12 uspesnost 1 del produktivnost

Uvod v poslovanje

12. predavanje

Uspešnost poslovanja podjetja

1. del

Produktivnost dela

Uspešnost poslovanja

Uspešnost in učinkovitost

Jana se je za izpit učila 7 dni in dobila oceno 8.

Mateja se je za izpit učila 5 dni in dobila oceno 8.

Katera je bolj uspešna in katera bolj učinkovita?

Uspešnost: delati prave stvari

Učinkovitost: delati stvari na pravi način

Uspešno podjetje in učinkovito podjetje: kakšna je razlika?

Uspešnost poslovanja

rezultat

Mera uspešnosti poslovanja = ---------------

sredstva

Rezultat in sredstva lahko izrazimo na različne načine,

zato uporabljamo več delnih mer = kazalnikov uspešnosti

poslovanja:

1) produktivnost dela

2) ekonomičnost poslovanja

3) rentabilnost poslovanja

Primerjava v času: indeksi

Primerjava v prostoru: primerjamo velikost kazalcev za sorodna podjetja v istem časovnem obdobju.

Primerjanje dejansko doseženih velikosti kazalcev s planiranimi: analiziramo odmike in skušamo poiskati vzroke zanje.

Ovrednotenje izračunanih kazalnikov

Primerjava v času: primer Akrapovič

AKRAPOVIČ [v €] 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Čisti prihodki od prodaje 13.169.108 14.170.987 16.930.416 19.601.194 24.182.586 31.026.000 31.949.433 31.252.797

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.574.240 4.206.085 4.280.600 4.976.118 6.808.953 4.427.000 1.690.697 822.931

Povprečno število zaposlencev 210 266 345 455 415

Primerjava v času: primer skupina Mercator

Mercator [mio €] 2008 2009 2010 2011

Prihodki od prodaje 2.710 2.640 2.780 2.940

Čisti dobiček 41 21 30 41


Mercator [tekoči indeks] 2008 2009/2008 2010/2009 2011/2010

Prihodki od prodaje 100 97 105 106



Mercator [2008 = 100] 2008 2009/2008 2010/2008 2011/2008

Prihodki od prodaje 100 97 103 108


Primerjava v prostoru: PS Mercator in Engrotuš..

[mio EUR] Mercator d.d. 2009 Engrotuš d.d. 2009

Prihodki od prodaje 1.745 661

Čisti dobiček 19 12

Produktivnost dela - definicija

Razmerje med proizvedeno količino poslovnih učinkov (Q) in

zanjo vloženim delovnim časom (L).

Recipročni kazalec:

L

QP

Q

LPrecipročno

Produktivnost dela - definicija

Produktivnost (P) se poveča:

1) Če se poveča količina poslovnih učinkov (Q) v enoti delovnega

časa (L): šivilja v enem delovnem dnevu sešije več srajc

2) Če se zmanjša čas (L), potreben za proizvodnjo enote

poslovnega učinka (Q): šivilja za eno srajco porabi manj

delovnega časa

Produktivnost dela - dejavniki

1. tehnično-

tehnološki,

2. organizacijski,

3. človeški,

4. naravni in

5. družbeni dejavniki

izkoriščenost zmogljivosti,

izkoriščenost del. časa,

izkoriščenost prostora,

standardizacija in tipizacija,

kooperacija,

specializacija,

velikost podjetja

tehnična delitev dela,

tehnična opremljenost dela,

narava tehnološkega procesa

Ekonomska politika,

družbene in delovne

vrednote prebivalstva

Naravni pogoji: klima,

tla, vodni viri,

razpoložljivost surovin

strokovna usposobljenost,

intenzivnost dela (motivacija!)

1

2

3

45

Merjenje ustvarjene količine poslovnih učinkov (števec)

Homogena proizvodnja: podjetje izdeluje en proizvod: električno energijo,

časopisni papir, kromovo zlitino

Heterogena proizvodnja: podjetje izdeluje več različnih proizvodov

(problem merjenja)

Rešitve za heterogeno proizvodnjo:

1) Vrednostna metoda, ki temelji na stalnih cenah

2) Metoda z ekvivalentnimi števili

3) Metoda z normativi dela

Problemi povezani z merjenjem produktivnosti dela:

L

QP

Merjenje porabljene količine dela (imenovalec):

- Število porabljenih delovnih ur

- Število zaposlenih

- Povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi delovnih

ur

Problemi povezani z merjenjem produktivnosti dela:

L

QP

Produktivnost dela

Primer: Izračun produktivnosti dela s pomočjo stalnih cen

Porabljen delovni čas: 10.000 ur (1. leto), 11.000 ur (2. leto).

Proizvod Proizvedene količine - Q Prodajne cene – P (v €)

Leto 1 Leto 2 Leto 1 Leto 2

A 100 100 15 20

B 500 450 7 10

Je produktivnost v podjetju zrasla ali padla?

Rešitev primera:

Iz podatkov je razvidno, da so v 2. letu proizvedli isto količino A

in manj B pa še več časa so porabiliproduktivnost se je

zmanjšala.

Rešitev primera (tekoče cene):

Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu:

1.500€ + 3.500€ = 5.000 €

Produktivnost v 1. letu = 5.000€/10.000 ur=0.5 €/uro

Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu:

2.000€ + 4.500€ = 6.500 €


Indeks spremembe produktivnosti v letu 2 glede na leto 1:

IP2/1=100x(0.59/0.5)=118

Produktivnost se je povečala za 18%??

Rešitev primera (stalne cene)

Izračun po STALNIH cenah (PRAVILEN):

Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 5.000 €

1.500€ + 3.500€ = 5.000 €


Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu

= 1.500€ + 3.150€ = 4.650 €


Indeks spremembe produktivnosti v letu 2 glede na leto 1:

IP2/1=100x(0.42/0.5)=84

Produktivnost se je zmanjšala za 16 %

Produktivnost dela

Primer: Izračun produktivnosti dela s pomočjo ekvivalentnih števil

Podjetje ima 250 zaposlenih in izdeluje ženske in moške čevlje. Tabela

prikazuje število izdelanih (parov) čevljev v letih 2009 in 2010. Za

izdelavo para ženskih čevljev je potrebno 20% več delovnega časa

in materiala kot za izdelavo enega para moških čevljev.

Ali je v letu 2010 produktivnost dela višja, nižja ali enaka kot v letu

2009?

2009 2010

število zaposlenih 250 250

ženski čevlji (parov) 100.000 80.000

moški čevlji (parov) 100.000 120.000

skupaj (parov) 200.000 200.000

Produktivnost dela..

Indeks spremembe produktivnosti dela v letu 2 glede na leto 1:

IP2/1=100x(864/880) = 98,2

2009 2010 Ekv. število Σ ekv. št. 2009 Σ ekv. št. 2009

število zaposlenih 250 250

ženski čevlji (parov) 100.000 80.000 1,2 120.000 96.000

moški čevlji (parov) 100.000 120.000 1,0 100.000 120.000

skupaj (parov) 200.000 200.000 220.000 216.000

število čevljev/zaposleni 800 800 880 864

Ekonomičnost poslovanja

Količino ustvarjenih poslovnih učinkov primerjamo s porabo

vseh prvin poslovnega procesa (ne samo dela, kot pri

produktivnosti): E=Q/C

Ekonomičnost se poveča:

- če se poveča količina ustvarjenih posl. učinkov na enoto

stroškov;

- če se zmanjšajo stroški na enoto posl. učinka.

Recipročni kazalec: E=C/Q

Izračun v praksi: E = Prihodki/Odhodki

Računamo tudi delne ekonomičnosti: ekonomičnost iz

poslovanja, ekonomičnost iz financiranja

Primer:

V podjetju je ekonomičnost, merjena z razmerjem med finančnimi

prihodki in finančnimi odhodki, v letu 2007 znašala 0,8. Izrednega

dogajanja v podjetju ni bilo, gledano v celoti pa je podjetje zabeležilo

dobiček. Obkrožite pravilne trditve!

a) Ekonomičnost z vidika celotnega podjetja je večja od 1.

b) Ekonomičnost iz poslovanja je lahko večja, manjša ali enaka 1.

c) Finančni prihodki so bili za 20% nižji od finančnih odhodkov.

d) Finančni prihodki so bili za 20% višji od finančnih odhodkov.

e) Prihodki iz poslovanja so bili za 20% nižji od odhodkov iz

poslovanja.

Povezava med ekonomičnostjo in produktivnostjo:

Ekonomičnost

Primer izračuna nominalne in realne ekonomičnosti: podjetje proizvaja 2 proizvoda in troši 3 poslovne prvine

Kako se je gibala nominalna ekonomičnost in kako realna

ekonomičnost?

Proizvod Proizvedena

količina v letu 1

Proizvedena

količina v letu 2

Prodajna cena

enote v letu 1

Prodajna cena

enote v letu 2

A 100 enot 800 enot 9 € 14 €

B 800 enot 600 enot 15 € 20 €

Poslovna prvina Porabljena

količina v letu 1

Porabljena

količina v letu 2

Nabavna cena

enote v letu 1

Nabavna cena

enote v letu 2

C 100 enot 120 enot 10 € 11 €

D 500 enot 600 enot 20 € 25 €

E 200 enot 170 enot 18 € 20 €

Rešitev primera

Nominalna ekonomičnost (tekoče cene):

Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 12.900€

Vrednost porabljenih prvin v 1.letu = 14.600€

Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88


Vrednost porabljenih prvin v 2. letu = 19.720€

Ekonomičnost v 2. letu = 1,18

Indeks spremembe nominalne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:

IEN2/1=100x(1,18/0,88)=134 Povečala se je za 34%

Rešitev primera

Realna ekonomičnost (stalne cene):



Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88



Ekonomičnost v 2. letu = 1

Indeks spremembe realne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:

IEN2/1=100x(1/0,88)=114 Povečala se je za 14% (manj kot

nominalna)

Kaj je razlog za razliko? Vpliv inflacije pri prodajnih in

nabavnih cenah.

Gibanje ER (realne ekonomičnosti) pove, kako je podjetje

učinkovito, odvisno je od:

- produktivnosti dela (dejavniki PL)

- racionalnosti trošenja poslovnih prvin

Na EN (nominalna ekonomičnost) vplivajo tudi cene – na

prodajnih in nabavnih trgih!

Nominalna ekonomičnost je odvisna od:

- vpliva realne ekonomičnosti (ugoden ali neugoden)

- vpliva inflacije (ugoden ali neugoden)

Nominalna in realna ekonomičnost

INFLACIJA

cene posl. učinkov

in posl. prvin se

proporcionalno

cene posl. učinkov se v

povpr. bolj kot cene

posl. prvin

(ugoden učinek)

cene posl. učinkov se v

povpr. manj kot cene posl.

prvin

(neugoden učinek)

REALNA

EKON.

ER

ugodno

EN se v enakem

razmerju kot ER

EN se bolj kot ER

EN se lahko ali ali ostane

enaka

če , naraste manj kot ER

, če vpliv inflacije večji od

vpliva ER

ER ostane

enakaEN se ne spremeni EN se EN se

ER

neugodno

EN se v enakem

razmerju kot ER

EN lahko ali ali ostane

enaka

če , pade manj kot ER

, če je vpliv inflacije večji

od vpliva ER

EN se še bolj, kot se je ER

Primer

V podjetju je lani proizvodnja padla za 20%, število opravljenih

ur pa je naraslo za 25%. Stopnja izkoriščenosti strojev je

padla za 3%, izmeta je bilo za 2 % več. Cene poslovnih prvin

so se povečale v povprečju za 5%, cene proizvodov, ki jih

izdelujejo pa za 10%. Kakšna je bila nominalna

ekonomičnost v primerjavi z realno?

Produktivnost

Racionalnost

trošenja prvin

Realna

ekonomičnostNominalna

ekonomičnost

Inflacija

=

Odvisno od velikosti

vpliva ER in inflacije

12 uspesnost 1 del produktivnost

Documents

merjenjem produktivnosti dela

ugoden ali neugoden

izraun produktivnosti dela

primer skupina mercator

realne ekonominosti

reitev primera

finanni prihodki

cene posl