kakšne so zahteve, ki jih mora kmet izpolniti, če želi biti na tem področju uspešen. Veliko kmetov je negotovih. Zame kakovost kriterijev pomeni: Kakšna so moja pričakovanja kot izvajalca socialnega kmetijstva? Me ni, da je tak pristop bolj pozitiven, kot pa pisanje kataloga kriterijev, ki jih bom morala potem nadzorovati! Mogoče lahko to prispeva tudi k definiciji. Rada bi socialno kmetijstvo opisala na pozitiven način – kaj nam socialno kmetijstvo pomeni – z le nekaj omejitvami. Podpiram prispevek Nizozemcev.

Aidan Murphy (Irska)




Prepričana sem, da je kontrola kakovosti potrebna. Še posebej, ko pošlješ ljudi na kmetijo oziroma na katerokoli drugo področje dela. Prostor mora biti varen. Nekdo bo moral opraviti pregled kmetije in zagotoviti, da je varna. Gre tudi za etični kodeks, da bi ne bilo zlorab ali zanemarjanja. Moral bo obstajati nekakšen pregled kmetije in prostorov, da bi se zagotovila varnost uporabnikov, ki bodo na kmetiji.

Joachim Brych (Nemčija)Imam predlog, kako priti do definicije. Če gledamo z vidika izraza v nemščini Landwirtschaft – Land wirtschaften, (kmetovanje), je jasno, da kmetovati ni možno brez ljudi. Kmetovanje torej vedno vključuje socialno komponento. Današnje kmetovanje je visoko mehanizirano in rabi malo delovnih moč, kar je v nasprotju z izhodiščnim pomenom kmetovanja. Kmetovanje vedno pomeni vključevanje ljudi. Izraz »agriculture«-kmetijstvo - pomeni še več. Izraz vsebuje »culture« - kultura - , ki pa je ni brez ljudi. Pri tem ni reza med kmetovanjem in praktičnim delom na zemlji, z rastlinami in živalmi. Kjer sta kmetovanje in kultura, tam so vedno vključeni ljudje.

Jan Hassink (Nizozemska)Želim se navezati na vprašanje sistema kakovosti. V vseh primerih širom Evrope, o katerih smo slišali, smo prepoznali nekaj temeljnih vrednot, ki so del tega kmetijstva- človeški značaj. Spoznali smo, da morajo biti te vrednote in izkušnje, ki jih ljudje lahko doživijo na kmetijah, temelje značilnosti politike in tudi elementi sistema kakovosti. Ni verjetno, da bi lahko prevzeli sistem kakovosti s področja zdravstva, kar se v določenih primerih že dogaja. Če želimo vpeljati sistem kakovosti, se moramo pogovoriti o tem, kaj so bistveni elementi kakovosti v kontekstu socialnega kmetijstva. To naj bi bila osnova razmisleka o tem, kakšni naj bi bili standardi, ki bi zagotovili kakovost in jo tudi odražali.

Deirdre O’Connor, predsedujoča (Irska)Menim, da moramo biti skromni v svojih ambicijah, kaj naj bi dosegli v teh prvih razpravah o perspektivah glede politik. Kot vemo, gre za zelo kompleksno področje in mi smo proces šele sprožili. Vprašanje politik bo vedno bolj v ospredju razprav na nacionalni in EU ravni. Francesco bo sedaj predstavil kratek povzetek naše razprave. Hvala za vaše sodelovanje.

Francesco di Iacovo (Italija)PovzetekPovzeti vse pomembne prispevke v razpravi je težka naloga. Poskušal sem sistematizirati glavne teme. Govorili smo o tipologijah, vrednotah in praksah. Vsi, bolj ali manj eksplicitno, razumemo, da gre za sistem proizvodnje, ki je verjetno lahko blizu konceptu humanizma. Želeli smo ugotoviti podobnosti, da bi definirali nove politike. Rezultat je skupna volja, da pošljemo sporočilo, da pridobimo prepoznavnost s strani celotne družbe in s strani institucij. Zatorej je ključnega pomena definicija. Prepoznavnost je potrebna za podporo pojavu, pri katerem gre za globok socialni inovativni proces. Prepoznavnost vsebuje številne razsežnosti, vključno z etiko, ekonomijo, enakostjo. Glede tega se soočamo z različnimi praksami in kriteriji. Sedaj je pomembno, da to stvarnost predstavimo navzven, vključimo uporabnike kot priče in zahtevamo politično podporo. To pomeni: pospeševanje mreženja na mednarodni ravni.




Srečanje je bilo zelo koristno na področju povezovanja teorije in prakse, raziskovalcev in praktikov. Na naslednjih nacionalnih platformah in na naslednji EU platformi bomo še imeli priložnost, da se v te probleme poglobimo. Torej, gre za proces, ki teče in ki lahko doseže nove sogovornike.Še enkrat se vam zahvaljujem za veš pomemben prispevek.




Povzetek predstavitev in razpravePovzemamo teme in prispevke iz razprave na 1. EU platformi in jih razvrščamo v kategorije in ključna področja. Rezultat takega povzemanja je bolj strukturiran povzetek glede stališč in pogledov deležnikov. Za boljšo orientacijo, beležimo mesta-strani iz zapisa razprave, na katere se sklicujemo.Kakovosti in strukture zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva/definicija- opis V razpravi o kakovostih in strukturi so razpravljalci poskušali oblikovati definicijo ali opis učinkov zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva. Nekateri so se osredotočili na kakovosti na splošno, drugi pa so opisovali specifično stanje v določeni državi.

Pestrost ali izključevanje na podlagi definicije? Za začetek je bilo poudarjeno, da gre pri zelenih programih za veliko pestrost (Thomas van Elsen, str. 36). Različni administrativni modeli in kulture v Evropi zastavljajo vprašanje konvergence oziroma skupnega temelja (Gerald str. 40). Pestrost in definicija zelenih programov so pomembni za razvoj političnih strategij (Gerald, str. 60). Razpravljalo se je o tem, ali iniciative vključevati ali izključevati že z samo definicijo oziroma zaradi definicije. Vključevanje, kar pomeni širši vidik, pomeni prednost in pogoj, da projekt služi vsem vrstam kmetij (Jan, str. 58; Francesco, str. 36, Gerald, str. 36). Poudarjeno je bilo tudi, da pristop »talilnega lonca« oziroma »košare, polne vsemogočega« ne omogoča učinkovitega in strateškega oblikovanja politik (Paolo, str. 57; Deirdre, str. 56).Nekateri deležniki menijo, da sta nedvoumna definicija ali »skupno geslo« nujna (»mapiranje«; Deirdre, str. 56), da bi lahko nagovorili in pritegnili ljudi (Concetto Ianello, str. 60) ter prepričali evropsko javnost (str. 60). Drugi menijo, da bi veljalo osredotočiti za »izvorne vrednote« in namesto definicije ponuditi konsistenten vsebinski opis(Thomas, str. 59). Vprašanja profesionalizacija ali solidarnost, razmerje med kmetovanjem in socialnimi aktivnostmi so ostala odprta (Deirdre, str. 60).

Dogovor o kakovostih Osebne vrednote, biti na prostem, imeti stik z živalmi in rastlinami so pomembne sestavine in ključne vrednosti (Jan, str. 56, str. 62). Promovirati je potrebno družbene in inkljuzijske vrednosti sestavine kmetovanja, kulturni vidik kmetijstva oziroma agri-KULTURE (Joachim Brych, str. 62). Pionirji socialnega kmetijstva so imeli etične motive (Roberto D`Alonzo, str. 39). Zato naj bodo humane vrednote temelj zelenih programov, politike na tem področju kot tudi sistema njihove kakovosti (Jan, str. 56, str. 62). Zeleni programi so za uporabnike in kmete. Pri njihovem pospeševanju moramo dovoliti ljudem, ki imajo od njih koristi, da spregovorijo (na osebo osredotočen proces), vzpodbujati moramo ljudi, da sodelujejo v programih, predvsem pa moramo biti previdni glede terminov, ki jih uporabljamo. Kmetje potrebujejo pomoč, dobro podporo multidisciplinarne službe (Aidan Murphy, str. 59). Zeleni programi niso primerni za vsakogar, so le ena od terapevtskih opcij (Andre, str. 54). Osebna korist: »Z delom z ljudmi in v naravi sem se okrepil duhovno in telesno, zabaval in sprostil




sem se, postal sem zadovoljen in motiviran.« »Produkt« socialnega pristopa in kmetovanja je zdravje (Joachim Brych, str. 39-40).

Posebne razmere v posameznih državah V nemških delavnicah za invalide se spreminjajo skupine uporabnikov; delež

uporabnikov z nižjo stopnjo invalidnosti se povečuje (Joachim Brych, str. 39-40). Nizozemska je edina država, kjer je socialno kmetijstvo tudi »ekonomska

kategorija« (Katrien, str. 37) in je tudi popularno: »Invalidni uporabniki so danes nekakšen nov pridelek«. Zaradi tega so vloga institucij, nadzorovanje kakovosti, profesionalizacija in usposabljanje zelo pomembni (Cees van Stiphout, str. 38).

Nizozemski kmetje se soočajo s razmerami, ko se socialno varstvo na kmetijah povečuje, kmetovanje pa zmanjšuje. Od tod tveganje, da se bo posebna kakovost izgubila (Jan, str. 38).

V Franciji je socialno kmetijstvo decentralizirano; sistem je zelo kompleksen (Gerald, str. 40). Terapevtske kmetije so kot take tudi začele s svojim delom – v drugih državah so pogosto kmetije razvile še ponudbo socialnih storitev (Marie Annick Blondot, str. 57). Pristopi se razlikujejo glede na to, ali gre za individualni/zasebno kmetijo ali pa za institucijo. V Franciji so javne podpore deležne le institucije. Zato bi bila dragocena pomoč EU, da bi se v sistem lahko vključile tudi zasebne kmetije (Alain Poncet, str. 57-58).

Strategije v podporo zelenim programom socialnega varstva-socialnega kmetijstvaDeležniki so imeli veliko idej, kako podpreti zelene programe socialnega varstva oziroma socialno kmetijstvo. Strategije naj bi bile usmerjene v oblikovanje različnih partnerstev, prilagajanju struktur in pridobivanje podpor s strani EU.

Ključne strateške točke in vloga EUEden od udeležencev je omenil, da so samo kmetje tisti, ki potrebujejo podpore in izobraževanje, saj so jih uporabniki že deležni s strani institucij (Andre, str. 54).Dano je bilo priporočilo, da bi se socialno kmetijstvo povezalo z drugimi gibanji, ki imajo podobne etične/humane vrednote (omenjene v »sporazumu o kakovostih«), kot Slow Food,in tako oblikovalo partnerstva v gibanju, ki bi bilo dovolj močno, da bi lahko vplivalo na politiko (Jan, str. 55-56, str. 61-62); potreben je politični pristop, ki bi povezoval ekonomske, upravljalske in terapevtske dimenzije (Roberto F., str. 58). Strategija bi se morala osredotočiti na kmetijstvo, motivacija pa mora biti etična izbira. Socialno kmetijstvo ne bi smelo biti plačana storitev. Izvajalec bi moral dobiti le povračilo za dodatne stroške – na podlagi števila uporabnikov. Na razpolago bi morala biti tudi investicijska sredstva za izboljšanje struktur (Stefano, str. 60).Po drugi strani se je zastavilo vprašanje, ali je dogovor glede skupne politike/strategije sploh možen in ali naj bo cilj povečano število socialnih kmetij (Guy Marsden, str. 58). Vprašanji razmerij med profesionalizacijo in solidarnostjo ter med kmetovanjem in socialnim varstvom sta ostali odprti (Deirdre, str. 61).Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali ne bi formalna EU ureditev porušila kreativnost, domišljijo in razvoj dejavnosti oziroma ali si take ureditve sploh želimo (Schlüter, str. 57). Po drugi strani pa so bili tudi predlogi, da naj bi imela EU vlogo pri kreiranju




možnosti za boljši dostop dejavnosti za kmete in uporabnike (Nizozemski prispevek, str. 59).

PartnerstvaMisliti je potrebno na podporo združenj uporabnikov (Nico Bosma, str. 36). Reprezentativna zagovorniška telesa in mreže na EU ravni, kot so društva autistov, oseb z Downovim sindromom itd., bi veljalo prepričati, da bi podprli socialno kmetijstvo (Brian Smyth, str. 61). V gibanje je potrebno vključiti druge mreže in organizacije uporabnikov in se z njimi pogovoriti o vrednosti ter si pridobiti njihovo mnenje glede zelenih programov socialnega varstva (Jan, str. 55-56). Drugi so predlagali povezovanje socialnega kmetijstva z drugimi gibanji, ki imajo podobne vrednote (omenjene v »sporazumu o kakovostih«), kot so »slow food«, varovanje narave (krajina kot dediščina evropskega kmetovanja) in ohranjanje genskih virov. Na ta način bi lahko oblikovali gibanje, ki bi bilo dovolj močno, da bi lahko vplivalo na politike (Jan, str. 55; Thomas, str. 55).Vabilo novoizvoljene vlade, da obišče varstvene kmetije, so na Nizozemskem uporabili kot razvojno vzpodbudo (Jan, str. 38).Tudi podpore s strani državljanov, solidarnosti potrošnikov (n.pr. košara vrtnin) lahko uporabimo kot strategijo (Gerald, str. 36). Ta ideja v nadaljevanju ni bila obravnavana. Izpostavljeno pa nje bila, da naj bo strategija usmerjena tudi v to, da bi bilo lokalno prebivalstvo »ponosno na zelene programe socialnega varstva« (Roberto D`Alonzo, str. 39) in da bi izrabili priložnost, ki jo ponuja sedanji naraščajoči pomen kmetovanja in podeželskih aktivnosti (Brian Smyth, str. 54).

Strukturne prilagoditve in podpora Glede tega med razpravljalci ni bilo enotnega pogleda. Nekateri so predlagali prilagoditve, ki so jih drugi kritizirali. Predlogi glede prilagoditev pravil in financiranja, n. pr. uvedba osebnega računa in akreditacije kot ključnih razvojnih vzvodov (Cees van Stiphout, str. 38) so kritizirali deležniki iz Nemčije, ki menijo, da je prihranek pri javnih financah edini namen uvedbe osebnega računa (Joachim Brych, str. 39). Poudarjeno je bila, da nizozemski model ni primeren za vse države (Joost, str. 37). Pri tem pa bi veljalo upoštevati izkušnjo tega modela glede koordiniranja iniciativ in akterjev, ki omogoča preseganje razdrobljenosti politik (Gerald, str. 60). Nizozemska ima srečo, saj je bilo pripravljenih sodelovati več ministrstev, saj so bile okoliščine in čas pravi, pa še za majhno državo gre, kar stvar močno olajša (Jan, str. 60-61).Dobra podpora bi bila tudi ustanovitev informacijskega centra in vključevanje zelenih programov socialnega varstva v načrte razvoja podeželja, kot je bilo to narejeno v Italiji (Concetto Ianello, str. 37). V Italije se je socialno kmetijstvo razvilo iz kmečkega turizma, kamor pa niso bile vključene človeške in družbene dimenzije lokalnega prebivalstva; na področju razvoja podeželja so začeli snovati novo mrežo, uvajati nov koncept-socialno kmetijstvo – in nove programe usposabljanja za tehnike. Oblikovan je bil predlog, da bi oblikovali evropsko organizacijo ljudi, ki bili uporabniki socialnega kmetijstva in na ta način porušili zidove med različnimi skupinami, kar bi bil odličen primer inovativnosti na področju socialnega varstva (Jan, str. 60-61).Deležniki z Irske so predlagali, da bi socialno kmetijstvo vključili v sheme varovanja podeželja, enako kot je že vključeno ekološko kmetijstvo. Ta aktivnost ne bo pritegnila vseh kmetov (Guy Marsden, str. 58).




Evropske akcije Veliko je bilo kritik na račun EU politik. Poleg tega je bilo veliko različnih idej, kaj bi bilo lahko narejeno na EU ravni. EU platformo bi lahko uporabili za razvoj nujno potrebne skupne osnove (Gerald, str. 60). Potrebna je evropska akcija ali EU raziskovalni projekt, kamor bi bila vključena medicina (»z dojemljivimi izvajalci zdravstvenega varstva«), da bi dosegli priznanje s strani zdravstvenih sistemov (Roberto Finuola, str. 39). V raziskavo strategij bi bilo potrebno vključiti tudi politične vidike ter na ta način v različnih državah pritegniti politike in njihovo učinkovitost (Nizozemski prispevek, str. 53). Potreben bi bil tudi program obiskov, da bi si lahko praktiki izmenjevali svoje izkušnje (Thomas, str. 59).

Omejitve, nevarnosti in ovire Tekom razprave so bile imenovane številne omejitve. Ni podporne strukture: projekt, ki kombinira socialno varstvo in kmetijstvo, ne bo sprejet in ne bo deležen podpore (Jean Paul Barithout, str. 37). Različni sektorji (kmetijstvo, zdravstvo, socialno varstvo) med seboj niso povezani; ni jasno, na kakšen način pritegniti pozornost sistema zdravstvenega varstva (Roberto D′Alonzo, str. 39). Drugi deležniki so navajali nevarnosti, ki bi jih lahko predstavljal neprimeren sistem podpore: s pomočjo nagrad in kompenzacij bi spodbujali »bolnišnice na podeželju« (Francesco, str. 38). Birokratizacija in institucionalizacija bi ogrozili posebne kakovosti in vrednosti (Jan, str. 38). Obstaja tudi nevarnost, da bi inovacije v sistemu socialnega varstva zmanjšale kakovost, n.pr. osebni račun, ki je vpeljan zato, da bi znižali javne izdatke (Joachim Brych, str. 39).

(Problemi) metode merjenja vrednostiUčinkovitost zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva je bila druga tema, o kateri se je veliko razpravljalo. Enako velja za metode, s katerimi bi lahko dokazali njihove koristi. Ugotovljeno je bilo, da do sedaj še ni bilo meritev, ki bi bile izvedene znanstveno strogo in testirane z statističnimi metodami. Pri dosedanjih študijah gre za opise na podlagi osebnih izkušenj (Katrien, str. 52). V literaturi je mogoče najti rezultate glede dela z psihiatričnimi pacienti v novem socialnem okolju (Andre, str. 52). Obstajajo tudi študije o učinkih živali na ljudi (psi v primeru odvisnikov od drog, starostniki in njihova interakcija s psmi). Podan je bil predlog, da se vse te raziskave poiščejo in da se njihovi rezultati uporabijo pri promociji socialnega kmetijstva (Schlüter, str. 53). Psihiater je svetoval uporabo t.i metode dobre izkušnje (s soglasnim procesom evalvacije): vključeni akterji se srečajo in izmenjajo ter razvijejo skupen pogled (Mauro Gallevi, str. 58).Postavljeno je bilo vprašanje, ali je sploh potrebno upoštevati znanstvene dokaze. Povečanje povpraševanja in ponudbe zelenih programov je zadosten dokaz (Nemški prispevek, str. 54). Eden od deležnikov je menil, da je potrebno poučevati učinke in dokaze, da bi se izognili zlorabam in negativnim učinkom (Andre, str. 53). Zelene programe je potrebno poučevati tako z vidika socioekonomskih znanosti kot tudi v vidika medicine, da bi prišli do znanstvenih dokazov (Roberto Finuola, str. 53; Brian Smyth, str. 52).




Vrednost zelenih programov je težko meriti, saj gre za kvantitativne spremenljivke, kot so ekonomski stroški in koristi, in tudi za spremenljivke, ki jih ni mogoče kvantificirati, kot so izboljšave življenja ljudi (Brian Smyth, str. 52). Raziskovanje z dvojnim slepim vzorcem ni mogoče, saj so kmetije preveč kompleksni sistemi, vse preveč je dejavnikov, ki bi jih bilo potrebno meriti. Namesto tega bi bilo primerno uporabiti metodo študija primerov in na ta način zajeti spoznanja uporabnikov storitev, kmetov itd. ter opisati učinkovitost (Nizozemski prispevek, str. 53). Vprašanje metod ocenjevanja (kvantitativne, kvalitativne), način komuniciranja na področju učinkov in vprašanje validacije s strani medicine so ostala odprta (Gerald, str. 53). Ni jasno, kakšen je specifičen učinek kmetovanja na uporabnike (Jean Paul Barithel, str. 53).

Razprava o standardih in nadzorovanju kakovosti Razprava o standardih je bila podobna razpravi o definiciji. Po eni strani je bilo izpostavljeno, da standardi lahko »porušijo kakovosti, ker je glavna značilnosti zelenih programov človeški stik, nemerljiva kakovost« (Katrien, str. 61).Humane značilnosti in vrednote naj bodo osnova zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva, politike in sistema kakovosti (Jan, str. 62). Po drugi strani pa so predpisi in standardi pomembni, nadzorovanje kakovosti pa naj prepreči zlorabe in zanemarjanje uporabnikov (Aidan Murphy, str. 62). Sistem subvencij sproži potrebo po certifikaciji. Zato bil mogoče primeren kakšen drug ukrep (Brian Smyth, str. 61). Tretja možnost bi bila, da bi opisali zahteve, ki jim mora uspešno izvajanje zelenih programov zadostiti (pozitivno), namesto nadzorovanja kakovosti in certificiranja, ki ljudem povedo česa NE SMEJO početi (negativno) (Claudia Leibrock, str. 61-62).http://sofar.unipi.it




Evalvacija s strani udeležencev in njihova mnenjaPlatforma je bila za raziskovalno skupino SoFar pravi navdih. Iz zanimivih predstavitev in dragocenih prispevkov je skupina razbrala enotno željo po razvoju močnega sektorja zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva in trdne mreže na tem področju v Evropi. Srečanje je razkrilo zanimive podobnosti kot tudi razlike med državami v pristopih in strategijah. To je spodbudilo skupino k načrtovanju naslednjih aktivnosti in k pridobivanju več inputov in informacij glede vtisov o srečanju in idej glede nadaljnjih aktivnosti. Glede na to je nizozemska raziskovalna skupina pripravila evalvacijo in jo posredovala v pretres drugim partnerjem pri projektu SoFar. Nato smo evalvacijski obrazec poslali vsem udeležencem platforme. Večina udeležencev je odgovorila zelo hitro. Evalvacijske obrazce je vsak od partnerjev obdelal in strnil v skupno oceno na nacionalni ravni. Koordinator projekta in koordinator aktivnosti mreženja sta na podlagi nacionalnih ocen pripravila celovito evalvacijsko poročilo.

Proces

Kakšen je vaš splošni vtis?

Splošen vtis udeležencev glede EU platforme je zelo pozitivne. Zanje je pomenila edinstveno priložnost za širitev spoznanj o tem, kaj se dogaja v drugih država, kot tudi za boljše razumevanje stvarnih motivov in osebnih izkušenj vključenih akterjev. Na ta način so si povečali sposobnosti za soočanje z odprtimi vprašanji (n.pr. dejstvo, da na tem področju sploh ni nikakršne zakonodaje). Po njihovem mnenju je bila razprava bogata in pestra glede različnih pristopov in predstav v zvezi z invalidnostjo in ljudmi s posebnimi potrebami. Veliko je bilo vprašanj, vezanih za metodologijo oblikovanja skupnega temelja iz zelo različnih, vendar odličnih izkušenj, kot temelja za ustrezno politično perspektivo, ki pa bo daleč od humanitarnih klišejev. Uvodne predstavitve so bile koristne za odkrivanje vsebine pestrosti: javnih, institucionalnih praks, politik. Nekateri udeleženci bi raje imeli drugačne oblike predstavitev (okrogla miza).Izmenjavo so ocenili kot pomemben začeten korak pri poudarjanju pomena in koristi zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva v EU, ki naj teče tudi naprej in vodi v prihodnja srečanja na to temo v različnih državah. Veliko udeležencev bi želelo imeti več časa za boljše razumevanje praks in za bolj poglobljeno razpravo.Dobro je bilo tudi to, da je bila razprava hitro sklenjena s soglasjem o tem, kaj je potrebno storiti. Razprave so bile dobro vodene in dobra je bila tudi izraba razpoložljivega časa. Nekaj je bilo tudi pripomb:




artikulacija politik je bila nejasna oziroma meglena (Francija) teme razprave niso bile dovolj dobro opredeljene (Slovenija) ker ni bilo prevoda za slovenski jezik, so bile možnosti slovenske delegacije za

izražanje misli, idej in predlogov, kot tudi za sodelovanje v razpravi, bistveno zmanjšane (Slovenija)

bilo je presenetljivo malo kmetov in prav nobenega uporabnika (Slovenija) zaradi večjezičnosti je bil potek nekoliko kaotičen in zato je bil proces počasen ter utrudljiv

(Belgija) možnosti za bolj poglobljeno izmenjavo izkušenj in idej med udeleženci iz različnih držav so

bile omejene (Nizozemska).

Katere refleksije in ideje ste odnesli domov?Verjetno je bilo prvič, da je večina udeležencev začutila, da so tudi drugih državah ljudje, ki se soočajo z enakimi problemi, vendar s posebnimi rešitvami, ki jih je mogoče analizirati in primerjati. To spoznanje je bilo koristno za utrditev zaupanja udeležencev v zelene programe socialnega varstva-socialno kmetijstvo. Poleg tega so bili podani tudi posebni poudarki:

Francija: obstajajo ranljive skupine ljudi, ki so bile izključene iz trga dela in za katere je vključevanje v zaposlitev zelo težko. V nekaterih drugih državah socialna inkluzija mogoče ni pravi izraz, saj te osebe še naprej delajo in živijo med ljudmi, ki jim gre dobro. V Franciji javne intervencije glede solidarnosti nekateri partnerji ne razumejo dobro: lahko si pridobimo javno podporo, ne da bi se »prodali«.

Irska: potrebno je upoštevati, da imamo na Irskem veliko zanimivih projektov in dobrih praks, ne glede na to, da ni strukture ali politike na področju socialnega kmetijstva. Ti projekti/prakse so prilagojeni potrebam zelo različnih uporabnikov. Vse te poskuse bi veljalo združiti pod skupen dežnik. Veliko bo še dela na področju prepričevanja vladnih agencij, EU in politikov glede koristi od podpor različnim oblikam in tipom projektov in za njihovo širitev.

Irska: potrebno je spodbuditi tudi druge države-članice k sodelovanju. Irska: na Irskem je veliko zasebnik kmetij/kmetov, ki bi se ob pravi publiciteti, pod pravim

mentorstvom in pri pravih usmeritvah socialnega kmetijstva gotovo lotili. Italija: nismo sami. Pomembno je bilo izvedeti, da so tudi drugi. Bilo bi dobro, če bi imeli tudi

bilateralne izmenjave. Nekatere države (Francija, Nemčija) so nam zelo podobne. Zdi se, da imamo nekaj prednosti in da smo originalni, ker na socialno kmetijstvo gledamo kot na nov model blaginje na podlagi solidarnosti in ne kot na poseben, specializiran sektor.

Italija: zdi se, da je teža socialnega varstva in zdravstva večja od teže kmetijstva; prva dva sta gonilni sili, čemur pa v našem primeru ni tako.

Slovenija: stanje na področju zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva v Sloveniji se ne razlikuje bistveno od stanja v drugih državah (z izjemo Nizozemske). Uradni organi v Sloveniji pa zaostajajo tako pri razumevanju, urejanju in podpiranju teh programov. Na vrh politične agende bi zato morali postaviti zakonsko ureditev in nadaljevati razpravo z vlado, ki je pomemben deležnik, glede prihodnosti razvoja zelenih programov socialnega varstva.

Nizozemska: razprava je jasno pokazala, da je potrebno pripraviti nedvoumno definicijo in ustrezno terminologijo socialnega kmetijstva glede na njegove značilnosti.

Nizozemska: postalo je jasno, da je potrebno več refleksije na vlogo uporabnika, kmeta, institucije in družbenih podpor. Predvsem pa je srečanje pokazalo, kako pomembna je, da so rezultati raziskovanja dostopni širši javnosti.

Nemčija: želimo si, da bi sodelovalo več držav. Poleg tega se nam zastavlja vprašanje, kako opredeliti, kaj sodi v socialno kmetijstvo in kaj ne.




Belgija: pomembna se nam zdi ideja o profesionalizaciji zelenih programov socialnega varstva. Včasih se zdi, da bi lahko bilo socialno kmetijstvo bolj poklicno organizirano na kmetiji. Vendar bomo doma premislili kritike glede profesionalizacije na Nizozemskem.

Kakšno je vaše mnenje o strukturi srečanja (program, dnevni red, urnik, čas za razpravo, prostor, priložnosti za izmenjavo mnenj z drugimi….) Organizacijo srečanja so udeleženci ocenili kot dobro. Vsi so strinjali, da je bila platforma celovita, zgoščena in profesionalna; pomembno je bilo prevajanje. Pohvalili so tudi različni načine komunikacije (video, power point, fotografije).

Udeleženci so znali ceniti visok vložek v srečanje. Vse to je omogočilo izmenjavo mnenj in intervencije. Prostor je bil zelo primeren, prevajanje odlično itd. Več video in foto predstavitev bi pripomoglo k osredotočanju razprave. Posredovanje informacij in razprava so bili dobro usklajeni. Medsebojne izmenjave so bile bogate, predvsem tekom odmorov. Družabni dogodek je bil zelo koristen, saj je prispeval k boljšemu medsebojnem spoznavanju. Zelo zanimiva je bila tudi evropska zmes praktikov in raziskovalcev, pogledov

Odziv je bil pozitiven in veliko udeležencev bi si želelo več časa za bolj poglobljeno analizo in razpravo, tudi v manj formalnih oblikah.

Dodaten dan bi prišel kar prav. Tako bi bilo plenarno srečanje prvi dan. Drugi dan bi bil v celoti posvečen bolj poglobljenemu vpogledu v primere. Tretji dan pa bi bil namenjen kratki zaključni razpravi. Lahko bi imeli več prostora in časa za razpravo, če bi izbrali določeno število ključnih vprašanj. Prevajanje je bilo dobro (na žalost ni bilo prevajanja za slovenski jezik). Dnevni red je bil natrpan in formalen, tako da ni bilo časa za pogovore z udeleženci iz drugih držav, razen med odmori in v razpravi po urniku, ki pa je bila tudi časovno omejena. Ni bilo dovolj časa za neformalen strokovni klepet. Udeleženci bi raje delali v majhnih skupinah, kar bi olajšalo interakcijo med udeleženci, ki niso vključeni v SoFar projekt in ki so imeli uvodne predstavitve, ki pa so bile dobre. Vendar, če naj EU platforma ne bi bila samo še eden od »instatnih« sestankov v Bruslju, ne moremo biti zadovoljni.

Prav gotovo je nekaj problematičnih vidikov, kot so jezikovne ovire in formalna struktura dvorane (izbrane zaradi prevajanja) in nekatere slabosti pri organiziranju različnih aktivnosti.

Ne glede na prevajanje, jezikovne ovire ostajajo (izven uradne razprave in pri neposrednem komuniciranju); med odmori ni bilo prevajanja.Lokacija in odločitev za simultano prevajanje sta ovirala interakcije in izmenjave idej med udeleženci. Dodati bi bilo potrebno delo v manjših skupinah. Bilo bi zaželeno, da bi raziskovalci manj govorili in dali več prostora drugim udeležencem. Če bi se lahko oglasili vsi udeleženci, bi le-to izboljšalo delo in rezultate platforme. Bilo bi zaželeno, če bi lahko med odmori kaj popili in prigriznili. Predstavo – eden predava, drugi poslušajo – so nekoč kritizirali kot staromodno. Boljša bi bila okrogla miza. Premalo je bilo pisnih informacij n.pr. izvlečkov predstavitev, ki bi prišli zelo prav.

.




Kaj predlagate glede naslednje EU platforme, ki bo pomladi 2008?Pripravljenost, da bi aktivnost sodelovali na naslednjem srečanju, je razbrati iz predlogov, ki so jih udeleženci podali v zvezi s pripravo platforme, ki bo pomladi 2008.

Predlogi v zvezi z vsebino Imeti moramo možnost, da pred srečanjem preštudiramo ustrezna gradiva, da bi bila

izmenjava hitrejša in usmerjena k predlogom; dobiti bi morali pisne informacije o stanju v različnih državah.

Čas bi morali nameniti ponovnemu pogovoru o posebnih projektih pri deležnikih. Morali bi začeti razmišljati o akcijskem načrtu – kako začeti in kako delovati.

Predlogi glede udeležencev. Zagotoviti je potrebno udeležbo visokih uradnikov s področja skupne kmetijske politike. Zajeti več držav.

Predlogi glede organizacije, lokacije in procesa Oblikovanje delovnih skupin, ki bi jih sestavljali po en udeleženec iz vsake države, kar bi

omogočilo bolj izmenjavo mnenj, idej izkušenj, možnih rešitev. Če so skupine iz posamične države držijo skupaj, je rezultat le potrditev stališč, ki jih že itak imajo. Skupinsko delo na področju posebnih vprašanj bi bilo koristno zaradi izmenjave vedenja, n. pr. dobrih praks na področju prepričevanja administracije, na področju varovanja narave, izobraževanja na kmetiji, dela z invalidi in podobno.

Srečanje bi moralo biti daljše ali pa naj bo enako dolgo, vendar osredotočeno le na nekaj vprašanj. Terenski ogledi. Okrepiti sodelovanje sektorjev socialnega varstva in zdravstva.

Pomembno bi bilo najti bolj prijeten kraj kot je Bruselj. Da bi dosegli sinergijo, bi bilo dobro srečanje pripraviti na kmetiji ali inštitutu. Zelo lepo bi bilo, če bi pripravili tudi terenski ogled.

Imeti bi morali več časa za predstavitev iniciativ s strani udeležencev. Dana bi morala biti možnost odzivanja in komentiranja na posamezne primere, s čemer bi povečali interakcijo med državami.

Izredno pomembno je, da bolj dosledno spoštujemo pristop »od spodaj navzgor«. Pripravljeni morajo biti povzetki ter zaključki prve platforme, ki bi jih bolj podrobno in bolj osredotočeno obravnavali na naslednji platformi.




Rezultati srečanja

Kakšno je vaše mnenje o vprašanjih, o katerih se je razpravljalo (ali ste dobili informacije o stanju v drugih državah, ali so se odprli novi vidiki, ali ste dobili ideje za lastno delo)?

Udeleženci menijo, da so bile teme razprave zelo zanimive. Razprava je razkrila podobnosti in razlike med državami v politikah, strukturah in aktivnostih. Gotovo je, da je vpogled v nekatere probleme boljši, v druge pa nekoliko slabši.

Razkrila se je sedanja organiziranost v drugih državah. V nekatere stvari je bil vpogled boljši, v druge pa slabši. Drugačni so načini razmišljanja, različna je stopnja občutljivosti, kot tudi modelov. Omogočena je bila analiza, kako podobni oziroma različni so sistemi in izkušnje v sodelujočih državah. Vsekakor je bila predstavitev različnih primerov koristna, da bolje razumemo različne zgodbe.

Tekom razprave se je izoblikovalo nekakšno soglasje glede nizozemskega primera, ki je z vidika subvencij najcenejši in najbolj učinkovit. Zdi sre, da so uporabniki precej avtonomni in so manjši proračunski porabniki, pa tudi stiki s politiki so bolj neposredni. Zdi se, da je ta model vzgled, ki je mnogim zanimiv: invalid naj ne bo strošek za družbo. Če pa je strošek, kako plačati? To je nekakšen inkluzijski sen, ki pa lahko pelje v negacijo invalidnosti. To pa ne pomeni, da nizozemski model ni relevanten. Le skrbni moramo biti glede vsakršnega »absolutnega modela« in natančni glede etike pristopov.

Nekaterim udeležencem je nizozemski model docela tuj. Stefan je v tej zvezi zapisal: »Ne strinjam se s pogledom, ki v socialnem kmetijstvu vidi aktivnost za povečanje kmetovega dohodka.«

Zanimiv je tudi nemški pogled: pestrost uporabnikov, pester nabor aktivnosti za uporabnike, pestrost produktov. Vse to v okviru kompleksne organizacije. Radi bi zvedeli več o italijanskih zadrugah, pa ni bilo časa. Splošen je bil vtis, da naj bodo ljudje bolj aktivno vključeni v izmenjavo idej in informacij. Izmenjava potrdi, da so udeleženci na pravi poti. Gradiva, pripravljena za nacionalno platformo, so vsebovala tudi mednaroden pregled socialnega kmetijstva, tako da so udeleženci dobili osnovne informacije pred EU platformo. Zaradi tega smo pogrešali informacije o novostih in živahno razpravo o novih vidikih. Večina jih je pogrešala izmenjavo praktičnih izkušenj. Eden od udeležencev je pričakoval več informacij o enem samem projektu oziroma iniciativi iz vsake države.Prispevka politikov skoraj ni bilo.Udeleženci pričakujejo, da bodo prejeli poročilo iz različnih držav in z njimi poglobili sodelovanje. V prihodnje bo potrebno bolj poglobljeno identificiranje različni tem.




Kakšna so bila vaša pričakovanja? Ali so se izpolnila?Glavno občutje je bilo nepričakovano zanimanje za udeležbo na platformi. Pogosto je bil začetni pomislek, da so povabljeni na nekakšno ritualno srečanje. Večinoma so pričakovali, da bodo ustrezno informirani: izvedeti več o drugih vrstah praks, o kulturah invalidnosti srečati ljudi iz različnih držav, ki se ukvarjajo z zelenimi programi socialnega

varstva in se seznaniti s stanjem pri njih slišati, kakšna sta obseg in struktura socialnega kmetijstva in kakšne so politične

podpore v različnih državahTa pričakovanja so se jim izpolnila.Nekaj zadev pa jih je presenetilo. Politična perspektiva, o kateri prej nisem razmišljal (Francija). Močna motiviranost udeležencev; zavzemanje za vsebine in odnose. Priložnost, da razumem, kaj drugi razumejo pod pojmom »socialno kmetijstvo«

(obstoj različnih konceptov – na eni strani solidarnost in na drugi strani nova proizvodna usmeritev za kmete).

Priložnost, da preverim svoje lastno delo (Italija).

Nekaj pa je bilo stvari, s katerimi niso bilo v celoti zadovoljni. Gre predvsem za analizo praktičnih aktivnosti in dejanskih odnosov. Pričakoval/a sem, da bo več »socialnih kmetov« in več izmenjave izkušenj, več

praktičnih vidikov in več razprave o tem, kako in zakaj se ukvarjati s socialnim kmetijstvom, da bo opredeljenih več jasnih usmeritev in modelov izvajanja (Slovenija).

Kmete je potrebno spodbujati, da se vključijo v razpravo; zelo težko je najti kmeta, ki je pripravljen sodelovati v tej razpravi.

Ni bilo dovolj izmenjave mnenj med udeleženci (Nizozemska). Zaželeno bi bilo, da bi se na prihodnjem srečanju, ukvarjali s snovanjem

zavezništva, ki bi pomagalo državam, kjer je socialno kmetijstvo manj razvito (mogoče novim članicam EU).

Kako se lotiti naslednjega koraka?Zdi se, da je po tej prvi EU platformi res mogoče oblikovati dejansko EU platformo. Nadaljevati bi veljalo v tej smeri. Odpreti je potrebno dialog s socialnim varstvom in zdravstvom. Tudi glede definicije zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva bi se veljalo uskladiti in usklajeno definicijo predstaviti institucijam EU. Povezati zainteresirane partnerje, uporabnike, druge ljudi in socialne kmete, v projekte.

Udeleženci so predlagali, da bi veljalo iti po naslednjih poteh:1. ustvariti prostor za redna srečanja socialnih kmetov, na katerih bi izmenjevali

praktične izkušnje in vzpostavili osebne stike2. promovirati in podpirati zelene programe socialnega varstva, ki se izvajajo na

kmetiji3. pripraviti smernice za pravno ureditev zelenih programov v EU




4. opredeliti znanja/spretnosti, ki jih mora imeti kmet-izvajalec zelenih programov5. opredeliti raziskovalne prioritete za doseganje boljših rezultatov6. definirati harmonizirane standarde izvajanja7. pripraviti izmenjave med državami-udeleženkami8. razširiti krog sodelujočih držav.

TemeTemi, ki bi jih morali bolj poglobljeno obravnavati, sta:

povečati vidnost zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva na vse ravneh.

Da bi dosegli ta glavni rezultat, bi morali obravnavati še naslednje teme: mapiranje in katalogiziranje različnih oblik zelenih programov, institucij in politik identifikacija različnih vrst invalidnosti. Ki naj bi jih zajeli z zelenimi programi poglobljen premislek o razmerju med kmetovanjem in invalidnostjo etična načela, na kateri naj temeljijo zeleni programi socialnega varstva kako v sodelovanje pritegniti EU in lokalne politike;

aktiviranje deležnikov in partnerstev za doseganje glavnega cilja (organizacije kmetov/socialnega varstva)

Ta povezovanja je potrebno spoznati in opredeliti; vendar so lahko bolj aktivna na področju promocije idej zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva s tem, da obravnavajo naslednja področja: jasna (normativna) definicija zelenih programov socialnega varstva-socialnega

kmetijstva, kot tudi položaj kmeta v odnosu do uporabnika in različnih programov (n. pr. dnevno varstvo, dolgotrajno bivanje na kmetiji); upoštevanje zelenih programov s strani socialnega varstva in zdravstva, kriteriji akreditacije, prepletanje kmetijstva in socialnega varstva oziroma zdravstva (izoblikovanje dobrih praks)

zeleni programi socialnega varstva-socialno kmetijstvo kot del novega lokalnega sistema blaginje in kot način izboljšanja kakovosti življenja državljanov, promocije zdravja, alternativnih življenjskih slogov

mapiranje in meritve stranskih učinkov in koristi od zelenih programov za podeželje

razprava ana temo »kdo je uporabnik?«, kateri produkti so glavni (humani ali kmetijski pridelki, hrana kot integralen del zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva

posebnosti kmetij, ki delajo z odvisniki in brezdomci opredelitev pogojev za rast posameznega projekta oziroma iniciative.




Kakšne prioritete?

Večino točk lahko organiziramo v skladu z pravili političnega mreženja in zagovorniških koalicij, kot tudi z idejo promocije nove »sociologije« zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva (kot nove sestavine v družbenih razvojnih paradigmah), saj se nanašajo na to, kako:

povezovati ljudi in graditi skupnosti

identificirati ključne ciljne evropske akterje vključiti ljudi, ki jim zeleni programi koristijo (uporabniki storitev, ljudje na

rehabilitaciji itd. ter visoke politike povezati ljudi, ki si želijo sodelovanja na ravni posameznega projekta, oblikovati ne

tekmovalne temveč zdrave odnose med kmetijstvom in zelenimi programi socialnega varstva-socialnega kmetijstva

vključiti politike na različnih ravneh in različne skupine uporabnikov ustanoviti dejansko EU platformo in na ta način z vključevanjem kmetov in

drugih deležnikov nadaljevati z odprto izmenjavo mnenj ustanoviti centralno telo v vsaki državi;

pospešiti aktivnosti

redno predstavljanje dobrih praks bolj natančno razpravljati o koristih kmetovanja za ranljive družbene skupine konsolidiranje skupnih temeljev, kar bo omogočilo graditev mrež in predlogov EU pripraviti akcijski program;

okrepiti vedenje

raziskovalne prioritete, ki bi bile oblikovane skupaj z drugimi raziskovalci, bi lahko izboljšale rezultate

izoblikovanje enotne definicije »zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva« (da bi dejavnost lahko predstavili institucijam EU)

publiciteta: povečanje pozornosti širše javnosti, tako da bi te programe uvrstili na politično agendo v različnih državah

skupna (normativna) definicija + standardi kakovosti EU pravni okvir za zelene programe socialnega varstva-socialno kmetijstvo: eden

ali več, da bi ohranili pestrost socialnega kmetijstva v Evropi;




investiranje in zbiranje sredstev

vključevanje programov v drugi steber EU kmetijskih subvencij.

Kakšne odnose graditi?

Udeleženci zagovarjajo izključno pristop od spodaj navzgor, ki omogoča vključevanje posameznih lokalnih pobud v širšo politično mrežo.

S tem v zvezi je mogoče iz evalvacijskih poročil razbrati nekaj opornih točk, ki predstavljajo priložnosti za: graditev odnosov z informacijami o tem, kaj delajo drugi organizacija obiskov dobrih praks, naprej v ožjem in nato v širšem okoljuDokumentaren video, ki bo izdelan v okviru SoFar projekta, lahko prispeva k temu.

Odnose je potrebno graditi: s potrošniki in vsemi državljani z institucijami na lokalni in evropski ravni s socialnim varstvom in zdravstvom s strokovnjaki, ki delajo na področju razvoja podeželja s pomočjo programov izmenjave kmetov, uporabnikov.

Vključiti se velja v zavezništva: z vsemi vladnimi telesi, ki so zainteresirana za zelene programe socialnega varstva-

socialnega kmetijstva z civilno-družbenimi gibanji – združenji na področju socialnega in duhovnega

razvoje ter razvoj zdravja. z uporabniki in njihovimi organizacijami z lokalnimi skupnostmi.

Katere akterje vključiti?Na naslednji EU platformi bi moralo sodelovati več predstavnikov različnih javnih teles: člani EU parlamenta, ki so za te probleme občutljivi in imajo lokalno zaledje deležniki na visokih položajih (francoski minister za kmetijstvo kaže razumevanje za

socialno kmetijstvo – Francija) uradniki ministrstev iz različnih držav, ki se na zadevo spoznajo potrebno je vključiti organizacije uporabnikov socialno-varstvene institucije, kmetijske organizacije, lokalne in nacionalne vlade,

lastniki zemljišč skupno srečanje s platformo »Farming for Health« vključiti tudi ljudi z oviranostmi.




Kaj šeVečina udeležencev ni podala nikakršnih dodatnih zadev. Izpostavljeni sta bili samo dve vprašanji, in sicer: kako zagotoviti trajnost socialnega kmetijstva kako zagotoviti ustrezno menjavo, ne da bi izgubili zavzetost.

Ali želite sodelovati na drugi EU platformi? Če da, katere teme bi želeli obdelati? Večina udeležencev 1. EU platforme bi želela sodelovati tudi na 2. EU platformi. Večina med njimi je poudarila, da bi bilo potrebno omogočiti več interakcij med različnimi udeleženci in da bi bilo dobro izbrati bolj prijazno lokacijo (n. pr. kmetijo). Jezikovne ovire bi lahko odpravili tako, da bi oblikovali različne jezikovne skupine (francosko, angleško, italijansko in nemško) in ljudi usmerjali tako, da bi se med seboj čim bolj pomešali (angleško govoreči Francozi v angleški skupini, nemško govoreči Slovenci v nemški skupini itd.).

Eden od udeležencev je ponovno poudaril potrebo po definiciji in oblikovanju pravnega okvirja na lokalni in EU ravni.

V tem delu navedeni predlogi tem, ki naj bi jih obravnavali na 2. EU platformi, se ne razlikujejo od že predlaganih:

vloga uporabnikov v terapevtskem kmetijstvu vloga kmetovanja v skrbi za autiste in osebe z motnjami v razvoju vzpostavljanje vezi z drugimi državami (izven SoFar projekta) in pomembnimi grupacijami

na področju socialnega kmetijstva končni input projekta v nacionalne in EU politike partnerstva med skupinami kmetov in socialnih delavcev in priložnosti za vsesplošno

podporo skupinam na kmetiji zagotoviti, da bodo zeleni programi socialnega varstva za ljudi izbira in ne prisila kako pridobiti skupina kmetov in kmetij, izbira ustreznih kmetij, varnost na kmetiji in kako

delovati kot podjetje dohodkovne koristi za kmete kako zelene programe približati javnosti kako zelene programe opravičiti oziroma utemeljiti kako zelene programe uspešno vključiti v vsakodnevno življenje na kmetiji vključevanje invalidov v visoko kvalificirana dela, kot je živilstvo izobraževanje za potrebe zelenih programov socialnega varstva-socialnega kmetijstva.




Seznam udeležencev 1. EU - SoFar platforme

SLOVENIJADr. Katja VadnalKoordinatorica projekta “So Far” v [email protected] Loncnar Kmetijska svetovalka – specialistka za dopolnilne [email protected]ž FerlugaKmet– izvajalec zelenega programa socialnega varstva [email protected] VidenšekZaposlena na Direktoratu za invalide [email protected]

NEMČIJAThomas Van ElsenKoordinator projekta “So Far v Nemčiji Marie KalishRaziskovalka na projektu “So Far”Claudia Leibrock Specialistka za pedagoške kmetijeJoachim BrychDela v zaščitni delavnici pri Berlinu; dobitnik nacionalne nagrade v letu 2006 za inovativne pristope na področju ekološkega kmetijstvahttp://www.foerderpreisoekologischerlandbau.de/de/preistraeger/preistraeger-2006/Jürgen SchlüterVodi pedagoško kmetijo za invalidne otroke; več kot 15 let je svetovalec za ekološko kmetovanje

ITALIJAFrancesco Di IacovoGlavni koordinator projekta “So Far”Paolo PieroniRaziskovalec na projektu “So Far”Mauro GalleviPsihiater, ki zadnjih nekaj let promovira socialno kmetijstvo v Provinci Pisa.


http://www.foerderpreisoekologischerlandbau.de/de/preistraeger/preistraeger-2006/

http://www.foerderpreisoekologischerlandbau.de/de/preistraeger/preistraeger-2006/

mailto:[email protected]






Salvatore StingoPredsednik socialne zadruge “Agricoltura Capodarco” , ki deluje b okolici Rima; zadruga deluje že zelo dolgo in je vključena v promocijo socialnega kmetijstva na območju Latium in širom Italije. Roberto Finuola Ekspert na področju kmetijske politike; uslužbenec Ministrstva za gospodarski razvoj; že nekaj let je vključen v promocijo socialnega kmetijstva v Italiji Stefano Pezzato Predsednik kmetijske zadruge “Il Forteto” , ki kot komuna deluje v hribovitem zaledju Firenc; zadruga v svoje delo vključuje ljudi s posebnimi potrebamiConcetto Iannello Predsednik nacionalne organizacije kmetov “ACLI Terra”; organizacija je zadnja leta aktivna na prodročju promocije koncepta socialnega kmetijstva širom Italije

FRANCIJAGerald AssoulineNacionalni coordinator projekta So Far v Franciji (www.qap.fr)Alain GiotKmet, ki del ana terapevtski kmetiji Ferme therapeutic de Saint de Vaulx.; gostil je foto in video delavnico z otroki z motnjo v duševnem razvoju in na delavnici tudi sodeloval Alain Poncet-MontangeDirektor Jardin de Cocagne, Solid’Action; član upravnega odbora nacionalne zveze Jardins de Cocagne Jean Paul BarithelDirektor terapevtske kmetije Združenje Ferme de Bellechambre, na kmetiji je bila organizirana 1. regionalna platforma Marie-Annick BlondotPredsednica Združenja Ferme de Bellechambre; pobudnica združenja Sesame Autisme.

NIZOZEMSKANico Bosma Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in prehransko varnost : več kot 5 let aktivnem na področju socialnega kmetijstva in zanj na ministrstvu tudi odgovarja [email protected] van MillMendžer Novadic Kentron in začetnik Novafarm, organizacije, ki pomaga zasvojenim z drogo; organiziral je sodelovanje Novadic Kentron s približno 20 kmetijami, kjer delajo bivši odvisniki od drog [email protected] van StiphoutKmet; pred več kot 10 leti začetnik projekta Makandra; zadnja leta vodi skrbstveno kmetijo Thedingsweert, na kateri delajo različne skupine uporabnikov [email protected]





http://www.qap.fr/



Wouter JoopJe pionir antropozofsko usmerjenega skrbstvenega kmetijstva; trenutno je samostojni svetovalec [email protected] Blom Raziskovalka na Plant Research International; že dolgo dela na področju ekološkega kmetijstva, aktivno je vključena v socilano kmetijstvo [email protected] HassinkNacionalni koordinator projekta “So Far” na Nizozemskem; aktiven na področju socialnega kmetijstva od leta 1998; je član upravnega odbora ene od skrbstvenih kmetij [email protected]

IRSKAAidan MurphyMenedžer komercialne kmetije, ki je del sistema skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju Guy MarsdenLastnik kmetije, ki je vključena v pilotski LEADER projekt – osebe z motnjo v duševnem razvoju so vključene v delo na kmetiji kot alternativno obliko varstva/aktivnosti Brian SmythNa lokalni/regionalni razvojni agenciji zadolžen za razvoj podeželja Larry MastersonSodelavka HSE – javne zdravstvene službe, ki skrbi za skrbi potrebne RDeirdre O’Connor Nacionalna koordinatorica projekta “So Far” za Irsko Aideen McGloinRaziskovalka na projektu “So Far”

BELGIJA-FLANDRIJAAndré BouwenDela v Centru za pomoč osebam z motnjo v duševnem zdravju, Bierbeek.; center tradicionalno sodeluje s kmetijami pri zagotavljanju smiselnih aktivnosti za uporabnike Nan AertsSocialna delavka v centru za usmerjanje učencev z učnimi težavami; center sodeluje s kmetijami na področju prostočasnih aktivnosti ; ta ciljna skupina je relativno nova v skrbstvenem kmetijstvu v Flandriji Koen WellemansDela na flandrijskem Ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo; pripravil je shemo subvencij za skrbstvene kmetije in je še vedno aktiven na področju izboljšav finančnega sistema; bil je član organizacijskega odbora za pripravo konference Community of Practice Farming for Health, Gent, 2007Hilde WeckhuysenZaposlena na Podpornem centru za zeleno skrbstvo Flandrije; od leta 2003 sodeluje z organizacijami in kmeti v dveh provincah in tudi širom Flandrije S






Joost Dessein Raziskovalec na projektu “So Far”; bil je član organizacijskega odbora za pripravo konference Community of Practice Farming for Health, Gent, 2007Katrien GorisZaposlena na Podpornem centru za zeleno skrbstvo Flandrije; je strokovna sodelavka na projektu “So Far”; bila je članica organizacijskega odbora za pripravo konference Community of Practice Farming for Health, Gent, 2007




»SoFar« (kratica za “social farming” oziroma socialno kmetijstvo; polni naslov projekta je Socialne storitve na večnamenskih kmetijah) je posebna podporna akcija, ki jo financira EU v okviru 6. okvirnega programa raziskovanja in inovacij.

SOFAR konzorcij sestavljajo raziskovalci iz: Nemčije (Forschungsinstitut für Biologischen Landbau-Raziskovalni institut za organsko kmetijstvo); Nizozemske (Plant Research International, Univerza v Wageningenu; Belgije (Flamski podporni center za zeleno skrbstvo); Francije (QAP Decision); Slovenije (Univerza v Ljubljani); Irska (National University of Ireland, Dublin) in Italije (ARSIA in Univerza vPisa). Koordinator projekta je profesor Francesco Di Iacoco (Dipartimento di Produzione Animale - Oddelek za živinorejo, Univerza v Pisi, Italija). Nacionalna koordinatorica za Slovenijo je profesorica dr. Katja Vadnal (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta-Oddelek za agronomijo).

Socialno kmetijstvo (social farming, green care, care farming) oziroma v slovenščini »zeleni programi socialnega, tudi zdravstvenega, varstva« je pojem, ki zajema številne, zelo različne kmetijske prakse, katerih cilj je ponuditi ljudem s posebnimi potrebami možnosti za rehabilitacijo ali varstvo oziroma prispevati k družbenemu vključevanju ljudi z »nizko pogodbeno močjo« (invalidov, zapornikov, odvisnikov, mladoletnikov, priseljencev). Socialno kmetijstvo ponuja nove možnosti za širitev horizontov razvoja evropskega podeželja na podlagi diverzifikacije kmetijskih/podeželskih aktivnosti. Hkrati s tem pomeni prispevek k novih vidikom opredeljevanja vloge kmetijstva v družbi. Glavni namen projekta SOFAR je podpora oblikovanju novega institucionalnega okolja za zelene programe blaginje s povezovanjem raziskovanja in praktičnega dela na področju razvoja podeželja ter zbližati zelo različne evropske izkušnje s pomočjo primerjave, izmenjave in usklajevanja izkušenj ter dosežkov. Projekt je namenjen tudi povezovanju ključnih deležnikov na področju socialnega kmetijstva in razvoja podeželja, ki lahko prispevajo k oblikovanju prihodnjih politik na evropski ravni.

Spletna stran: http://sofar.unipi.it

Kontakt:[email protected]. 0039 050 2216918tel. 0039 050 2210500

Kontakt v Sloveniji:[email protected]: 00386 1 4231161



1 - sofarsofar.unipi.it/index_file/1eu_platforma.doc · web viewpriimek in ime organizacija 1...

Documents