12/2015 lovec - lovska zveza · 2015-12-07 · 608 lovec, xcviii. letnik, øt. 12/2015 p ravilnik o...

12/20

15

LOVECLOVECGlASIlO lOvSke zveze SlOvenIje

DeCeMBeR – GRUDen

Ogl

asi n

iso

lekt

orira

ni.

Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015

Priprava in tiskTiskarna Evrografis, d. o. o., MariborPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKIODBOR:Predsednik Arpad KöveøOdgovorniurednikBoris LeskovicBojan Avbar, Franc Œernigoj, Edvard Lenarœiœ, Boøtjan Pokorny, in Branko VasaLektoricainkorektoricaMarjetka ØivicTehniœniurednik Milan SamarTajnicauredniøtva Eva StrajnarLovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 9,5% stopnji.Besedila za objavo obvezno pošljite po e-pošti v Wordovem formatu, uradne dopise pa podpisane in žigo-sane naknadno tudi po navadni pošti. Fotografije sprejemamo v formatu jpg, in sicer v nezmanjšani resoluciji (velikost 1–2 MB; 300 dpi); lahko tudi na CD. Pošiljatelj naj pripiše tudi svojo telefonsko številko.UredniøtvoglasilaLovecÆupanœiœeva9–p.p.5051001Ljubljanae-naslov:[email protected].:(01)24-10-922Faks:(01)24-10-927PredstavitvenestraniLZS:http://www.lovska-zveza.siCenemalihoglasov:do 15 besed 4 €, od 15 do 25 besed 5 €, od 25 do 30 besed 6 €.Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 €.Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijskiraœunLovskezvezeSlovenije,Æupanœiœeva9,Ljubljana,priNLB,d.d.,Ljubljana:02010-0015687097.

607

LOVECRevijazalovstvo,lovskokinologijoinvarstvonaraveLetnikXCVIII.,øt.12december–gruden

Lovec je z odločbo Ministrstva za kulturo RS, št. 61510-129-2009/8, od 6. 7. 2011 vpisan v razvid medijev pod zap. št. 1633.

Glasiloizdaja

LOVNE DOBE:Ur. list, øt. 101/17. 9. 2004

in øt. 81/14. 11. 2014

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta:

1. 9.–31. 12.teleta:

1. 9.–31. 1.junica, lanøœak:

1. 7.–31. 1.Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta:

1. 9.–31. 12.teleta:

1. 9.–31. 1.junica, lanøœak:

1. 7.–31. 1.Muflon

oven, lanøœaki obeh spolov injagnjeta obeh spolov:

1. 8.–28. 2.ovca:

1. 8.–31. 12.Gams

kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov:

1. 8.–31. 12.Kozorog

kozel, koza, kozliœi obeh spolov,enoletni obeh spolov:

1. 8.–31. 12.aDivji praøiœ

merjasec:1. 1.–31. 12.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.Poljski zajec1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica1. 11.–28. 2.

Jazbec1. 8.–31. 12.

Lisica1. 7.–15. 3.

Øakal*1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok)1. 8.–31. 3.

Navadni polh1. 10.–30. 11. Alpski svizec1. 9.–30. 10.Piæmovka

1. 1.–31. 12.Nutrija

1. 1.–31. 12.Fazan

1. 9.–28. 2.Poljska jerebica (gojena)

1. 9.–15. 11.Raca mlakarica

1. 9.–15. 1.Øoja

1. 8.–28. 2.Sraka

1. 8.–28. 2.Siva vrana1. 8.–28. 2.

Medved in volkPo veljavnem Pravilniku in Odloœbi o odvze-

mu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

Foto

: M. A

rtnak

– G

rœa

IZ VSEBINE:B. Breitenberger: Nadlovskostrelstvoseponovnozgrinjajoœrnioblaki 608IZ DNEVNEGA TISKA 610M. Krofel, S. Al S. Petkovøek, fl. Huber, M. Jonozoviœ, T. Liœina, B. Pokorny, Z. Pavøek, S. Reljiå, M. Stergar, K. Jerina: Povozimedvedovnacestahinæeleznicnicah 612M. Hafner, B. Œerne: Vpliviokoljskihdejavnikovnavelikostskupinjelenjadi vvzhodnihKaravankahinKamniøko-SavinjskihAlpah 616J. Mehle: Nakratkoiztujegatiska… 621LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 622F. Œernigoj: Vidovaskala 622LOVSKA ORGANIZACIJA 625S. F. Krope: Mojezadnjeporoœiloœlanstvu 625A. Köveø: LovskiinribiøkidanvSzécsényjunaMadæarskem 625J. Weber: Uredimosiarhive! 626J. Kovaœiœ Siuka: OsrednjadobrodelnaprireditevLZS 626N. Jarc: VednoboljpriljubljentabormladihZLDNovomesto 628M. Gselman: DrugitabormladihLZMaribor 629V. Prodan: LZKopernasejmuDnevikmetijstvaSlovenskeIstre 631F. Rotar: Dvanajstolovsko-kulturnosreœanjenaKoroøkem 631A. Beci: SreœanjepredstavnikovlovskihdruæinZLDZasavje inPolicije 632M. Toø: 70-letnicaorganiziranegalovstvaLDLenart 637K. Stergar: 70-letLDMaleœnik 638I. Kocjanœiœ: SlovenskelovkeinDSLnaPoløniku 639T. Vrøœaj: ZapokalRacman 640S. F. Krope: UsposabljanjesSVvnatanœnemstreljanju 640V. Hace: StrelskaligainbazenskitekmivZLDKoœevje 641F. Œernigoj: Ogenjspomina,iskraboæjainglasoviizzemljesame 641P. Zupanœiœ: DelovniakcijinaSeœahinvDebelembrdu 643M. Palœiœ: LovnaVrhu 644MLADI IN LOVSTVO 645B. Galjot: Zdivjadjoinlovstvomjeseznanilvsajdesettisoœmladih 645F. Klajne: NaturistiœnikmetijiUrøka 645JUBILANTI 646LOVSKI OPRTNIK 647A. Podbevøek: Kosebliæazima… 647S. Liœef: OglarjiinlovciizKoprivnikainGorjuøohranjamo oglarskodediøœino 647I. Kenda: Bivak–preæavZaglavi 648M. Richter - Zeleni:SreœanjeLDKaplainLDRemønikvmalemnogometu 649S. Øtiberc: Lovskotovariøtvo,kigajeæalvednomanj 649B. Æerdin: Puøkeinribiøkepalicezamenjalizanedeljsko druæenje 650I. Roæman: Tradicionalnosreœanjelovcevinribiœev GornjeRadgone 650F. Rotar: DruæabnelovskeprireditvepodGoro 650M. Medveøek: Zajelenajebilusodensrobot 651I. Trœek: Lisicaaliøakalvprekmurskidrvarnici 652V. Rutar: PrimerzapletazaradiizgubeloviøœavGoriøkem okraju(5) 653V SPOMIN 655LOVSKA KINOLOGIJA 656J. Øivc: ŒetrtstoletjatekemCACTlovskihpsovvvodnemdelu 656I. Trœek: Pripravljenisozalov–JZPvPomurju 657T. Medved Prøle: Uporabnostnapreizkuønjapokrvnisledi–memorial AdolfaIvanca 658R. Boøtjanœiœ: SpetdvekinoloøkiprireditviLKDIlirskaBistrica 658KZS: Predvidenaleglalovskihpsov 658

SLIKANANASLOVNICI:Lisica – Vulpes vulpesFoto:J.Pap

608 Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015

Pravilnik o lovskem strelstvu LZS (v nadaljevanju pra-vilnik) je dobro zaživel in lahko rečemo, da ga LD upo-števajo. V veliki večini so LD določila tega pravilnika

že povzele v svoje interne akte ali preprosto vanje zapisale, da se lovsko strelstvo izvaja v skladu z novim pravilnikom LZS o lovskem strelstvu. Le redke so družine, iz katerih še vedno prihajajo določena vprašanja, ki se nanašajo na pristrelitve lovskega orožja, na morebitne sankcije, če se pravilnik ne spoštuje in podobno. Prepričan sem, da je pravilnik kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih bo treba odpraviti, dobro uredil področje lovskega strelstva na vseh lovskih organiza-cijskih ravneh.

Vzorno je urejeno tudi področje usposabljanja lovskih pri-pravnikov za varno ravnanje z lovskim orožjem, za katerega lahko argumentirano trdim, da je na višji ravni od t. i. »ci-vilnega« programa usposabljanja in da naš lovski pripravnik po končanem usposabljanju pridobi bistveno več znanja za varno ravnanje z vsemi vrstami lovskega orožja, kot ga nudijo splošni »civilni« programi usposabljanja.

Tudi tekmovalni del lovskega strelstva poteka vzorno; od dejavnosti v LD prek območne ravni, kjer na območjih vo-lilnih okolišev potekajo izbirna tekmovanja za udeležbo na tekmovanjih na državni ravni. Nikakor ne smemo prezreti tudi zavidljivih rezultatov, ki jih v zadnjih letih slovenski lovci dosegajo na evropskih prvenstvih v lovski kombinaciji.

Kljub temu pa vse navedeno očitno še ni prepričalo organov nadzora, da ne bi nadaljevali z vztrajnimi aktivnostmi, ki so, na kratko povedano, vse usmerjene proti lovskemu strelstvu oziroma strelstvu nasploh. Vse skupaj se je začelo s posameznimi nadzori lovskih strelišč, pri katerih so bili izrečeni tudi, milo rečeno, vprašljivi ukrepi. Dejstvo je namreč, da je bilo večino nadzorov opravljenih kot posledica prijav »nezadovolj-nih« občanov; v glavnem posameznih sosedov ob streliščih, ki jih moti strelska dejavnost in ki jo poskušajo preprečiti s pomočjo prijav inšpekciji. V sicer redkih tovrstnih primerih gre pogosto za dolgoletne spore, ki jih poskušajo nezadovoljne osebe začiniti še s prijavami inšpekciji, ki pa se v takih prime-rih mora odzvati. In če je inšpektor še pred začetkom nadzora osebno na strani prijavitelja in prepričan, da mora izreči nek odmeven ukrep, so težave tu.

Ne glede na zapisane ugotovitve v posameznih nadzorih lovskih strelišč si je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) zadalo nalogo, da se je treba aktivno lotiti reševanja problematike glede strelišč, ki pa je pravzaprav sploh ni.

Na MNZ so imenovali medresorsko delovno skupino za pro-učitev problematike delovanja in nadzora strelišč v RS. Poleg predstavnikov MNZ, policije in še nekaterih drugih državnih organov so v delovno skupino imenovani tudi predstavniki Strelske zveze Slovenije in nekaterih drugih strelskih organi-zacij ter tudi dva predstavnika LZS. Še pred prvim sestankom omenjene delovne skupine je Komisija LZS za lovsko strelstvo in lovsko orožje naslovila na vse območne lovske zveze prošnjo za posredovanje podatkov glede stanja lovskih strelišč, saj smo jih predstavniki v delovni skupini za korektno zastopanje vseh interesov nujno potrebovali. A žal je na prošnjo LZS podatke posredovalo le enajst območnih lovskih zvez, in sicer za skupaj 235 LD. Zakaj ni poročalo o stanju preostalih 180 LD, lahko

le sklepamo. Menim, da za to ni bilo pravega razloga, saj je bilo po nekaterih izraženih pomislekih o upravičenosti zbiranja teh podatkov vsem območnim zvezam natančno obrazloženo, zakaj jih želimo pridobiti.

Delovna skupina zaenkrat po mojem mnenju ni dosegla želenih rezultatov, so pa v njenem ožjem sestavu (samo pred-stavniki različnih služb MNZ) pripravili dokaj obsežno delovno gradivo – predlog sprememb Zakona o orožju, ki pa tako kot drugemu strelstvu tudi lovskemu ne obeta nič dobrega.

Najprej velja omeniti dejstvo, da s predlaganimi spremem-bami želijo ukiniti prej obljubljeno izjemo za strelišča, ki jih lovci uporabljamo za vsakoletne pristrelitve lovskega orožja in preskus strelske sposobnosti (50. čl. Zakona o orožju). Da bi bila taka sprememba hud udarec za lovsko strelstvo, je do-kaj nazorno razvidno iz zbranih podatkov, po katerih več kot 40 % LD nima nobenega strelišča in ki vsakoletne pristrelitve lovskega orožja opravljajo na t. i. »improviziranih streliščih« oziroma na zemljiščih, kjer se le občasno izvaja streljanje.

Druga predlagana sprememba zakona, ki je škodljiva lovstvu, pa je uperjena v obstoječi sistem usposabljanja lovskih pripravnikov za varno ravnanje z lovskim orožjem. Predlagana novela zakona namreč izenačuje vsa strelišča ne glede na to, ali se streljanje izvaja le trikrat na leto ali vsak dan, kar bo dejansko zadalo najhujši udarec zakonsko predpisanim pristre-litvam orožja pa tudi in predvsem usposabljanju pripravnikov. Povsem neutemeljena je tudi predlagana sprememba, da mora izvajalec usposabljanja za varno ravnanje z orožjem (torej tudi LZS oziroma njene usposobljene članice) usposabljanje opravljati z orožjem, ki ga mora imeti v lastni posesti.

A če se podrobneje poglobimo v predlagane spremembe, nikakor ni težko najti odgovora, zakaj taka zakonska zahteva, ki je povsem nepotrebna in neživljenjska! Praktičnega usposabljanja se skupaj s pripravniki udeležijo tudi njihovi mentorji, ki imajo ustrezno lastno lovsko orožje. Če pripravniki nimajo že svojega, ga lahko nabavijo na podlagi trenutno veljavne zakonodaje in v njej zapisanih pogojev.

Pri vseh predlaganih spremembah oziroma bolje rečeno nepotrebnemu zaostrovanju orožne zakonodaje ne moremo prezreti dejstva, da za to ni prav nobene utemeljene potrebe. Po zbranih podatkih se pri vsakoletnih pristrelitvah lovskega orožja ni zgodil niti en nevaren dogodek ali nesreča. Negodovanja občanov so zaradi dobro organiziranih in varnih pristrelitev orožja zelo redka. Tudi res redke konflikte se trudimo reše-vati z vso resnostjo, strpnostjo in se trudimo, da ne nastajajo ponovno. Pristrelitve v LD potekajo v glavnem največ dvakrat na leto s posameznimi preizkusi popravljenega ali preskusa novega orožja, o čemer pa ne gre izgubljati besed, saj je to povsem zanemarljivo v primerjavi z na deset tisoče izstreljenih nabojev v loviščih pri lovu oziroma opravljanju predpisanega odstrela divjadi, kjer ni ne opozorilnih tabel ne opozorilnih trakov ali celo ograj.

Tudi redno obveščanje policijskih postaj o pristrelitvah orožja že zdaj poteka v večini LD, čeprav to ni nikjer predpisano. Nič pa ne bi bilo narobe, če bi to kot obveznost zapisali tudi v zakon; vendar ne na način, kot je to zapisal predlagatelj sprememb, ki je to obveznost natančno opredelil (celo v urah) in kar tudi ni nepomembno, da je za morebitne kršitelje predpisal visoke

Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo œrni oblaki

strelnega orožja pri lovu. Trdno moramo vztrajati na stališču, da lovskega strelstva pač ni mogoče izenačevati s strelstvom nasploh, kar še zlasti velja za usposabljanje lovskega članstva in za vsakoletne pristrelitve lovskega orožja.

V prizadevanjih, da bi ohranili tisto, kar vzorno in varno poteka že več desetletij, nam bo moralo pomagati tudi resorno ministrstvo, ki je pristojno za lovstvo. Usposabljanje za varno uporabo lovskega orožja, vsakoletne pristrelitve, ne nazadnje tudi strelska tekmovanja, ki povečujejo usposobljenost naših strelcev, vplivajo tudi na etičen in učinkovit lov, za kar imamo lovci koncesijsko pogodbo. Podpisali smo jo s pristojnim mi- nistrstvom, ki je v sestavu Vlade RS, kateri pripada tudi MNZ, ki nas zdaj poskuša brez vsake potrebe ovirati pri opravljanju našega poslanstva.

Vsekakor si tudi lovci želimo, da bi vsaka LD imela vzorno urejeno lastno strelišče po najvišjih varnostnih standardih, in to za vsak oddani strel, kot vztraja eden od najbolj »udarnih« inšpektorjev, ki skrbijo za red na tem področju. Vendar moramo biti stvarni in se vprašati, ali je to res potrebno na tak način in ne nazadnje, ali si to v tem času, v tej državi (ob standardu ki ga imamo) lahko tudi privoščimo. Če se že tako radi zgledujemo po Evropi, ne bi bilo odveč, če bi se naši organi nadzora malo pozanimali, kako so te zadeve (npr. pristrelitve lovskega orožja) urejene nam po lovski strani najbližji Avstriji.

Naj končam z optimizmom in upanjem, da bo na koncu le prevladal razum in da bomo uspeli lovsko strelstvo obdržati vsaj na zdajšnji kakovostni in varnostni ravni.

Bojan Breitenberger,predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje

Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 609

globe/sankcije. In če sem že omenil sankcije, moram opozo-riti tudi na novost, ki si jo je predlagatelj sprememb očitno omislil po vzoru Zakona o pravilih cestnega prometa (kjer je problematika precej bolj pereča in neprimerljiva s strelstvom), in sicer ponovno opravljanje usposabljanja za varno ravnanje z orožjem v primeru najmanjše kršitve orožne zakonodaje. Pri takem zaostrovanju pa se nikakor ne morem znebiti občutka, da so dali »škarje in platno« v roke nekomu, ki se na področje ne spozna, ki ne pozna problematike oziroma noče uvideti, da je sploh ni, nikakor pa ne v obsegu, ki ga želijo prikazati. Na kratko: predlagani ukrepi so v absolutnem nesorazmerju s problematiko!

LZS je pred časom uradno zaprosila Policijo za podatke o najpogostejših kršitvah, ki jih zaznavajo pri svojem delu v povezavi s problematiko strelišč oziroma nasploh v povezavi z lovskim strelstvom. Po določenem času smo najprej prejeli odgovor, »da nam na zaprošeno vprašanje ne morejo dati odgovora, ker tovrstnih kršitev posebej ne spremljajo«, na ponovno prošnjo pa smo dobili podatek, da so v letu 2014 opravili dvesto nadzorov strelišč in skupinskih lovov, v katerih pa niso ugotovili kršitev. Ali ni tak odgovor več kot potrditev naši trditvi, da na tem področju ni nikakršne problematike, vsaj ne take, kot jo želi izkazovati predlagatelj nove orožne zakonodaje.

LZS se bo morala kot krovna organizacija slovenskih lov-cev z vsemi legalnimi sredstvi odločno upreti poskusom, da se želi brez vsakršnih tehtnih argumentov oteževati ali celo onemogočati dobro utečeno usposabljanje ter vadbe za tako pomembno področje, kot je varna in učinkovita uporaba

Foto

: Ø. V

esel


BOBRI ÆE POSPRAVILI KORUZO Z NJIVE

VEČER, 14. 10. 2015 (Na- taša Gider) – Po besedah

Aleksandra Korena iz Zavoda za varstvo narave so poplavni gozdovi eno najbolj pestrih ob-močij Natura 2000 v Sloveniji. Med drugim je tod opredeljenih trideset kvalifikacijskih vrst ptic in za večino med njimi je to naj-pomembnejše območje Natura 2000 v državi. Med ključnimi izzivi za prihodnost je, kako se odzvati na spremenjene razmere na tem območju, ko zaradi utrje-vanja bregov Mure ne nastajajo več mrtvice, prodišča, mrtvi ro-kavi, posledice sta pustila tudi kmetijstvo in ribištvo. Gozdovi so tudi pod »udarom« tujerodnih rastlinskih vrst, problematični so plantažni nasadi dreves (zlasti topola), nemir v gozdu v ključnih obdobjih razmnoževanja (marec, april, v času intenzivnega goz-darjenja). Poplavne hrastovo-je-senovo-brestove gozdove ogro-žata znižanje ravni podtalnice in skrajšano obdobje poplav, kar je med drugim posledica človekovih posegov v te habitate. Z vsemi naštetimi težavami se ukvarja projekt GoFoMura, ki ga s part-nerji opravlja Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Glavni namen projekta je razviti dobro prakso, pri spremljanju stanja v okviru omenjenega projekta pa tudi ugo-tavljajo, kako je s pticami ter z

na celotnem osrednjem območju dinarsko-alpske populacije te vrste v Evropski skupnosti, torej na celotnem območju stalne prisotnosti medveda v Sloveniji in na Hrvaškem,« je povedal Tomaž Skrbinšek, vodja aktivnosti z Biotehniške fakultete. Slovenski partnerji pri zbiranju vzorcev so Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Univerza v Ljubljani, na Hrvaškem pa Univerza v Zagrebu, Hrvatski lovački savez, Hrvatske šume, Nacionalni park Risnjak, Nacio- nalni park Plitvice in Nacionalni park Sjeverni Velebit.

Na terenu so razdelili več kot 18.000 posodic za vzorce in oce-njujejo, da v akciji sodeluje več kot dva tisoč ljudi iz obeh dr-žav. Območje, ki ga pokrivajo z zbiranjem vzorcev, je veliko več kot 1.900.000 hektarov,od tega 600.000 hektarov v Sloveniji in 1.300.000 hektarov na Hrvaškem. Sodelujoči in javnost lahko potek vzorčenja neposredno spremljajo prek spletnega portala, ki ga za projekt vodi Geodetski inštitut Slovenije.

ODSTRELITI JE MOGOŒE 89 MEDVEDOV

DELO, 19. 10. 2015 (B. T.) − Ministrstvo za okolje in

prostor (MOP) je v Uradnem listu objavilo spremembe Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka

vene okvire. Število osebkov v naravi je ena najpomembnejših spremenljivk pri upravljanju ka-tere koli živalske vrste in medved ni pri tem nobena izjema. Še več, zaradi karizmatičnosti vrste in velikega zanimanja javnosti je prav številčnost medvedov zelo iz-postavljena tema, na kateri se ne-nehno lomijo kopja. Številčnost se pogosto poudarja tudi kot ključni dejavnik konfliktnosti, pri čemer pa se zanemarjajo druge težave, ki dejansko tudi vodijo do težav s to živalsko vrsto. Ob pomanj-kanju zanesljivih podatkov je bila v preteklosti številnost že večkrat predmet različnih interpretacij in manipulacij.

V Sloveniji so številčnost medvedov s pomočjo genetike ocenili že leta 2007. Takrat so v zelo uspešni akciji, ki so jo v sodelova-nju izpeljali Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Lovska zve-za Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, prvič objektivno ocenili število medvedov pri nas. Tako so postavili referenčno točko, ki je bila in bo merilo za oceno stanja naše populacije in njene-ga upravljanja tudi v prihodnje. Raziskovalci s pomočjo mole-kularne genetike lahko nedvo-umno prepoznajo posameznega medveda iz materiala − iztrebka, sline ali dlake −, ki ga je pustil v okolju, ne da bi vznemirjali živali. »V projektu LIFE DINALP BEAR smo se odločili narediti korak naprej in začeli genetsko spremljanje stanja (monitoring) medvedov na čezmejni ravni −

vidro in bobrom, ki sta se ponovno vrnila v Muro. Med drugim bodo osnovali njivo vrbe in črne jelše, kjer bodo uredili krmišča za bobre, da v obstoječih gozdovih njihov vpliv ne bi bil prevelik, kar se že dogaja. Pojavile so se tudi prve težave, kar zadeva kmetovanje. Zgodilo se je, da so bobri, ko jim je zmanjkalo hrane, »pospravili« koruzno njivo, ob Muri so padla tudi že drevesa s premerom debel 25 do 30 centimetrov. »To so za zdaj začetni vplivi, ki pa jih je treba omiliti,« je povedal vodja projekta Marko Kovač iz GIS. Osredotočili se bodo predvsem na to, kako bobri živijo, da bi jim vzpostavili najmanjše potrebne razmere – da ne bi bolj posegali v zasebno posest in tam povzročali škodo ter tako širili konflikte z lokalnim prebivalstvom.

KOLIKO MEDVEDOV IMAMO IN KJE SE GIBLJEJO?

DELO, 16. 10. 2015 (B. T.) − V okviru projekta LIFE

DINALP BEAR se je oktobra za-čela akcija ocenjevanja številnosti medvedov s pomočjo genetike. Več kot dva tisoč sodelujočih, večinoma lovcev in gozdarjev, je pomagalo zbirati vzorce medve-dov po celotnem življenjskem pro-storu medveda v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za eno največjih akcij te vrste v svetu, ki presega običajne nacionalne naravovarst-

IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

: M. K

rofe

l – D

iana

(Canis lupus) iz narave. Pravilnik v obdobju od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 predvideva odvzem 109 rjavih medvedov in sedmih volkov. Rjavi medved in volk sta v Sloveniji in EU za-varovani vrsti, zato je aktivno poseganje v populaciji mogoče le v omejenem obsegu in pod po-sebnimi pogoji, ki zagotavljajo, da se zaradi posega ne bo poslabšalo ugodno stanje ohranjenosti zveri. Sprejeti pravilnik do 30. septem-bra naslednje leto predvideva od-vzem 109 rjavih medvedov, od tega z odstrelom 89, predvidene druge izgube pa naj bi znašale še dvajset osebkov. Večino odstre-la je treba opraviti v osrednjem območju populacije medveda v Sloveniji. Za volka je predviden odvzem sedmih osebkov. Na pod-lagi strokovne ocene je to števi-lo, ki ne bo ogrozilo ugodnega stanja populacije volkov pri nas. Odstrel je usmerjen na manjše in mlajše živali in ob upoštevanju v pravilniku predvidene prostorske razporeditve. Zaradi zmanjšanja možnosti vplivanja na socialno sestavo tropa je predpisana do-ločba, da se odstrel konča takoj, ko so iz kateregakoli vzroka mrtvi trije odrasli volkovi (stari dve leti ali več).

Poleg uravnavanja populacije na načine, navedene v pravilniku, MOP veliko pozornost namenja tudi drugim ukrepom, zlasti uve-ljavljanju preventivnih ukrepov za zaščito premoženja in ukrepom za zmanjševanje možnosti, da bi se medved privadil na človeko-vo prisotnost (»medvedovarni«

smetnjaki, krčenje goste zarasti v neposredni bližini naselij in osveščanje prebivalstva). MOP sofinancira tudi nadstandardne načine zaščite živali rejcem, ki imajo kljub skrbnemu gospo-darjenju ponavljajočo se škodo. V Programu razvoja podeželja 2014 do 2020 (ki je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano) so navedeni ukrepi za plačilo dodatnega dela rejcem, ki ga morajo opraviti za zaščito premoženja pred veliki-mi zvermi. V naslednjem letu se bo MOP osredotočilo predvsem na področje preventivne zaščite premoženja ter obravnavanja in plačila škode. O tej temi so 21. oktobra 2015 poročali tudi STA, Svet na kanalu A in Delo in dom, 27. oktobra pa v Slovenski kro-niki še TV Slovenija na prvem programu.

VOLKOVI KOLJEJO PRED LJUBLJANO

Slovenske novice, 28. 10. 2015 (Jaroslav Jankovič) – »Tu

živim že 55 let, o volku ni bilo duha ne sluha; nekoč so opazili medvedje stopinje in vsa vas je letela skupaj,« je povedala 77-letna Marija Kržič s Pakega pri Borovnici. A je dočakala tudi to – zverinski pokol ovac, ki so ga volkovi povzročili v noči s 26. na 27. oktober na bližnjem travniku na robu Ljubljanskega barja, kjer so že od nekdaj pasli in kosili.

»Trupla odraslih ovac so leža-

611Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015

IZ DNEVNEGA TISKA

la razmetana po pašniku, kot bi šel čezenj tornado,« je povedal 55-letni sin in gospodar kmetije Marjan Kržič. Po prvih izsled-kih vodje krajevne enote ZGS na Vrhniki Janka Vidmarja, ki ocenjuje škodo, ki so jo povzročile zavarovane vrste, je trop ovac napadlo več volkov. »Prešteli smo petnajst trupel odraslih ovac, medtem ko so odvlekli in požrli eno jagnje.« Pri Marjanu Kržiču je 27. oktobra zazvonil telefon; klical ga je prijatelj in mu po-vedal žalostno novico, da trupla njegovih plemenskih ovac ležijo vsenaokrog po pašniku, morda le 150 metrov od regionalne ceste Podpeč–Borovnica.

TUDI LENARØKI LOVCI SO PRAZNOVALI 70-LETNICO

Ovtarjeve novice, 10/2015 (Marjan Toš) – Pri lovskem

domu v Spodnjem Porčiču je bila osrednja slavnost ob 70-letnici LD Lenart. Na njej so zaslužnim lovcem in kinologom podelili odlikovanja LZS, KZS in zahvale/priznanja LD Lenart. Udeležence slovesnosti, ki so se je udeležili praproščaki in predstavniki so-sednjih LD iz Lenarškega LGB, pobratene LB Boč na Kozjaku, predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in lenarški župan mag. Janez Kramberger, je s posebnim pozdravnim pismom nagovoril pokrovitelj tega dogodka, sloven-

ski kmetijski minister mag. Dejan Židan in se lenarškim lovcem za-hvalil za predano in požrtvovalno delo v dobro narave in divjadi. Slavnostni govornik je bil stareši-na LD Lenart Vinko Grajfoner, ki je med drugim opisal zgodovino tega najstarejšega kolektiva zelene bratovščine v osrednjih Slovenskih goricah. Začetki organiziranega lovstva pri Lenartu segajo že v leto 1921, ko je bil ustanovljen odsek podružnice Slovenskega lovskega društva Maribor za okraj Sv. Lenart. Vodil ga je lenarški narodnjak in sokolski voditelj dr. Milan Gorišek. Po drugi svetov-ni vojni so 4. septembra 1945 ustanovili Lovsko zadrugo Lenart kot predhodnico zdajšnje LD Lenart v Slovenskih goricah, ki zdaj šteje 32 članov, med njimi je tudi več mladih lovcev, kar je dobra popotnica za nadaljevanje bogatega izročila in tradicije or-ganiziranega lovstva v središču Slovenskih goric. V kulturnem programu slavnostnega zboro-vanja ob 70-letnici LD Lenart v Slovenskih goricah sta nastopila Pihalni orkester MOL iz Lenarta in Rogisti Lovske zveze Maribor, program pa je povezovala radijska napovedovalka Darinka Čobec. Po slovesnosti je bilo prijetno družabno srečanje, na katerem so se članom zelene bratovščine pridružili mnogi domačini iz bliž- nje okolice, s katerimi lenarški lovci dobro sodelujejo. Za lovske kulinarične dobrote je poskrbel Stanislav Kegl, kuharski mojster, sicer tudi član LD Lenart, s so-delavci.

Foto

: M. A

rtnak

– G

rœa

Podatki o odvzemu medvedov na območju Slovenije in Hrvaške ka-žejo, da so prometne nezgode, ta-

koj za odstrelom, drugi najpomembnejši vzrok smrti medvedov v regiji. Gradnja prometnic poleg večjega tveganja za pro-metne nesreče s prostoživečimi žival-mi povzroča tudi omejevanje genskega pretoka ter zmanjševanje povezljivosti prostora za živali. Raziskave v Sloveniji so kot pomembno oviro za medveda pre-poznale primorsko avtocesto (predvsem odsek Vrhnika–Razdrto), ki razdeljuje slovensko populacijo medvedov na dva demografsko zelo ločena dela: severo- zahodni (pretežno alpski in predalpski) z majhno številčnostjo medvedov in spolnim razmerjem v prid samcem ter južni (dinarski) del populacije z večjo številčnostjo in gostoto medvedov. Takšna ovira lahko otežuje vzpostavitev vitalne, dobro povezane alpsko-dinarsko-pindske metapopulacije in tako pomembno vpliva


Foto

: M. K

rofe

l – D

iana

Povozi medvedov na cestah in æeleznicah

Analiza smrtnosti in akcijski načrt za preprečevanje povozov

Dandanes je človek glavni vzrok smrtnosti rjavega medveda. Poleg odstrela so pomemben vzrok smrti medvedov tudi prometne nezgode z vozili na cestah in železnicah. Prometne nesreče ogrožajo medve-de in tudi ljudi, ki so v njih udeleženi. Zato je preprečevanje trkov vozil z medvedi pomembno z vidika zmanjšanja smrtnosti medveda pa tudi za izboljšanje prometne varnosti. Tej problematiki v posebni akciji namenjamo pozornost tudi v okviru mednarodnega projekta, namenjenega varstvu rjavega medveda v vzhodnih Alpah in severnih Dinaridih, tj. Life DinAlp Bear. Za uspešno zmanjševanje povozov je treba najprej dobro razumeti problematiko. Zato smo opravili natančno analizo povozov medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem v zadnjih desetih letih in na podlagi pridobljenega znanja pripravili akcijski načrt za njihovo preprečevanje. Trenutno že potekajo prve projektne aktivnosti tudi na terenu. V prispevku predstavljamo anali-zo povozov z oceno njihovega pomena za razširjanje medvedje popu-lacije proti Alpam ter načrt, kako bomo v okviru projekta poskušali v naslednjih letih zmanjšati število povoženih medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem.

na ohranitveni status rjavega medveda na evropski ravni. Slovenski del populacije medvedov je namreč edini vir za narav-no širjenje medvedov v alpski prostor sosednjih držav.

Nova raziskavaZnano je, da se medvedi ne zmenijo

dosti za državne in druge administrativne meje, ki jih določamo ljudje, zato si z našimi sosedi (predvsem s Hrvaško) »de-limo« precejšen delež skupnih medvedov. S tega vidika je smiselno, da poskušamo čim več raziskav in projektov opravljati na čezmejni ravni. To je tudi pomemben vidik projekta Life DinAlp Bear in pri-čujoče raziskave, v katero smo vključili podatke o skupno 313 medvedih, ki so bili povoženi v Sloveniji (157 medve-dov) in na Hrvaškem (156 medvedov) v zadnjih desetih letih (2005–2014). Za večino teh medvedov smo imeli na voljo podatke o natančnem mestu (lokaciji)

in datumu povoza, spolu medvedov ter za medvede, povožene do vključno leta 2012 za Slovenijo in 2010 za Hrvaško, tudi natančen podatek o njihovi starosti. Slednjo so v referenčnem ameriškem laboratoriju določili na podlagi brušenja zob in štetja letnic v zobnem dentinu.


Slika 1: Število vseh povoženih medvedov po letih v obdobju 2005–2014 za območje Slovenije in Hrvaške. Z zvezdico (*) so označena leta z velikim obrodom bukve.

Slika 2: Število povoženih medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2005–2014 (po mesecih)

Slika 3: Prostorska razporeditev lokacij povozov medvedov v Sloveniji. Rumeno: avtoceste, rdeče: preostale ceste, zeleno: železnice (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)

Slika 4: Detajlni pregled lokacij povozov medvedov z datumi povozov na problematičnem odseku regionalne ceste Ljubljana–Kočevje pri Jasnici (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)

medvedov smo opazili, da se delež povo-ženih medvedk s starostjo zmanjšuje (v primerjavimi z mladimi je torej povoženih relativno manj starih medvedk glede na delež, ki jih živi v populaciji). To bi bilo lahko povezano z vedno več izkušnjami s prometom, ki si jih medvedke pridobijo v času življenja. Podoben vzorec na splošno velja tudi za samce, pri katerih pa smo opazili še posebno povečano dovzetnost za povoze pri eno- in dveletnih živalih. Ta starost ustreza tistemu življenjskemu obdobju, ko mladi samci zapuščajo svoj rodni domači okoliš in si iščejo nove-ga, kjer bodo preživeli odraslo obdobje (t. i. obdobje »disperzije«). Razliko v povprečni starosti povoženih medvedov med spoloma lahko torej razložimo z biologijo rjavega medveda, saj se pri tej vrsti zaradi širitvene strategije vrste in preprečevanja parjenja v sorodstvu samci odselijo iz rodnega domačega okoliša, medtem ko samice praviloma ostanejo blizu svojih mater.

Kdaj se zgodi najveœ povozov?

Število odvzetih medvedov na celotnem območju Slovenije in Hrvaške med posa-meznimi leti niha od 15 do 44 povozov na leto (slika 1). Pri tem lahko opazimo, da se nihanja med posameznimi leti po-večujejo v zadnjem obdobju in da so trendi enaki v obeh državah. Podatki so še posebno zanimivi, če jih združimo s podatki o letnem obrodu bukve. Izkaže se namreč, da je povozov manj v letih z izdatnim obrodom bukve. Razlog za to povezavo je v letih s pomanjkanjem žira verjetno v povečanem iskanju človeških virov hrane v okolici prometnic.

Če primerjamo sezonske razlike, opa-zimo dva viška v povozih, in sicer v

samic (Slovenija: 2,6 leta; Hrvaška: 2,3 leta) večja kot pri samcih (Slovenija: 1,3 leta; Hrvaška: 1,5 leta).

Glede na obstoječo sestavo populacije

To je omogočilo doslej najbolj natančen vpogled o vplivu povozov na populacijo medvedov ter dovzetnost za povoz glede na spol in starost medveda. Obenem smo lahko s pomočjo teh podatkov določili najbolj problematične cestne in železni-ške odseke v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo ključno za učinkovito usmerjanje aktivnosti na terenu.

Koliko in kateri medvedi poginejo v prometnih nesreœah?

Na območju raziskave je bilo v povpreč- ju zabeleženo 31,3 povoza medvedov na leto (15,7 v Sloveniji in 15,6 na Hrvaškem) (slika 1). To je 15 % vse zaznane smrtno-sti medvedov. V obeh državah je bil v obravnavemen obdobju najpomembnejši vzrok smrtnosti 80 % odstrel.

V obeh državah je bilo med povože-nimi medvedi več samcev (delež samic – SLO: 43 %, HR – 46 %, skupaj: 44 %). V obdobju, za katerega imamo na voljo natančne podatke o starosti medvedov, je bila srednja starost (mediana) povoženih


Slika 5: Problematični odsek železniške proge Ljubljana–Pivka pri Rakeku z označenimi lokacijami povozov medvedov (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)

Slika 6: Mesta (lokacije) povozov medvedov na primorski avtocesti pri postojnskih vratih (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo)

poznopomladanskem obdobju (maj–junij) in zgodnjejesenskem (avgust–oktober) (slika 2). Oba viška lahko razložimo z biologijo medveda. Pomlad je obdobje, ko se pri nas medvedi največ premikajo, kar je povezano predvsem z obdobjem parjenja. Več gibanja pomeni pogostejše prečkanje prometnic, s tem pa tudi po-večano verjetnost za trk z vozili. Drugi, še izrazitejši jesenski višek povozov je najverjetneje povezan z iskanjem hrane. Jeseni se medvedi intenzivno prehra-njujejo zaradi priprav na zimski dremež (t. i. obdobje »hiperfagije«). Izkušnje s terena kažejo, da medvedi kot prehranski oportunisti med iskanjem hrane redno obiskujejo smetnjake ob avtocestah in drugih prometnicah, kjer pogosto najdejo različne organske odpadke. Poleg tega medvedi pogosto obiskujejo železniške tire, kjer se hranijo z raztreseno koruzo in semenjem preostalih žit, ki se osipa s tovornih vagonov vlakovnih kompozicij ali pa jih na železnico privabijo ostanki povožene divjadi. Povečano število povo-zov v jeseni je zato verjetno povezano z večjim zadrževanjem medvedov v okolici prometnic v tem obdobju.

Kje je povoæenih najveœ medvedov?

V proučevanem obdobju se je 18 % povozov medvedov zgodilo na avtocestah, 37 % na magistralnih, regionalnih, občinskih in gozdnih cestah, 45 % pa na železniških progah (slika 3). V Sloveniji je bilo največ povoženih medvedov na železniških progah evidentiranih na od-sekih Postojna–Prestranek (14 povoženih medvedov), Logatec–Rakek (8) in nekaj

nadaljnje širjenje rjavega medveda v alpski prostor sosednjih držav že s preprečitvijo vseh povozov. Vendar bo to v praksi zelo težko doseči, zato bi bilo treba zmanjšati tudi druge vzroke smrtnosti ali pa povečati rodnost, ki bi se se lahko povečala pred-vsem s povečanjem deleža samic na tem območju (trenutno delež samic znaša le 30 %), kar pa je v veliki meri povezano z izboljšanjem povezljivosti alpskega prostora z jedrom populacije v Dinaridih. Pri tem je trenutno največji omejujoči dejavnik dokaj slaba prepustnost primor-ske avtoceste. V vsakem primeru pa bo ključno najprej zmanjšati število konflik-tov med medvedom in človekom v tem prostoru ter tako povečati sprejemanje medvedov s strani ljudi. K zmanjševanju konfliktov bomo poskušali prispevati tudi v okviru drugih akcij projekta DinAlp Bear, o katerih boste lahko brali v kateri izmed prihodnjih številk Lovca.

Kako bomo poskusili zmanjøati povoze medvedov v Sloveniji?

Na podlagi podatkov o mestih (lokaci-jah) in številu povozov rjavega medveda, terenskega ogleda in informacij predstav-nikov lovskih družin smo določili odseke, na katerih bomo opravili različne ukrepe za zmanjšanje števila povozov medvedov, hkrati pa tudi večjih vrst druge divjadi. Uporabili bomo naslednje ukrepe: (i) na državnih cestah in železniških progah postavitev zvočnih odvračalnih naprav, s katerimi imamo v Sloveniji že številne pozitivne izkušnje, ter (ii) dinamičnih prometnih znakov, ki jih bodo aktivirali cesti se bližajoči medvedi oz. druge večje vrste prostoživečih živali; (iii) postavitev električne ograje na avtocestah.

Izbrani odseki so:• na državni cesti Ljubljana–Kočevje:

odsek med krajema Koblarji in Nove Ložine (1,8 km), okolica Gornjih Ložin (1,4 km), odseka med Ortnekom in Žlebičem (1,5 km) ter med Turjakom in Rašico (1,3 km). Na dva odseka (pri Jasnici in med Ortnekom ter Žlebičem) bomo namestili dinamične prometne zna-ke, ki s svetlobnimi signali obvestijo voznike o potencialni nevarnosti,• na avtocesti Ljubljana–Postojna: od-

sek med izvozoma Unec in Logatec (10 km) ter odsek med viaduktom Ravbarkomanda in izvozom Unec (5 km), • na železniški progi Ljubljana–

Postojna med Rakekom in Uncem (3 km) in na železniški progi Postojna–Pivka med Postojno in Prestrankom (5 km).

Miha Krofel, Samar Al Sayegh Petkovšek, Đuro Huber, Marko Jonozovič, Tina Ličina, Boštjan

Pokorny, Zoran Pavšek, Slaven Reljić, Matija Stergar, Klemen Jerina

100 m južno od Rakeka (5). Izmed cest je daleč najbolj problematična državna cesta Ljubljana–Kočevje, še zlasti med Turjakom in Rašico (4 povoženi medvedi), Prilesjem in Gornjimi Podpoljanami (3), Dulami in Rašico (5), Dolenjo vasjo in Gornjimi Ložinami (območje Jasnice; 5 medvedov; Slika 4) in Novimi Ložinami ter Koblarji (4). Največja smrtnost med-vedov na avtocestah je na primorski avto-cesti, in sicer na območju Loma (2), po-stojnskih vrat (4), okolici Razdrtega (2) ter med Divačo in Kozino (2). Problematična je tudi dolenjska avtocesta, še zlasti med Grosupljem in Ivančno Gorico (4).

Vpliv povozov na alpski del medvedje populacije

Modelni izračuni za alpski del slo-venske medvedje populacije nakazujejo, da ocenjena povprečna letna smrtnost (8,8–9,3 odvzetih medvedov/leto) presega povprečno letno rodnost (7,1 rojenega medveda/leto) na tem območju. V pri-meru zaprte populacije (če alpski del ne bi bil povezan z osrednjim območjem v Dinaridih) bi se alpski del populacije vsako leto zmanjšal za približno 4 %. To pomeni, da alpski del medvedje po-pulacije demografsko ni samoobnovljiv in je trenutno ponor za populacijo. Zato ob trenutni stopnji smrtnosti dolgoročno lahko preživi le ob stalnem dotoku novih osebkov iz osrednjega (dinarskega) dela populacije jugovzhodno od avtoceste.

Povozi predstavljajo 24–27 % evidenti-rane smrtnosti v alpskem območju. Model je pokazal, da bi bilo mogoče zagotoviti številčno samooskrbnost alpskega dela populacije in tako povečati možnosti za


Slika 7: Povoz je drugi najpomembnejši vzrok smrti medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpogosteje so povoženi mladi medvedi.

Foto

: M. K

rofe

l

Podatke o velikosti sku-pin smo pridobili na po-vršini okoli 55.000 ha

v obdobju od leta 2001 do 2009 z opazovanjem jelenja-di v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Opazovanja so opravljali re-virni lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Kozorog -

prostorska združitev istovrst- nih živali, v kateri noben ose-bek ni bil od drugega oddaljen več kot 50 m. Pri taki razdalji so živali praviloma v vidnem stiku in pogosto prek njega usklajujejo svoje gibanje (Shi s sod., 2005).

Podatke o okoljskih spre-menljivkah smo pripravili na

mestu/lokaciji, številu opažene jelenjadi v skupini in sestavi skupine. Mesto opazovanja je bilo zapisano s krajevnim imenom in navedbo kvadran-ta velikosti 100 ha. V analizo smo vključili 3.695 podatkov opažene jelenjadi v obdobju od leta 2004 do 2009. Skupina je bila določena kot (trenutna)

Kamnik in nekateri člani lovskih družin (LD) Jezersko, Storžič, Tržič in Udenboršt ob vsakodnevnih rednih obhodih lovišča, pri lovu jelenjadi in tudi pri lovu druge divjadi ter ob drugih aktivnostih pravi-loma v jutranjih in večernih urah. V opazovalne obrazce so beležili podatke o datumu, uri,


Foto

: M. M

aste

rl –

Dia

na

Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi v vzhodnih Karavankah

in Kamniøko-Savinjskih AlpahV enem od objavljenih prispevkov (Lovec, 1/2014) smo predstavili velikost skupin jelenja-di in njihovo sestavo v različnih obdobjih leta, ki smo jo proučevali v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. V nadaljnjih prouče-vanjih pa smo želeli ugotoviti, kateri od okoljskih dejavnikov najbolj vplivajo na velikost skupin. V obdelavo smo vključili devetnajst različnih okoljskih spremenljivk in spremenljivke gostote jelenjadi, letnih obdobij in sestave posegov v (sub)populacijo z odstrelom. Rezultati analize kažejo, da na velikost skupin jelenjadi vplivajo okoljske spremenljivke, povezane s količino hrane

in kakovostnim kritjem pred vznemirjanjem, go-stota jelenjadi na lokalnem in (sub)populacijskem nivoju, letna obdobja z vegetacijskimi spremembami v povezavi z biološkimi značilnostmi jelenjadi kot vrste ter sestava posegov v (sub)populacijo z odstrelom. Največje so mešane sku-pine (njihova velikost je bila M = 5,10 živali), sledijo skupine košut (M = 3,20 živali), jelenov (M = 2,23) in nato (skupine) enoletne jelenjadi (M = 1,24) in telet (M = 1,07). V primerjavi z velikostjo skupin jelenjadi v novembru-decembru je njihova velikost manjša v obdobjih junij, julij-avgust in september-oktober.

temelju lastnih podatkovnih baz, vanje pa smo vključili tudi druge javno dostopne podat-kovne baze. Prostorska enota je bila enaka prostorski enoti zbiranja podatkov v loviščih opaženih živali (skupin). Na temelju drugih podobnih raziskav ter poznavanja značilnosti ekologije jelenjadi smo ana-lizirali spremenljivke, ki so predstavljene v preglednici 1. Poleg okoljskih spremenljivk smo v raziskavo vključili tudi podatke o populacijski gostoti, ki določa razpoložljivost pre-hranskih virov in njihovo po-razdelitev med posamezne ži-vali. Nekateri avtorji (Thirgood 1996, Shi et al. 2005, Blank et al. 2012, Vander Wal et al. 2013) namreč ugotavljajo, da je velikost skupin odvisna tudi od populacijske gostote. Iz šte-vilnih analiz velikosti skupin jelenjadi v drugih okoljih in tudi iz naše predhodne anali-ze podatkov (Hafner 2014) je razvidno, da se velikost sku-

sestavi odstrela. Podatke smo obdelali z ustreznimi statistič-nimi metodami.

Velikost skupin se zmanjøuje z manjøanjem deleæa kmetijskih povrøin

Kmetijske površine (v ob-močju razširjenosti proučevane jelenjadi so to predvsem trav-niki in pašniki) nudijo večjo ponudbo (količino) hrane v primerjavi z gozdovi. Ker so tudi vzdrževani (košnja, paša), so tudi zato (kakovost hra-ne) bolj priljubljeni. Manjše družinske skupnosti košut, telet in enoletne jelenjadi se na njih združujejo, zato je na takšnih večjih prehranskih krpah mogočeopaziti večje skupine. Podobno zakonitost pri pojavljanju večjih skupin v bolj odprtih habitatih za navadno jelenjad ugotavljajo tudi drugi avtorji (npr. Clutton-Brock et al. 1982, Jeppesen 1987). Thirgood (1996) je pri damjaku (Dama dama) v južni Angliji ugotavljal, da je bila velikost skupin damjačjih samic v vseh letnih obdobjih večja v odprtih kot v zapr-tih habitatih. Isti avtor tudi ugotavlja, da so bile skupine damjaka v velikih gozdnatih sestojih majhne. Skupine v velikih gozdnatih sestojih očit- no izgubijo svojo povezanost, kar povzroči preoblikovanje v manjše skupine. V kmetijski krajini, kjer so zaplate gozdov manjše, se v gozdovih skupi-ne ne razdelijo (po hranjenju na odprtih površinah), zato so bile v takšni krajini tudi v gozdovih večje (Thirgood 1996). Podobne ugotovitve za damjaka navaja LaGory (1986). Barrette (1991) za čitala (Axis axis) v Šrilanki ugotavlja bistveno večje (ne-kajkrat večje) skupine v odprti pokrajini (odprti preriji) kot v gozdovih. Skupine so bile bistveno večje v deževni sezoni kot v sušni.

Creel in Winnie (2005) za populacijo ameriškega vapitija (Cervus canadensis) ob prisotnih plenilcih (volk) ugotavlja-ta, da se velikost njihovih sku-pin veča z večjo oddaljenostjo od kritja, kar se največkrat raz-

oblikujejo glede na socialne značilnosti vrste, smo v raziskavo vključili pet različnih socialnih skupin, podobno kot npr. Bowyer (1984), Bonenfant et al. (2004), Shi et al. (2005). Iz predhodne analize (Hafner 2014) smo tudi ugotovili, da se velikosti različnih socialnih skupin značilno razlikujejo. Oblikovali smo I. skupine sa-mic, II. skupine samcev, III. mešane skupine, IV. skupine enoletnikov in V. skupine te-let. Velikost skupin je odvisna tudi od sestave populacije (npr. Bender, 1996). Na njeno sestavo vplivamo tudi s sestavo odvzema (odstrela), zato smo v raziskavo vključili podatke o

pin spreminja tudi v različnih obdobjih leta. Ob upošteva-nju fenoloških (vegetacijskih) ciklov ter bioloških ciklov pri jelenjadi kot vrsti smo iz zbra-nih podatkov oblikovali šest obdobij, podobno, kot so jih razvrstili tudi nekateri drugi avtorji (npr. Bender in Haufler, 1999), in sicer (zima) janu-ar–marec, (pred poleganjem) april–maj, (poleganje) junij, (po poleganju) julij–avgust, (parjenje) september–oktober in (po parjenju) november–de-cember. Ker se skupine živali


Preglednica 1: Analizirane okoljske spremenljivke

Opis neodvisne spremenljivke Koda spremenljivke Enota Vir

podatkov Nadmorska višina NADM_V m ZGSNagib NAGIB % ZGSKamnitost KAM % ZGSSkalnatost SKAL % ZGSDelež kmetijskih površin (MKGP, 2002; šifra 1000) RABA_1 % MKGP

Delež mladovja (rf. 1) MLAD_% % ZGSDelež drogovnjakov (rf. 2) DROG_% % ZGSDelež debeljakov (rf. 3) DEB_% % ZGSDelež sestojev v obnovi (rf.4) POMLAJ_% % ZGSLesna zaloga LZSKU_HA m3/ha ZGSDelež iglavcev IGL_% % ZGSDelež smreke v lesni zalogi SMREKA_% % ZGSDelež bukve v lesni zalogi BUKEV_% % ZGSGostota gozdnih cest GCE_MHA m/ha ZGSGostota javnih cest JCE_MHA m/ha ZGSIndeks pestrosti gozdnih združb v kvadrantu ZDR_PEST ZGS

Razdalja najbližje gozdne ceste do središča kvadranta RAZ_GC m ZGS

Razdalja najbližje javne ceste do središča kvadranta RAZ_JC m ZGS

Razdalja najbližjega krmišča do središča kvadranta RAZ_KRMI m ZGS

ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano

Z manjšim deležem kmetijskih površin (travniki, pašniki) se zmanjšuje velikost skupin jelenjadi.

Pozimi so skupine večje.

Foto

: J. P

apeæ

Foto

: J. P

apeæ

laga kot protiplenilski odziv. Avtorja prav tako navajata, da ta ugotovitev velja le v prime-rih oz. dneh, ko volkov ni v bližini. Ob njihovi prisotnosti so bile velikosti skupin majhne ne glede na oddaljenost jele-njadi od kritja. Avtorja menita, da je povečevanje skupin v oddaljenosti od kritja v dneh, ko volkov ni bilo v bližini, predvsem prehranjevalni in ne protiplenilski odziv. Bertram (1978) in Geist (1982) nava-jata, da je izogibanje plenjenju najverjetnejši vzrok večanja velikosti skupin v bolj odprtih habitatih (s skromnejšim kritjem). Predvidevajo, da je za veliko žival, kakršna je npr. jelen, manj verjetno, da bo opažena v gostem kritju, če je sama ali v majhnih skupini. Nasprotno pa so na odprtih območjih veliki kopitarji pre-veliki, da bi se lahko skrili, ko se hranijo. Zato se velike skupine jelenjadi zadržujejo bolj na odprtih površinah, kjer lahko več živali (v skupini) intenzivneje opreza glede pri-stnosti plenilcev. Verjetnost, da bo žival uplenjena v takšni skupini, je sorazmerna s števi-lom osebkov v skupini (Hirth 1977). Zato so se povezave v velike skupinah izkazale za uspešnejše v primerjavi s po-sameznimi živalmi na odprtih površinah.

Oblikovanje večjih skupin na bolj odprtih površinah pa ne velja vedno za skupine vseh vrst in v vseh habitatih. Bender in Haufler (1996) npr. ugotavljata, da se velikost skupin ni spreminjala tudi obratno, s spreminjanjem gostote kritja. Verjetno zato, ker je bilo na območju aktivnosti jelenjadi povsod dovolj kritja in verjetno tudi zaradi manj plenilcev. Barja in Rosellini (2008) za okolje s prisotnimi volkovi pri jelenjadi nista odkrila, da bi sestava habitata (odprtost-zaprtost) pogojevala velikost skupin. V naši proučevani (sub)populaciji, v kateri so ple-nilci (volk) odsotni že skoraj stoletje, povezujemo opažanja večjih skupin jelenjadi na več- jih travnih površinah bolj zara-di večjih količin in kakovosti hrane kot z združevanjem, ki bi bilo povezano s protiplenilsko strategijo.

kot nekatere druge spremen-ljivke (vegetacijske) zgradbe prostora in nekatere podnebne spremenljivke (višina in traja-nje snežne odeje). Tudi inten-ziven lov je namreč povzročil povečanje živali v skupinah, čeprav se je gostota jelenjadi manjšala. Isti avtor tudi navaja, da je pri velikem pritisku na jelenjad zaradi lova, katerega namen je zmanjšanje gostote, zato potrebna dobršna mera previdnosti. Taka dejavnost se namreč pri živalih te vrste odrazi z vedenjskimi in ekološ- kimi spremembami, kar lahko vpliva na uravnovešenost lo-kalnih populacij, še posebno v okoljih, kjer živijo tudi velike zveri. Lovska dejavnost pov-zroča tudi zmanjšano uporabo travnatih površin in poveču-je rabo gozdov (Morgantini in Hudson 1985, Peek et al. 1982). Podobno tudi druge oblike človeškega vzemirjanja (ne samo z lovom) vplivajo na pogostost pojavljanja živali (oz. njihovih skupin) v dolo-čenem prostoru, npr. gibanja, odselitve (Edge in Marcum 1985), spremembe velikosti skupin, način rabe habitatov (Millspaugh et al. 2000) ipd.

V viøjih nadmorskih viøinah so bile opaæene veœje skupine

V povezavi z izogibanjem motnjam bi lahko navedli tudi ugotovljeno večjo velikost skupin jelenjadi v odvisnosti od večje nadmorske višine. Za sredogorje in gorski svet sta

gobarjenje, preostale oblike rekreacije …), med njimi je prav tako vznemirjanje zaradi lova. Zato je razumljivo večje osredotočenje jelenjadi in po-sledično oblikovanje večjih skupin na območjih, kjer je vznemirjanje manjše in kjer je ustreznejše kritje. Jedrzejewski et al. 2006 npr. ugotavlja, da na oblikovanje večjih skupin jelenjadi zelo vpliva aktivnost ljudi; ta vpliv je celo močnejši

Veœje skupine so bile opaæene v predelih z ustreznejøim kritjem

Ugotovili smo, da so se večje skupine pojavljale v prostoru z večjim deležem drogovnjakov. To ugotovitev povezujemo z večjo kakovostjo kritja, saj površinsko večji obseg dro-


govnjakov nudi večje možnosti kritja več živalim. Omenjena zakonitost je verjetno še po-sebno pozitivna v povezavi z bližino prehranskih krp (bliži-na kritja in bližina hrane). V povezavi z varnostnim kritjem in izogibanjem vznemirjanju navajamo v raziskavi ugotovljeno značilnost oblikovanja manjših skupin jelenjadi tudi v povezavi z večjo gostoto gozdnih cest, pa tudi oblikova-nje večjih skupin v odvisnosti od večje oddaljenosti od njih. Gozdne ceste vnašajo v prostor nekatere oblike vznemirjanja (vznemirjanje motornih vozil,

Jeleni oblikujejo manjše skupine kot košute.

»Skupine« telet ali enoletnih živali so najmanjše (najpogosteje so posamične živali), saj so te starostne skupine praviloma pridružene košutam – materam.

Foto

: J. P

apeæ

Foto

: J. P

apeæ

značilni manjša gostota javnih cest in večja medsebojna odda-ljenost od naselij kot v nižjih nadmorskih višinah. Obenem je za tako območje značilen večji delež gozdov, kar je že samo po sebi (ne glede na obseg motenj) primernejše življenjsko okolje jelenjadi. Jerina (2003, 2006) ugotavlja, da se verjetnost rabe prostora napredujoče veča z njegovo oddaljenostjo od glavnih cest. Spremljana jelenjad se je iz-razito izogibala predelom, ki so bili blizu glavnih cest in naselij. V bližini cest pa je, pogosteje kot sicer, za kritje uporabljala sestoje v razvojni fazi mladovij. V povezavi z nadmorsko višino navajamo tudi opažanje večjih skupin jelenjadi v območjih, ki so bolj kamnita, ter manjših skupin v bolj skalovitih območjih. Večja kamnitost je značilna za nekatere gozdne združbe,

tudi lanske mladiče (enoletne jelene – šilarje in košute – juni-ce). Skupine se razbijejo, zato je v tem času mogoče opažati manjše skupine in večji de-lež posamičnih živali. Košute polegajo teleta večinoma v juniju, veliko jih je pritajenih v kritju, zato so tedaj skupine še vedno majhne. V juliju in avgustu je posamezna teleta že opaziti ob košutah, lanske živali pa se večinoma še ne pri-družijo skupinam. September in oktober sta meseca parit- ve. Tedaj je sicer nekaj eno-letnih živali spet pridruženih skupinam samic, vendar pa v proučevanem območju ni bilo vedno opaziti le velikih (paritvenih) haremov, pač pa pogosto tudi posamično košuto z jelenom. September in okto-ber sta meseca začetka lova na jelenjad, zato se postopno zmanjšuje velikost skupin. Kljub vedno večjim pritiskom za odstrel jelenjadi v jesenskih mesecih pa se v novembru in decembru jelenjad začne premikati na območja zimo-vališč, kjer se združuje v večje skupine. Površinsko so taka območja manjša kot poletna območja aktivnosti populacije, na njih so tudi urejena krmišča za zimsko krmljenje. Zato je v tem času in tudi v naslednjih zimskih mesecih največja ve-likost skupin jelenjadi.

Podobne zakonitosti spremi-njanja velikosti skupin navad-ne jelenjadi (pa tudi nekaterih drugih vrst jelenov) glede na letno obdobje (sezono) navaja-jo tudi drugi avtorji. Bender in Haufler (1999) za ameriškega vapitija (Cervus canadensis), ki ni bil podvržen selitvam, ugotavljata, da so bile meša-ne skupine največje pozimi, najmanjše pa v času poleganja vapitijevih košut, po polega-nju in pred parjenjem – ru-kom. Jedrzejewski et al. 2006 ugotavlja, da so bile skupine navadne jelenjadi, košut in jelenov, vedno večje pozimi kot poleti. Thirgood (1996) za damjaka v južni Angliji na-vaja, da se je velikost skupin samic spreminjala sezonsko: največje vrednosti je dosegala pozimi in spomladi, najmanjše pa poleti in jeseni. Pri divjih kozah (Capra hircus) na otoku Rhum (Shi et al., 2005) se je

skupin zaradi večje skalovi-tosti terena zato povezujemo bolj z njegovo primernostjo za gamsa (in muflona), pa tudi z dejstvom, da je v območjih z večjo skalovitostjo v gozdnem okolju (prehranska) no-silnost prostora (manj mladih razvojnih faz gozda, manj kmetijskih površin) verjetno manjša kot v manj skalovitih območjih. To prav tako lahko vpliva na manjše število živali na enoto površine skalovitega okolja in s tem posledično na oblikovanje manjših skupin. Z večjo prehransko ponudbo lahko povezujemo v raziskavi ugotovljeno oblikovanje več-

v katerih se jelenjad pogosteje zadržuje, še posebno na plano-tah. Z večjo nadmorsko višino se (sicer šibko) povečuje tudi kamnitost terena, medtem ko tega ne moremo trditi za skalo-vitost. Zmanjševanje velikosti


jih skupin jelenjadi v bližini krmišč. Jerina (2006) nava-ja, da krmišča zelo in več-stransko vplivajo na jelenjad. Ugotavlja, da je prostorska razporeditev krmišč med vse-mi obravnavanimi neodvisnimi spremenljivkami najizraziteje pogojevala celoletno prostor-sko razporeditev jelenjadi, pa tudi razlike v njeni sezonski prostorski razporeditvi. Pozimi se je jelenjad zbirala okrog krmišč, v toplem delu leta pa je uporabljala njihovo širšo okolico.

Tudi pozimi so skupine vedno veœje

Skupine so v juniju, juliju–avgustu ter septembru–oktobru manjše kot v novembru–de-cembru. Pred poleganjem, že maja, se samice odmaknejo od (večjih) skupin, odganjajo pa

V bližini gozdnih cest in v območjih z njihovo večjo dolžino (gostoto) so skupine jelenjadi po navadi manjše.

V okolju z obsežnejšimi gostimi sestoji (dobro kritje) so skupine jelenjadi praviloma večje.

V višjih nadmorskih višinah, kjer je manj vznemirjanja, so skupine jelenjadi večje. Prav tako so skupine večje v bližini krmišč.

Foto

: M. H

afne

r

Foto

: M. H

afne

r

Foto

: M. H

afne

r

velikost skupin spreminjala med letom, avtor pa ugotavlja ravno nasprotno kot nekateri drugi: skupine teh živali so bile najmanjše pozno pozimi in zgodaj spomladi, čez po-letje se je velikost večala in bila največja v času parjenja v avgustu in septembru.

Vpliva tudi gostota populacije

Vpliv gostote populaci-je smo proučevali s spre-menljivko gostota odvzema na lokalnem (kvadrant) in širšem (lovišče) oziroma (sub)populacijskem območ- ju. V prvem delu raziskave smo ugotovili, da se velikost skupin povečuje z večjo gostoto odvzema v loviščih, pa tudi z večjo gostoto odvzema v kvadrantih. V tretjem delu ana-lize smo odkrili, da se velikost skupin povečuje z večjo gostoto odvzema na (sub)populacijski ravni. Podobne ugotovitve so odkrili tudi številni drugi av-torji pri jelenjadi in drugih kopitarjih. Vander Wal et al. (2013) ugotavlja, da gostota populacije pri vapitiju (Cervus canadensis) zelo vpliva na socialno vedenje in velikost skupin. V populaciji, kjer je bila gostota poskusno zmanj-šana od 1,20 na 0,67 živali/ km2, je bilo ugotovljeno, da samice kažejo pozitiven odziv v velikosti skupin pri gostoti populacije > = 0,70, najmanjšo velikost skupin pa so dosegale pri gostoti < = 0,70 živali/km2. Spremembe v velikosti skupin so bile v povezavi s populacij-sko gostoto tudi pri samcih, vendar je bila odvisnost šib-kejša kot pri samicah. Raman (1997) pri čitalu (jelenu aksisu) (Axis axis) v Indiji prav tako ugotavlja, da je bila velikost skupin v pozitivni odvisnosti s populacijsko gostoto, po-dobno kot na Japonskem pri sika jelenjadi (Cervus nippon) ugotavlja Borkowski (2000). Blank et al. (2012) pri gazelah (Gazella subgutturosa Guld., 1780) ugotavlja, da populacij-ska gostota vpliva na velikost skupin, vendar je vpliv šibak. Vpliv letnega razmnoževalne-ga cikla (obdobje ruka) je na velikost skupin bolj vplival kot populacijska gostota. Tudi pri

teh letih v nekaterih revirjih in loviščih delež mladih živali v odvzemu v primerjavi s prejš- njimi leti zmanjšal, povečal pa se je delež odvzetih košut. V socialnem pogledu odstrel odrasle košute iz večje skupi-ne povzroči razbitje tropa na manjše dele. Tudi če je bilo tele predhodno že odstreljeno, se v primeru odstrela košute njena enoletna žival praviloma odloči od skupine.

Miran Hafner, spec., univ. dipl. inž. gozd.

[email protected]

Blaž Černe, univ. dipl. inž. gozd.

[email protected]

(OP.: Prispevek je v celoti objavljen v Gozdarskem vest- niku 73, št. 3, kjer je naveden tudi seznam uporabljenih vi-rov).

raziskavi smo ugotovili, da se z večjim deležem mladih (telet in enoletnih) živali v odvzemu povečuje velikost skupin, ob večjem deležu košut (dveletnih in starejših) v odvzemu pa se velikost skupin zmanjšuje. Ugotovljene zakonitosti so v povezavi s prejšnjim načinom načrtovanja in upravljanjem z jelenjadjo v nekaterih revirjih in loviščih lovskih družin pro-učevanega območja. V prvih letih proučevanj (ko letnih načrtov lovišč še ni bilo treba dosledno uresničiti) je bila v nekaterih loviščih in revirjih mlada jelenjad v odvzemu zastopana v velikem deležu, tudi na račun načrtovanega odvzema dveletnih in starejših košut. Odstrel telet in enoletne jelenjadi večjih skupin se pra-viloma še ni »razdelil«, saj so njihove matere ostale pridru-žene večjim skupinam. Za to obdobje so bile srednje vrednosti velikosti skupin večje v primerjavi s kasnejšimi leti (Hafner 2014), verjetno zaradi večje gostote jelenjadi pa tudi omenjenega razloga. V zadnjih letih proučevanega ob-dobja so bile opazne večje tež- nje po zmanjšanju (pre)velike številčnosti jelenjadi, obenem pa je bila s spremembo za-konodaje uvedena zahteva po obvezni uresničitvi letnih načrtov odstrela. Zato se je v

divjih kozah na otoku Rhum na Škotskem so v velikosti skupin med posameznimi ob-dobji ugotovili razlike, ki so bile najverjetneje povezane s spremembami velikosti popu-lacije (Shi et al., 2005).

Velikost skupin se spreminja tudi glede na vrsto posegov v populacijo z odstrelom

Z odstrelom vplivamo (po-leg na gostoto) tudi na sestavo populacije, s tem pa na socialne odnose in posledično na sestav in velikost skupin. Več kot je v populaciji samic in mladih živali, večje so pravi-loma skupine, saj samice in mlade živali bolj težijo k zdru-ževanju v skupine kot samci ali starejše živali. Podobno velja tudi za spolno razmerje odraslih živali. Bonenfant et al. (2004) je npr. ugotovil, da se z večjim spolnim razmerjem odraslih samcev (starejših od 5 let) v primerjavi z odraslimi samicami (starejše od 2 let) manjša velikost (paritvenih) haremov, obenem pa se pove-čuje njihovo število. Podobne zakonitosti zmanjševanja pa-ritvenih haremov je ugotovil tudi Bender (1996). V naši


Foto

: L. S

kvar

œa –

Dia

na

ZAHVALA Zahvaljujemo se revir-

nim lovcem LPN Kozorog - Kamnik in članom lovskih družin LD Jezersko, LD Storžič, LD Tržič in LD Udenboršt, ki so so-delovali pri opazovanju je-lenjadi in nam posredovali podatke.


Avstrija: V sosednji državi so v lovskem letu 2014/15

uplenili 951.677 glav jelenjadi (– 11 % kot v lovskem letu 2013/ 14), 368.054 glav srnjadi (– 1,5 %), 19.690 gamsov (+ 3 %), 2.637 muflonov (+ 4 %), 776 sika jelenjadi (+ 4 %), 930 damjakov (+ 15 %), 530 kozorogov (+ 9 %), 32.559 divjih prašičev (– 2 %), 116.135 poljskih zajcev (+ 53 %), 2.775 divjih kuncev (+ 111 %), 7.433 alpskih svizcev (+ 5 %), 7.422 jazbecev (– 1 %), 64.107 lisic ( + 18 %), 21.932 kun (+ 6 % ), 15.540 velikih podlasic (+ 51 % ), 4.516 dihurjev (– 7 %), 70.444 fazanov (+ 32 %), 4.098 poljskih jerebic (– 30 %), 2.544 slok ali velikih kljunačev (+ 2 %), 14.650 divjih golobov (– 2 %), 57.663 divjih rac (– 15 %), 2.114 divjih gosi (– 2 %), 775 črnih lisk (– 7 %), 186 divjih petelinov (– 58 %), 1.529 rušev-cev (+ 6 %), 111 gozdnih jerebov (+ 6 %), 36 rakunastih psov in 7 rakunov. Evidentirane izgube v istem letu pa so znašale 2.887 glav jelenjadi, 66.778 glav srnjadi (od tega 56 % v prometu), 1.063 gam-sov, 103 muflonov, 55 damjakov, 34 kozorogov, 869 divjih praši-čev, 32.382 poljskih zajcev (od tega 70 % v prometu), 494 divjih kuncev, 1.351 jazbecev, 3.830 lisic, 13 rakunastih psov, 1 rakun, 11.516 fazanov (od tega 61 % v prometu), 471 poljskih jerebic, 39 divjih petelinov, 23 ruševcev, 35 gozdnih jerebov… V istem letu je bilo izdanih 123.283 letnih lovnih kart (+ 3,3 %), 11.133 lovnih kart za lovske goste (– 12 %), lovili so v 12.227 loviščih (od tega 40 % v velikosti do 300 ha, 17 % v veli-kosti 301-500 ha, 22 % v velikosti 501-1.000 ha in 20 % večjih od 1.000 ha), 116 živalskih vrtov in obor (kar je 28 % manj kot v lovskem letu 2013/14).

(Statistik Austria; Jagdstatistik 2014/15)

Nemčija: V zvezni deželi Saš- ka-Anhalt so v bližini kraja

Diesdorf prvič potrdili prisotnost protiteles bolezni Aujeszkega pri uplenjenem divjem prašiču. Veterinarji so takoj pozvali lovce k zbiranju vzorcev krvi uplenjenih divjih prašičev. Na tak način naj bi pridobili podatke o stanju in razširjenosti te bolezni v pokra-jini. Bojijo se predvsem možno-sti prenosa bolezni na domače prašiče. Prav tako opozarjajo na izogibanje stikov lovskih psov z

Na kratko iz tujega tiska …

uplenjenimi divjimi prašiči, saj je bolezen lahko smrtno nevarna tudi za pse in druge mesojede živali. Ob tem še zapišimo, da so v nekaterih drugih evropskih državah ugotavljali bistveno več- je odstotke prisotnosti protiteles omenjene bolezni pri uplenjenih divjih prašičih.

(Wild und Hund internet)

Avstrija: V bližini kraja Im- stemberg na Tirolskem je

pri spravilu uplenjene divjadi s pomočjo vitla na avtu nastala tra-gična nesreča 56-letnega Švicarja. Nesrečni lovec je želel s pomočjo vitla izvleči uplenjeno divjad, a je njegov avto potegnilo s ceste navzdol v dolino. Voznik je pri prevračanju padel iz avtomobila in se smrtno ponesrečil.

Nenavadna kraja pa se je zgo-dila v bližini kraja St. Jakob na vzhodu Tirolske, kjer je neznanec uplenjenemu jelenu, ki je ležal pred lovsko kočo, odrezal eno od obeh vej rogovja in zbežal. Med tem časom so lovci sedeli v koči in proslavljali uplenitev.

(Jagen Weltweit internet)

Francija: Nesreča pri lovu je nastala tudi v pogorju

Belledonne, kjer je 61-letni lo-vec zamenjal 20-letnega študenta geografije, ki je bil oblečen v rja-va oblačila, s srno in ga ustrelil.

za katerega preparator ni mogel dokazati dokumentov o izvoru oz. legalnosti uplenitve. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da je risa preparatorju prinesel neki lovec, ki pa nelegalnega odstrela ni priznal. Toda nekoliko kasneje je 64-letna žena omenjenega lovca, prav tako lovka, priznala, da je pri lovu risa zamenjala za lisico in ga po po-moti ustrelila. Sodišče je omenjeni lovki odredilo trimesečno pogojno zaporno kazen in denarno globo v višini 2.880 EUR. Prav tako ji je naložilo plačilo nadomestila škode narodnemu parku Kalkalpen, od koder je ris izviral, v višini 12.101 EUR. Lovka se je na tako visoko kazen pritožila, vendar višje sodi-šče o tem še ni odločalo.


Švica: V bližini kraja Böttstein v kantonu Aargau je neznani

voznik v noči na 8. oktober na polju povozil tri ozimce in svinjo, ki so jo zelo poškodovano kasneje morali ustreliti. Po pregledu mesta dogodka je policija našla dokaze vožnje z avtomobilom (kolesnice) za omenjenim tropom divjih prašičev in tudi vsa mesta na polju, kjer so bili divji prašiči povoženi). Policija neznanega storilca še išče.


Pripravil: mag. Janko Mehle

Foto

: J. P

ap

V nemški pokrajini Saška-Anhalt so veterinarji pri uplenjenem divjem prašiču ugotovili protitelesa na bolezen Aujeszkega, zato so lovce pozvali k zbiranju vzorcev krvi uplenjenih divjih prašičev.

Pri tem je bila poškodovana še ena oseba.


ZDA: Potem, ko so v zvezni deželi Florida prvič po letu

1994 dovolili odstrel črnih med-vedov/baribalov (Ursus ameri-canus), so jih lovci v samo dveh dneh uplenili okrog tristo, kolikor je tudi znašala dovoljena kvota. Odstrel je bil sicer načrtovan za obdobje sedmih dni, vendar so morali lov že po dveh dneh usta-viti. Na Floridi naj bi sicer živelo okrog tri tisoč črnih medvedov. Za omenjeni sedemdnevni lov je sicer lovno pravico pridobilo kar 3.700 lovcev, omejitev pa je znašala en medved/lovca, prav tako so morali uplenjeni medvedi tehtati več kot 45 kg, s čimer so želeli preprečiti, da bi lovci odstreljevali mladiče. Vlada je s prodajo licenc/dovolilnic za odstrel črnih med-vedov zaslužila kar 376.900 US$. Omenjeni denar bodo namenili za izboljšanje načinov varovanja pred črnimi medvedi (izboljšanje ureditve smetišč in odlaganja od-padkov, zmanjševanje možnosti konfliktov …).


Avstrija: V bližini kraja Linz so pri inšpekcijskem nadzoru

preparatorja v njegovi zamrzoval-ni skrinji našli zmrznjenega risa,

»Ne, poletno dlako ima.« »Zakaj si jo pa potlej ustrelil?« »Lovec sem, lovci pa lisice tudi

streljamo,« sem mu odvrnil, v sebi pa

Šele kasneje, ko je o zapuščeni solni-ci pravil prijatelju, je lovec izvedel, da je zanjo skrbel njegov pred letom umrli oče …

Vzorci v æivljenju se ponavljajo

Pred časom sem se pogovarjal z lovcem, ki mu je bilo dano dolgo in bogato življenje. Že njegov oče je bil lovec, veselje za lov je preskočilo z očeta nanj, z njega pa na sina, ki ga je na lovu spremljal že zmalega. Fanta je vpeljeval v lov, kot je njegov oče njega. In je rekel: »Vzorci v življenju se po-navljajo. Sin je postal moj prvi in edini pravi lovski tovariš, mnogo več kot le sin …«

In spomnil sem se: meni se je to zgo-dilo.

Sina sem le pregovoril, da je v zre-lem avgustu, pod večer, šel z mano na obhod po lovišču. Toplo mi je bilo v duši, ko sva tiho stopala po gozdu. ‘Morebiti je le kaj lovske krvi v njem,’ sem pomislil.

Zdaj pa zdaj sva tiho postala in po-slušala v gozd. Čutil sem, da se v fantu

drugo za drugo, počistita mrtvo listje in odpadle veje okoli njih in razbirata sle-dove, ki so jih za sabo pustila gozdna bitja.

Vzpneta se še do visoke mahovite skale v strmini. Kot bi bila počena, skala ta: po sredi, z vrha do tal. Poka je bogato obrasla z volhkim mahom, v njej vdolbina. Vanjo Vid dá sol in polo-ži drobno roko nanjo …

Ostal je le še en sam kamen iz soli. ‘Kam naj ga neseva?’ je pomislil lovec. ‘Nad Stanišem, ravnici pod Velikim Golakom, je solnica, ki lani ni bila napolnjena,’ se je spomnil. ‘Le kateri lovec je skrbel zanjo? Kako da je lani ni napolnil?’

Prideta do drobnejše jelke, do golega in gladkega olupljene. V višini dobrih dveh metrov je nanjo pritrjena že skoraj preperela lesena solnica. Lovec stopi na skalo ob suhem deblu, očisti iz solnice listje in star presušen mah ter vanjo položi sol. Skrbno jo pokrije s svežim mahom. Kot bi jo pobožal, potegne z roko čeznjo. Potlej s pobom skreneta proti stezi v pobočju.


LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

vzbuja pričakovanje – bo iz gozda kaj priteklo? Bo na naslednji jasi srnjad? Morebiti lisica?

In res – ob vračanju sva na travnatem gričku pod gozdom ugledala mlado lisičko. Sedela je s spodvitim repom in brez strahu radovedno zrla dol k nama. »Tata, daj, daj!« je skoraj nestrpno in pridušeno vzkliknil sin, ko sem z rame jemal puško. Napeto je gledal zdaj li-sičko zdaj mene.

Po strelu je lisička padla. Pob je stekel do nje in obstal. Strmel je v mrtvo žival, ki ji je iz gobčka mezela kri. Vame je leglo nekaj težkega. Prijel sem živalco in jo dvignil. Mlahavo je zanihalo mrtvo telo. Po dlaki so polzele kaplje krvi. »Ali ni lepa?« sem vprašal fanta, samo da kaj rečem. Bil je tiho. Po premolku je vprašal: »Kaj bova na-redila z njo?«

»Zakopala jo bova,« sem rekel, »mrtva je.«

»Zakopala? Je ne boš nesel nagačit?«

»Na trdni skali bom gradil …«1

Vidova skala

Visokorasli mož v poznih zrelih letih in njegov šestletni vnuk Vid se zgodaj spo-mladi vzpenjata gor pod Golake. Drevje je

še golo, v globokih jamah je še sneg. Medvedje močni mož v zelenem ima na hrbtu velik težek nahrbtnik, pob nosi nahrbtniček, a tudi ta ni prazen. Sol neseta, kameno, v kosih, da z njo založita solnice, ki jih lovec napolni ob koncu vsake zime. Brkati mož hodi po-časi, da se otrok ne bi prehitro utrudil, a pob stopa čvrsto in hitro. Starega očeta zlahka dohaja, tudi če mora za en nje-gov korak narediti dva.

Dolga je pot od solnice do solnice, z brega v dol, iz kotanje pod vrh grebena, čez jačke povprek na jaso. Napolnita

Vidova skala FRANC ŒERNIGOJ

1 Po Svetem pismu nove zaveze: Mr 8, 27–30; Lk 9, 18–21

Foto

: R. B

laøk

o

V skalno poko Vid dá sol in položi drobno roko nanjo.

Toplina prevelikega suknjiča

Foto

: A. M

. Per

tini

sem pomisli: ‘Saj res, zakaj sem jo pa ustrelil?’

Ko sem lisico v grmovju zagrebel v prhlo listje in jo prekril z dračjem, se mi je zdelo, kot bi pob zraven mene tiho jokal.

Od tistega avgustovskega večera so minila desetletja. Moj sin ni postal lo-vec.

Lovska sobaSkozi podstrešne prostore sva s pri-

jateljem lovcem prišla do lovske sobe – te kamre lovčevega duha in spomi-nov. Lovci poznamo take prostore: po stenah rogovja in roglji in čekani in muflonji polži in nagačene glave uple-njene divjadi, v mirovanje ujete ptice in zveri z režečimi zobmi in ustrojeni kožuhi lisic in kun, ponekod raztegnjen kožuh medveda, morebiti celo volka ali risa. Prijatelj me je spustil naprej, stopil za mano in tiho zaprl vrata. Objel naju je tisti poseben vonj po ostrmelem življenju, s strupi proti moljem ujet v negibno brezčasje.

Molk se je poglobil v otrplo tišino. Vanjo lovec reče: »To je to …«

kamen ali ‘fosil’, ki ga najdeš v naravi. Tako pa …, razdal jih bom; morebiti jih kdo obesi na zid.«

»Ja,« sem povzel, »slišal sem za lovca, ki je hotel prijateljema, možu in ženi, narediti veselje – podaril jima je nagačenega fazana. Pa sta ga vrgla v smeti… Sinovi znanega gozdarja in kinologa – imel je več kot sto trofej – so po njegovi smrti naročili kontejner in z drugo šaro so trofeje končale na sme- tišču. Spet tretji lovec, moj znanec, je počitniško hišico predal otrokoma. Hčer so kmalu začele motiti trofeje v njej – in jih je tiho umaknil … Sicer pa bojda res ni zdravo, da spiš v prostoru, v katerem so trofeje. V njih naj bi bila nakopičena negativna energija – strah in bolečina preganjane, dostikrat le ra-njene živali.«

Prijatelj je začutil, da postaja pogovor vse bolj moreč, in ga je hotel obrniti v šalo: »’Vsaj dilce vzemite, če že nočete trofej!’ je prosila vdova znanega lovca prijatelja njenega pokojnega moža, ki se je branil trofej umrlega.«

»To ni smešno! Si kdaj pomislil, kaj bo po tvoji smrti s tvojimi trofejami?« sem vrgel med naju vprašanje.

Kot bi s temi tremi besedami v pro-stor vdahnil življenje. Zazdelo se mi je, da so se nagačene živali zdrznile! Kot bi na rogovja in roglje posijala močnej-ša luč. Prijatelj je z očmi zakrožil po prostoru in se s pogledom in z iztegnje-no roko ustavil na močnem jelenjem rogovju. »Ta je iz Tisovca …,« je začel pripovedovati zgodbo o lovu na tega jelena. In že sem bil v duhu z njim, v svojih prsih sem občutil bitje njegovega srca in njegov lov je postal tudi moj.

Ko sva se vračala iz lovčeve lovske sobe skozi mrakobno podstrešje, mi je prijatelj rekel: »Še nekaj ti poka-žem!« Iz kota je potegnil zaprašeno škatlo. Bila je polna – lovskih trofej! Orumenele in počrnele lobanjske kosti, stisnjene v mrak in tesnost škatle: v brezoblično gmoto prepletena rogovja in roglji. Zmrazilo me je, četudi je bilo pod streho toplo. »To so trofeje umrlega lovca. Njegovim niso pomenile nič in so jih dali meni. A tudi jaz ne vem, kaj bi z njimi. So le mrtvi predmeti, brez svo-jih zgodb. Če bi bilo katero od rogovij ali rogljev kaj posebnega, nenavadno oblikovan, skrivenčen, bi trofejo upo-rabil kot okrasni predmet. Kot poseben



Lovci poznamo take prostore.

Foto

: D. K

.

ne divjadi se v mislih in željah in sanjah spočne, se rodi, živi in umre s tistim, ki divjad upleni. Lahko sicer spremeni svoj namen in pomen, postane okrasni ali tržni predmet – a potem ni več to, kar dejansko pomeni uplenitelju lovska trofeja. V njej ni več lovčeve duše: ni več njegovih hrepenenj, želja in pričakovanj, doži-vetij juter pred soncem in večerov po njem, naporov in tveganj, strahu in poguma, življenjske moči in veselja do življenja, pa tudi krvi in boli, ža- losti in obžalovanja; v njih ni občut-kov osebne odgovornosti za lovsko dejanje.«

»Oho! Zdaj pa že govoriš kot pesnik z občutljivo dušo! Stopiva v hram, užejalo naju je,« je skoraj prešerno, z besedo in roko, zakrožil prijatelj. »Bova ob kozarčku še katero rekla! In morava se tudi zmeniti, kam greva zvečer na lov.«

‘Na lov?’ se mi je zaiskrilo iz podza-vesti v zavest.

‘Na lov!’ sem si potiho rekel in se naglas zasmejal.

»Zanimiva misel,« je poprijel prija-telj. »A hudič je v podrobnostih! Kot si že prej sam rekel – kam z njimi, s takim številom rogovij, rogljev in rogov, čeka-nov, prepariranih pernatih in kosmatih živali, obeljenih lobanj in ustrojenih kožuhov? Bi ohranili le najmočnejše in vse druge le popisali in zapečatili ali komisijsko uničili?«

»Bolje bi že bilo, kot da se znajdejo na smetiščih ali na bolšjih sejmih, po borih 10 ali 20 evrov, kot sem prebral v ‘Lovcu’2.«

»Poznam možaka, ki je kupil močni jelenji rogovji, da je z njimi opremil svojo hišo. Nekateri z njimi opremljajo nove gostinske lokale. Slišal sem tudi, da trofeje odkupujejo italijanski lovci, da se potlej z njimi hvalijo v svojih lovskih družbah,« se je zasmejal pri-jatelj.

»Mogoče se je tudi to res kdaj zgodi-lo in dogajalo, mogoče se še …«

Po premolku pa sem sklenil: »Tako je to, prijatelj moj! Trofeja uplenje-

»In s tvojimi?« mi je vrnil.Zasmejala sva se, a najin smeh ni bil

svetel in sproščujoč. Kot bi prihajal iz zadrgnjenega grla.

»Nimajo vsi lovci svojcev, ki bi v sebi našli prostor za očetovo življenje. In – morebiti bo ena generacija potomcev očetove trofeje še ohranila, redko kje tudi druga. Kaj bo pa potem?« sem nadaljeval.

»Kaj čemo! Tako je bilo in bo. Trofeje divjadi zaprav niso last uplenitelja. On jih ima le v hrambi, čuvanju. Po smrti lovca bi sodile v lovski dom, še posebej, če domačim nič ne pomenijo,« je prija-telj speljal misel drugam.

»Stene lovskih domov bi bile kmalu premajhne!« sem se posmejal – in sto-pila sva pred hišo, na sonce.

Zunaj, na svežem zraku, sem prijate-ljevo misel nadaljeval: »Če so trofeje last lovske družine in jih ima uplenitelj le v hrambi, ali ne bi bila lovska druži-na po njegovi smrti dolžna, da poskrbi zanje? V dogovoru s svojci pokojnega lovca, seveda. Ali ne bi bilo prav, da bi bilo tudi to zakonsko urejeno?«



2 Gregor Bolčina: Trofeje in trofeizem, Lovec, št. 1/2005.

Foto

: J. P

apeæ

– G

rœa

Lovski in ribiøki dan v Szécsényju na Madæarskem

Na povabilo Madžarske državne lovske zbornice

(Országos Magyar Vadászkamara) smo se s predsednikom Lovske zveze Slovenije mag. Srečkom F. Kropetom in predsednikom Zveze lovskih družin Prekmurje Ludvikom Rituperjem udeležili slavnostne prireditve na držav-

sprejem vseh delegacij že v pe-tek. Goste je sprejel predsednik Madžarske državne lovske zbor-nice dr. Lászlo Jámbor. Z nami je pripotovala tudi delegacija območne madžarske železno-županijske zbornice. Poleg naše delegacije sta slovaško delega-cijo zastopala Tibor Lebocky, predsednik Lovske zbornice in Lovske zveze na Slovaškem, in dr. Imrich Šuba, generalni direktor Lovske zbornice in Lovske zveze na Slovaškem. Iz Romunije je

je v lasti družbe Ipolyerdo Zrt oziroma gozdnega gospodarstva Ipoly blizu naselja Nagyorosz, ki je na hribu Börzsöny. Ime nosi po nekdanjem lastniku Józsefu Wenckheimu, strastnemu lov-cu, ki je tam prebival pred drugo svetovno vojno. Koča je v osrčju enega največjih gozdnih sestojev na Madžarskem, kjer je pravi raj za veliko divjad: jelenjad, divje prašiče in srnjad ter tjakaj nase-ljene muflone.

Po protokolu je bil uradni

ni ravni z imenom (v prevodu) Državni lovski in županijski ri-biški dan (Országos Vadásznap és Megyei Horgásznap). Pripravili so ga v mestu Szécsényi, ki leži ob slovaški meji, sto kilometrov severovzhodno od Budimpešte in sodi v županijo Nógrád. Na pot smo se odpravili že v petek, 11. 9. 2015, in do tamkajšnjega lovskega doma Wenckheim, namenjenega gostom, prispeli pozno popoldne. Dom je bil blizu kraja prireditve, kjer smo prespali kar dve noči;


LOVSKA ORGANIZACIJA

govornejših nalog v okviru lovstva. Komentarjev ne bom komentiral, niti jih omenjal, morda samo toliko, da je iz njih mogoče razbrati veliko nepoznavanje lastne organizacije. Za proces odločanja, tudi komentiranja, je vendarle potrebna popolna informacija, ki pa so nam v zadnjih letih vse dostopne. Morda z njimi javnost celo posiljujemo, pa je prav zato zanimanje manjše.

Naj navedem še nekaj zadev, izhajajočih iz dogodkov zadnjega meseca, za katere menim, da je umestno, da z njimi seznanim našo notranjo lovsko javnost.

Poročal sem že o srečanju LD z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na skupnem sestanku s predstavniki Direktorata za lovstvo in ribištvo pri MKGP, na katerem so sodelovali tudi predstavnik ZGS, lovske inšpekcije, smo predstavili pobudo LZS, ki jo bomo namenili ministru za kmetijstvo. Predstavili smo nerešena vprašanja glede zemljišče nekaterih LD za najeme zemljišč, ki so v lasti države. Kot je vsem lovcem znano, skrbimo in opravljamo dela v okolju, ki so v korist varstva narave, vzdrževanja habitatov divjadi, ki je v lasti države, brezplačno. Plačujemo koncesijo za upravljanje lovišč in plačujemo tudi najemnino za zemljišča, ki so v lasti države. Naša pobuda vsebuje predlog, naj bi LD dobila v najem in za določen oziroma nedoločen čas v najem državna zemljišča brezplačno. S to pobudo želimo rešiti tudi tista zemljišča, ki so »sporna« in glede katerih že potekajo različni postopki pred sodišči.

V zadnjih dveh letih je bilo tudi veliko aktivnosti glede ureditev strelišč. Res ne ravno na predlog lovske organizacije. Deležni smo bili – in smo še – različnih nadzorov pristojnih, tudi v času velikih tekmovanj. Oktobra smo prejeli predlog sprememb Zakona o orožju v delu, ki se nanaša na strelišča, tudi lovska. S tem predlogom smo takoj seznanili članice, zato ga ne bom ponovno predstavljal. Toda ugotavljamo, da predlog oziroma vsebina bistveno posega na področje lovskega strelstva. Skupno stališče lovske organizacije in še nekaterih članov medresorske delovne skupine je, naj se Zakon o orožju v delu, ki se nanaša na aktivnost lovcev na področju lovskega strelstva, ne spreminja! Kvečjemu se strinjamo, da se zdajšnji Pravilnik o lovskem strelstvu malenkostno popravi in ga nato podpiše minister, pristojen za lovstvo, v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Dozdajšnji način delovanja posameznih inšpektorjev, ki so izvajali nadzor na terenu, ocenjujemo, da je povsem neustrezen in smo temu primerno tudi pisno odgovorili nanj; najprej s pritožbo pristojni ministrici in nato še prek upravne inšpekcije. Ne smemo sprejeti majavih argumentov, ki kažejo na problematiko lovskega strelstva. Nesporno je namreč, da lovci na leto izstrelimo nekaj tisoč »smrtnih« strelov (zaradi zahteve po uresničitvi načrta odstrela, ki ga predpiše država), ob tem pa so nesreče zaradi takih strelov izredno redke. Z nepotrebnimi, nesmi-selnimi omejitvami in zaostritvami pogojev na tem področju nekateri kažejo le svoje neznanje in neozaveščenost. Da, čudno, vendar je ugotovitev žal resnična!

Še veliko drugih aktivnosti je bilo, ki so razvidne iz članskih spletnih strani naše prenovljene spletne strani LZS. Le večkrat jo je treba obiskati.

Želim vam dober pogled in zahvaljujem se vsem, ki ste vsaj ob-časno prebrali zapisano v podrubriki Predsednikova beseda, ki bo že v naslednjih številkah rubrike Lovska organizacija podpisana z drugim imenom.

Dober pogled vam želim!Mag. Srečko Felix Krope

PREDSEDNIKOVA BESEDA

Moje zadnje poroœilo œlanstvu

V zadnjih letih veliko govorimo o številkah v lovstvu. Z njimi pojasnjujemo konkretno zbrane podatke, jih uporabljamo tako

ali drugače, z njimi tudi dokazujemo svojo aktivnost, na primer s številom navedenih ur opravljenega neplačanega dela. Na njihovi podlagi načrtujemo in opravljamo aktivnosti in ukrepe, da se števil-ke povečujejo, kar je lahko tudi negativno ali pozitivno. Velikokrat primerjamo številke o stanju članstva in govorimo o naši povprečni starosti. Oglejmo si številke za leto 2015 in tudi primerjalno s 1. 1. 2014 (preglednica).

Mesec/leto Število članov Število lovk Starost1. 1. 2014 20.688 397 55,21. 1. 2015 20.653 407 55,431. 4. 2015 20.740 428 55,91. 6. 2015 20.803 432 55,8

1. 10. 2015 20.697 431 55,71. 11. 2015 20.658 430 55,7

Iz preglednice razberemo, da nas je bilo v začetku letošnjega leta 33 članov manj kot enako obdobje leta 2015. Letos se je število našega članstva povečevalo navzgor vse do junija, nato pa se je spet začelo zmanjševati. Povprečno smo stari 55 let, glede na število članstva letos, stanje se je spreminjalo le z meseci. O vzrokih za »odhode« sem že pisal v prejšnjih številkah v našem glasilu; so različni, najbolj pa jih poznamo sami.

Imamo komisijo mladi in lovstvo, ki je v svojem obdobju opravila veliko delo. Ugotovila in poudarila je, da je za prihod novih članov ključno, da lovci dosežemo ugled v konkretnem okolju, kar bomo storili le z dejavnostjo območnih LD. Vesel bom, če bodo LD dale tej problematiki več poudarka, še bolj pa, ko bom prvič zasledil kje kakšen oglas, obvestilo ali celo plakat, s katerim bodo LD vabile medse nove člane. A verjetno je do takrat še daleč ali pa smo že mimo. Zdaj se v nekaterih LD še dogovarjamo, ali bo sprejem novih članov konec tekočega leta na izrednem občnem zboru ali pa bomo še naprej togi in bomo prošnje prejemali samo do konca leta in jih nato reševali tja do marca. Zakaj jih ne sprejmemo sproti, potem ko pošljejo vloge? Do konca leta se večina mlajših kandidatov premisli. Zato potem nemo gledamo, kako se število drugih društev v našem kraju veča, pri nas pa ne. Se morda bojimo »tekmecev«, se bojimo mladih zaradi njihovega znanja in višje izobrazbe? Se jih bojimo zato, ker znajo bolje uporabljati računalnik ali zgolj zato, ker nekateri izmed naših članov ne znajo napisati niti SMS-sporočila? Predvsem o tem malo razmislimo v lastnem lovskem okolju. Številke bodo ob ustreznih rešitvah zagotovo drugačne kot zdaj, tudi nihanja bodo drugačna, posledično pa se nam bo povečal ugled.

Volitve na ravni LZS bodo že v tem mesecu, zato o tem ne bom pisal posebej, sem pa jim nekaj stavkov namenil v prejšnjem uvod- niku. V zadnjem mesecu opažam veliko napisanega na družbenih omrežjih; o razlogih, zakaj se nekateri odločajo za prevzem najod-

prišel János Demeter, direktor lovskega muzeja v Transilvaniji.

V soboto, 12. septembra, smo se udeležili celodnevne slavnostne prireditve Državnega lovskega in županijskega ribiškega dne v kraju Szécsényi, ki ga je kot glavna organizatorica organizi-rala madžarska državna lovska zbornica. Program je bil podo-ben, kot so takšne prireditve na lokalni ravni, le da je bilo ob tej priložnosti zbranih več visokih državnih funkcionarjev. Med njimi velja omeniti ministrskega podpredsednika njihove vlade dr. Zsolta Semyéna, s katerim smo se osebno pozdravili. Tam smo se srečali tudi z urednico lovskega glasila Nimrod, dr. Edit Kuhn.

Prireditev je bila svojevrstno doživetje, ki ga je mogoče do-živeti samo v deželi, kjer vsi, lovci in politiki, z roko v roki trdno stojijo za cilji in ideali, ki so si jih zadali. V prečudovitem okolju je bilo čutiti praznik dru-ženja, povezovanja s tradicional-no madžarsko preteklostjo in s pogledom, zazrtim v prihodnost.

Dragan Vasiljevič. Opravili smo veliko dela in ugotovili, kdo vse si, glede na funkcije, ki jih je kdaj opravljal, res zasluži ustrezno lovsko odlikovanje. Izkazalo se je tudi, da so določena leta slabo evidentirana in da bo treba po-pisati zgodovino oziroma po- iskati desetletja stare dokumente, ki so se morebiti ohranili kje v zasebnih arhivih starih lovcev. Že res, da aplikacija LIS – Lisjak, ki jo lovci uporabljamo v novejšem času, omogoča uspešno sprotno urejanje evidenc, a kaj ko bo naša LD kmalu praznovala 70 let dela in ima za seboj na stotine zapisni-kov rednih, volilnih in izrednih občnih zborov, zapisnikov sej upravnih odborov, dopisov ipd. Zato naj bo moj zapis spodbuda tudi drugim družinam, da začnejo razmišljati v tej smeri. Zanamcem moramo omogočiti vpogled v delo starih generacij. Branje zapisnikov je včasih dolgočasno; če pa so urejeni, ponujajo dokaj realno podobo dogajanja v družini nekoč in danes. Uredimo si torej arhive. Tudi nas v babnopoljski družini čaka še nekaj dela, da bo stanje urejeno, a smo z delom vsaj že začeli.

Jane Weber,tajnik LD Babno Polje

Osrednja dobrodelna prireditev LZSDrugi dobrodelni lovski ples

Lovska zveza Slovenije je v soboto, 10. oktobra 2015, pri-

redila že drugi dobrodelni ples. V Delavskem domu v Trbovljah se je plesa udeležilo skoraj dvesto

Srečko Felix Krope. Med šte-vilnimi pogovori velja omeniti pogovor z dr. Lászlóm Jámborjem, predsednikom madžarske držav-ne lovske zbornice. Z njegovim predlogom, da bi se države više- grajske skupine, Romunija ter večina držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, intenzivneje povezovale na strokovnem pod- ročju, pa tudi na drugih področjih lovskega poslanstva, kot so kul-tura, etika, upravljanje z divjad-jo, napori za zdravo življenjsko okolje divjadi, je soglašala tudi naša delegacija. Bili smo si enot- ni, da bi ob povezovalni politiki vsekakor lažje zastopali skupne interese v evropskem pa tudi na svetovnem območju. Dogovorili smo se, da se bomo v vsakem pri-meru še naprej vabili na podobna slavnostna srečanja.

Arpad Köveš

Uredimo si arhive!

LD Babno Polje verjetno ni edina LD, ki je dojela, da je

treba občasno prevetriti pisne ar-hive in urediti evidenco članstva. Ker se je po novem Pravilniku o lovskih odlikovanjih izkazalo, da si veliko članov zasluži odlikova-nja, smo se v naši družini odlo-čili, da enkrat za vselej uredimo pisne dokumente. V petek, 18. septembra 2015, ko je bil jele-nji ruk skoraj na vrhuncu, smo se v lovski koči na Županovem lazu zbrali nekdanji dolgoletni tajnik Borislav Vesel, predsednik nadzornega odbora in komisije za odlikovanja Janez Škrlj, ki je pripravil posebne obrazce, in zdajšnji tajnik Jane Weber, obiskal pa nas je tudi starešina

Vse je potekalo po napovedanem protokolu. V uvodnem govoru je bil poudarek na lovstvu in ribištvu, nato pa je sledilo bogoslužje v znamenju svetega Huberta, zaš-čitnika zelene bratovščine. Za tem je sledila slavnostna podelitev najvišjih priznanj zaslužnim ose-bam s področja lovstva in ribištva. Kot po navadi so tudi tokrat slav-nostno zaprisegli mladi lovci in tako skleniili uradni del prireditve. Popoldne je bil kulturno-zabavni del prireditve.

Vzporedno so pripravili živah-no sejemsko prireditev, kjer so se na različne načine predstavljale njihove lokalne lovske organi-zacije oziroma lovske družine. Vsi obiskovalci so bili deležni brezplačne pogostitve in pokušnje odličnih madžarskih kulinaričnih specialitet. Sejemski del prireditve je nudil tudi bogato lovsko in ribiško opremo.

Delegacija LZS je med dnev-nimi dogodki našla priložnost za srečanja in neformalne razgovore z gostitelji, ki jih je z naše stra-ni vodil predsednik LZS mag.


LOVSKA ORGANIZACIJA

Lovski dom Wenckheim, v katerega so madžarski gostitelji nastanili našo delegacijo, ki je bila gostja Lovskega in ribiškega dneva na Madžarskem.

Predsednik LZS in predsednik ZLD Prekmurje v družbi ministrskega podpredsednika madžarske vlade dr. Zsolta Semyéna in njegovih sodelavcev.

Foto

: A. K

öveø

Foto

: J. W

eber

Janez Škrlj (levo) in Borislav Vesel pri urejanju evidence članov LD Babno Polje v lovski koči Županov laz

ljudi, ki so se odzvali dobremu namenu organizatorjev. Namenjen je bil namreč zbiranju sredstev za solidarnostni Zeleni sklad LZS, s katerim Lovska zveza Slovenije nudi solidarnostno pomoč svojim lovkam in lovcem oziroma nji-hovim svojcem v izredno težkih življenjskih situacijah.

Lovski zvezi Slovenije je letos pri organizaciji osrednje lovske dobrodelne prireditve na pomoč priskočila Zveza lovskih družin Zasavje. Organizatorji so sredstva zbirali z darovanimi prispevki in dobrodelno dražbo na dogodku. Med udeleženci plesa je bila draž-

zovala lovka Irena Vidmar. Kot prve nastopajoče je napovedala rogiste iz društva Lovski pevski zbor in rogisti Trbovlje - Zasavje, ki so jim kasneje sledili še pev-ci. Zasavski lovski pevski zbor iz Trbovelj deluje neprekinjeno že 37. leto. Pred desetimi leti so se pevskemu zboru priključili še rogisti z imenom revirski rogisti, v letu 2011 pa so se združili v enotno Društvo Lovski pevski zbor in rogisti Zasavje - Trbovlje. Vsako leto zbor sodeluje na občin-ski reviji pevskih zborov odraslih in prav tako na vsakoletnem Srečanju lovskih pevskih zborov in skupin rogistov. Pevci so na prireditvi med drugim zapeli na-pitnico Bratje in ob tej priložnosti predsedniku LZS mag. Srečku F. Kropetu izročili leseno gorjačo s privezano stekleničko žganja, ki naj predsednika, kot mu je zaže-lel vodja društva Stane Bizjak, »greje ob mrzlih jagah«.

Zbrane udeležence dobrodel-nega plesa so nagovorili tudi predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Zasavje Tomaž Trotovšek, žu-panja Trbovelj Jasna Gabrič in podpredsednik LZS Ivan Malešič. Krope se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so se zbrali na dobrodelnem plesu in so imeli na oblačilih značko – srebrno glavo nemškega ptičarja, ki je v tem letu simbol dobrodelnosti. Postregel je z za marsikoga novim podatkom, da se značko, ki predstavlja lov-čevo dobrodelnost, nosi na desni strani oblačila. Predsednik ZLD Zasavje Trotovšek pa je dejal, da so lovci tovariši in imajo čut za dobrodelnost, kar dokazuje tudi zavidljiva udeležba na tem ple-su. Posebej se je zahvalil županji Trbovelj Jasni Gabrič za darilo – brezplačen najem dvorane – in prav tako za vso pomoč županoma občin Zagorje in Hrastnik.

Županja Trbovelj Jasna Gabrič je nagovorila zbrane in pohva-lila dobro sodelovanje z lovci. Povedala je, da dobrodelni ples poteka v trboveljskem hramu kulture. V Trbovljah so ponosni na marsikaj, kar je povezano s kulturo, in napovedala, da bo čez nekaj let podoba mesta lepša tudi v gospodarskem, ne samo kulturnem pomenu. Ob konca govora se je poslovila s tradicio-nalnim trboveljskim pozdravom: »Srečno!« Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik ko-misije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič je predstavil Zeleni sklad ter se javno zahvalil sponzorjem in umetnikom, ki so prispevali svoja umetniška dela ali druge prispevke za dobrodelno dražbo.

sluhnili tudi nekateri umetniki in posamezniki, ki so za dobrodelno dražbo prispevali svoja umetniš- ka dela: David Černuta, Ernest Bransberger, Oton Naglost, Bogdan Breznik, Anton in Janez Repnik, Franc Šetina, Jurij Rihtaršič, Katja Bevk, Sely de Brea Šubic, Venceslav Primožič, Zora Kampfer, Andrej Puntar in Branko Žunič. LD Škale je podarila sliko Jožeta Svetine, Jože Meh, starešina LD Muta, pa je podaril sliko Antona Repnika. Steklarna Hrastnik je za dobro-delno dražbo namenila čudovito ročno izdelano skledo, Tiskarna in knjigoveznica Grafika Soča pa komplete knjig. Podjetje Snef.Lov je podarilo številne praktične izdelke, ki so zanimivi za marsika-terega lovca, podjetje Arex pa je pritegnilo dražitelje s pištolo Rex Zero 1. Vinarstvo Mijošek, Peter Bakaršič in kmetija Furlan so prispevali izvrstna vina. Zavod za gozdove Slovenije je za dobrodel-no dražbo namenil odstrel jelena, LD Trbovlje odstrel trofejnega srnjaka, LD Hrastnik odstrel muflona lanščaka z mesom, LD Dol pri Hrastniku odstrel gamsa – koze I. starostnega razreda, LD Loka pri Zidanem Mostu pa odstrel gamsa.

Dogodek je vsebinsko pove-

za prijazen odziv. Odzvali so se: LD Kresnice, ZLD Gorenjske, občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter podjetja AGM Nemec, d. o. o., Nuklearna elektrarna Krško, Eles, d. o. o., GH Holding storitvena družba, d. o. o., KGL, d. o. o., Trgograd, d. o. o., Pomurski sejem, d. d., Biomasa, d. o. o., Žaga - Trbovlje, d. o. o., Metalia, d. o. o., EVJ Elektroprom, d. o. o., Radijator E. U., d. o. o., Zimat, d. o. o., Strojništvo Holc, d. o. o., in ERICo Velenje – Inštitut za ekološke raziskave, d. d.

Plemenitemu namenu so pri-


LOVSKA ORGANIZACIJA

ba umetniških del toplo sprejeta in je tudi dobro uspela. Organizatorji so letos zaprosili še številčnejši krog priznanih lovcev umetni-kov in podjetij, da bi s svojimi umetninami, različnimi izdelki in finančnimi prispevki (donaci-jami) omogočili soliden priliv v Zeleni sklad.

K zbiranju sredstev v obliki prispevkov in sponzorskih sred-stev so povabili številne sponzorje in darovalce, ki se jim na tem mestu tudi iskreno zahvaljujemo

Razstavljena darovana umetniška dela za dobrodelno dražbo

Med uvodnimi govorniki je župa- nja Trbovelj Jasna Gabrič pozdra-vila dobro sodelovanje z lovci.

Udeleženci plesa so najprej prisluhnili govorom.

Marsikoga so zasrbele pete …

Vse

foto

: Ø. V

esel

Dolenjskih Toplic. Sprememba kraja se je izkazala kot dobrodošla novost, saj se na tak način tisti, ki se zaporedoma udeležujejo tabora, lahko seznanijo ne le z novimi vsebinami v okviru programa, temveč tudi z novim okoljem, no-vimi lovci in domačini. Udeležba na letošnjem taboru mladih je sledila pozitivnemu odzivu in zadovoljstvu iz leta 2014, zato je presegla vsa naša pričakovanja. Tako se je število udeležencev tabora tudi letos povečalo, in to skoraj za polovico glede na lani.

opazovano območje hodile ali ne, ampak tudi v kolikšnem šte-vilu in katera vrsta jih je pustila. Darja je za mlade pripravila še druge aktivnosti in jim predavala o preživetju v naravi. Zato so se mladi v času tabora naučili nekaj uporabnih vozlov in kako si iz materialov, ki so jih sami našli v gozdu, postaviti bivak.

Znanje o gozdnih sadežih in zdravilnih rastlinah je na mlade prenesel Anton Perko. Med dru-gim so se seznanili tudi, katere zdravilne rastline nam lahko po-magajo pri različnih zdravstvenih težavah, kateri gozdni sadeži so užitni in kateri strupeni. Z ri-sanjem so nato morali na papir prenesti svoje znanje o videzu in drugih značilnostih rastlin in živali, ki so jih spoznali.

Zelo zanimiv del tabora je bila tudi predstavitev lovske kinolo-gije, za kar so poskrbeli Žarko Krese, Peter Lavrič in Željko Hohnjec, ki so obiskali tabor s svojimi lovskimi psi. Otrokom so pokazali različne zanimive vaje in ukaze, ki jih že dobro poznajo njihovi psi, nato pa so lovcem pri vajah lahko pomagali tudi otroci.

Lovci so mlade učili streljati z lokom, zračno puško in malo- kalibrsko puško, nato pa so se pod nadzorom lovcev lahko sami preizkusili v streljanju na tarčo.

Na zaključku tabora, ki je bil v nedeljo popoldne, so se zbrali vsi lovci, ki so sodelovali na taboru, mladi ter njihovi starši in svojci. Za prijetno vzdušje ob zaključku so poskrbeli harmonikarji ZLD Novo mesto.

Vse tri dni je bil na taboru Stane Gabrijel, ki je budno skrbel tudi za prehrano mladih. Vse tri dni so za varnost otrok in nadzor skrbeli: Anton Perko, Darja Gros, Franc Pintar, Ivan Hodnik in Žiga Gros. Žigu, trikratnemu udele-žencu tabora in zdaj že lovskemu pripravniku, je Stane Gabrijel ob zaključku in v zahvalo za trikratno udeležbo poklonil prvo puško. Ob obdaritvi mu je položil na srce, naj orožje uporablja lovsko pravično in naj bo kot lovec in član lovske organizacije predvsem človek, ki skrbi za naravo in divjad. Žiga je uspešen tudi na drugih področjih, saj je letos končal srednješolsko izobraževanje in postal zlati ma-turant.

Na zaključku je predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc po-udaril pomen preživljanja prostega časa mladih v naravi in veliko vrednost seznanjanja z naravo-varstvenimi vsebinami. Vsakemu udeležencu je izročil priznanje za udeležbo, za spomin na tretji tabor

in člana LD Škocjan Marjana Jenka o živalskih vrstah v slo-venskih gozdovih, s poudarkom na pticah. O gozdnem rastlinstvu in drevesnih vrstah jih je poučil univ. dipl. inž. gozdarstva Marjan Grah. Mladi so takoj in očitno postali bolj pozorni na ptice in dre-vesne vrste, ki so jih obkrožale na taboru. Dve uri na dan so namenili opazovanju živali. Opazovanje je potekalo zvečer, ko divjad iz-stopa iz gozda. Skupaj so našteli kar šestdeset živali različnih vrst. Tako so imeli nekateri prvič pri- ložnost v živo opazovati določene živali. V skupine so bili razdeljeni glede na starost; starejši otroci so živali spremljali iz opazovalnice. Opazovanje so vodili lovci LD Toplice: Slavko Kristan, Branko Križe, Igor Nardin, Bojan Pirc, Slavko Gorše, Avgust Bučar in Ivan Poreber.

Otroci so si ogledali tudi izo-braževalni video o živalih v slo-venskih gozdovih in tako spoznali tudi tiste živali, ki jih med tabo-rom sicer ne bi videli. Živali so tudi sami posneli s samosprožilno kamero, ki so jo v gozdu pustili nastavljeno čez noč. Živali niso le opazovali, pač pa so njihovo prisotnost v gozdu ob pomoči lovke mag. Darje Gros poskušali razbrati iz sledi, ki so jih pustile za seboj (odtisi v blatu, iztrebki in obgrizene rastline). Iz njih niso poskušali razbrati le, ali so skozi

še podpredsednik Zveze lovskih družin Novo mesto Alojz Dragan, v imenu gostiteljice LD Toplice pa njen starešina Avgust Bučar.

Že prvi dan jim je osnove prve pomoči predstavil podpredsednik ZLD Novo mesto Alojz Dragan. Mladi so se naučili, kako rav-nati v primeru nesreče v gozdu, ob pikih žuželk, klopov, ugrizih kač … Predavanje na taboru je bilo dobrodošla novost, saj je praktič-no znanje prve pomoči širšega pomena in zelo koristno za vsako-gar. Sledilo je predavanje učitelja


LOVSKA ORGANIZACIJA

Ples je odprl predsednik LZS s soprogo, postopoma pa so se jima pridružili tudi drugi plesno razpo-loženi pari. Za plesno glasbo in dobro razpoloženje je nato skrbel Ping Pong Band iz Trbovelj, za iz-borno kulinariko pa Gostilna Čop s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom na čelu. Opolnoči se je dobrodelna dražba končala, pod-predsednik LZS in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič pa je vsem udeležen-cem plesa naznanil, da je dražba odlično uspela, in se zbranim zahvalil, ker so se odzvali klicu na pomoč in se družili z dobrim namenom. Pozval jih je, naj se naslednje leto ponovno udeležijo že tretjega dobrodelnega plesa, ki ga bo organizirala LZS.

Jasna Kovačič Siuka

Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto

Zveza lovskih družin Novo mesto je letos od 21. 8. do

23. 8. 2015 že tretjič organizirala tabor mladih z lovci. Prva tabora sta bila na Ojstrem Vrhu, letošnji pa je potekal pri lovskem domu LD Toplice na Pajkežu v bližini

Na lovski tabor za mlade (2015) se je prijavilo kar enainštirideset mladih, od katerih se jih je tabo-ra dejansko udeležilo štirideset (enajst deklet in devetindvajset fantov). Veliko zanimanje in ude-ležba na taboru mladih pričata, da si mladi želijo in potrebujejo takšne oblike druženja in izobra-ževanja, na drugi strani pa pomeni pohvalo strokovni ekipi, ki tabor organizira, dela kakovostno in ji vsekakor pomeni spodbudo.

Tabor mladih je tudi na Pajkežu, tako kot v prejšnjih letih, potekal pod vodstvom strokovnega tajnika Zveze lovskih družin Novo me-sto Staneta Gabrijela. Mlade in starše sta sprejela in pozdravila

Foto

:N. J

arc

Foto

:D. G

ros

Foto

:N. J

arc

Udeleženci tabora mladih pred bivakom

Žiga je v dar dobil prvo puško.

Franc Jarc je na koncu tabora udeležencem podelil priznanja.

bila LD Poljčane. Vse je potekalo v sodelovanju z lokalno Osnovno šolo Poljčane.

Namen tabora je bil seznaniti mlade udeležence s poslanstvom lovstva. Dandanes dejavnost lov-cev ni več samo poseganje v populacije divjadi z odstrelom in delo v lovišču. Lovstvo je postalo posebna oblika znanosti, s strokovnim, t. j. sonaravnim upravljanjem z divjadjo, in var-stvo narave, ki je naše glavno poslanstvo in cilj.

Enodnevni tabor je potekal v soboto, 26. septembra 2015, udeležilo pa se ga je devet osnov-nošolk in dvanajst osnovnošolcev iz OŠ Poljčane v spremstvu rav-nateljice mag. Francke Mravlje in dveh razredničark.

Po jutranjem okrepčilu s čajem in krofi je dnevni red lovskega tabora predstavil Borut Mithans, podpredsednik LZ Maribor, ki je skrbel tudi za usklajevanje pro-

poklica gozdar – lovec (Mate- ja Kišek, lovka LD Poljčane), Lovska kulinarika (lovci LD Poljčane, Naravoslovna fotogra-fija in videosnemanje (Darjan Vesenjak, Marjan Gselman), Logistika (Božidar Kunej, tajnik LZ Maribor).

Lovci LD Poljčane so predsta-vili biotehnična dela in opravila lovcev v lovišču, način lova, div-jad na pogorju Boča, za kar je poskrbel Zvonko Drozg. Lovka Mateja Kišek jim je predstavila delo poklicnega gozdarja in goz-darskega tehnika, kar bo mladim v zadnjem razredu OŠ morda pomagalo pri lažji odločitvi o nadaljnjem srednješolskem izo-braževanju.

Lovsko kulinariko, pripravo divjačinskega golaža so pred-stavili: Emerik Subotič, San- di Polanec in Renato Vovk. Golaž so pripravili iz mesa srnja-di ter poljčanske specialitete iz mesa muflona z Boča, ob golažu pa so postregli kuhan krompir. Dokaz, da je bila jed mladim všeč, je bil kmalu izpraznjen kotliček.

Borut Mithans, vodja lovskega tabora mladih LZM, in predsednik Marjan Gselman sta na koncu ta-bora OŠ Poljčane ter LD Poljčane izročila pisno zahvalo LZM za pomoč in sodelovanje pri izvedbi lovskega tabora. Vsi sodelujoči učenci so prejeli pisna potrdila o udeležbi na lovskem taboru, spominske kape območne LZ Maribor, pisalne bloke s pisalom ter igralne karte Črni Peter, ki jih je darovala LZS.

Po skupinskem fotografiranju so se učenci s spremljevalkami vsi navdušeni in z novimi spoznanji o lovstvu zahvalili organizatorjem tabora za vse znanje, ki so si ga pridobili, ter se odpravili v OŠ v Poljčane. Predavatelji LZM pa so se zahvalili predstavnikom gostiteljice, LD Poljčane, za go-stoljubje in pomoč pri organizaciji tabora.

Na LZM ocenjujemo, da slo-vensko lovstvo na vsak način po-trebuje podmladek. Organizacija in izvedba takšnih in podobnih taborov ter različnih srečanj lahko veliko pripomore, da mlade na nevsiljiv način pritegnemo v naše vrste, saj se po naših izkušnjah večina v soglasju s starši rada odzove povabilu. S to mislijo smo sklenili drugi tabor mladih LZM in se z novimi idejami že začeli pripravljati na organizacijo naslednjih dveh taborov v letu 2016: organizirali bomo spomladanske-ga v LD Fram in jesenskega v LD Kamnica.

Marjan Gselman

skega orožja in opreme (Bojan Urbančič), Delo lovcev v lovišču (lovci LD Poljčane),Izvajanje lova (lovci LD Poljčane), Predstavitev

Gselmana in nato še ravnate-ljice OŠ Poljčane mag. Francke Mravlje.

Zaradi učinkovitejšega in laž-


LOVSKA ORGANIZACIJA

pa so dobili tudi lovsko majico. Oboji, organizatorji in mladi, so izrazili željo, da bi se naslednje leto, če bo le mogoče, spet srečali na taboru.

Dogajanje na taboru je vse tri dni spremljal snemalec, zato je na-stal dobre pol ure dolg videofilm, po katerem se bodo mladi lahko še dolgo spominjali tabora.

Nina Jarc

Drugi tabor mladih LZ Maribor

Kot smo zapisali v program dela za štiriletno mandatno

obdobje, da bomo veliko pozorno-sti namenili izobraževanju in pro-mociji lovstva med mladimi, smo tudi letos v septembru v okviru Lovske zveze Maribor organizirali drugi tabor mladih. Potekal je na pogorju Boča, gostiteljica pa je

grama in nemoten potek tabora. Nato so sledili pozdravi starešine LD Poljčane Toma Kovačiča, predsednika LZ Maribor Marjana

jega dela smo učence razdelili v štiri skupine, ki so se izmenjevale na posebej zanje pripravljenih predavanjih oziroma delavnicah. Del predavanj je bil v prostorih lovskega doma, drugi del pa v obliki delavnic na terenu v okolici lovskega doma.

Predstavili smo jim pet sklo-pov s področja lovstva in jim skušali prikazati lov in lovstvo v širšem pomenu besede. Teme so bile: Varstvo narave, razlogi in pomen varstva (Ivan Žižek), Kratka zgodovina in vloga so-dobnega lovstva (Ivan Žižek), Lovska kultura (lovski pevski zbo-ri, lovski rogisti, lovska založni-ška dejavnost (Rudi Majer, Jože Želj, Roland Apohal), Lovska kinologija (skupine in pasme lovskih psov), Praktični prikaz dela lovskih psov (Marjan Gselman), Lovsko strelstvo (predstavitev lov-

Udeleženci tabora mladih z OŠ Poljčane: Lorena, Kaja, Ema, Špela, Neli, Rosana, Zala, Mika, Evita, Gal, Tomaž, Vasja, Davor, Aleš, Romando, Nejc, Aljaž, Blaž, Miha, Andraž in Tilen

Foto

: M. G

selm

an

Predavanja za vse so bila v lovskem domu LD Poljčane.

Ena izmed tematskih delavnic


LOVSKA ORGANIZACIJA

Pokaæi svojo lovsko izkaznico!

Stanje: 15. 11. 2015

Nadaljujemo z objavljanjem podjetij, ki so z LZS sklenila pogodbo, na podlagi katere bodo vsakemu članu LZS, ob predložitvi veljavne lovske izkaznice, omogočili nakup lovskih potrebščin in opreme (oz. uslug) z določenim popustom. Na tej strani bomo objavljali vsa nova podjetja s sklenjeno pogodbo, s spiska pa opuščali nekatera podjetja, ki so to storila že pred časom. Popoln spisek vseh podjetij je vsakomur dostopen na spletnih straneh LZS: http://www.lovska-zveza.si.

Popust naj ne bi bil manjši od 5 %, v Lovcu pa bomo objavljali spisek 25–30 zadnjih podjetij, ki so pogodbo o sodelovanju z 10 % ali višjim popustom za naše člane podpisala v zadnjem času. Prodajna mesta teh podjetij bodo označena z nalepko, ki jo vidite na fotografiji.

Ker želimo v akcijo pritegniti čim več podjetij, prosimo vse naše člane, da na elektronski naslov [email protected] sporočite imena novih podjetij, ki bi jih zanimala sklenitev take pogodbe.

Želimo si, da nam naša lovska izkaznica na tak način omogoči neposreden prihranek pri nakupih!

LZS

POGODBE ZA POPUSTEPodjetje blago in storitve % popustaZavod Dežela Kranjska, Dunajska 106, 1000 Ljubljana Lovsko-ribiški slovar, faksimile in biblijofilska izdaja faksimila 10PREPARATORSTVO, Miran Sušec, s. p., Podgorje 32, 2381 Podgorje Preparatorske storitve 15BHS hitri servis, Bojan Ovčjak, s. p., Vrhe 63, Slovenj Gradec Storitve in material iz programa BHS 15RTV SERVIS, Marjan Kapela, s. p., Kočevska cesta 13, Dolga vas, Kočevje Baterijske svetilke Led lLenser, daljinski upravljavci 5 Pašni aparati 12 V ali 220 V 8 Baterijski vložki in akomulatorji, polnilci in usmerniki 5 do 15 Tv-LCD, LED zasloni na 12V, DVBt in sat sprejemniki, antenski material, kabli 5GOSTILNA AJDA David Žunko, s. p., Ptujska c. 14, Gornja Radgona Malice, kosila, jedi po naročilu, popust za skupine, nočitev in pijače 10EUROSAN, d. o. o., Nove Fužine 49, LJUBLJANA Popust za gotovino na vse blago - popusti se ne seštevajo 10GORNIK, Mojca Mohorič, s. p., Gorenja vas - Reteče 36, Škofja Loka Aktivno perilo, hlače, jakne, puloverji, jope, flisi, srajce in dodatki GORNIK 10DOGMANIA, d. o. o., Bojanji Vrh 22, 1295 Ivančna Gorica Oprema 15 Kozmetika in insekticidi 12 Hrana in poslastice 10DB vrata, okna, zimski vrtovi, Damjan Brajnik, s. p., Notranja vrata 10Nasipna ul. 2a, Benedikt PVC, ALU, LES – okna, vrata, zimski vrtovi, senčila 5Frizerski salon Tina, Martina Kraševec, s. p., Tomišelj 1, 1292 Ig Striženje las 5LUR, Poslovno svetovanje, d. o. o., Peričeva 21, Ljubljana Računovodske storitve, poslovno-svetovalne storitve 20 Implementacija in podpora pri uporabi programa Pantheon 20BIFE KREVS, Tomaž Krevs, s. p., Podgorska cesta 103, 2380 Slovenj Gradec Pijača 10JUPITRA, poslovni inženiring, d. o. o., Motnica 7a, 1236 Trzin Izdelki za filtiranje vode v spletni trgovini www.moja-voda.si 10 Rezervni deli za izdelke (filtrni vložki) 8KONFIN, d. o. o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale Geodetske storitve 15DJ STANE - STANE ČRVIČ, s. p., Bratuževa ulica 14, 5290 Šempeter Vsa hrana in oprema za pse, razen znamk ORIJEN ACANA IN K9JULIIS, 10 Trgovina za male živali FENIX v Tolminu in Novi Gorici za plačilo v gotoviniUSLUGA NOVO MESTO, d. o. o., Tržaška 10, 8000 Novo mesto Kemično čiščenje, pranje in šiviljska popravila vseh lovskih oblačil in pripomočkov 10POT USPEHA, izobraževanje Željko Hohnjec, s. p., Odvajanje od kajenja in alkohola in drugih odvisnosti 15 Občice 25, Dolenjske TopliceGRAD-ART, d. o. o., Podmilščakova 11, 1000 Ljubljana Projektiranje novogradenj, rekonstrukcij in sanacij objektov 15 Svetovanje, nadzor in inženering v gradnji 10KARBO - Renata Kerec, s. p., Partizanska cesta 35, 2230 Lenart Krovska in kleparska dela - prekrivanje streh in izdelava fasad s paneli 10 Vsa gradbena in tesarska dela ter dobava in montaža stavbnega pohištva 10DeCARNIS, d. o. o., Vipavska cesta 12, Nova Gorica Pasja hrana adult, light, puppy in stone cricks plus 10BORIS TERČIČ, s. p., Mehanika in keramika, Zagomila 1, 5210 Deskle Servis in popravila traktorjev 15 Storitve s kmetijsko in gozdno mehanizacijo 10 Olja in rezervni deli za traktorje 5SILVAPRODUKT, d. o. o., Dolenjska cesta 42, 1000 Ljubljana Silvanolin 15TAXI CENTER, Anna Majnik, s. p., Avto taxi prevozi 20Kromberk, Pod Škabrinelom 16, Nova Gorica Avtomehanične in vulkanizerske storitve ter optična nastavitev podvozja 10VALDEK, d. o. o., Salon pohištva, Movže 37, 2382 Mislinja Jogi vzmetnice in omarice za čevlje 10 Kuhinje, sedežne garniture, regali, spalnice, gard. omare, mize, stoli, otroške sobe 5VETERINARSKA AMBULANTA GABER, Kidričeva 1, Litija, Vse veterinarske storitve, razen cepljenj 10 Veterinarstvo Eva Lesjak, s. p.HERBAS, Jasmina Avbar, s. p., ŠmarješkeToplice 117, 8220 Šmarješke Toplice Skinners profesionalna hrana za lovske pse 10BIO PTS, proizvodnja, trgovina, storitve, d. o. o., Zgor. Grušovlje 16, 3311 Šempeter Ogrevalna tehnika iz ponudbe BIO PTS, d. o. o. 5 do 15ZALAZNIK, d. o. o., Pot čez gmajno 89, 1000 LJUBLJANA Akumulatorji za osebna in tovorna vozila 15GORENJE STUDIO, d.o.o., Bračičeva 39, 1239 Ljubljana Črnuče Mali gospodinjski aparati in posoda 20trgovine v Ljubljani, Velenju, Mariboru, Kopru in Murski Soboti Grelne in hladilne naprave 15 Kuhinje (dodaten popust na akcijske cene) 5INGENIUS, Tihomir Matijević, s. p., Tržaška 204, 1000 Ljubljana - spletna prodaja Tečaji preživetja v naravi 20 Kompleti za preživetje 15 Lovska oblačila 10 Noži, loki in pihalniki 9SOVEN, d. o. o., Mariborska cesta 48, Selnica ob Dravi Lovske nadkolenke in podkolenke, lovske kape, rokavice in šali 10 Naravna posteljnjina, odeje, nadvložki in vzglavniki 15

LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre

Glede na lanski pozitivni od-ziv obiskovalcev, predvsem

otrok, na našo krstno predsta-vitev, ki smo jo pripravili na sejmu z naslovom Dnevi kmetij-stva Slovenske Istre, smo se pri Lovski zvezi Koper odločili, da bomo tudi letos predstavili svojo lovsko dejavnost na sejmu, ki ga redno obišče okrog 15.000

lovcev in naše dejavnosti več kot uspešna in pozitivno sprejeta, so potrdili tudi obiskovalci in stro-kovna komisija, ki so ocenili, da je bil razstavni prostor LZ Koper na letošnjem sejmu – med več kot 120 stojnicami – najlepše urejen! Tako smo tudi sodelujoči lovci dobili zadoščenje ob ugotovitvi, da je bil ves vloženi trud poplačan. Pri obiskovalcih smo se zapisali kot požrtvovalni varuhi narave in divjadi.

Vedran Prodan

Dvanajsto lovsko-kulturno sreœanje na KoroøkemDobro obiskana prireditev v Mislinji

Za trenutke je bila letošnja lovska jesen na Koroškem

dokaj lovsko-politično aktivna, a obenem tudi kulturno obarvana. Če bi koroški lovski funkcionarji, ki so ali še delujejo v organih Koroške lovske zveze (KLZ), predvsem pa člani Komisije za lovsko izobraževanje, kulturo, odlikovanja in stike z javnostjo (IKOM) sledili in verjeli neres- nični vsebini odprtega pisma, ki je zakrožilo, zagotovo ne bi bilo kulturnega dogajanja. Tako pa je bilo 23. oktobra spet tradicional-no srečanje tamkajšnjih lovskih pevcev in rogistov. Če je (užaljeno in izrazito maščevalno) pisarjenje koroškega lovca mogoče (tudi) zaznamovalo letošnjo volilno lovsko kampanjo na Koroškem, je nekaterim to za gotovo bolj škodilo, kot koristilo, pa je, to je treba posebej poudariti, vsekakor le koristilo in dalo še večji navdih tamkajšnji lovski kulturi.

Vem, da se nekateri sprašujete, kaj je imelo letošnje kulturno sre-čanje v Mislinji skupnega z ome-njenim odprtim pismom. V njem je namreč avtor, koroški lovec, po dolgem in počez neopravičeno žigosal, poniževal in kritiziral delo in funkcionarje kar vseh komisij KLZ in povrhu vsega še za več let nazaj. Še dobro, da se tamkajšnji lovski kulturniki niso pustili zme-sti in da uspešno delujejo naprej po sprejetem programu.

Prav dvanajsto Srečanje lovske kulture na Koroškem – pod tem naslovom se bodo odslej srečevali koroški lovski pevci, rogisti, vdo-ve pokojnih koroških lovcev in lovci več kot 75 let –, je dokazalo, kako trdna in složna je še vedno koroška lovska kultura. Tudi zara-di nekaterih posameznikov, ki so imenovani v pismu, preostali pa smo se vsaj prepoznali, saj smo

opravljamo lovci v javnem inte-resu. V svojem govoru je največji poudarek namenil izobraževanju, predvsem zahtevnim pogojem za opravljanje lovskega izpita. Nato je bila slavnostna podelitev potrdil o opravljenem lovskem izpitu, ki so jih našim tečajnikom izro-čili predsednik Srečko F. Krope, Fabio Steffe, dr. Livio Jakomin, predsednik Izpitne komisije za lovski izpit pri LZ Koper in Janko Brezovnik, mag., predsednik Komisije za izobraževanje pri LZ Koper. Na pomoč nam je pri-skočila tudi predstavnica Društva slovenskih lovk Ivica Kocjančič. Po podpisu Zaprisege Etičnega kodeksa slovenskih lovcev so tečajniki prejeli še simbolično darilo v obliki kape z logotipom LZ Koper, ki jih bo spominjala na omenjeni dogodek.

Slavnostni pridih prireditvi so dodali praporščaki vseh LD, čla-nic LZ Koper, ter Lovski pevski zbor Dekani pod vodstvom prof. Antona Baloha s pevskimi na-stopi. O visoki kakovosti našega pevskega zbora priča dejstvo, da je s svojim nastopom popestril tudi uradno odprtje sejma.

Letos smo lovci posebno pozor-nost namenili ureditvi razstavnega prostora, kjer smo na več kot de-setih kvadratnih metrih pedstavili življenjski prostor in divjad, ki živi na območju Slovenske Istre. V ozadju smo predvajali filme o lovski kinologiji in divjadi, na stojnici pa ponudili brošure, različno literaturo, predvsem pa glasila številke Lovca, ki nam jih je posebej za to priložnost namenila LZS. Ves čas sejma so obiskovalci od prisotnih lovcev lahko dobivali vse potrebne infor-macije. Največ zanimanja je bilo za podatke o posameznih živalih in informacije glede preprečevanja škode od divjadi na kmetijskih površinah.

Da je bila predstavitev naših

lovskem izpitu tečajnikom, ki so letos pod okriljem LZ Koper opra-vili lovski izpit ter javno podpisali Zaprisego o spoštovanju določil Etičnega kodeksa slovenskih lov-cev. Slavnostna podelitev potrdil in podpisovanje Zaprisege sta bila takoj po uradnem odprtju sejma v soboto, 3. 10. 2015. V veliko čast nam je bilo, da nas je v uvodnem delu nagovoril predsednik LZS mag. Srečko F. Krope, predsednik LZ Koper Fabio Steffe pa je predstavil naše poslanstvo in vse temeljne dejavnosti, ki jih


LOVSKA ORGANIZACIJA

obiskovalcev. Lovci z Obale nam- reč vedno pogosteje opažamo, da širša javnost, še posebno otroci, zaradi sodobnega mestnega načina življenja vse bolj izgubljajo stik z naravo, prostoživečimi žival-mi (divjadjo) in tudi pozitivno mnenje do lovcev. Vse skupaj se odraža z vse manjšim zanimanjem za vključevanje mladih v zeleno bratovščino.

Organizator omenjenega sej-ma ter Mestna občina Koper sta prisluhnila našim željam. S starešinami lovskih družin, ki so članice LZ Koper, smo se namreč dogovorili, da bomo svojo letošnjo predstavitev nadgradili z javno izročitvijo potrdil o opravljenem

Foto

: V. P

roda

n

Nagovor predsednika LZS mag. Srečka F. Kropeta; v ozadju LPZ Dekani in praporščaki LD.

Skupinska fotografija letošnjih novih lovcev in lovk s predsednikom LZ Koper, izpitno komisijo in strokovnim tajnikom.

Na razstavnem prostoru LZ Koper je bilo veliko zanimanje obisko-valcev za lovsko dejavnost.

ski koktajl, ki so ga dobri dve uri »mešali«: Rogisti LD Zeleni vrh, Rogisti LD Muta, Lovski pevski zbor LD Škale, Lovski oktet LD Peca - Mežica, Folklorna sku-pina Majsterski, Humoristična in glasbena skupina Kar bo, pa bo, Kvartet Grče ter Marija Joksimović, vdova prevaljskega lovca in sestra koroškega pesnika Stanka Grla, ki je prebrala bra-tovo pesem, je bil »postrežen« tudi posebej vabljenim gostom: Avgustu Reberšaku, predstavni-ku LZS, Maksimiljanu Arniču, podpredsedniku SK - ZLD Celje,

Sreœanje predstavnikov lovskih druæin ZLD Zasavje in Policije

V prostorih Občine Litija je Tomaž Trotovšek, predsed-

nik ZLD Zasavje, 17. 9. 2015 sklical sestanek predstavnikov lovskih družin iz ZLD Zasavje s predstavniki Policije. Pobudo za sestanek je dala Policijska uprava (PU) Ljubljana z namenom, da bi na srečanju obravnavali teme oz. problematiko, ki zadeva delo Policije in naloge oz. poslanstvo lovskih organizacij, še posebno lovskih čuvajev. Predlagane teme, težave in vprašanja so LD že pred-hodno posredovale vodstvu ZLD Zasavje oz. PU Ljubljana.

Sestanka so se od triindvajse-tih družin ZLD Zasavje udeležili predstavniki šestnajstih LD, in sicer LD Čemšenik, LD Dobovec, LD Dole pri Litiji, LD Gabrovka, LD Ivančna Gorica, LD Kresnice, LD Mlinše, LD Moravče, LD Podkum, LD Polšnik, LD Pugled, LD Šentlambert, LD Šmartno pri Litiji, LD Trbovlje, LD Vače in LD Zagorje. Policijo so zastopa-li predstavniki policijskih postaj (PP), ki zajemajo območje ZLD Zasavje (PP Litija, PP Ljubljana - Moste, PP Domžale, PP Trbovlje, PP Hrastnik, PP Laško, PP Gro- suplje in PP Zagorje) in policijska inšpektorja PU Ljubljana Dejan Baša in Ludvik Kastelic ter lovski inšpektor Janez Glavač. V razpravi sta sodelovala in podala ustrezne odgovore na postavljena vprašanja tudi pomočnik koman-dirja PP Litija Gorazd Sinjur ter pomočnik komandirja PP Grosuplje Peter Preinfalk (oba sta tudi lovca).

V konstruktivni razpravi so se navzoči strinjali, da je za uspeš- no preprečevanje nesprejemljivih pojavov zelo pomembno dobro medsebojno sodelovanje, skupen pristop že na terenu oziroma na lokalni ravni, med posameznimi lovskimi družinami, lovskimi čuvaji, lovskim inšpektorjem in policisti – predvsem z vodji posameznih policijskih okolišev (po starem t. i. sektorskimi po-licisti).

Lovski inšpektor je odgovoril na določena vprašanja, ki se nana-šajo na vlogo in naloge lovskega čuvaja in lovskega inšpektorja. Njune naloge se ponekod pre-krivajo, zato mora biti v interesu obeh, da medsebojno sodelujeta (primeri: nepravilna in časovno nesprejemljiva uporaba kmetijske

Avgust Reberšak, Bojan Borovnik in tudi slavnostni govornik Dušan Leskovec, ki je med drugim dejal: »Tudi takšne lovske prireditve so eden od načinov, da lovci pokaže-mo javnosti svojo bogato lovsko kulturo, ki jo že desetletja dolgo negujemo. Prav kultura je vedno bolj pomemben dejavnik tudi pri pridobivanju in vračanju ugleda ter spoštovanja naši slovenski lovski organizaciji. Hkrati pa ob takih dogodkih vsaj za trenutek pozabimo na vsakdanje tegobe in skrbi.« Navedel je nekaj statistič-nih podatkov: da je na Koroškem kar 138 lovcev, starih od 75 do 95 let, med katerimi je najstarejši Ivan Knez, član LD Muta (letnik 1920), da je dvajset lovcev, ki delujejo v zeleni bratovščini 60 let in več, in kar potrjuje ugotovitev, da lovci na Koroškem živijo dolgo in bogato lovsko življenje. Kljub temu je v letu 2014 umrlo trinajst koroških lovcev. Med njimi, av-gusta letos, v svojem 89. letu tudi častni član LD Prežihovo - Kotlje in priljubljeni in nadvse spošto-vani pevovodja Lovskega okteta Matevž Mitja Šipek.

Tradicionalno lovsko prireditev v Mislinji so organizirali z izdatno pomočjo mislinjske občine, LD Mislinja, LD Dolič in LD Golavabuka in še nekaterih spon-zorjev. Svoj prispevek so dodali tudi nekateri koroški lovci: Tadej Jurač iz LD Orlica in Dušan Horvat, ki sta poskrbela za ure-ditev scene prireditve. Za hrano, pijačo in postrežbo so poskrbeli mesar Srečko Zajamšek, član LD Mislinja, in petnajst lovskih pri-pravnikov, pa tudi koroški Ansam- bel Duo, ki je poskrbel za plesno glasbo. Uspešno poslanstvo in raz- voj lovske kulture na Koroškem zaželimo lovcem - kulturnikom tudi v letu 2016!

Franc Rotar

Borutu Mithansu, podpredsedni-ku LZ Maribor, Mirku Kumru - Fricu, predsedniku Kluba pri-jateljev lova iz Celovca in njego-vim zvestim prijateljem, županu mislinjske občine in tudi stareši-ni LD Dolič Bojanu Borovniku ter seveda tudi predsedniku, strokovnemu tajniku in predsedniku komisije IKOM Koroške lovske zveze Dušanu Leskovcu, Francu Prazniku in Boštjanu Verdineku.

O pomenu slovenske lovske kulture in tradicionalnih srečanj so opozoril vsi trije govorniki:


LOVSKA ORGANIZACIJA

v organih KLZ pošteno in odgo-vorno delovali več kot desetletje. Očitno vsem to ni bilo všeč in jim verjetno tudi nikoli ne bo! Toda koroško lovstvo deluje odgovor-no, pregledno in prepoznavno, kar je pokazala tudi udeležba na kulturnem dogodku!

V večnamenski prireditveni dvorani Poslovnega centra Lopan, nad trgovino Tuš v Mislinji, se je namreč zbralo več kot tristo na-stopajočih, gostov, vdov pokojnih lovcev, starejših lovcev in lovskih žena. Tudi letošnji bogat, pester in izbran kulturni program je v so-delovanju s člani komisije IKOM pripravil in vodil član UO KLZ in starešina LD Libeliče Marko Kogelnik. Glasbeni koroški lov-

Foto

F. R

otar

Plaketo KLZ je iz rok predsednika Dušana Leskovca prejel tudi najstarejši koroški lovec, 95-letni Ivan Knez, član LD Muta.

Letošnje tradicionalne osrednje lovske kulturne prireditve v Mislinji z bogatim in pestrim programom se je udeležilo več kot tristo obi-skovalcev.

KLZ je ob tem lovskem druženju v Mislinji nekaterim svojim najstarejšim članom izročila lovska priznanja – pisno priznanje KLZ so prejeli: Alojz Čas (letnik 1930) iz LD Bukovje, Alojzij Duler (1930) iz LD Slovenj Gradec, Emil Germadnik (1933) iz LD Bistra, Ludvik Gomboc (1933)iz LD Slovenj Gradec, Ladislav Kanovnik (1939) iz LD Dolič, Štefan Štern (1936) iz LD Peca – Mežica in Jožef Žvikart (1935) iz LD Bukovje. Znak KLZ so prejeli: Jakob Forstner (1933) iz LD Peca – Mežica, Martin Krajnc (1931) iz LD Orlica, Gabrijel Kremzer (1939) iz LD Zeleni vrh, Franc Rihter (1936) iz LD Mislinja, Maksencij Topler (1935) iz LD Zeleni vrh, Anton Turičnik (1932) iz LD Mislinja in Maksimiljan Zajamšek (1934) iz LD Mislinja. Plaketo KLZ pa so prejeli: Ivan Knez (1920) iz LD Muta, Ignac Merkač (1929) iz LD Golavabuka, Štefan Podjavoršek (1937) iz LD Dolič in Oto Skobir (1933) iz LD Mislinja.


LOVECGLASILO LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE

REVIJA ZA LOVSTVO, LOVSKO KINOLOGIJO IN VARSTVO NARAVEXCVIII. LETNIK

UREDNIK

BORIS LESKOVIC

LJUBLJANA, 2015

Uvodnik:Avbar, Bojan: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184Breitenberger, Bojan: Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo oblaki . . . . . . . . . . . 608Bradač, Lado: Po prsku … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 428Kene, Franc: Kaj pa naša lovska kultura? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Köveš, Arpad: Pred novimi volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360Köveš, Arpad: Veseli smo tudi vaših mnenj in predlogov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Krope, Srečko Felix: O delu LZD v letu 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 Krope, Srečko Felix: Kaj puščamo za seboj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 548Malešič, Ivan: Mandat se izteka, kako naprej? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 488Pokorny, Boštjan: Spremembe so sestavni del življenja, ne zavračajmo jih nekritično 64Šumak, Janez: Ko komisija za lovsko kinologijo končuje svoj mandat … . . . . . . . . . . 300

Iz dnevnega tiska: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6, 66, 125, 186, 245, 302, 362, 430, 490, 550, 610 .

Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2014: 187, Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2015: 431,

Mnenja in predlogi:Avbar, Bojan: Lovske izkaznice – podaljšanje in preklic veljavnosti (2) . . . . . . . . . . . . 68Avbar, Bojan: Divjad v ujetništvu – nerešena težava, ki še vedno terja ustrezno rešitev! 304Avbar, Bojan: Lovstvo in svetost življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 556Berce, Marko: Po jelenjadi usekaj! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Černač, Janez: Naše sobivanje z medvedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248Kumelj, Marjan: Košute še vedno »svete krave«, teleta za odstrel? . . . . . . . . . . . . . . 552Osrajnik, Edvard: Nujno spet združiti vse dejavnosti v prid varstva habitatov

prostoživečih živali! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 508Pokorny, Boštjan: Pripis uredništva - Učinkovito upravljanje parkljaste divjadi, kazalniki

in plenilci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127Rajčević, Božidar: Učinkovito upravljanje parkljaste divjadi, kazalniki in plenilci . . . . . 127Toš, Marjan: Kako dolgo še »povprek in počez?« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Toš, Marjan: Grmišče in remize (znova) v plamenih, vodotoki pa goli – bo kdo že

končno ukrepal? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247Toš, Marjan: Pri sosedih pa ni gorelo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305Zupančič, Miran: Povezovanje – sodelovanje – usklajevanje! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432

Članki in razprave:Ambrožič, Ivan, Mahne, Marko: Zbiranje, odstranjevanje in uporaba živalskih

stranskih proizvodov ter pogoji za krmljenje prostoživečih živali . . . . . . . . . . . . . . 495Avbar, Bojan: 4. oktober – dan boja proti mučenju živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 492Bernik, Rajko: Kmetijska tehnika in prostoživeče živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188Bernik, Rajko: Poljski zajec in druga mala poljska divjad ter obnovljivi viri energije . . . 367Bolčina, Gregor: Razstava najmočnejših lovskih trofej (2015) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311Božič, Milan: Vetrne elektrarne na Poreznu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133Bren, Andrej: Ugriz strupene kače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377Ekar, France: Že od nekdaj gospodarji gora – lovci gamsarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256Ekar, France: Storimo več za varnost lovcev in lovskih gostov v loviščih! . . . . . . . . . . 372Erhatič Širnik, Romana: Koristi vidre: plemenito krzno, postna jed in še talija . . . . . . . 16Hafner, Miran: Poletna dela v lovišču . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251Hafner, Miran: Značilnosti krmišč in krmljenje divjadi v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . 439Hafner, Miran, Černe, Blaž: Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi

v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 616Hodnik, Gregor: Domače preizkušanje/testiranje lovskih krogel . . . . . . . . . . . . . . . . . 197Hodnik, Gregor: Ciljna balistika ali učinek lovske krogle na cilju . . . . . . . . . . . . . . . . . 559Jonozovič, Marko: Letni načrti za lovskoupravljavska območja za leto 2015 . . . . . . . 255Krofel, Miha in skupina avtorjev: Povozi medvedov na cestah in železnicah . . . . . . . . 612Krže, Blaž: Divji prašiči – premalo znani znanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Leskovic, Boris: Večji napredek dosežen pri varstvu vrst kot pri varstvu habitatov . . . 504LIFE DINALP BEAR: Projekt celovitega upravljanja in varstva medveda

v severnih Dinaridih in Alpah – LIFE DINALP BEAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 500Marenče, Miha str.: Živalski svet naših gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Pičulin, Igor: Tri ure za izdelavo in postavitev enostavne visoke lovske preže . . . . . . . 379Pokorny, Boštjan in skupina avtorjev: (Sive) vrane v urbanem okolju . . . . . . . . . . . . . 73Potočnik, Hubert: Štetje skrivnostnih »gozdnih duhov« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194Siuka Kovačič, Jasna, Leskovic, Boris: Sedmi Slovenski lovski dan . . . . . . . . . . . . . . 307Skrbinšek, Tomaž in skupina avtorjev: Medvedi in genetika – novi izzivi za novo

desetletje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 434Stergar, Matija, Jonozovič, Marko: V zdajšnjih razmerah šakala pri nas ni dovoljeno

loviti! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 433Škrlj, Janko: Projekt za ponovno oživitev populacije divjega petelina v Gorskem

Kotarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137Škrlj, Janko: Stanje divjega petelina v severnih Dinaridih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 502Šuler, Goran: Vožnje v naravnem okolju – uporabimo pač, kar je mogoče . . . . . . . . . 364Toš, Marjan: Ne dovolimo si neukrepanja v primerih neetičnega vedenja

posameznikov do živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 494Vengušt, Gorazd, Žele, Diana: Spremljanje zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji

v letu 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129Vesel, Štefan: Iz gozda do vilic – pravilno ravnanje za zdravo divjačino . . . . . . . . . . . 317

Po lovskem svetu: Flajšman, Katarina, Pokorny, Boštjan: Med zobri v Bialowiezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260Galjot, Branko: Koliko stane turistični lov gamsa pri nas in v soseščini . . . . . . . . . . . . 445Krašna, Edvard: Spremljal sem ga na lovu na kapitalnega medveda . . . . . . . . . . . . . 509Leskovic, Boris: Afriška lovska druženja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika (nadaljevanje) . . . . . . . . . 141Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika (nadaljevanje) . . . . . . . . . 201Leskovic, Boris: Habitatna in Ptičja direktiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382Leskovic, Boris: Umrl je Werner Trense . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383Tavčar, Igor, Šoba, Vilma Alina, Zemljič, Dragan: Odprtje zastopništva

Mednarodne zveze za sokolarstvo in ohranitev ptic ujed (IAF) na sedežu Združenja evropskih lovskih zvez (FACE) v Bruslju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323

Uredništvo: Michl Ebner je novi predsednik FACE (Združenja evropskih lovskih zvez) 564Wakounig, Franc: 62. Zasedanje Delovne skupnosti lovskih jugovzhodnega

alpskega prostora (DSLZJAP) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Na kratko iz tujega tiska … : 26, 84, 144, 205, 264, 325, 381, 448, 511, 565, 621 .

Lovsko pripovedništvo:Černigoj, Franc: Ko zvoki in toni zazvenijo kot spevi in napevi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Černigoj, Franc: Mož, ki gleda od daleč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512Černigoj, Franc: Vidova skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 622Hribar, Mitja: Atov muflon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Hrovatič, Vladimir: Boroveljčanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449Leban, Jože - Drolč: Včasih, ko v Grapi prespim … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206Leban, Jože - Drolč: Dnevnik neke preže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265Sušnik, Stane: Šeklova preža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Sušnik, Stane: Moje pasje razmišljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326Vasa, Branko: Zlati »copatar« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 566Vesenjak, Darjan: Čekani z grenkim priokusom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384

Lovska organizacija:Ačko, Branko: LD Slovenska Bistrica z novim vodstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221Ačko, Branko: Lovci LD Slovenska Bistrica na čistilni akciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276Ačko, Branko: Tretji veleslalom za zlatega pohorskega jelena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276Ačko, Branko: Medobčinska strelska liga – Slovenska Bistrica 2015 . . . . . . . . . . . . . 279Anzeljc, Mirko: Vodstvo, odgovornost in delitev dela v LD ter vsebina letnega poročila . 152Avbar, Bojan: Za prvič divji prašič in lisica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Avbar, Bojan: Dolenjska: skupni lovi združujejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Avbar, Bojan: Dobrodelni koncert LPZ ZLD Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216Avbar, Bojan: Pomagajmo odprtih src! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456Avbar, Matija: Zaključek lovskih izpitov (2015) v Novem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . 337B. M.: Postojnsko-bistriško tekmovanje v streljanju z risanico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 465Barkovič, Stanislav: 70 let LD Mokrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 575Beci, Anton: Usposabljanje zasavskih lovcev za varno ravnanje z orožjem . . . . . . . . . 580Beci, Anton: Srečanje predstavnikov lovskih družin ZLD Zasavje in policije . . . . . . . . 632Birsa, Boris: ZLD Gorica uspešno končala letošnje usposabljanje lovskih

pripravnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 517Breitenberger, Bojan: Prvenstvo LZS v lovski kombinaciji in premični tarči . . . . . . . . . 213Brunskole, Maja: 60 let LD Suhor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274Burjan, Marjan: Državno prvenstvo na bežečega merjasca tudi na Gozdniku . . . . . . . 582Burnik, Radoš: 60 let LD Jelenk in razvitje novega prapora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155Černigoj, Franc: Pregled upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO . . . . . . . . . . . . . . . 388Černigoj, Franc: Ogenj spomina, iskra božja in glasovi iz zemlje same . . . . . . . . . . . . 641Drolc, Tina: Kako LD aktivno gradi odnos z lokalno skupnostjo? . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Drolc, Tina: Usmerjanje komunikacije v okviru LD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Drolc, Tina: Komuniciranje LD z medijsko javnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211Drolc, Tina: Krizna komunikacija v lovskih družinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273Drolc, Tina: Komuniciranje LD z odločevalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333Erjavec, Lojze: Pobratenje LD Polšnik z LD Ivančna Gorica in LD Sevnica . . . . . . . . 337Franko, Andrej ml., Volčajnk, Vinko: 70 let LD Veliki Podlog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523Gabrijel, Stane: Tradicionalni 64 . lov na Frati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274Gabrijel, Stane: Srečanje in lov starešin v LD Šentjanž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280Grošelj, Boštjan: Na strelski tekmi Zasavske lige tudi pripravniki . . . . . . . . . . . . . . . . . 398Grošelj, Boštjan: Podkumski lovci proslavili 70-letnico delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . 575Grošelj, Franc: Svečan zaključek novih zasavskih lovcev na gradu Bogenšperk . . . . 460Gselman, Marjan: Družili so se lovci LD Pobrežje - Miklavž in kmetje . . . . . . . . . . . . . 219Gselman, Marjan: Okrogla miza Upravni postopki o lovskem orožju in lovstvu . . . . . 220Gselman, Marjan: Člani UO LZ Maribor gostili lovske prijatelje iz Slavonije . . . . . . . . 279Gselman, Marjan: Zreški lovci gostili UO LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 520Gselman, Marjan: Drugi tabor mladih LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 629Hace, Vladimir. Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Hace, Vladimir: Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 641Hernaus, Miran: Vloga nadzornega odbora (NO) v lovski družini . . . . . . . . . . . . . . . . 522Ivančič, Andrej: Perkov križ 1974–2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Jakofčič, Gorazd: 60 let LD Dragatuš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392Janc, Matija: Liga LZS v kombinacijskem streljanju 2015 določila naše najboljše

strelce za nastop na Češkem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339Jarc, Nina: Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . 628Kanižar, Branko: Ocenjevanje lovskih domov (2014) na območju LZ Maribor . . . . . . . 95Kirbus, Daniel: LD Križna gora – 60 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214Kmetec, Ivan: LD Raša Štorje proslavila 60 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Kocjančič, Ivica: Predstavitev Društva slovenskih lovk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 393Kocjančič, Ivica: Slovenske lovke in DSL na Polšniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 639Koritnik, Mladen ml.: Tradicionalni skupni lov z občani v LD Banja Loka - Kostel . . . . . . 101Kovač, Bogdan – Danč: Tradicionalno srečanje LD Zeleni Vrh - Vuzenica in

LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Kovač, Bogdan - Danč: Lovska razstava Koroškega LGB v Vuzenici . . . . . . . . . . . . . 341Kovačec, Katka: Odvzem na Ptujsko–Ormoškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343Kovačič Siuka, Jasna: Slavnostni sprejem strelske ekipe Lovske zveze

Slovenije in sponzorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 454Kovačič Siuka, Jasna: 42. slovensko in 19. hrvaško srečanje lovskih pevskih

zborov in rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 455Kovačič Siuka, Jasna: Obnovitveno predavanje spet pritegnilo množico lovskih čuvajev 578Kovačič Siuka, Jasna: Srečanje z boginjo Diano v Slovenski filharmoniji . . . . . . . . . . 579Kovačič Siuka, Jasna: Osrednja dobrodelna prireditev LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 626Köveš, Arpad, Leskovic, Boris: Lovec in volitve predsednika in organov LZS . . . . . . 387Köveš, Arpad: Škrjanček poje in žvrgoli … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395Köveš, Arpad: Trinajsta seja Uredniškega odbora glasila Lovec v Mostju pri Lendavi . 464Köveš, Arpad: Lovski in ribiški dan v Szécṥenyju na Madžarskem . . . . . . . . . . . . . . . 625Krašovic, Marjan: Nova streha na lovskem domu Rinka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Krašovic, Marjan: Strelski memorial Rojc – Kramarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339Krivec, Franc: Občni zbor LD Sv. Jurij - Jurovski Dol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340Krope, Srečko Felix: Podpora programu Svit – za našo in skupno korist! . . . . . . . . . . 87Krope, Srečko Felix: Odprli lovsko-naravoslovno učno pot LD Boč na Kozjaku . . . . . . 336Krope, Srečko Felix: Strelska tekma LGB Kozjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 467Krope, Srečko Felix: Usposabljanje s SV v natančnem streljanju . . . . . . . . . . . . . . . . 640Kunej, Božidar: Zaključek letošnjega izobraževanje lovskih pripravnikov pri

LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 572Kunej, Božidar: Tudi lovci na tržnici društev Oplotnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 582Lenarčič, Edvard: LD Rakek naprej z novim-starim vodstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276Lepšina, Dušan: Nova generacija posavskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389Leskovic, Boris: LOV – deveti Mednarodni sejem lovstva in ribištva ter

NATURO – Tretji mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi . . . . . . . . . . . . 31Leskovic, Boris: Černačeva slikarska razstava Življenje pusti sledi . . . . . . . . . . . . . . 32 Leskovic, Boris: Sejma LOV in NATURO vas vabita v Gornjo Radgono . . . . . . . . . . 150Leskovic, Boris: Na LOV v Gornjo Radgono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210


Kazalo XCVIII. letnika – 2015

Leskovic, Boris: Občni zbor Lovske zveze Slovenije 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 453Leskovic, Boris: Obisk profesorja in šestih podiplomskih študentov iz Novega Sada . 458Macerl, Vanda: 60 let LD Čemšenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Maček, Bojan: Tradicionalni lov na malo divjad v LD Ormož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Majer, Rudolf: 60 let LD Šentilj v Slovenskih goricah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460Makuc, Stanko: 60- letnica LD Otavnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Malek, Marjan: Novoletni lov LD Starše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Malešič, Ivan: Tradicija zavezuje in nas druži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 455Marhl, Jože: Bazenska lovska razstava na Remšniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272Marhl, Jože: Tradicionalno srečanje LD ob prazniku Občine Radlje ob Dravi . . . . . . . 583Mastnak, Zdravko: Spominsko obeležje Damjanu in Marku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 457Mastnak, Zdravko: Novi lovci s Celjskega podpisali zaprisego . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458Mastnak, Zdravko: Uspel drugi tabor mladih v ŠK ZLD Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 519Miklavžina, Rok: 60 let delovanja LD Škale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523Mrlak, Sabina: Prednovoletna novinarska konferenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31Nared, Pavel: Že sedemnajsto tradicionalno Srečanje lovskih mojstrov in lovskih

čuvajev ZLD Notranjske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271Nemec, Štefan: Novi lovci v ZLD Prekmurje in ZLD Prlekija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 518Nemec, Štefan: Osmi Lovski tabor mladih v ZLD Prekmurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 518Novak, Peter: Sokolarji in ribiči na sejemski preži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332Novak, Peter: Hubert v Županiji Zala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 579Palčič, Marjan: Tradicionalno dobri odnosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Palčič, Marjan: Lovski kulturni dan v Trbovljah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463Palčič, Marjan: Lov na Vrhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 644Pečoler, Miloš: 60 let LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Pečoler, Miloš: Dvodnevni lovski tabor učencev OŠ Radlje ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . 573Perme, Jože: 60 let LD Šmartno pri Litiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154Peternelj, Branko: 60 let LD Javornik - Postojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Peternelj, Branko: Mladinska lovska tabora tudi letos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 573Petretič, Marko: Sedmo državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . 89Petretič, Marko: Osmo Državno in drugo Mednarodno prvenstvo v oponašanju

jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 331Pirih, Tomaž: 60 let LD Anhovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Polanc, Tanja: LD Trnovski gozd uspešno sodeluje s sosednjimi LD . . . . . . . . . . . . . 581Prodan, Vedran: Predstavitev lovstva na Dnevnih kmetijstva Slovenske Istre in

prazniku vina in oljk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Prodan, Vedran: Tradicionalni lov sosednjih LD Šmarje in LD Diana - Momjan . . . . . . 221Prodan, Vedran: Uspešno opravili lovski izpit pod okriljem LZ Koper . . . . . . . . . . . . . 458Prodan, Vedran: Predstavniki LZ Koper so se udeležili volilne skupščine LSIŽ . . . . . . 578Prodan, Vedran: LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre . . . . . . . . . . . . 631Puconja, Miran: Lovski ples LD Ljutomer – uvod v 70-letnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343Raspet, Anton: Strelstvo v LD Porezen - Cerkno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Rotar, Franc: 60 ustvarjalnih let LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Rotar, Franc: Koraki v tretje desetletje kulturnega udejstvovanja . . . . . . . . . . . . . . . . 39Rotar, Franc: Povezano lovstvo v črnjanski občini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Rotar, Franc: Lovske trofeje na sejmu LOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156Rotar, Franc: LD Dravinja - Majšperk se lahko pohvali z dolgo tradicijo . . . . . . . . . . . 215Rotar, Franc: Sejma LOV in NATURO – zmagovita pobudnika varstva narave . . . . . 329Rotar, Franc: Tudi pregledi odstrela in kategorizacije divjadi povezujejo lovce . . . . . . 342Rotar, Franc: Osemindvajset novih lovcev na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391Rotar, Franc: Lovske trofeje v dvorcu Bukovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400Rotar, Franc: Dvanajsto lovsko-kulturno srečanje na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . 631Rotar, Matjaž: Pomlad v visokogorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 397Rožman, Iztok: Trije najzaslužnejši prejeli priznanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 341Rožman, Iztok: Koristno predavanje o mali divjadi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 521 Rožnik, Iztok: Družabni lov LD Negova in LD Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Rutar, Vojko: 60 let LD Sabotin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214Siuka Kovačič, Jasna: LZS podpisala listino o podpori Programu Svit . . . . . . . . . . . . 87Siuka Kovačič, Jasna: Veliko zanimanje za obnovitveni tečaj za lovske čuvaje v Celju 268Sovič, Sandra: LD Velunja – Šoštanj ima novo prežo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 580Steinbacher, Ladislav: Pokal Pohorskega bataljona že drugič zapored v vitrini

LD Janžev Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277Stergar, Kristijan: 70-let LD Malečnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 638Sušnik, Stane: Osmo srečanje lovcev LD Polskava z lastniki in upravljavci zemljišč . 577Svetelj, Franc: 60 let LD Stahovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Svetelj, Franc: Uspešen zaključek petletnega dela vodstva OZUL in lanske

lovne sezone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272Škrlj, Janko: 25. Tradicionalni skupni lov ZLD Notranjske z gosti . . . . . . . . . . . . . . . . 37Škrlj, Janko: Strokovni simpozij o divjem petelinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269Štimec, Marjan: Uspešno sodelovanje LD Laporje in LD Cigonca . . . . . . . . . . . . . . . 277Štimec, Marjan: Uspešen lov na divje prašiče v LD Laporje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278Šuc, Žarko: Izredna seja DSL FJK – Doberdob na Matajurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 520Tomat, Viljem: Gorenjska dobila dvaindvajset novih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389Tomec, Jože: Policisti in lovci za manj prometnih nesreč z udeležbo divjadi . . . . . . . . 522Toš, Marjan: Kobanski lovski pozdrav v Slovenskih goricah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Toš, Marjan: Lovske tovarišice uživale v Čagoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Toš, Marjan: Lovsko tovarištvo ne pozna meja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Toš, Marjan: Še več skrbi naravnemu okolju za malo divjad! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335Toš, Marjan: Srebrni zven Ptujsko-Ormoških lovskih rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 396Toš, Marjan: Ob 40-letnici pobratenja LD Pesnica - Jarenina in LD Most na Soči

podpisali spominske listine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 462Toš, Marjan: Trije mušketirji iz Dobrave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 466Toš, Marjan: Pomlajena ekipa LD Benedikt ugnala konkurenco . . . . . . . . . . . . . . . . . 466Toš, Marjan: LD Pernica – uspešnih sedem desetletij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 574Toš, Marjan: 70-letnica organiziranega lovstva v LD Lenart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 637Trček, Iztok: Prvenstvo ZLD Prekmurje v lovskem strelstvu (2015) . . . . . . . . . . . . . . . 359Tucovič, Branko: Dvainštirideseti tradicionalni lov v Dobravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340Uredniški odbor Lovca: Predstavitev predsedniških kandidatov . . . . . . . . . . . . . . . . . 569Uredništvo Lovca . Sejma LOV in NATURO v Gornji Radgoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Verhovnik, Aljaž: Poklon pri spomeniku NOB na Vrheh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Verhovnik, Aljaž: Šesto srečanje častnikov, lovcev in vojakov v Slovenj Gradcu . . . . 38Verhovnik, Aljaž: Uspešen lov slovenjgraških lovcev v Anhovem . . . . . . . . . . . . . . . . . 219Verhovnik, Aljaž: Novoletna tekma v Žančanih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219Verhovnik, Aljaž: Končana Koroška liga 2015 v lovski kombinaciji . . . . . . . . . . . . . . . . 399Vesel, Lado: Izobraževanje v LD Padež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Vesel, Štefan: LZS uspela na razpisu za izvedbo izobraževanja in popisa

prisotnosti divjega petelina na Kočevskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270Vesel, Štefan: Rogisti ZLD Kočevje s Krke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 461Vesenjak, Darjan: LD Gaj nad Mariborom gostila UO LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . 97Vešner, Drago: Lov z avtomobili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 581Vrščaj, Tone: 60 let LD Loka pri Črnomlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153Vrščaj, Toni: Pregled in kategorizacija trofej članic ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . 157Vrščaj, Toni: Belokranjska strelska liga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 464Vrščaj, Toni: Na volilnem Občnem zboru v LS Karlovačke županije . . . . . . . . . . . . . . 465Vrščaj, Toni: Mednarodni festival lovskih pevskih zborov in rogistov . . . . . . . . . . . . . . 583Vrščaj, Toni: Za pokal Racman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 640

Weber, Jane: Lov prijateljstva v LD Babno Polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Weber, Jane: Lovsko društvo Tetrijeb iz hrvaškega Čabra z gosti iz Slovenije

praznovalo 70-let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 577Weber, Jane: Uredimo si arhive! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 626Zakrajšek, Dušan: Zrastel je Jurček! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217Zakšek, Slavko: Posavska zveza dobila novo vodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156Zupančič, Peter: Delovni akciji na Sečah in v Debelem brdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 643Žerdin, Bojan: Dvajset let uspešnega delovanja Ptujsko-Ormoških rogistov . . . . . . . . 95Žerdin, Bojan: Negujejo zvrst lovskega zborovskega petja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101Žerdin, Bojan: Praznovanje jubileja LD Ljutomer se je začelo z lovskim krstom . . . . . 275Žerdin, Bojan: Lovska razstava divjih živali na Cankovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338Žerdin, Bojan: Lovci čistili naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340Žerdin, Bojan: LD Ljutomer je obeležila 70 let delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 516

Predsednikova beseda:Krope, Srečko Felix: Zakorakali smo v zadnje leto mandata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Krope, Srečko Felix: Primerjava obiska spletne strani LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Krope, Srečko Felix: Na kakšnih streliščih se dogaja naše lovsko strelstvo . . . . . . . . 209Krope, Srečko Felix: Naša uspešna sejemska promocija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 328Krope, Srečko Felix: O pobudah in predlogih z delnih občnih zborov . . . . . . . . . . . . . 386Krope, Srečko Felix: Novi sporazum – pogodba s Slovensko vojsko . . . . . . . . . . . . . . 452Krope, Srečko Felix: Moje zadnje poročilo članstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 625

Pokaži svojo lovsko izkaznico – Popust: 90, 218, 334, 390, 630 .

Lovski informacijski sistem Lisjak:Samec, Jože: Novost v aplikaciji Lisjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212Samec, Jože: Obvestilo odgovornim osebam in gospodarjem LD . . . . . . . . . . . . . . . 355Samec, Jože: Popravek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400Samec, Jože: Končni roki za vnos podatkov v LIS Lisjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 659

Okrožnice, navodila, predpisi, sklepi, obvestila, popravki,opravičila:Ačko, Branko: Popravek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339Bradač, Lado: Zbiramo podatke o aktivnostih LD v vojni za Slovenijo . . . . . . . . . . . . . 659Čeh, Marija: Javno opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215Černigoj, Franc: Izid javnega natečaja za literarna besedila (2014) z lovsko tematiko 28Kinološka zveza Slovenije: Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 479Kinološka zveza Slovenije: Zavrnitev objavljenih neresničnih trditev . . . . . . . . . . . . . . 420Komisija LZS za lovsko strelstvo in lovsko orožje: Razpis za izvedbo državnih

strelskih prvenstev LZS v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176Komisija mladi in lovstvo: Razpis – Literarni natečaj za učenke in učence

I . triade OŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 584Komisija za lovsko kinologijo pri LZS: Poziv vsem iskalcem obstreljene divjadi . . . . . 176LD Iga vas: Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi: Razpis za organizacijo devetega

Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 660Lovska zveza Slovenije: Javni nagradni natečaj za izbiro uspelih posnetkov divjih

živali za veliki stenski koledar LZS 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 358LZS: Javni poziv Lovska kultura 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57Nacionalna komisija za ocenjevanje trofej: Obvestilo o območnem zbiranju lovskih

trofej za uradno oceno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57Raspet, Anton: Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229Sekretariat LZS: Opozorilo lovskim družinam (Uvedba davčnih blagajn) . . . . . . . . . . . 660Skumavc, Jože: Dopolnilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 591Tajništvo LZS: Na zalogi so še naslednje knjige Zlatorogove knjižnice in

Strokovne knjižnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 600Uredniški odbor Založništva LZS: Javni natečaj (2015) za leposlovna besedila

z lovsko tematiko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148Uredništvo: Obvestilo (Zapisi o jubilantih in umrlih …) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282Uredništvo: Objavljanje zapisov o jubilejih in osmrtnicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345Uredništvo: Popravek (L 7–8/2015, str., 397) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 459

Mladi in lovstvo: Galjot, Banko: Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoč mladih . . . . . . . . . . 645Klajne, Franc: Na turistični kmetiji Urška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 645Klanjšek, Marjeta: Makolski lovci pripravili piknik za vrtec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Kovačič, Vlado: Mladi in lovstvo – usmeritve dela so v naših objavah . . . . . . . . . . . . . 584Koželj, Barbara: Medgeneracijsko druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Lorber, Vera: Lovska razstava LD Paloma – Sladki Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344Mali, Marko: Lovski tabor za osnovnošolce tudi na Gorenjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Mali, Marko: Naše prostoživeče živali v igri Črni Peter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Mali, Marko: Drugo srečanje dijakov na temo naravoslovja in lovstva . . . . . . . . . . . . 401Miklavčič, Matej: Najin jelen s Straže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 401Mlinar, Renata: Obiskali smo lovce LD Dole pri Litiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281Praprotni, Poldka: Lovec v Vrtcu Podgorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158Prodan, Vedran: Otroci Vrtca Bertoki pri koprskih lovcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Strmčnik, Miro: Pri lovskih LD Peca - Mežica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Teršavec, Dragica: Lovci na obisku v vrtcu v Zg. Kungoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 525Trošt, Jožef, Soklič, Marinka, Medja, Mojca: Trideseta obletnica lovsko-naravoslovnih

šolskih dni v Bohinju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 525Vešner, Drago: Učenci OŠ Rače z lovci pri spravilu koruze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158

Jubilanti: Haler, Albin: 70-letnik, LD Brezovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Jurkošek, Mavricij: 80-letnik, LD Loka pri Zidanem Mostu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Kocijan, Lado: 90-letnik, LD Mirna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526Krpič, Jožef: 70-letnik, LD Grad - Kuzma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282Lavrenčič, Venčeslav: 80-letnik, LD Gaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282Lekše, Ivan: 80-letnik, LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Lušina, Anton: 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 402Mahne, Anton: 75-letnik, LD Slavni, Materija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 646Medvešek, Miro: 70-letnik, LD Dobovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 646Marn, Niko: 80-letnik, LD Brestanica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Mravljak, Ivan: 80-letnik, LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223Osrajnik, Edvard: 80-letnik, LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223Perpar, Anton: 75-letnik, LD Dobrnič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223Poljšak, Ivan: 85-letnik, LD Čaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526Potočnik, Pavel: 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 402Rettinger, Gregor Otmar: 75-letnik, LD Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Sešek, Avguštin: 80-letnik, LD Šmarna gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 585Španjolo, Janko: 85-letnik, LD Čaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526Zajc, Ludvik: 90-letnik, LD Logatec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 467Žarkovič, Drago: 80-letnik, LD Središče ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

V tem mesecu praznujejo svoj življenjski jubilej: 43, 103, 159, 223, 282, 345, 402, 467, 526, 585, 646


Lovski oprtnik: Ačko, Branko: Vidra se vrača v naše vode … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166Avbar, Matija: Lovec tudi kot čebelar in vinogradnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161Beer, Aleksander: Lovska zakladnica Županije Zala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168Bevk, Katja: Likovna kolonija ZLD Gorenjske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 468Černigoj, Franc: Čez sedem let … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169Černigoj, Franc: Krvava pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287Černigoj, Franc: Kaj skrivata v sebi besedi preža in druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348Černigoj, Franc: Triinšestdeset šiber. In še rogovi in roglji na lipovem listu … . . . . . . 407Čufer, Ivan: Ustrahovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165Ekar, France: Rezbarije Staneta Novaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Ekar, France: Iz Dolenčeve koče na Zaplati nastalo novo planinsko in lovsko zavetišče 104Ekar, France: Gorenjski lovci v Baranji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162Ekar, France: Spominski pohod na Arihovo Peč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227Ekar, Franc: Tudi za lovce je jezerska slatina vedno bolj privlačna . . . . . . . . . . . . . . . 289Ekar, France: Tudi lovci smo hvaležni Slavku Avseniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 470Ekar, France: 22 . tradicionalni lovski veleslalom na Skutnem ledeniku . . . . . . . . . . . 471Ekar, Franc: Poklonitev štirim srčnim možem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 532Ekar, France: Naravovarstvenica, ki je sprejemala temeljno poslanstvo lovstva . . . . . 534Galjot, Branko: Jožetov lov na prašiče v Kočevskem rogu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165Galjot, Branko: Pogost volčji plen so tudi lovski psi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405Galjot, Branko: Umrl je dr . Gerhard Anderluh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 470Galjot, Branko: »Večni« gumbar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 591Grl, Stanko: Čiščenje lovskih stez na Peci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 527Grošelj, Boštjan: Krstili in se poveselili … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164Gselman, Marjan: V LZ Maribor smo lovci lovili ribe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 586Heric, Mirko: Spomin na ustanovitelja in velikega podpornika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105Jejčič, Martin: Lovska maša v LD Brje - Erzelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404Kapun, Stanko: Na trofejah je vedno opaziti kaj zanimivega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284Kenda, Iztok: Bivak – preža v Zaglavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 648Kladnik, Jurij: Kako je nastal lovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Klajne, Franc: Obiskali smo Slavonijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163Klajne, Franc: Krst kot se šika! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287Kocjančič, Ivica: Damski skupni lov v LD Videž - Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166Koritnik, Mladen: Varnostna odbojna ograja – prednost za človeka, a slabost za živali 405Koritnik, Mladen: Fotografska kolonija ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 469Kosmač, Zdravko: Vzrok: pomrznitev uhljev in rogljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Kovač, B., Pečoler, M.: Zadnji obisk najstarejših članov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165Kovačič Siuka, Jasna: Samarjevi nostalgični lovski pasteli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472Kovačič Siuka, Jasna: Čopič in lov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 589Krope, Srečko Felix: Častna dejanja častnih ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Krope, Srečko Felix: Dvaindvajseti Jezernikovi dnevi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 528Kryštufek, Boris: Flavističen navadni polh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 530Kryštufek, Boris: Lov na črnega polha! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 590Kutoš, Štefan: Bobri tudi že na Goričekm! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Lepšina, Dušan: Ta je pa drugačen! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 527Leskovic, Boris: Swarovski Optik na Bledu predstavil svoje novosti . . . . . . . . . . . . . . 469Leskovic, Boris: Izbrane so fotografije za veliki stenski koledar LZS – 2016 . . . . . . . . 530Ličef, Slavko: Oglarji in lovci iz Koprivnika in Gorjuš ohranjamo oglarsko dediščino . . 647Malek, Marjan: Lov za lovske prijatelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Marolt, Miha: Divjad in lovstvo v Trenti na Belarjevih dnevih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403Mauko, Dani: Divjačinski golaž iz kotlička v Radencih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 346Medvešek, Miro: Za jelena je bil usoden srobot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 651Mogu, Anton: Štefanov lov in dva lisjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284Namestik, Dane: Dvajseta Hubertova maša na Mašunu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Novak, Miro: Srnjak z električnim pastirjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 407Novak, Peter: Tradicionalni sokolarski lov v Beltincih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Novak, Peter: Lovski dan v Železni županiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 587Podbevšek, Albina: V parku Risnjak je preža namenjena turistom . . . . . . . . . . . . . . . 45Podbevšek, Albina: Jamski medved v Landarski jami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286Podbevšek, Albina: Ko se bliža zima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 647Primožič, Franc: Gobasto rogovje srnjaka z Blok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 592Prodan, Vedran: Predstavniki LZ Koper na Hubertfesu – festivalu lova LSIŽ . . . . . . . 106Raspet, Anton: Živalstvo ob Idrijsko-Cerkljanski planinski poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Razpet, Tone: Štiridnevno jelenovo trpljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226Richter, Marko - Zeleni: Pavli in spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224Richter, Marko - Zeleni: Srečanje LD Kapla in LD Remšnik v malem nogometu . . . . 649Rotar, Franc: Majšperški dvorožec, ki je postal enorožec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Rotar, Franc: Proslavili Kumrovo državno odlikovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225Rotar, Franc: Močni kobiljski jelen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283Rotar, Franc: Lov na svizce na Velikem Kleku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286Rotar, Franc: Še naprej povezana z lovstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 289Rotar, Franc: Nov projekt za trajnostno upravljanje Pohorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290Rotar, Franc: Skuhali najokusnejši lovski golaž in gobovo juho . . . . . . . . . . . . . . . . . . 346Rotar, Franc: Znani obrazi naših oglaševalcev tudi na sejmu LOV . . . . . . . . . . . . . . . 406Rotar, Franc: Lovec vzgojil največjo bučo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 530Rotar, Franc: Utihnil je Šipkov bariton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 531Rotar, Franc: Srnjak odnesel električnega pastirja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 591Rotar, Franc: Srečanje praporščakov in zastavonoš na Obretanovem . . . . . . . . . . . . 590Rotar, Franc: Družabne lovske prireditve pod Goro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 650 Rožman, Iztok: Ivanov lovski krst malo drugače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283Rožman, Iztok: Tradicionalno srečanje lovcev in ribičev Gornje Radgone . . . . . . . . . . 650Rožnik, Iztok: Enorogi s šestimi izrastki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju . . . . . . . . . . . . . 409Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v goriškem okraju (2) . . . . . . . . . . 473Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (3) . . . . . . . . . . 533Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (4) . . . . . . . . . . 592Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (5) . . . . . . . . . . 653Sajko, Ivan: Krst v LD Kobilje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Siuka Kovačič, Jasna: »Ženska je čudovita in nujno potrebna« . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226Sušnik, Stane: Na prepelice in šakala z lovskimi prijatelji v Srbiji . . . . . . . . . . . . . . . . 587Štiberc, Slavko: Lovsko tovarištvo, ki ga je žal vedno manj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 649Štrucl, Nace: Preža za rojstni dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285Toš, Marjan: Spet krvavi ples v Brengovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Toš, Marjan: Gorjupov Andre z Vurmata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Toš, Marjan: Naši so gozdovi in divjad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160Toš, Marjan: Vlado bolj zvit od zvitorepk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227Toš, Marjan, Leskovic, Boris: Koristni paberki za lovsko zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . 408Trček, Iztok: Lisica ali šakal v prekmurski drvarnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 652Tucovič, Branko: Med srečnimi uplenitelji tudi Darinka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285Verbič, Fran: Nekaj posebnih trofej tudi v LD Negova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Vipotnik, Andrej: Bobri se iz Hrvaške uspešno širijo v Slovenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . 347Vrščaj, Toni: Lovka Maja – ponos belokranjskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Vrščaj, Toni: Lovke v ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 529Vrščaj, Toni: Prvi nastop skupine rogistov ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 588Žerdin, Bojan: Uredil si je mini »lovski muzej« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

Žerdin, Bojan: Ob 70- letnici Hubertova lovska maša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404Žerdin, Bojan: Puške in ribiške palice zamenjali za nedeljsko druženje . . . . . . . . . . . . 650Žnidarič, Slavko: Razumel je šalo tudi na njegov račun … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291

Nove knjige:Černigoj, Franc: Boris Žagar – Bohinjska znamenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Leskovic, Boris: Rudi Beiser - Užitne divje rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412Leskovic, Boris: Luka Pretnar in Andrej Seliškar – Cvetje slovenske dežele . . . . . . . . 535

V spomin: Bernjak, Bela, LD Radovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413Dugonik, Stanislav: LD Boč na Kozjaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229Gričnik, Jernej: LD Zreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170Horvat Ernest, LD Grad - Kuzma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413Jurčič,Ciril, LD Krka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537Klopčič, Rudolf st.: LD Mlinše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292Klopčič, Vinko: LD Mlinše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292Kovač, Dušan, LD Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413Kovačič, Janez, LD Grahovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 595Kremser, Anton: LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350Krže, Blaž: Lovska zveza Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169Leskovec, Gašper, LD Hotedršica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 655Lutman, Milan, LD Pivka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 595Mahne, Jožef, LD Slavnik - Materija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476Mavhar, Slavko st.: LD Zreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350Miljevič, Karel: LD Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350Mozgan, Branko: LD Prežihovo - Kotlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Orožen, Marjan, LD Kresnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413Pangos, Ivan, LD Dolce - Komen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476Peteh, Stanislav, LD Adlešiči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 595Piciga, Rajmund: LD Dekani in LD Draga - Trava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292Planer, Leon: LD Sv. Jurij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229Podgornik, Branko: LD Smuk - Semič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Pušnik, Ervin, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537Skledar, Anton, LD Rankovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476Škabar, Anton: LD Brkini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Škapin, Aldo: LD Vrhe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293Štok, Darko, LD Dobrna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 655Vaupič, Franc: LD Orehovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293 Vavken, Janez, LD Hotedršica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476Versolato, Jože: LD Prestranek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170Volmajer, Alojz, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537

Iz lovskih vrst so za vedno odšli tudi: 50, 112, 170, 229, 293, 350, 413, 476, 537, 595, 655 .

Lovska kinologija: Bauman, Miroslav: JZP za ptičarje ponovno v Račah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Boštjančič, Robert: Spet dve kinološki prireditvi LKD Ilirska Bistrica . . . . . . . . . . . . . . 658Feregotto, Ervin: Rezultati analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 418Grl, Stanko: Sled brez vrnitve … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 538Gselman, Marjan: Tečaj za vodnike krvosledcev – Pohorje 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . 538Kovačec, Katka: PNZ za jamarje LKD Maribor in LKD Ptuj – Ormož . . . . . . . . . . . . . . 352Kovačec, Katka: Vadba psov jamarjev v delu v rovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 597Krnjak, Franc: Državna ŠPP ptičarjev – 35. Memorial Bogdana Sežuna . . . . . . . . . . 55KZS: Načrt lovsko-kinoloških prireditev v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233Leskovic, Boris: Zgoščenka/film o lovski kinologiji – posneta za uporabo v javnem

interesu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Likar, Marijan: Se bo po srečanju KZS in LZS kaj premaknilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Mali, Marko: Šolan lovski pes je najnujnejše osnovno sredstvo … . . . . . . . . . . . . . . . 174Markovčić, Josip: Uporabnostna preizkušnja v delu po KS v LD Lazina . . . . . . . . . . . 114Medved Pršle, Tanja: Uporabnostna preizkušnja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca 658Mlinarič, Rudko: Uspeh slovenskih vodnikov brak-jazbečarjev na CACT-HR . . . . . . . 539Mrlak, Sabina: Srečanje vodstev Kinološke zveze Slovenije in Lovske zveze Slovenije 51Ocepek, Franci: Preizkušnja psov v delu po umetni KS v Senožetih . . . . . . . . . . . . . 117Ocepek, Franc: Tečaj vodnikov psov VP – 1 in VP – 2 v Zasavju . . . . . . . . . . . . . . . . 538Poljanšek, Dejan: Državni tekmi za terierje, B – preizkušnja in VUP za jazbečarje –

v LKD Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Richter, Branko: UP lovskih psov po umetni KS na Kapli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 478Rosenfeld, Dušan: Mednarodna preizkušnja po KS za jazbečarje – brez prisotnosti

sodnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 477Rosenfeld, Dušan: Državna tekma jazbečarjev za naziv CACT . . . . . . . . . . . . . . . . . . 596Rožman, Iztok: Srečanje lovskih kinolog ZLD Prlekija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Rožman, Iztok: Osma kinološka preizkušnja vodnikov psov ZLD Prlekija v prinašanju 596Stanojević, Nikola: Uporabna tekma treh LKD za goniče, a brez zajcev . . . . . . . . . . . 599Steinbacher, Ladislav: CAC – Radgona 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 351Steinbacher, Ladislav: Člani LKD Maribor so aktivni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 479Steinbacher, Ladislav: Vzrejni pregled za pse barvarje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 598Šivc, Jani: Državna tekma lovskih psov v vodnem delu – CACT . . . . . . . . . . . . . . . . 54Šivc, Jani: Četrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu . . . . . . . . . . . . . . . 656Šumak, Janez: PNZ psov jamarjev v umetnem rovu in na planem . . . . . . . . . . . . . . . 54Šumak, Janez: UP po umetni krvni sled v LD Luče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Šumak, Janez: Šolanje psov po programu »mala šola« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Šumak, Janez: Vzrejni pregled in volilni občni zbor DLNP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170Šumak, Janez: Tradicionalno srečanje vodnikov krvosledcev Slovenije . . . . . . . . . . . 172Šumak, Janez: Lovsko-kinološki dan SK ZLD Celje in praznovanje 35-letnice

ustanovitve LKD Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173Šumak, Janez: Preizkušnji naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev LKD Celje . 232Šumak, Janez: Uporabnostna tekma goničev in brak-jazbečarjev treh LKD . . . . . . . . 232Šumak, Janez: Obiskali smo deseti Sejem lova, ribolova in okolja v Riva del Gardi . 352Šumak, Janez: Evidenca lovskih psov v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 414Šumak, Janez: Spremljanje dela vodnikov lovskih psov za iskanje obstreljene velike

divjadi in medveda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415Šumak, Janez: Po krvni sledi v lovišču LD Bojansko - Štore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 598Trček, Iztok: Pomurski lovski kinologi smelo v načrtovane aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . 418Trček, Iztok: Pripravljeni za lov – JZP v Pomurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 657Turnšek, Franc: Dvanajsta tekma za Pokal sv. Huberta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Velikonja, Jože: Osnovno šolanje lovskih psov v LKD Gorica – Nova Gorica . . . . . . . 351Verčko, Jožef: CACT goničev in CACT brak-jazbečarjev v delu na divje prašiče . . . . 171Verčko, Jožef: Drugi CACT goničev in CACT brak-jazbečarjev v delu na divjega

prašiča je bil na Hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419Verčko, Jožef: Kinološki dan v LKD Koroške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 478Verčko, Jožef: Samostojna državna tekma v delu po umetnem krvnem sledu . . . . . . 597Volarič, Saša: Preizkušnja psov ptičarjev v delu na divje prašiče . . . . . . . . . . . . . . . . 115Volarič, Saša: Izjemen uspeh slovenskih vodikov ptičarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230

Predvidena legla lovskih psov: 56, 118, 174, 237, 293, 353, 420, 540, 599, 658 .


mehanizacije v lovišču, časovno nedovoljeno požiganje in sekanje grmovja, obgozdnih in obvodnih površin, vznemirjanje prostoži-večih živali v času gnezdenja, poleganja in vzgoje mladičev, ne-dovoljeno izsuševanju mokrišč, pri lovu neupoštevanje lovnih dob, uporaba neprimernega orožja ter kršitve lovske etike, nedovoljeno vnašanje/izpuščanje živali tuje-rodnih vrst v naravno okolje, nedovoljeno krmljenje divjadi, biotehnični ukrepi, ki niso v skla-du z letnim načrtom, pomanjkljivo vzdrževanje lovnih objektov, pro-blematika odprave posledic škode od divjadi, nepravilno ukrepanje pri obstrelitvah divjadi, iztreblje-nju, prevozu in oddaji uplenjene divjadi …). Navzočim je »osvežil« tudi znanje glede pravice do lova in opisal pravilne oblike lova.

Predstavniki Policije so nazor-no, tudi s predstavitvijo praktičnih primerov, pojasnili zadeve, ki so se nanašale na že omenjena vpra-šanja in ki so povezana z varnim ravnanjem ter prenašanjem orožja. Razložili so vlogo, naloge in pri-stojnosti Policije, povezane z var-stvom narave, pri preprečevanju krivolova, postopkih pri povozih divjadi na cestah, postopkih pri vožnjah z motornimi vozili v na-ravnem okolju, ob najdbi nasadov prepovedane droge in v drugih primerih, ko je potrebno posredo-vanje Policije. Policisti so navzoče seznanili tudi z delom storilcev, ki v skupinah povzročajo kazniva dejanja (drzne tatvine, vlomi v hiše), ko so žrtve takih kaznivih dejanj najpogosteje starejši lju-dje na osamljenih kmetijah. V povezavi s tem so navzoče lovce zaprosili za sodelovanje.

Lovski inšpektor in policisti so ob koncu delovnega srečanja poudarili, da je glavni namen takih srečanj boljše medsebojno sode-lovanje in usklajeno povezovanje na terenu, kar prispeva k večji

iz Lenarškega LGB, pobratene LB Boč na Kozjaku, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in lenarški župan mag. Janez Kramberger, je s poseb-nim pozdravnim pismom nago-

Spodnjem Porčiču. Na njej so po-delili odlikovanja LZS, Kinološke zveze Slovenije in zahvale LD Lenart. Udeležence slovesnosti, ki so se je udeležili praprošča-ki in predstavniki sosednjih LD

učinkovitosti pri varstvu narave. Skupni cilj takšnega sodelova-nja je kakovostnejše in varnejše življenjsko okolje vseh.

Tomaž Trotovšek se je ob kon-cu srečanja v svojem imenu in v imenu vseh prisotnih lovcev, posebno pa v imenu ZLD Zasavje, vsem sodelujočim policistom za-hvalil za odlično pripravo na po-govor o aktualni problematiki, še posebno inšpektorju Dejanu Baši, ki je bil v imenu PU Ljubljana pobudnik razgovora. Zahvalil se je tudi Janezu Glavaču za njegov prispevek. Ob koncu je izrazil upanje, da do naslednjega srečanja ne bo treba čakati več let, saj nas okoliščine silijo k pogostejšim razgovorom in sodelovanju.

Anton Beci,tajnik ZLD Zasavje

70-letnica organiziranega lovstva LD Lenart

Osrednja slovesnost ob 70-letnici LD Lenart je bila

19. 9. 2015 pri lovskem domu v


LOVSKA ORGANIZACIJA

voril pokrovitelj tega dogodka, slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan, in se lenarškim lov-cem zahvalil za predano in požrt- vovalno delo v dobro narave in divjadi. Slavnostni govornik je bil starešina LD Lenart Vinko Grajfoner, ki je med drugim opi-sal zgodovino tega najstarejšega kolektiva zelene bratovščine v osrednjih Slovenskih goricah.

Slovensko lovsko društvo (SLD) je po prvi vojni ustanavlja-lo podružnice po vsej Sloveniji, te pa so ustanovile še svoje odseke v nekaterih pomembnejših sre-diščih. Takšen odsek je bil leta 1921 ustanovljen tudi v takratnem Svetem Lenartu v Slovenskih go-ricah. Njegov načelnik je postal velik narodnjak in sokolski vodi-telj dr. Milan Gorišek, tajnik je bil Mirko Korošec in blagajnik Alojz Kukovec. To se je zgodilo že novembra 1921 in lenarška podružnica je vključevala odbor-nike iz različnih delov Slovenskih goric. Iz Svete Ane je prihajal Franc Breznik, iz Benedikta Leopold Mlinerič, iz Cerkvenjaka Klement Liewald, iz Svete Trojice Feliks Lasbaher, iz Voličine Ivan Muršak, iz Lormanja Anton Rop in iz Korene Konrad Podlipnik. Lenart je bil torej med obema svetovnima vojnama nekakšno središče takratne lovske organi-zacije za Slovenske gorice, na kar so lahko zdajšnji lovci zelo ponosni. Lenarški lovci so med obema svetovnima vojnama lepo

Foto

: A. B

eci

Sredi septembra je bil v prostorih Občine Litija skupni prob- lemski razgovor predstavnikov lovcev iz ZLD Zasavje in Policije.

Foto

: M. T

oø

Praporščaki na čelu slavnostnega zbora lovcev

Slovesnosti ob 70-letnici LD Lenart so se udeležili predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, lenarški župan mag. Janez Kramberger, član UO LZ Maribor in starešina LD Sv. Jurij Franc Krivec, lenarški podžupan in starešina LD Voličina Franci Ornik in Vinko Grajfoner, starešina LD Lenart (od leve).

Starešina LD Lenart Vinko Grajfoner: »Naša pot je tudi po sedmih desetletjih zelo smelo začrtana – skrbeti za naravo in divjad, ohranjati to neizmerno bogatsvo za prihodnje generacije in razvijati široko zasnovano na-ravovarstveno dejavnost na vseh področjih.«

Foto

: M. T

oøFo

to: M

. Toø

skrbeli za divjad in že takrat iz umetne vzreje vlagali fazane in jerebice v revir Čreta. To nalo-go je opravljal lovski čuvaj pri odvetniku dr. Milanu Gorišku, znani Lenartčan Feliks Ciuha. Takrat so bile naravne razmere za malo divjad ugodne, veliko je bilo poljske divjadi, zajcev in fazanov, golobov in rac, zelo malo pa srnjadi. Lenarški lovci so skr-beli tudi za uporabne lovske pse, posebno dobro so imeli izšolane koker španjele.

Dobra predvojna organiziranost in doseženi uspehi so pripomogli, da je bila v Lenartu kmalu po končani drugi svetovni vojni, že 4. septembra 1945, ustanovlje-na Lovska zadruga, predhodnica zdajšnje Lovske družine Lenart. Od omenjenega dogodka je minilo polnih 70 let. Lenarška lovska zadruga je leta 1945 zajemala nek-danje občine Sv. Lenart, Zg. in Sp. Žerjavci, Zamarkova - Lormanje in Šetarova - Radehova. O tem je ohranjen izvirni dokument v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Lovska zadruga Lenart je izvolila svoj odbor, v katerem so bili Maks Šuman iz Radehove pri Lenartu, predsednik, Joško Sernc, pod-predsednik, in Mirko Korošec, tajnik. Med odborniki so bili Jurij Čuček iz Jurovskega Dola, Jakob Purgaj iz Varde, Franc Švagl iz Sp. Porčiča in Karel Horvat iz Lormanja. Leta 1945 sta bila lovska paznika Ludvik Rozin iz Radehove in Alojz Ješovnik iz Lenarta. V lenarško lovsko zadru-go so se včlanili tudi nekateri oko-liši nekdanjih občin Sv. Trojica, Zgornja Senarska,Verjane, Osek, Gočova in Porčič. Jeseni 1945 je vodenje zadruge prevzel Mirko Korošec iz Lenarta, podpredsednik je postal Vinko Vogrinec iz Gočove, tajnik pa Maks Šuman iz Radehove pri Lenartu. Leta 1949 je nastala sprememba zakonodaje in iz zadruge je nastala LD Lenart, ki je na primer novembra 1949 oddala sedem zajcev in enega fazana. Tistega leta je LD Lenart štela dvajset članov. Leta 1955 se je LD soočila s težavami in bila za nekaj časa izključena iz Okrajne lovske zveze Maribor. A krizo so kmalu uspešno prebrodili in še istega leta dobili novo vodstvo na čelu s starešino Gabrijelom Kosijem. Tajnik je postal Franc Šenveter st., odbornika pa Karel Knuplež in Stanko Pintar. Nato je LD Lenart doživljala lep raz- voj in dosegla mnoge uspehe: zgradili so mogočen lovski dom v Sp. Porčiču, ki velja za enega največjih v Sloveniji. Gradnjo je vodil takratni starešina Jože Šuman, ki je kot direktor nek-

Gselman, tajnik LZ Maribor Božidar Kunej, predstavniki društev v kraju in nekateri kra-jani s predsednikom sveta KS Malečnik na čelu. Odprtje slo-vesnosti je pripadlo Rogistom LZ Maribor, ki so svoje mojstrstvo pokazali še nekajkrat med posa-meznimi deli programa. Zbrane je pozdravil Branko Štuber, namestnik starešine združene LD Malečnik - Košaki, sicer vodja Lovno gospodarske enote Malečnik. Pomembnejša točka slovesnosti je bila, ko so različnim posameznikom, društvom in kra-jevni skupnosti podelili pohvale in zahvale LD Malečnik, najza-služnejšim lovskim tovarišem pa tudi odlikovanja LZS. Na prire-ditvi je bil slavnostni govornik Kristjan Stergar, starešina LD v času njenega povezovanja z LD Košaki in pisec tega prispevka. V govoru sem le na kratko opisal prehojeno pot družine; povzemam nekaj poudarkov.

Veliko vsega se je zgodilo v sedemdesetih letih delovanja in obstoja LD Malečnik, ki je začela svojo dejavno pot v razburkanem občutljivem obdobju po končani drugi svetovni vojni. Vztrajno brskanje po arhivu Mariborskega pokrajinskega muzeja in razisko-valna žilica naše lovke Alojzije Krajnc sta pred nekaj leti obrodila sadove, ko smo našli sledi in trdne dokaze o začetkih malečniške LD. Ker je območje zdajšnje Krajevne skupnosti Malečnik tedaj nosi-lo še izvorno ime Sv. Peter pri Mariboru, je povsem razumljivo, da se je tudi ime kateregakoli društva ali organizacije iz tega okolja navezalo prav na to oznako območja. Uradna listina, dopis iz leta 1945, ki ga je Okrajnemu odboru OF, Odseku za gozdar-stvo Maribor – levi breg, poslala skupina lovskih zanesenjakov

veliko vlogo pri ohranjanju rav-novesja v naravi. Zanimiv je bil tudi njegov apel predstavnikom slovenskogoriškega lovstva, naj poskrbijo za prihod mlajših lov-cev, ki bodo lahko nadaljevali bogato tradicijo in izročilo lovstva v tem delu Slovenije. O vlogi in pomenu sodobnega lovstva je spregovoril tudi predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in izrekel javno zahvalo lenarškim lovcem za opravljeno delo v zadnjih desetletjih. V znamenje zahvale in pozornosti jim je ob visokem jubileju izročil spo-minsko priznanje LZ Maribor. V bogatem kulturnem programu, ki ga je doživeto vodila in povezo-vala radijska voditeljica Darinka Čobec, so nastopili rogisti LZ Maribor in lenarški pihalni orke-ster MOL. Po slovesnosti so se lovci skupaj z gosti in domačimi kmeti dalj časa zadržali v pri- jetnem druženju ob kulinaričnih dobrotah, za katere je poskrbel legendarni lovski kuharski mojster iz Lenarta Stanko Kegl.

M. Toš

70 let LD Maleœnik

V sončni soboti, 13. 6. 2015, je LD Malečnik pri svojem

lovskem domu pod okriljem pri-jetne sence bližnjega gozdička priredila skromno proslavo, s kate-ro je obeležila 70-letnico svojega obstoja in delovanja. Slovesnost je bila kot zaključek »golažija-de«, tradicionalnega srečanja ekip kuharskih mojstrov iz različnih društev, ki so se odzvale na va-bilo LZ Maribor, organizatori-ce prireditve. Slovesnosti so se udeležili praporščaki in lovci iz sosednjih LD, nekateri starešine, član UO LZS Emilijan Trafela, predsednik LZ Maribor Marjan

danjega kmetijskega kombinata lovcem veliko pomagal pri pri-dobivanju zemljišč za ureditev krmnih njiv in remiz in bil tudi sicer prepoznaven lovski funkcio- nar v širšem prostoru Slovenskih goric. V lenarškem lovskem domu so bile mnoge pomembne lovske, kulturne in družbeno-politične prireditve. Takratni starešina inž. Jože Šuman je poskrbel tudi za gradnjo gospodarskega objekta in novega strelišča LD Lenart. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo je bilo izdano leta 1979.

Gradnja nikakor ni zavrla dru-gih dejavnosti lenarških lovcev, predvsem del v lovišču, v katerem je vedno bolj postajala gospo-darsko pomembna vrsta divjadi srnjad. Razmere za malo divjad so se namreč hitro in drastično poslabševale in se zaradi posegov v okolje še slabšajo. V lovišču se občasno pojavljajo tudi divji praši-či in jelenjad, dobro so zastopane ujede in sove, sive vrane, lisice in jazbeci, kune, stalna prebivalka je tudi vidra. V bogati 70-letni zgodovini so LD Lenart vodili poleg že omenjenih starešin še Franc Rogan, Slavko Kurečič, Franc Krevs, Jože Caf, Franc Šenveter, Marjan Toš in Viktor Škof, zdaj pa je na čelu 32-član-skega kolektiva zelene bratovščine že drugi mandat starešina Vinko Grajfoner. V vlogi aktualnega starešine in slavnostnega govorni-ka je izpostavil izzive sodobnega lovstva in poudaril, da so »lenar-ški lovci svoj pravični odnos do matere narave v preteklosti že upravičili, verjamem, da bomo z še večjo odgovornostjo sledi-li tem našim plemenitim ciljem in poslanstvu resničnih varuhov narave tudi v prihodnje. Vemo, kaj nam je storiti, imamo voljo in kjer je volja, je tudi pot, pravi stari pregovor. Naša pot je tudi po sedmih desetletjih zelo smelo začrtana – skrbeti za naravo in divjad, ohranjati to neizmerno bogatsvo za prihodnje generacije in razvijati široko zasnovano na-ravovarstveno dejavnost na vseh področjih. Ob tem pa ne smemo pozabljati na naša lovska izročila, na kulturo, lovske šege in običa-je, predvsem pa ne na krepitev lovskega tovarištva«.

Na osrednji slovesnosti z veli-kim zborovanjem lovcev, ki se ga je udeležilo tudi veliko povablje-nih gostov in domačinov, je ude-ležence najprej pozdravil lenarški župan mag. Janez Kramberger in poudaril vlogo lovcev pri ohra-njanju čistega naravnega okolja. Opozoril je tudi na kritike so-dobnega lovstva, ki velikokrat niso upravičene, saj imajo lovci


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: M. V

idov

iœ

Jubilanti, člani LD Malečnik, zdaj lovnogospodarske enote LD Ma- lečnik - Košaki, pred svojim domom v Celestrini.

iz Sv. Petra pri Mariboru, pri-ča, da so 7. 9. 1945 v tem kraju ustanovili Lovsko zadrugo za okoliš nekdanjih katastrskih ob-čin Malečnik, Vodole, Hrenca, Celestrina, Trčova, Nebova in Metava. Čeprav nekateri opore-kajo temu datumu kot ustanov-nemu datumu LD Malečnik (ker gre za zadrugo), naj v prid naše trditve, da je to dejansko rojstni datum LD Malečnik, navedem naslednja dejstva: (1) člani lovske zadruge so bili vsi že obstoječi lovci s tega območja. (2) zadruga je imela posebej določeno »lov- skočuvajno« (lovskočuvajsko) službo, kar je bil za tedanje LD običaj in je pravilo še dandanes, (3) kot pogoj za članstvo v zad- rugi je bil opravljen lovski izpit pred delegatom Ministrstva za gozdarstvo, (4) vsak član se je moral povsem strinjati z lovsko zakonodajo in pravili lovske zadruge, (5) Ministrstvo za gozdar-stvo Narodne vlade Slovenije je kmalu nato sprejelo predpis, po katerem so se lovske zadruge mo-rale preimenovati (preoblikovati) v lovske družine. Slednje so se po tem zakonu združevale v okrajne lovske zveze, le-te pa v republiško lovsko zvezo.

Lovska zadruga se je 15. maja 1946 preimenovala v LD Sv. Peter pri Mariboru. Dokaj razčlenjena in natančna Pravila so dolga leta (z manjšimi popravki) določala pogoje sprejema novih članov v lovske vrste, pravilnost organiza-cijskega dela, obnašanje članov in za spoštovanje veljavne lovske zakonodaje. V začetnem delova-nju LD je bilo med letoma 1950 in 1954 obdobje začasne združitve z LD Duplek, ki se je končalo s ponovno osamosvojitvijo obeh LD; naše z novim imenom LD Malečnik.

Dograditev oziroma ureditev prvega zelo skromnega lovskega doma v 60–tih letih prejšnjega stoletja je pomenila veliko pri-dobitev za boljše delovanje LD, izhodiščno točko za izpeljavo akcij lovcev in njihovo domače mesto za strokovno in prijateljsko druženje.

Dograditev novega lovskega doma in njegovo odprtje v letu 1991 sta bila vrhunec trdne od-ločenosti članov, da bodo vestno in marljivo gospodarili ter zavzeto opravljali lovsko dejavnost tudi v tisto leto osamosvojeni domovini Sloveniji. Tistikrat se je ob na-ravovarstvenem duhu med člani izkazal še visoko razvit domovin-ski čut, ki je kar štiriindvajsetim lovcem LD Malečnik prinesel zaslužen in časten naziv vojnega veterana. Z nakupom več kot ene-

nega lova. Zbrane lovke in lovce sta nagovorila in pozdravila sta-rešina Franc Černe in gospodar Martin Voje. Namenila sta nam lepe pozdrave in nekaj opozoril o varnosti in organizaciji tega lepe-ga in zanimivega dogodka.

Kmalu nato nas je pot popeljala po razgibanem domačem okolju lovskega revirja Žamboh. Kot ljubiteljice narave smo opazo-vale razgibanost lovišča in njene lepote. Razdelili smo se v dve skupini, lovovodja pa nas je od-peljal na stojišča. Čakanje je bilo vznemirljivo. Oglašalo se je ptičje petje, tudi tako, za katerega nisem mogla ugotoviti, kateremu ptiču pripada. Po končanem lovu je na zbornem mestu sledilo sku-pinsko fotografiranje. Alojzija Hrastovec, dobra poznavalka gamsov, nam je povedala, da je na stojišču slišala gamsa. Glas,

ustanovami in vsemi drugimi, ki so vključeni v varovanje narave in upravljanje z divjadjo, izjemno zgledno, saj dejavnost temelji tudi na medsebojnem prijateljstvu, ne-sebični vzajemni pomoči, zaupa-nju, delu v slogi in spoštovanju med vsemi uporabniki prostora, na katerem že 70 let uspešno deluje LD Malečnik, ki zdaj kot enota šteje 32 članov.

Vsem članom LD Malečnik iskrene čestitke in vzklik: »Še na mnoga uspešna lovno-gojitvena leta!«

Kristjan Stergar

Slovenske lovke in DSL na Poløniku

Nedelja (18. 10. 2015) se je prebujala v sončen oktobrski

dan in naša ženska lovska druščina

ga hektarja zemljišča v neposredni okolici lovskega doma (v letu 2004) sta se potrdili odločenost in pripravljenost članov, da bodo z vso resnostjo opravljali častno in pomembno poslanstvo lovcev pri varstvu narave in njenega bogast- va kot dediščine civilizacije tudi za naslednje rodove.

Sprejem novega lovskega za-kona je ob obilici pričakovanih sprememb prinesel tudi zakonsko določilo o zahtevanem najmanj-šem obsegu lovne površine za ohranitev samostojnega lovišča oziroma LD. To je za nas pome-nilo usoden korak združitve LD Malečnik z drugo LD. V iskanju najustreznejšega partnerja, pred-vsem takega, s podobnimi težava-mi, smo se zbližali z LD Košaki. Na združitvenem občnem zboru 20. 2. 2005, ki je bil v prostorih lovskega doma LD Malečnik, smo združitev potrdili in z registracijo na Upravni enoti Maribor uradno končali postopek združitve LD Malečnik in LD Košaki v enovito LD Malečnik - Košaki.

Tedaj smo skupaj šteli 58 čla-nov in upravljali 3.367 ha skupne površine. Organizacijsko je bilo upravljanje zelo spretno in do-mišljeno izpeljano s sprejemom dogovora o ustanovitvi in delo-vanju dveh lovnogospodarskih enot (LGE) z nespremenjenima teritorialnima razdelitvama obeh lovišč na revirje in v okviru enot- ne LD.

Ponosni smo na dosežene re-zultate naših lovnogojitvenih in naravovarstvenih prizadevanj, še posebno ob dejstvu, da je sode-lovanje na vseh ravneh, vključno s tistim na kulturnem področju, z vsemi sosednjimi LD, LZ Maribor, LZS, LKD, lastniki zemljišč, orga-ni KS Malečnik, izobraževalnimi


LOVSKA ORGANIZACIJA

za katerega sem bila prepričana na svojem stojišču, da je ptičje, je bilo v resnici opozorilno gam-sovo oglašanje. Eno doživetje in spoznanje več!

Po končanem lovu smo se zbra-

je imela tisti dan zapisano, da se bomo ob osmi uri zbrali pred lovskim domom LD Polšnik, kamor smo bile povabljene slovenske lovke in Društvo slovenskih lovk, da bi se z gostitelji udeležili skup-

Foto

: I. K

ocja

nœiœ

Po končanem oktobrskem lovu v LD Polšnik so se udeleženke lova fotografirale.

Skupna fotografija vseh udeležencev skupnega lova v LD Polšnik

Foto

: L. E

rjave

c

le pred lovskim domom, kjer smo ugotovile, da nam je bila naklo-njena boginja Diana, saj nam je namenila tele. Nato sta sledila pozdrav lovini in zadnji pogon.

Gostitelji so pripravili zelo oku-sen golaž in vse, kar je sodilo zraven. Tudi peciva ni manjkalo. Zaigrala je harmonika in prispe-vala k razpoloženju.

Okoliš, narava in gozd, na katerem stoji prečudoviti lovski dom LD Polšnik, ki je neposredno po-vezan z okoliško naravo, nam bo ostalo v lepem spominu.

Toliko dobrot in sproščenega tovariškega druženja si v tem hit- rem in sodobnem času sploh ne moremo več zamisliti, pa vendar nam iz leta v leto ponovno uspeva. Še enkrat hvala za prijetno druže-nje in skrb za dobro počutje naših lovk in posebna hvala revirnim lovcem za bogato pogostitev.

Ivica Kocjančič

Za pokal Racman Strelsko tekmovanje štirih LD iz Slovenije in Hrvaške

Vsako leto v prvem novoletnem vikendu ob Kolpi organizira-

mo lov na race. To je prijateljsko srečanje lovskih družin LD Lipov vrh, LD Jelenji jarak iz sosednje Hrvaške ter LD Sinji vrh in LD

preciznem) streljanju z risanico, ki je bilo organizirano v vojašnici v Vipavi. Prijave so bile za začetek omejene na dvajset udeležencev. Program usposabljanja, ki je po-tekalo dva dni, je bil razdeljen na prvi del, ki je obsegal teoretični del in praktično streljanje na trena-

Usposabljanje s SV v natanœnem streljanju

LZS je, kot je bilo že objavlje-no, med drugim podpisala tudi

sporazum o medsebojnem sodelo-

Kot po navadi na vseh pomemb-nih dogodkih na Hrvaškem in vča-sih tudi na čezmejnih srečanjih v Sloveniji se je te tekme udeležil krojač Božidar Gatarić, KOV - krojački obrt Vesna, iz naselja Bubnjarci. Razstavil je model lovskega oblačila za različne na-mene in tudi po zelo sprejemljivi ceni. Zato je prodal skoraj vse iz svojega kombija.

Damir Babić iz LD Lipov vrh, glavni organizator, je razporedil sodniške komisije po strelišču ter k njim nato napotil strelske ekipe. Medtem so se tam zbrali tudi preostali predstavniki ob-močnih ZLD (Milorad Šepić, predsednik Komisije za strelstvo Primorsko- Goranske županije, Janez Pečarič, član Komisije za strelstvo pri LZS in predsednik te Komisije pri ZLD Bele kraji-ne, Ivan Marinč, podpredsednik ZLD Kočevje in predsednik ko-misije za mednarodne odnose te območne ZLD, Branko Zlobko, predsednik ZLD Kočevje, in Toni Vrščaj, predsednik ZLD Bele krajine).

S slovenske strani je bila ude-ležba strelcev ZLD na dogovorjeni ravni. Naša skupna delegacija je bila kar močna glede odgovornih predstavnikov ZLD in tudi po kakovosti naših strelcev. Pokazali smo spoštovanje nasprotnikov,


LOVSKA ORGANIZACIJA

Predgrad iz Slovenije. Naslednje srečanje bo že štirinajsto po vrsti. Soglasno smo se dogovorili, naj bi se prijateljske vezi še bolj utrdile, zato smo v ta namen organizirali strelsko tekmo, prvo v načrtova-nem tradicionalnem nizu; tokrat v Stubici, majhnem kraju na robu Gorskega kotarja.

Zjutraj smo se zbrali na streliš- ču na veliki gozdni jasi, malo od-maknjeni od naselja. Lepo vreme, sonce, že toplo; vse nam je bilo naklonjeno, le še na strelski tekmi se je bilo treba izkazati.

upoštevali dogovore in izrazili željo po sodelovanju in prijatelj-stvu. Strelska tekma je potekala v skladu s predpisi in disciplinirano. Pokali in medalje, ki so bile raz-porejene na mizi za strelsko vrsto, so dajali pogum tekmovalcem. Medalje so bile več kot lepe in posebej izdelane za to priložnost, za »Racman kup«, kot so ga ime-novali naši hrvaški prijatelji. Ob 14.30 je bila podelitev pokalov in medalj, nato pa je sledilo tovariško druženje.

Toni Vrščaj

žerju, naslednji dan pa je potekal drugi del, praktično streljanje z lastnimi risanicami na različne razdalje (100, 200 in 300 m).

Usposabljanje je oba dneva vo-dil inštruktor SV Matjaž Bizjak (tudi član LD Nanos). Njegovo strokovno predavanje je temeljilo na praktičnih primerih, sodelujo-

vanju s Slovensko vojsko (SV). Z njim smo se zavezali k rednemu medsebojnemu obojestranskemu sodelovanju. Doslej je bilo organi-ziranih že več oblik sodelovanja, v septembru pa je bilo zadnje. V aplikaciji LIS – Lisjak je bilo raz-pisano dvodnevno usposabljanje v natančnem (strokoven izraz:

Foto

: V. H

ace

Skupinska fotografija strelcev štirih LD iz Slovenije in Hrvaške, ki so se pomerili na prijateljski tekmi za pokal Racman.

Foto

: S. F

. Kro

pe

Udeleženci usposabljanja v natančnem streljanju na bolj oddaljene cilje (na strelski liniji 200 m)

či pa so si izmenjali tudi lastne izkušnje in pri tem ugotavljali različne okoliščine, ki vplivajo na uspešnost zadetkov na oddaljene cilje. V teoretičnem delu so bile obravnavane v povezavi z orožjem naslednje teme: varno ravnanje, pravilno prenašanje in nošenje, vzdrževanje, vrste orožja, strel-ska načela, položaji pri streljanju, pristrelitev orožja.

Naslednji dan je potekalo na stre-lišču praktično streljanje na že prej omenjene razdalje. Udeleženci so imeli priložnost streljati na večje razdalje, na katere streljajo v loviš- čih. Izkušnje udeležencev so bile zelo zanimive, vsak pa je povedal, da si je »nadgradil zaupanje v svo-je orožje«, kar je zelo pomemben občutek pri strelstvu.

Vsi strelci so na osnovni razda-lji – 100 m – dosegli dobre rezul-tate in nato streljali tudi na daljše razdalje. Ugotovitve so vsekakor uporabne in zanimive.

Izvajalec, pripadnik SV Matjaž Bizjak, je imel ves čas polne roke dela. Udeleženci so ga zasuli s praktičnimi vprašanji, na katera jim je na podlagi svojih velikih izkušenj z lahkoto odgovarjal. Po končanem usposabljanju smo se mu vsi udeleženci zahvalili za vloženi trud. Veliko idej in želj smo izrazili, da si tudi v prihodnje želimo sodelovanja na strelskem področju, mu iskreno stisnili roko in mu zaželeli dober pogled.

Matjažu Bizjaku, vojašnici Vi- pava in SV se ob tej priložnosti še posebej zahvaljujemo za izvedbo usposabljanja.

Mag. Srečko F. Krope

Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Koœevje

Vsakoletna tradicija strelske lige in bazenskih tekem je

potekala tudi letos. Komisija za strelstvo ZLD Kočevje je skupaj z družinami prirediteljicami orga-nizirala odlično tekmovanje, ki sta ga v vseh kolih pospremila lepo vreme ter odlično vzdušje med tekmovalci, lovskimi kolegi in znanci. Imeli smo štiri kola, od tega so za končni rezultat štela tri najboljša. Dve tekmi, v Predgradu in Kočevju, so strelci streljali še disciplino kompak in s puško ve-likega kalibra, ki sta šteli tudi za kvalifikacije na državno pr-venstvo. Organizirali smo tudi bazensko tekmo za člane, kjer so se šteli rezultati A-trap + kom-pak in s puško velikega in ma-lega kalibra. Prva tekma je bila v Predgradu, druga v Kočevju.

Ogenj spomina, iskra boæja in glasovi iz zemlje same

V nedeljo, 23. avgusta 2015, je bila na Gori pri lovski koči

LD Tabor - Dornberk, Branik, dobrodelna prireditev Lovska maša z Zasavskimi rogisti, po-svečeno vsem pokojnim sloven-skim lovcem. V njenem okviru je Fundacija Vrabček upanja zbirala sredstva za Oddelek za invalidno mladino Zavoda Stara Gora pri Novi Gorici.

Prireditev sta obogatila Slo- venski oktet s koncertom v na-ravni katedrali pod mogočno lipo in košatimi jeseni, in slikar Jurij Mikuletič z izjemno slikarsko razstavo »divjih bitij« v lovskem domu.

V snovalcih dogajanja in v obiskovalcih je tokrat oživela do-brodelnost, saj so se prvi v celoti ali deloma odpovedali plačilu, drugi pa so z nakupi priložnostnih spominkov prispevali v korist za-voda za invalidno mladino. K sodelovanju sta bila povabljena tudi predsednica UO Fundacije Vrabček upanja Darja Povšič Peršolja in vodja Oddelka bol-nišnice v Stari Gori – dr. Jurij Karapandža.

Razhodna jasa, razpotegnjena od vzhoda k zatonu, ujeta med bogato poraščene bregove! Pravi kostanj in hrast in še drugo plodo-

Hace; golobi: enako, MK: Stane Francelj, Vladimir Hace, Matija Komljen; superveterani – kom-binacija: Branko Krese, Anton Erjavec, Ivan Curl, golobi: ena-ko, MK: Anton Erjavec, Branko Krese, Ivan Curl. Na bazenski tekmi so bili rezultati podobni pri članih, veteranih in super-veteranih. Tekma s pištolami in revolverji – ekipno: Predgrad, Dolenja vas, Krka; posamezno: Tomaž Curl, Vladimir Hace, Iztok Erjavec.

Vse rezultate s pregledom zbra-nih točk najdete na portalu ZLD Kočevje http://www.zld-kocevje.com.

Vladimir Hace

Preostali tekmi sta bili v LD Krka in LD Velike Lašče, kjer je bila še bazenska tekma za veterane in superveterane. Na vseh tekmah so se pomerili tudi v streljanju na gli-naste golobe, z MK-tarčo – štirje položaji – ter na tarčo za veterane in superveterane. Septembra smo v LD Dolenja vas izpeljali še tek-mo s kratkocevnim orožjem.

Vse družine prirediteljice so se izkazale kot odlične gostiteljice. Rezultati so bili zelo izenačeni, tako da je za končni rezultat od-ločalo t. i. razstreljevanje. Tudi lani je bilo podobno, zato je na-stala neljuba napaka pri objavi v reviji Lovec pri rezultatih liga – posamezno – golobi. Za napako se opravičujem. Pravilni vrstni red je bil: 1. Erik Hace, 560 točk, 2. Dušan Pugelj, 552 točk, 3. Ivan Curl, 552 točk.

Letošnji rezultati: liga kombi-nacija – ekipno (LD): Mala gora, Kočevje, Predgrad; golobi: Mala gora, Kočevje, Predgrad; MK: Kočevje, Mala gora, Predgrad; posamezno – kombinacija: Rudi Kovačič ml., Erik Hace, Tomaž Curl; golobi: Erik Hace, Rudi Kovačič ml., Tomaž Curl; MK: Rudi Kovačič ml., Peter Lakner,Tomaž Curl; veterani – kombinacija: Rudi Kovačič, Stane Francelj, Vladimir


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: V. H

ace

Erik in Vladimir Hace

Uspešni strelci ZLD Kočevje

V dimu kadila, ob zvokih rogov …

Foto

: D. N

ames

tnik

nosno drevje in grmovje raste tod in je pravi raj za divjad.

Ker ne vemo vsi slovenski lovci in drugi bralci Lovca, kje je ta prelestni delček naše dežele, naj mi bo dovoljeno napisati o njem kaj več.

Najbližji kraj je Dornberk1, srednje velika vas v Zgornji Vipavski dolini. Okrog in okrog so vino-gradi, nasadi breskev, češenj, v zadnjih letih je vse več oljčnikov. Tu pot iz goriškega konca izbira med dvema smerema: levo na Ajdovsko in skozi Postojnska vra-ta v Ljubljansko kotlino, druga pot pa nas popelje mimo Štanjela na Kras in naprej na Koprsko.

Desno nad dolino se dviga kra-ški rob, ki Vipavcem od nekdaj otežuje dostop do morja, zato so si prebivalci vasi Branik, Dornberk, Renče, Miren … že zgodaj zgradi-li kačaste, v laporni breg usekane poti na Kras in naprej proti morju. Tako je bila že sredi 19. stoletja zgrajena tudi cesta, ki pelje iz Dornberka skozi zaselek Potok do prelaza Železna vrata in na-prej do Škrbine in proti Komnu. O tej poti piše že duhovnik in zgodovinar Štefan Kociančič2, ki je odšel iz Gorice na Kras, da bi »zopet pridobil telesno zdrav-je«. Takole piše: »Torej sem za-pustil mesto 7. septembra 1882 popoldne, se peljal z vozom proti vzhodu skozi Vipavsko dolino do Dornberka. Tam sem zapustil to dolino, krenil na desno po novi cesti (čez vmesno Goro), prestopil

1 Zanimiv je podatek, da so ceste v Dornberku uradno poimenovali v ulice že leta 1921, in to po sloven-skih pesnikih in pisateljih, četudi je bila Primorska tedaj del fašistične Italije. Osrednja ulica v tem kraju je še dandanes Gregorčičeva ulica, saj je ‘Goriški slavček’ služboval in pel v bližnjem Rihemberku, današnjem Braniku, ki ga ima v svojem imenu tudi LD Tabor Dornberk Branik.

2 Štefan Kociančič (1818–1883), se-meniški profesor v Gorici in prvi pravi slovenski zgodovinar na Goriškem.

ril pravo umetnino, ki je poglablja-la duhovno doživetje in posebno občutenje stvarstva tudi na tej avgustovski Hubertovi maši.

V zbrano množico je globoko segel mimohod lovcev in drugih udeležencev maše s polaganjem vejic v ogenj spomina in sprave, za pokojne slovenske lovce. V ogenj, ta simbol očiščenja, ki je plamenel v veliki svetli kovinski stožčasti posodi, smo polagali vejice v tišini, le ob zvoku lovskega roga. In vsak od nas se je ob tem, ko je v žar ognja položil smrekovo vejico, spomnil umrlih lovskih tovarišev, ki so mu bili blizu in je z njimi delil življenje. V ozadju so ta čas rogisti igrali v njihov spomin …

Ideja za ta del obreda je vznik- nila prav med lovci v LD Tabor – Dornberk, Branik.

Ob pojmu ‘lovska’ ali ‘Hu- bertova maša’, ki je praviloma spremljana z rogovi, se hote ali

Tokrat bom izpostavil Zasavske rogiste iz Litije4, ki zagotovo prispevajo k duhovni enotnosti vseh slovenskih lovcev. Dobrih štirideset let si z več kot 2.000 nastopi nesebično prizadevajo, da lovski rog v Sloveniji in zamejstvu pridobiva izgubljeni simbol lova

4 Zasavski rogisti. Leta 1974 sta Dane in Vasja Namestnik ustanovila skupino lovskih rogistov, predvsem z družinskimi člani. Pridruževali so se jim prijatelji, ki jim je bila ta vrsta prvinske glasbe naravnih tonov všeč. Doslej je v skupini nastopalo že več kot trideset rogistov in rogistk, zvestih pa jih je ob družini Namestnik ostalo le nekaj. Tako danes z nastopi vse manj ‘obremenjujejo’ očeta Daneta, zato pa nosijo glavno breme ob sinu Vasji še vnuk Gašper in vnukinja Špela. Prijatelji Matej Bovhan s sinom Maticem, Jani Izlakar in Lovro Lezič pa Zasavskim rogistom večkrat poma-gajo ‘zapolniti’ zasedbo. Umetniško vodenje je po dvajsetih letih od očeta Daneta prevzel sin Vasja, lovski moj-ster in profesor glasbe.

tako imenovana Železna vrata in prispel v Škrbino.«3

V kronikah ni mogoče najti pojasnila, zakaj se prelaz imenuje Železna vrata, lahko pa izvemo, da so tam v zasedah čakale sku-pine razbojnikov, ki so napadali trgovce, ki so tovorili med Trstom in Vipavsko dolino, saj je prelaz res tesen prehod.

Nekaj sto metrov pod pre-lazom stoji zaselek Gora, kjer stoji tudi lovska koča LD Tabor – Dornberk, Branik. To poime-novanje kraja je živo pri lokalnih prebivalcih in velja tako za zase-lek kot tudi za širše območje. Tik za zaselkom se odpira slikovita kraška dolina, kjer so bile včasih njive; danes izgublja svoj nekdanji pomen, a ohranja svojo naravno lepoto – in – kot ustvarjena je za gledališko obarvana množična srečanja v naravi. In tak duhov-no-kulturni in tudi družabni shod

3 Štefan Kociančič: Curatia Šker- binae (v latinščini, prevedel Silvester Kopriva); goriški nadškofijski list Folium Periodicum Archidioceseos Goritiensis, Gorica 1886


LOVSKA ORGANIZACIJA

Smrekove vejice v ognju spomina in sprave …

Slovenski oktet. Na sredi Vitijan Valič, gonilna sila dogodka, in Dane Namestnik.

Ko malemu ‘angelčku’ postane slabo. Vlogo angela varuha je prevzel Silvo Mrevlje, duša pri-reditve.

Foto

: I.S

aksi

daFo

to: S

. Val

iœ

Foto

: D. N

ames

tnik

je bil to toplo in lepo nedeljo ob koncu avgusta.

Kaj vse se je na ta dan dogajalo na Gori pod Železnimi vrati?

Osrednji in povezujoči dogodek je bil Lovska maša z Zasavskimi rogisti. Ob domačem dornberškem župniku Boštjanu Toplikarju in še drugih svojih duhovnih tovari-ših je maševal msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof. Na odru, obdanem z brinjem, z jelenovim rogovjem na sredi, z lovskimi pra-pori ob strani, žarečimi v soncu, plapolajočimi v vetru …

Napišimo še tokrat in tu o lovski maši kaj več.

Ta obred ni le verski. Je del slovenske lovske etike, ki jo po-magamo oblikovati tudi lovci kul-turniki: slikarji, pisci, fotografi, glasbeniki – pevski zbori, rogisti in morebiti tudi oponašalci jele-njega rukanja …

in lovskega dogajanja. Nikoli ne odklonijo svojega sodelovanja in tudi tako pripomorejo k zbliževa-nju različno mislečih, tudi lovcev v 'bratovščini v zelenem'. Tokrat so izvajali že svojo sedemdeseto Lovsko mašo, samo na Mašunu že 25! Čisti in globoki glasovi njih rogov – kot daritev so lebdeli na zvočnih stebrih, gor v zraku nad nami …

Pod pojmom 'maša' se je v glasbenem svetu razvila posebna glasbena oblika. Vse več maš je komponiranih za instrumentalno spremljavo. Tako se lovska ali Hubertova maša izvaja z lovskimi rogovi, glasbili, iz katerih glasbe-niki izvabljajo ene najbolj prvin-skih glasov. Zasavski rogisti že desetletja na mnogih mašah igrajo Lovsko mašo Antona Swozileka (avstrijskega komponista češkega porekla). Z njo je skladatelj ustva-

nehote vprašamo, ali lahko tudi druge maše v organizaciji lov-cev imenujemo ‘lovske maše’. Menim, da to v svojem bistvu so, a tudi drugačne. Nima vsaka lovska družina možnosti, da bi k svojim mašam povabila rogiste, zato posamezne družine v okviru lovskih maš iščejo nove izrazne in sporočilne možnosti. So tudi, ki organizirajo maše ob posameznih znamenjih v svojih loviščih, bodisi s križem ali zvezdo zazna-movanih, vsakokrat ob drugem5. In vsakokrat raziščejo, kaj nam posamezno znamenje sporoča, zraven pa razgrnejo še zgodovino kraja, kjer je postavljeno. Kako bi rekli takim in drugim mašam v posameznih lovskih družinam, kjer lovci iščejo po svoje, če niso lovske? Terminologija zanje še ni dogovorjena …

Jurij Mikuletič6, slovenski slikar, lovec, ki v podobe lovi življenja živali v zgoščena sporo-čila. V lovskem domu LD Tabor – Dornberk, Branik je prostor, ki je kot ustvarjen za likovne raz-stave. In ta dan je skozi Jurija iz divjih gozdnih bitij v ta pro-stor preskočila božja iskra in ga oživila. Žarela je v prostoru, prasketaje preskakovala s slike v sliko. V podobe je mogočni vešč, mojster čopiča, barv in peresa, ujel mogočnost v jelenu, mate-

5 LD Javornik, Črni Vrh nad Idrijo

6 Jurij Mikuletič, slovenski slikar; téme njegovega likovnega ustvarja-nja so največ iz sveta živalstva, tako gozdnega kot vodnega. Svoja dela je razstavljal na skoraj sto razstavah, doma in v tujini. Med številnimi pri-znanji sta najpomembnejši: grand prix artistic, ki ga podeljuje mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divja-di – CIC; kot doslej edini Slovenec je bil sprejet v red lovskih slikarjev Nemškega lovskega in ribiškega mu-zeja v Münchnu.

Planine pod Golico in naprej proti Jesenicam, druga okoli grebena čez Lenčkov špik v vas Javorniški Rovt, tretja pa prav tako proti vasi Javorniški Rovt. Mi smo se odlo-čili, da krenemo po četrti cesti, ki vodi do Pustega Rovta in naprej do Golice. Na poti med Pustim Rovtom in Golico se na Kočni cesta odcepi desno in pelje na Belško planino (1.680 m). Do tja smo se pripeljali s traktorjem, nato pa pot nadaljevali s polurno peš hojo in prispeli na Planino Seče, ki je bila naš cilj. Tam smo v okviru delovne akcije popravili ograjo, ki varuje izvir s pitno vodo, služi pa predvsem za napajanje živine. Omenjena planina leži na meji z Avstrijo. Včasih je bila v bliži-ni karavla, ki pa so jo graničarji po odhodu porušili. Tam mimo vodi tudi planinska transverzala po Karavankah, zaradi obmejne lege pa iz Avstrije prihajajo na planino tamkajšnji planinci, ki pot največkrat nadaljujejo pro-ti Stolu ali Struški planini. Na planini Seče imamo od Agrarne skupnosti Koroška Bela v najemu majhno kočo, katere uporabo si delimo s pastirjem. V njej lahko prenoči tudi več kot deset lovcev »petelinarjev«. Okoliš je nam- reč domovanje ruševcev, srnjadi in gamsa. Dokler je bil ruševec še loven, je v neposredni bližini koče pelo več kot pet petelinov. Po letu 2013, ki je prineslo hudo zimo z obilo snega (tu ga je na spomlad zapadlo več kot tri metre in v eni sami noči tudi do meter), se je število ruševcev zelo zmanjšalo. Tako je bilo prejšnjo in letošnjo pomlad na planini mogoče slišati petje le še dveh ruševcev. Lovci menimo, da je temu tako zaradi velike količine zapadlega snega, saj teža slednjega ukrivlja veje ruševja, pod katerimi si ruševci iščejo varno in toplo zavetje. Tako jim je zaprt izhod in posledično

pesmijo in pesmijo v šali posre-čeno povedano.

Ideja za to in táko prireditev je vzklila v letu 2014, ko so v LD Tabor – Dornberk, Branik, skupina Dornberk, organizirali spominsko srečanje za vse pokojne lovce iz te družine in se jim tako simbolično oddolžili za vse, kar so dobrega pustili za sabo. Na svečanosti so sodelovali tudi Zasavski rogisti in v Danetu Namestniku, temu spiritus rector-ju8 in duši tega glasbenega sestava, se je porodila ideja, da bi ta spominska slove-snost zaživela širše, v slovenskem merilu.

Ali bo ta kulturna prireditev postala tradicionalni osrednji slo-venski lovski kulturni dogodek? To bo pokazal čas. Marsikaj je odvisno od pripravljenosti nekaj zanesenjakov, kakršni so bili letoš- nji organizatorji tega veličastnega shoda. To so lovci: Silvo Mrevlje, Elijo Čotar, Vitijan Valič ter predsednik gasilskega društva iz Dornberka – Simon Justin.

Tudi na Lovski zavezi Slovenije so začutili težo dogodka, saj je na jasi na Gori, pod Železnimi vrati, spregovoril tudi podpredsednik LZS, Ivan Malešič …

Franc Černigoj

� spiritus rector – vodilna sila

rinskost v srnji materi, igrivost in neponarejeno in simpatično zvitost v lisicah in lisičkah … v vseh podobah pa zlitost z naravo. »Njegova pripoved govori o življe-nju in gibanju. Je refleksija moči, urnosti in spretnosti. Je pesem neponovljive elegance in igrivosti, ki jo ponuja živalski svet …«7 Tako so napisali o njegovem delu že v letu 1997.

Nikjer niti sledu sprevrženosti, kot jo kdaj lahko zaslutimo in začutimo pri ljudeh …

Slovenski oktet – svetovni mojstri vokalne glasbe – od kod se skoznje jemljete, glasovi? Iz zêmlje, iz zráka, iz sónca …, od-zvanja v meni, ko jih poslušam. Še izbor tokrat zapetih pesmi kot bi bil vzet iz teh elementov. Na začetku udarijo Mlatiči, v kratki in udarni pesmi s poudarjenim delovnim ritmom. Pri pesmi Po jezeru mi je pri tistem globokem zadnjem –u-ju bilo, kot bi se do dna potopil v prosojno jezersko vodo in se iz nje dvigaje izgub- ljal globoko v nebu. Z dvema pesmima – Kadar bom vandral ter Zvezde na nebu žare – so se pevci poklonili bratoma Slavku in Vilku Avseniku. Skoznje nam je bilo na način plemenitega petja povedano, 'kako smo srečni, če smo doma' – tudi 'ko vandramo zadnjič v življenju …' V drugem delu nastopa je v sedmih ljudskih pesmih čez prostrano jaso, pahlja-často od razposajenosti, veselja in hrepenenja do globoke žalosti, zadišala plemenita ljudskost.

Ker smo lovci, omenimo še, da je eden od članov Slovenskega okteta tudi lovec. To je Tim Ribič, ki ni le lovec; tudi Ribič je – in to že od rojstva, kot je bilo med

7 Prof. Janez Šter, zgibanka Dr. vet. Med. Jurij Mikuletič, Nova Gorica 1997


LOVSKA ORGANIZACIJA

Jurij Mikuletič, mojster čopiča, barv in peresa, je v podobo ujel mogočnost jelena.

Foto

: F. Œ

erni

goj

Delovni akciji na Seœah in v Debelem brdu

Po obvestilu vodje tretjega Sek- torja lovišča LD Jesenice

Bojana Birka, ki je zamenjal nedavno umrlega čuvaja in vodjo tega sektorja Jaka Praprotnika, smo se zbrali na Križovcu. Od tam vodijo štiri gozdne ceste, in sicer prva proti Savskim jamam do

Foto

: P. Z

upan

œiœ

S poletne delovne akcije lovcev LD Jesenice na Sečah in Debelem vrhu

tudi poginjajo. Poslušanje rušev-čega petja je zato že dve leti bolj žalostno. Kot sem omenil, v tem okolišu poleg ruševca prebiva-jo tudi gamsi in srnjad. V na- ših loviščih živi tudi jelenjad, ki se pojavlja v visokogorju in niž- je ležečih predelih. Imamo že ne-kaj prijavljene škode od jelenjadi. V dolini pod Sečami, kjer se pot nadaljuje proti Medjemu dolu, je za omenjene živali pravi raj. Tod

2015, je bilo po brakadi še po-sebno prisrčno, saj je lovec Samo Urbanija prav tisti dan »srečal Abrahama«. Malico in vse, kar sodi zraven, je po brakadi pri-peljala njegova žena Nevenka. Prišla sta bila tudi oba sinova, ki bosta verjetno nekega dne postala lovca, saj starejši že pomaga pri gonjačih.

Lovci smo Samu zaželeli zdrav-je, razumevanje, druženje z lovci, predvsem pa »ravne cevi in suh prfl«.

Marjan Palčič

zanj primernih izlaških revirjih, obogatil pa je tudi lovišča sosednjih lovskih družin.

Izlaški lovci smo znani po dru-ženju, ki ga vsakič priredimo po brakadi. Za lovsko malico vedno poskrbi lovec Jože Smrkolj. Ob družabnem klepetu si pripovedu-jemo vtise z lova. Takšna druženja nedvomno krepijo dobre med-sebojne odnose in zmanjšujejo priložnost za nevoščljivost in obrekovanja, ki so tako pogosta v drugih LD.

Tudi v nedeljo, 25. oktobra

Jeseni načrtujemo sekanje ru-ševja, ki vedno bolj zarašča plani-no Seče, s čimer zmanjšuje pašno površino ter živini in divjadi zapi-ra prehode. Akcija je koristna še iz enega vidika: posekano ruševje namreč uporabimo za kurjavo, ki v koči v mrzlim zimskih dneh pride še kako prav.

Za konec naj omenim, da je naša družina od lani bogatejša še za eno pridobitev. Na Hrušici


LOVSKA ORGANIZACIJA

je imel svojo kočo baron Žiga Zoiss, iz katere je hodil na bota-nična raziskovanja. Na tem kraju še vedno stoji obzidje, ki nosi ime Pri gospodovi koči. Tam smo pred leti izpustili alpske svizce, ki smo jih odlovili v Kranjski Gori in Triglavskem narodnem parku. Naselitev je bila uspešna; izkopali so rove pod stezo melišča in nad njo; steza vodi skozi Rido proti Belščici in Stolu. Svizce smo čez nekaj let opazili tudi v Zeleni dolini ter v okolici Stola. Če se od kraja Pri gospodovi koči spustimo nižje, pot vodi do izvira, ki napaja nižje ležeče akumulacijsko jezero. Dolina, po kateri se vije pot, se imenuje Medji dol. Ime je dobila po medvedih, ker so tam imeli in imajo še vedno prehod medvedi, ki svojo pot iz Slovenije nada-ljujejo v Avstrijo. Prav letošnjo pomlad je naše lovišče obiskal medved in v vasi Javorniški Rovt razdejal čebelnjak.

Naslednja delovna akcija je bila v avgustu, in sicer v Debelem Brdu, kjer smo kosili staro tra-vo. Košnja je bila opravljena pod planino Stamare, kjer stoji naša lovska koča. Akcija je potekala v sodelovanju z lovci iz četrtega sektorja. Po uspešnem zaključku smo si pri naši koči privoščili izdatno malico. Po zaslugi lovcev in takšnih akcij se to območje še ni zaraslo z grmovjem in je zato idealen predel za pašo divjadi.

smo namreč postavili novo hra-nilnico, za postavitev katere ima največ zaslug naš sedanji predsednik Lado Dolžan, ki je za njeno ureditev žrtvoval precej svojega prostega časa.

Delovne akcije so vsekakor ko-ristne za lovišče in tudi za druže-nje lovcev, ki pa ga je v družinah v zadnjem času vedno manj.

Peter Zupančič

Lov na Vrhu

Vrh je priljubljen revir lovcev LD Izlake, kjer vsako leto

poteka skupni lov. Revir je zani-miv tudi zaradi vedno morebitne prisotnosti gamsa »gošarja« iz bližnjega revirja Črnolica. Ime, ki je staro več kot sto let, je predel dobil prav po gamsu. Njegov pr-votni življenjski prostor se razpro-stira na strmem, precej skalnatem predelu nad zagorsko železniško postajo. Ocenjujemo, da na ome-njenem območju prebiva do šti-rideset gamsov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je LD Izlake sama za nekaj let povsem zavarovala gamsa. Tudi sicer je bil lov nanj vrsto let skrbno načrtovan in nadzorovan s poimenskim vrst- nim redom upravičencev za od-strel. Menimo, da je gams zaradi vsega omenjenega lahko razširil svoj življenjski prostor in povečal številčnost še v nekaterih drugih,

Spominska fotografija pridnih članov LD Jesenice, ki so sodelovali na poletni lovski delovni akciji.

Foto

: N. U

rban

ija

Vesela lovska druščina po brakadi na Vrhu (LD Izlake), ko je Samo »srečal Abrahama«.

Foto

: M. K

rofe

l

Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoœ mladih

Slovenska lovska organizacija namenja izobraževanju vedno

več truda, sodelovanja pa tudi sredstev. Izobraževanja v lovstvu in o lovstvu potekajo na različnih ravneh, od višješolskega progra-ma, šolanja lovskih mojstrov ter lovskih čuvajev do osnovnega lovskega izobraževanja in vzgojno-izobraževanega dela z mladimi (Mladi in lovstvo), z učečo se ge-

1998 objekt urejen po mednarod- nih predpisih tudi za invalide. Za najmlajše so leta 2004 zgradili hlev za manjše živali, kot so: ovce, domači kunci, kokoši, race. Leta 2010 je kmetija prešla na ekološko kmetovanje in za to dejavnost prejela nagrado EU-Marjetico, kar pomeni uradni znak za okolju prijazno turistično namestitev.

Osebje Urške in lovci že vrsto let dobro sodelujemo. Lovci se zavedamo, da lovimo na njihovih zemljiščih, ki so bogata z div-jadjo. Nikoli od lastnikov ni bilo očitkov zaradi škode od divjadi. Ko jim je lisica pred časom od-nesla kar precej kokoši, smo bili o tem obveščeni na način, kot da je to razumljivo samo po sebi. 2. julija 2015 sem se pridružil skupini otrok, s katerimi sem se po kratkem pozdravu skupaj z do-mačo Urško odpravil čez njihove travnike v sosedov gozd, kjer smo poiskali solnico. Ves čas smo se pogovarjali o lovu divjih živalih, ki sodijo med divjad, spoznavali smo njihovo življenje in prehran-ske navade. Pri solnici, ki smo jo dopolnili s kameno soljo, sem jim razložil smisel njenega polaganja. Prek travnika nasproti solnice smo si nato ogledali visoko prežo in

Priporočljivo bi bilo (čeprav nekaj takšnih primerov še poznamo), da bi lovske družine tudi drugod, kjer te navade še ni, sledile Ladovemu vzoru in v sodelovanju s šolami v svojem okolju pripravile podobne izobraževalne delavnice za no-vih spoznanj o naravi vedoželjne šolarje.

Branko Galjot

Na turistiœni kmetiji Urøka

Turistična kmetija Urška leži v kraju Križevec v neposredni

bližini Zreč. Poleti tam organizira-jo dva otroška tabora pod imenom Spoznavajmo življenje na kmetiji skozi igro. Prvi tabor organizirajo po končani šoli, drugega pa ko-nec avgusta. Vanj se vključujejo otroci različnih starosti iz celotne Slovenije. Letos so se odločili in v svoj program vključili tudi obisk lovca in pogovor z njim. Razveselil sem se povabila in se odzval. Več kot dvajset let se že kar tri generacije s te kmetije ukvarjajo s turizmom kot dopol-nilno dejavnostjo. Kmetija je do-bila ime po hčerki Urški in obsega dvanajst hektarov in v celoti sodi

je na nekaj turističnih kmetijah organizirana »šola v naravi«. V sklop njenega šolskega programa je uvrščen tudi predmet spozna-vanje divjadi. Lado vsaki skupini mladih obiskovalcev šole v naravi v enournem programu z besedo in dermoplastičnimi preparati predstavi najpogostejšo divjad iz okolja, od koder prihajajo šolarji. Razumljivo jim razloži značilno- sti divjadi predstavljenih vrst, jih opozori, na kaj morajo biti pozorni pri opazovanju, pa tudi, kako se morajo obnašati v naravi in še mnogo drugega o dogajanjih v naravi. Opozarja jih na okoljsko


MLADI IN LOVSTVO

neracijo šolarjev. Tudi naše glasilo in spletne strani LZS že od nek-daj v posebni rubriki zagotavljajo medijsko podporo delu z mladimi in njihovim odzivom, za katere navadno poskrbijo vzgojiteljice in učiteljice. V lovskih družinah se z izobraževanjem šolarjev ukvar-jajo večinoma za delo z mladimi navdušeni, žal še vedno preveč redki posamezniki, ki z voljo in znanjem seznanjajo in poučujejo najmlajše o divjadi, temeljnem poslanstvu lovcev in lovstva ter o dogajanjih v naravi.

Eden takih zanesenjakov je Lado Dolenec iz Delnic v Poljan- ski dolini, dolgoletni član in funk-cionar LD Poljane. Čeprav smo o njem v našem glasilu že brali, je prav, da o njegovem delu s šolsko in predšolsko mladino na-pišemo še kaj. Tudi zato, ker se Lado z izobraževanjem mladih ukvarja že skoraj tri desetletja, od tega predvsem zadnjih deset let zelo intenzivno in učinkovito. Lado v sodelovanju z Osnovno šolo v Poljanah že deseto leto zapored pripravlja predavanja o divjadi, lovu in lovstvu za šolarje. V idilični vasici Četena Ravan, rojstni vasi prvega slovenskega jezikoslovca Gregorja Kreka, pod Starim vrhom, ob razvodnici med Poljansko in Selško dolino,

problematiko in pomembnost naravovarstvenih dejavnosti, se-veda vse z zornega kota mladih poslušalcev. Vsaki skupini razloži, zakaj lovci sploh lovimo oziroma kaj bi se dogodilo, če tega ne bi počeli. Poslušalci zbrano posluša-jo njegovo razlago, nič ni zehanja in dremanja. In mladi poslušalci z otroško navdušenostjo pripovedu-jejo o svojih doživljanjih narave in veliko veliko sprašujejo. Še celo učiteljice in pedagoški delavci si marsikaj koristnega zabeležijo v pedagoško beležnico. Tako Lado Dolenec v aprilu in maju vsako sredo v petih ali več šolskih urah »odpredava« 100 do 150 mla-dim. Lado je izračunal, da je v zadnjih desetih letih z divjadjo in lovstvom seznanil, verjeli ali ne, že več kot 10.000 mladih! Le-ti prihajajo predvsem z Gorenjske in iz osrednje slovenske regije, veliko jih je iz ljubljanskih šol. Ugotavlja pa tudi vse bolj opazno razliko o poznavanju stanj in razmer v naravi med mestnimi in podeželskimi šolarji; četudi veliko mestnih otrok kar dobro pozna svet divjih živali. Šolarjem je na Četeni Ravani lepo. Zanje so to prav zagotovo zanimive in sproš- čujoče počitnice, na katerih zve-do veliko novega o podeželju in dogajanjih ter živalih v naravi.

razložil sem jim, zakaj vse služi. Vprašanj kar ni hotelo biti konec in upam, da mi je otrokom uspelo vtisniti v spomin vse tisto, kar je pri lovu pozitivnega, česar v šoli žal ne slišijo ali pa jim razložijo pomanjkljivo. V minulih dneh so namreč spoznavali delo v hlevu, male živali na kmetiji, spoznavali skrivnosti kuhinje, pečenje doma-čega kruha, izdelovanje polstenih copat, slikanje. Tisti večer jih je čakalo spanje na seniku. Upam, da je bil tudi naš pogovor o lovu in lovstvu za vse udeležence tabora koristen. Ob slovesu so me po-stregli z odličnim domačim bez- govim sokom in me povabili na naslednji tabor, ki so ga načrtovali v avgustu.

Franc Klajne, LD Zreče

v revir LD Zreče. Leta 1991 so začeli s turizmom pod imenom Tinče Topolšek. Zdaj gospodari že tretja generacija in napredek ter uspeh sta opazna na vseh pod- ročjih. Ko se je rodilo Združenje turističnih kmetij Slovenije, je postala Vilma Topolšek tudi prva predsednica in ostala kar tri mandate. Kmetija je vir bogatega izbora pridelkov: zelenjave, mesa, domačih mesnih izdelkov, mleka, mlečnih izdelkov, sadja, začimb in vrhunskih domačih vin. Znana je po svoji kulinarični ponudbi. Jedi pripravljajo po lastnih recep-tih in receptih naših babic Vilma je nekaj svojih objavila v knjigi ob dvajsetletnici delovanja. Pri prenočitvenih zmogljivostih je posebnost Urške, da imajo od leta

Foto

: B. G

aljo

t

Lado Dolenec otrokom pripoveduje o srnjadi in jim kaže preparira-nega srnjega mladička.

Foto

: F. K

lajn

e

Skupaj smo založili solnico.

V majhni vasi Završje pod Ku- mom se je 4. 7. 1945 rodil naš lovski tovariš in prijatelj Miroslav Medvešek - Fric. Življenje v hudih povojnih časih je v družini s šesti-

mi otroki od njega zahtevalo, da se je spoprijel z delom na kmetiji.

Po končani osnovni šolo na Do- bovcu se je vpisal na poklicno šolo za elektrikarje v Mariboru in se po uspešno končanem šolanju zaposlil pri Podjetju Elektro - Trbovlje, kjer je sko-zi delovno obdobje prehodil celotno pot od vajeniške dobe do upokojitve. V zaselku Škofja Riža pod Kumom, ki je v neposredni bližini Završja, sta si ženo postavila dom, kjer prebivata še dandanes.

Mirov prispevek k razvoju lovstva pod Kumom je neprecenljiv glede pravilnega razumevanja upravljanja z divjadjo ter sobivanja z njo v skupnem okolju. Njegovo poznavanje živalstva ne obsega samo znanja o mali in ve-liki divjadi, temveč prav neverjetno poznavanje tudi drugih prostoživečih živali, ptic, njihovega oglašanja, barve perja samcev in samic, način njiho-vega življenja, gnezdenja ter selitev. Zelo zanimiva je njegova zbirka lovskih trofej, ki krasijo njegovo hišo, ki je vedno odprta vsem, posebno pa ljudem, povezanim z lovstvom. Omeniti moram njegovo popolno zbirko žuželk, hroščev in metuljev, ki živijo na območju Kuma, kar le še potrjuje Fricovo celostno povezanost z naravo. Poudariti velja tudi njegov odnos do lovskih običajev in navad, njegovo skromnost in dostopnost vsem lovcem, posebno mlajšim, ki jim je z nasvetom vedno na voljo. Mnogi lovci v naši LD se lahko prav njemu zahvalijo za najlepše lovske trenutke. Kot dolgoletni mentor je izobrazil in izoblikoval veliko generacij lovskih pripravnikov.

Fric se je v LD Dobovec včlanil leta 1970 ter od takrat ves čas tvorno sodeluje v njenem delovanju. Ves svoj lovski vek se je nenehno izobraževal. Po opravljenem pripravništvu se je leta 1973 izobrazil za lovskega čuvaja ter se potem vpisal v šolo za lovskega teh-nika, ki jo je uspešno končal leta 1985. Uspešno je opravil tudi izobraževa-nje za preglednika uplenjene divjadi (od leta 2006 naprej). V organih LD Dobovec je opravljal različne funk-cije: bil je dolgoletni član upravnega odbora LD (od 2004 do 2014), član disciplinske komisije, dolga leta je bil lovovodja na skupnih lovih, posebno pomembno pa je omeniti funkcijo gospodarja v LD Dobovec, ki jo je opravljal v letih od 1982 do 2004. Prav v tem obdobju se je uveljavilo njegovo poznavanje našega lovišča in divjadi v njem. Ves čas je bdel nad ravnovesjem v naravi in željami lov-cev. Značilnost tega obdobja so zelo strokovno sestavljeni lovskogospo-darski načrti in dosledno izvrševanje sprejetih načrtov. Opazno je njegovo delo v komisiji za izobraževanje, ki ji je nekaj časa tudi predsedoval, še pomembnejše pa je njegovo mentorsko delo z mladimi lovci, ki ga opravlja še dandanes.

Miro je za svoje dolgoletno strokov-no delo, nesebičnost, pripravljenost in tovarištvo večkrat prejel družinsko priznanje, LZS pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redi III. II. in I. stopnje. Prav tako je od KZS prejel srebrni znak za kinološke

zasluge, od LZS pa jubilejni znak za štirideset let članstva. Prejeta prizna-nja in odlikovanja nedvomno kažejo na zasluge, ki jih ima Medvešek v lovstvu, zato ga dobovški lovci tudi cenimo.

Spoštovani tovariš in prijatelj Fric, vsi lovci LD Dobovec se ti zahvaljuje-mo za tvoje tovarištvo, prijateljstvo in iskreno ter nesebično delo v minulem obdobju. Ob tvojem jubileju ti družno nazdravljamo in ti želimo še veliko zdravih in veselih let v krogu tvoje družine in lovske druščine.

LD Dobovec – J. F.

Kdo izmed lov-cev v Matarskem podolju, na Krasu in v Brkinih ne pozna znanih lovcev – bratov Mahnetov. Štirje bratje (dva na žalost že pokoj-na) so tlakovali

temelje Lovski družini Slavnik - Materija.

Anton Mahne se je rodil 28. 4. 1940 sredi lepih brkinskih gričev za- vednim staršem Brkincem, Primorcem, Slovencem. Območje Brkinov je bilo med italijansko okupacijo od leta 1918 pribežališče zavednih Primorcev, v času druge svetovne vojne pa sre-dišče odpora južne Primorske proti okupatorju. Vsa našteta dejstva so zaznamovala vsakega mladega fantiča, tudi Antona. Kalila sta ga domača vzgoja in povojna leta. Razvil se je v ponosnega Primorca, Slovenca, tr-mastega Brkinca. Funkcije, priznanja in odlikovanja, ki so mu bila zaupana in dodeljena v času njegovega lovske-ga staža, potrjujejo navedeno. Kot sin revnih kmečkih staršev je mlad spoznal pomembnost pridelovanja hrane in skrb za naravo. Zato se je že mlad vključil v lovske vrste. V lovski družini so mu bile zaupane vse pomembne funkcije. Že leta 1968 je postal član UO LD, nato so od leta 1970 do 1972 sledile funkcije družinskega kinologa, od 1972 do 1982 gospodarja, leta 1982 starešine, predsednika disciplinskega razsodišča, predsednik komisije za gospodarstvo in drugih komisij. Ves čas se je tudi do-polnilno izobraževal v lovstvu. Končal je izobraževanje za mentorja lovskim pripravnikom, lovskočuvajski izpit, postal preglednik uplenjene divjadi in opravil izpit za mednarodno oce-njevanje lovskih trofej. Kot delaven in zaupanja vreden član LD je tako deloval domala v vseh organih ZLD Koper in Obalno-Kraške ZLD. Bil je podpredsednik upravnega odbora, član komisije za gojitev divjadi, komisije za gospodarsko načrtovanje, član sveta ZGS, OS Sežana, predstavnik za lovstvo v centralnem svetu Zavoda za gozdove v Ljubljani in skoraj petnajst let predsednik komisije za ocenjevanje lovskih trofej. Kot je našteto, so mu bile zaupane pomembne naloge v lovstvu, ki jih je opravljal z zvrhano mero odgovornosti. Dokaz za to so njegova odlikovanja in priznanja: priznanje Obalno-Kraške ZLD, znak LZS za lovske zasluge in redi III., II. in I. stopnje, plaketa, srebrni znak KZS za kinološke zasluge.

Njegove lovske trofeje so krasile marsikatero lovsko razstavo, še posebno pa je ponosen na trofejo – kožuh risa (ki je najmočnejša trofeja te vrste v Sloveniji in druga v Evropi), volka in medveda. Kljub dolgemu lovskemu stažu redno sodeluje na vsakem sestanku


JUBILANTI

LD in nikoli ne manjka na nobeni delov-ni akciji, ki jih organiziramo v LD.

Lovci Lovske družine Slavnik - Materija smo ponosni nate, Tone, zato

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

90-letnico Anton Brajkovec,LDSuhorIvan Kavœiœ,LDVrhnikaFranc Øtefe,LDØenœur

85-letnicoIvan Ahlin,LDGrosupljeSebastjan Andrejaøiœ,LDKojnik,PodgorjeAnton Bukøek,LDRogatecFranc Grajø,LDPleøivica,ÆuæemberkAlfred Gruden,LDTrnovskigozdNikola Kiø,LDKaplaAngel Lapanja,LDPodbrdoFranc Petek,LDGozdnik,GriæeJoæef Rade,LDPredgradAnton Velikonja,LDPlanotaAnton Velikonja,LDGrgarJoæe Vovk,LDDekani

80-letniciFranc Bigec,LDPodlehnikJanez Ciperle,LDKomendaAnton Hribar,LDPolønikIvan Kantuæar,LDZabukovjeØtefan Markoja,LDVelikaPolanaFranc Nemec,LDGoricaJanez Oreønik,LDVrhnikaMarjan Petriœ,LDGrgarMarjan Ponikvar,LDÆilceTomaæ Praønikar,LDØentjernejStanislav Rustja,LDHubeljFranœiøek Øink,LDJoøt,KranjJanez Tomec,LDLaporjeAlojz Vesel,LDPadeæAnton Vovko,LDTrdinovvrhVladimir Zupaniœ,LDBorisKidriœJoæef Ævikart,LDBukovje,OtiøkiVrh

75-letnicoAnton Lucjan Bubniœ,LDStrunjanEdvard Buœek,LDRogaøovciFranko Culot,LDGaberk,DivaœaAndrej Œernic,LDLijakIvan Œernjak,LDSinjiVrhJanez Œernoga,LDVidemobSavi

Joæef Furlan,LDVojkovoØtefan Grubenøek,LDPoljœaneAnton Heric,LDLjutomerAnton Hrovat,LDSuhakrajinaJanez Iskra,LDPleøivica,ÆuæemberkAnton Kandare,LDIgavasTit Keber,LDMutaJanko Kolbl,LDVidemobØœavniciStanko Leniœ,LDTræiøœeNikolaj Lutman,LDFajtiHrib,RenœeMihael Majerle,LDPredgradJoæe Menœak,LDGornjiGradAndrej Militarov,LDØmarnagoraJanez Novak,LDTopliceØtefan Ogrizek,LDRaœePavel Pavlin,LDGrgarNikolaj Petroviœ,LDSrediøœeHenrik Sahornik,LDKungotaEdvard Slivnik,LDStol,ÆirovnicaAndrej Øvab,LDUdenborøtMihael Turk,LDMirnaAnton Vuzem,LDJoæeLacko,PtujJoæef Zadravec,LDVelkaJanez Zupan,LDBegunjøœicaJanko Ævegliœ,LDZabukovje

70-letnicoAnton Braniselj,LDCerknicaVilijem Drnovøek,LDØentlambertJoæef Gole,LDØmartnopriLitijiBranko Horvat,LDCirkovceAlojz Indihar,LDVelikeLaøœeMarjan Isteniœ,LDRakekLucijan Kovaœiœ,LDMostnaSoœiJoæef Krœ,LDStoræiœinLDPreddvorAlbert Marœiœ,LDGradiøœeVladimir Mavriœ,LDPorezenMarjan Pirc,LDKrøkoJanez Poljøak,LDHrenoviceAnton Potoœnik,LDKropaFranc Ratajc,LDØmarjepriJeløahJoæef Sladiœ,LDDolepriLitijiFranc Slanc,LDGradacFranc Svetlin,LDMirnaPeœØtefan Tepeø,LDBoøtanjAlojz Zlodej,LDVitanjeØtefan Zupanœiœ,LDOrehovica

Vsem jubilantom iskrene œestitke!

*Popodatkih,kisonamjihposredovalitajnikiLDnaœlanskihseznamih!

Nar

isal

: M. S

amar

ti, spoštovani lovski tovariš, kličemo še na mnoga leta, naklonjenost boginje Diane pa naj te spremlja še naprej!

LD Slavnik – Materija – V. K.

Ko se bliæa zima …Obertauern vabi na smuko čez drn in strn, divjad pa beži

Posebnost prostranih smučišč na Obertauernu (Avstrija) je

veriga več kot dva tisoč metrov visokih gorah nad krajem, ki je videti kot zimski amfiteater. Vsenaokrog so napeljane žičnice, ki v eni sami uri lahko prepelje-jo petdeset tisoč smučarjev. Gre za množico, ki tja prihaja ne le smučat, ampak se tudi zabavat, kar turistični delavci jemljejo kot dejstvo. Zato kraji tekmujejo med seboj, kdo bo imel večjo, beri hrupnejšo zabavo, predvsem na prostem. Tako prirejajo velikanske koncerte s slavnimi nastopajočimi. A glavne so terase ob gorskih kočah na smučiščih, kjer na ves glas navijajo rok, metal, džes, vmes še kakšno latino pesem in seveda Avsenika. Množica noro poplesava v smučarskih čevljih in žurka traja do noči. Domala

Ob žičnicah so table z napisom Stop in s podobo ruševca, gamsa ali srnjaka. Če bi imeli medveda, bi se gotovo tudi on znašel na tabli, so mi rekli, ko sem tam vi-jugala po poteptanih stezah. Naši upravljavci smučišč v glavnem celo prepovedujejo kakršnokoli smučanje zunaj urejenih prog ali pa napišejo opozorilo, da je smu-čanje na takih predelih na lastno

jih pozimi že tako ogrožajo mraz, veter, vihar, snežni plazovi.

Vendar nimajo povsod po Evropi enakega brezbrižnega odnosa do divjadi. V švicarskem Champerryju, na meji s Francijo, je povsem drugače. Tam ni no-benega bučnega dogajanja, beri žuriranja na terasah ob smučiščih, kjer je mogoče v miru, sredi na-rave kositi ali popiti »kuhančka«.

nihče pa se ne vpraša, kako to prenašajo divje živali v bližnjih gozdovih in planinah.

Smuka po celcu ogroža živaliA na smučiščih ne gre le za vsa-

kodnevni in deloma nočni hrup. Nekateri kraji, kot sta Obertauern in Ski amade v Avstriji, že ok-tobra vabijo drzne smučarje na »popolno svobodno vijuganje po pršiču«, torej čez drn in strn: med grmovjem, skalami, čez previse, gola pobočja, žlebove, skratka spodbujanje, predvsem mladih, na »razburljive ture«, kakor so v slovenščini zapisali predstavni-ki enega od avstrijskih smučišč. No, to so izzivi, ki človeku lahko strežejo po življenju. A prav v takih predelih naravnega okolja spomladi gnezdijo ptice, pred mrazom se skrivajo zajci, divji petelini, srnjad, jelenjad, v top- lejših mesecih leta alpski svizci. Kot kaže, pa to ponekod ne šteje kaj dosti. Kaj lovci tod nimajo nobene besede? V smučarskem kraju Grossarital, ki je v sklopu Ski amadeja, so proge za smučanje v celcu določili skupaj z lokalno lovsko družino.

Kot so predstavniki smučišča Obertauern povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani, so pone-kod namestili table z informa-cijami o globini snežne odeje, temperaturi in možnosti sprožanja plazov. O takšni smučariji nudi-jo celo tečaj. Nobenega stavka pa niso izrekli o divjadi, ki živi v gorah okrog visokogorskega prelaza čez Visoke Ture. V pis- nem sporočilu je bilo zapisano, da morajo smučarji zunaj urejenih prog spoštovati naravo. Le kako, saj ne vedo, kje pod snegom, v grmovju in brlogih tičijo živali, ki


LOVSKI OPRTNIK

Foto

: A. P

odbe

vøek

Psa na povodec!

Ustavi se, hvala; kar pomeni, da je tam prepovedano smučati.

odgovornost. Torej je treba v ta-kem primeru plačati tudi stroške reševanja. V tujini pa je pogosto plačljivo vsakršno reševanje.

Albina Podbevšek

Oglarji in lovci s Koprivnika in iz Gorjuø ohranjamo oglarsko dediøœino

V Bohinju in okolici ima oglarstvo več stoletno tra-

dicijo. Najbolj je bilo razvito v 19. stoletju, ko so bile v Bohinju

Žalostna in mučna smrt srnjaka, ki so ga 16. 9. 2015 tako ujetega med dve debli našli v LD Ruše.

Foto

: K. S

chne

ider

Foto

: A. P

odbe

vøek

Foto

: B. U

rban

œiœ

fužine v Bohinjski Bistrici in v Stari Fužini. Oglje so uporabljali za taljenje železove rude. Takrat so bili gozdovi za spravilo lesa še slabo dostopni, zato so se lastniki odločali za kuhanje oglja v gozdu, ki so ga potem z živin-sko vprego vozili v dolino. Na območju Pokljuke in Jelovice so bile številne kope, prav tako na območju Gorjuš in Koprivnika. Živinoreja je bila v omenjenih krajih glavni vir preživetja, zato so kmetje zemljišča čistili za travnike in pašnike in drva uporabili za pripravo oglarskih kop. Ker je bila živinska vprega glavno prevozno sredstvo, so imeli dovolj dela tudi kovači, ki so za svoje kovaške mehe potrebovali velike količine lesnega oglja. Po zgraditvi južne

ka, da prežo lahko postavimo na izbranem mestu. Takoj nato so se začeli dogovori, kaj naj kdo naredi. Najprej je bilo treba pri-praviti kovinske temelje, ki smo jih pritrdili na kamnito podlago. Ves material, približno 300 kg desk, tramov pločevine in ko-vinskih podstavkov je bilo treba znositi na omenjeno mesto. Prevoz do lokacije ni mogoč, najbližje mesto za prevoz je le do planine Dolina. Od tam naprej pa je vse potovalo na hrbtih prek planin Slatenik in Golobar do Zaglave. Lovec v dobri telesni pripravlje-nosti za tako pot navzgor (brez tovora) potrebuje slabe tri ure. Poleg materiala je bilo treba tja znositi še vse orodje od motornih

kor niso povezane z neaktivnostjo lovcev ali majhno številčnostjo omenjene divjadi. Prav nasprotno, številčnost jelenjadi se skokovito veča. Za odstrel pa se lovci le težko odločimo, ker se jelenjad v poletnih in jesenskih mesecih zadržuje v visokogorju, od koder je zelo težavno spravilo uplenjenih živali. Že zalaz na takem terenu je težaven, saj se jelenjad čez dan zadržuje v gozdnatih predelih na nadmorskih višinah od 1.000 do 1.400 m, ponoči pa se pomakne na pašo nad gozdno mejo. Na pre-hodu iz gozda v pas nad gozdno mejo je odstrel najlažje opraviti, saj to še ni tako visoko in tudi neporaščenost terena omogoča dobro vidljivost.

bukovega. Letošnja kopa je imela poleg glavnega namena – ohra-njanje tradicije – še dva druga: znanstveno-raziskovalno in kul-turno-dediščinsko vlogo. Študent biotehniškega centra Naklo Jure Grmek namreč pripravlja diplom-sko nalogo, s katero bo predsta-vil povezovalno vlogo človeka z naravo in njenimi naravnimi bogastvi ter učinkovito prido-bivanje lesnih izdelkov. Poleg opisanega celoten postopek pri-prave in kuhanja kope spremlja-jo učenci in mentorice Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Boh. Bistrice. Učenci raziskujejo nastajanje kemijskih spojin pri visokih temperaturah izgorevanja kope ter prisotnost ogljikovega monoksida v dimu.


LOVSKI OPRTNIK

Zaradi naštetega je letni občni zbor LD Čezsoča letos spomladi sprejel sklep, da bomo na mestu, ki mu pravimo Zaglava, postavili večjo zaprto prežo, v kateri bi bilo mogoče tudi prespati. Mesto za prežo mora biti tako, da je z enega mesta vidne več okolice, obenem pa je nadmorska viši-na čim manjša zaradi občasnih močnih vetrov in debele snežne odeje pozimi. Za izvedbo del vsi člani niso bili ravno navdušeni, je pa veliko lovcev izrazilo željo, da bi se pridružili akciji. Gradnja oziroma postavitev objekta na takem mestu je namreč res zelo naporna, ker je treba ves potreben material znositi na hrbtih, kraški teren tudi ne omogoča postavitve trdnih temeljev in prehodnost te-rena je zelo težavna.

Šele konec junija smo končno dobili ustrezno dovoljenje lastni-

bilo na našem območju veliko izkopov železove rude, zato je bilo zelo razvito kuhanje oglja, saj so bili vsi izdelki dobro pla-čani, k čemur sta pripomogla tudi župnik Valentin Vodnik in baron Žiga Zois. Krajani Koprivnika in Gorjuš smo zato veseli, da se ohranja nekoč zelo pomembna gozdarska panoga in se oglarjem ter sodelujočim domačim lovcem iskreno zahvaljujemo.

Slavko LičefLD Nomenj - Gorjuše

Bivak - preæa v Zaglavi

V Lovski družini Čezsoča in verjetno tudi v sosednjih

družinah imamo oziroma imajo težave z uresničevanjem načrta odstrela jelenjadi. Te težave nika-

Kulturno-dediščinska vloga je povezana tudi z imenom Valen- tina Vodnika. Kopo smo namreč pripravili in zažgali ob krajevnem prazniku. Krajevna skupnost v sodelovanju z Občino Bohinj in Turizmom Bohinj vsako leto pri-pravi že tradicionalne Vodnikove dneve. Letos so potekali od 11. do 13. septembra. Valentin Vodnik je bil prvi župnik na Koprivniku, in sicer je v kraju služboval od leta 1793 do 1796. Takrat sta se spoznala z baronom Žigo Zoisom, ki je imel v Bohinju svoje fuži-ne. Ker na Koprivniku še ni bilo župnišča, je Žiga Zois Valentinu Vodniku odstopil stanovanje v svoji hiši na Gorjušah, ki jo zato domačini še dandanes imenujejo Zoisova graščina. Valentin Vodnik in Žiga Zois sta zelo dobro so-delovala na različnih področjih. Vodnik je poučeval kmete in po-skrbel za dograditev župnišča in obnovo cerkve. Farani so ga imeli zelo radi. Prav v tistem času je

železnice so v Bohinju fužinarstvo začeli opuščati, v železarnah pa so oglje nadomeščali s premogom.

Oglarji in lovci s Koprivnika in Gorjuš – Marko, Jure, Gregor, Klemen in Martin Grmek in Jaka Korošec – že več let skr-bijo za ohranjanje domače kul-turne dediščine. Zato vsako leto pripravijo kope in s kuhanjem lesa predstavljajo, kako so lesno oglje pridobivali včasih. Postopek oglarjenja je zahtevno opravilo in obsega pripravo lesa, pripravo kopišča (prostora za postavitev kope), zgraditev kožarice (lesene-ga bivaka, pokritega s smrekovim lubjem), zlaganje lesa, postopek kuhanja in oglenitve lesa ter posto-pek ohladitve in razdiranja kope. Zdaj za kope največ uporabljajo bukov les, najbolj kakovostno pa je oglje iz lesa leske.

V naši kopi, ki smo jo pripravili septembra, je bilo zloženih deset prostorninskih metrov leskovega lesa in dva prostorninska metra

Foto

: J. G

rmek

Oglarji in lovci s Koprivnika in iz Gorjuš na Bohinjskem že več let skrbijo za ohranjanje domače kulturne dediščine. Zato vsako leto pripravijo kope in s kuhanjem lesa zdajšnjim generacijam predstavljajo, kako so včasih pridobivali lesno oglje.

Foto

: I. K

enda

Z akcije članov LD Čezsoča, ko so poleti postavljali novo prežo v Zaglavi.

žag, baterijskih vrtalk do kladiva in goriva za motorne žage.

Z deli smo začeli že konec maja, ko smo teren skopali do trdne skale, na katero smo kasneje pritrdili kovinske nosilce za ogrodje objekta. Nekaj lesa smo posekali v okolici, a ga je bilo premalo, saj je na tisti višini raslo samo nekaj primernih macesnov, ki pa so bili zaradi zvitosti skoraj neprimerni za gradbeni les. Nekaj materiala in orodja smo tja zno-sili šele v zadnji polovici junija. Največ dela smo opravili 10. in 11. julija, ko je bila organizirana večja delovna akcija. S pripravami smo začeli v petek, takoj po koncu služb, nato smo se pozno popoldne zbrali na planini Dolina, kjer smo si naložili bremena na krašnje in jih odnesli do planine Slatenik. Tam smo prespali in naslednji dan zjutraj zgodaj nadaljevali pot do Zaglave. Tam smo se razdelili v skupine in začeli z delom. Po začetni negotovosti je delo hitro steklo in do poldneva je bil nov lovski objekt pokrit.

Pri delu so nam pomagali tudi člani drugih lovskih družin, zato bi se rad na tem mestu v imenu LD Čezsoča zahvalil za tovariško pomoč članom LD Boris Kidrič in članu LD Dolenja vas. S skup- nimi napori smo delo kljub izredni vročini in visokogorskemu soncu skoraj dokončali. Zadnje deske in okna smo vgradili šele jeseni, neposredno pred lovsko sezono.

V delo preže v Zaglavi smo vložili veliko napora in dobre volje. Upam, da bo preža služi-la svojemu namenu in da bomo lažje uresničevali zahtevani od-strel jelenjadi v naslednjih letih. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi preže, se iskreno zahvaljujem in jim želim tudi z nanovo postavljene preže veliko lovskih užitkov.

Iztok Kenda

Sreœanje LD Kapla in LD Remønik v malem nogometu

Jutranji dež je ponehal in zače-lo se je kazati sonce, ko smo

se nekateri lovci s Kozjaka 3. 10. 2015 popoldne zbrali v vasi Remšnik. Pod cerkvijo sv. Jurija je bilo na sporedu že deseto srečanje v malem nogometu med dvema sosednjima LD.

Zamisel o takšni vrsti druženja se je porodila že preminulemu sta-rešini LD Kapla, Stanetu Petarju. Takratni in zdajšnji starešina LD Remšnik Ivan Golob mu je z veseljem pritrdil in tako se je

čenih razlogov. Gospodar Mirko nas je povabil na svoj lepo urejen vikend in nas najprej pogostil s kavo, čajem in tudi dodatek za moč in dobro voljo ni izostal. Nato je sledila krajša slovesnost ob sprejemu novega lovca Damijana Štiberca v naš revir. Mirko mu je kot pravi lovski tovariš ob spre-jemu napisal celo posvetilo, ki smo ga podpisali vsi delavci v tem revirju. V prisotnosti vseh je Damijan glasno prebral posvetilo, nakar smo mu vsi zbrani zaželeli dobrodošlico.

Dominik Adam, gospodar re-virja, nam je kot vedno razdelil delo in odpravili smo se na so-sednji hrib, kjer je bila delovna akcija. Ker na kmetiji že več let nihče ne živi, je bil pašnik že pre-cej zaraščen. Vložiti je bilo treba veliko truda, da smo posekali gr-mičje, ki se je razbohotilo po vsej površini. V tamkajšnjem predelu, ki je precej oddaljen od urbanega okolja, je divjadi dovolj. V revirju od parkljarjev stalno živijo srnjad, divji prašiči, gamsi in jelenjad. Ker v bližini ni obdelovalnih povr-šin, smo ob gozdnem robu že pred časom uredili privabljalno krmišče za divje prašiče, ki ga »ščetinarji« radi obiskujejo. Ob pašniku smo uredili tudi manjšo krmno njivo, na katero smo posadili topinam-bur. Divjad ga predvsem pozimi, ko je druge naravne hrane hrane manj, rada izkopava.

Ker ob obilnem delu čas zelo hitro mine, se je jutro kaj hitro prevesilo v popoldne. Da ne bi izgubljali dragocenega časa, smo se že zjutraj dogovorili, da malice ne bomo imeli. Dogovorili smo se, da bova z Mirkom pripravila obilnejšo malico šele po konča-

Ob tej priložnosti bi v svojem imenu in imenu vseh članov LD Kapla še enkrat čestital ekipi LD Remšnik za zmago in gostoljubje na našem desetem srečanju v ma-lem nogometu.

Marko Richter - Zeleni

Lovsko tovariøtvo, ki ga je æal vedno manj

Kot že vrsto let doslej smo se lovci LD Vurmat, zadolženi

za revir Vurmat II, na opuščeni kmetiji pri Jegru zbrali na delovni akciji čiščenja pašnika za divjad. Zbirno mesto je bilo Pri Gosaku, kakor se imenuje sosednja kmetija, katere lastnik je Mirko Vute (oče znanega mariborskega puškarja Jerneja Vuteta). Zbrali smo se ob osmi uri zjutraj; manjkala sta samo dva lovca, oba iz upravi-

pred desetletjem začelo tovrstno druženje naših LD. Tudi zdajšnji starešina LD Kapla Jožef Pušnik je naklonjen tovrstnemu druženju in je eden izmed igralcev v ekipi. Čez leto najdemo čas za druženje na raznih strelskih prireditvah, krajevnih praznikih, posamičnih in skupinskih lovih, kjer se skupaj poveselimo in krepimo medsosed-ske odnose.

LD sta se prvič pomerili v ma-lem nogometu na igrišču pod cerkvijo sv. Katarine na Kapli. Tekme smo in jih še vedno popestrimo z obilico smeha, potekajo v duhu športne borbenosti, navijaškega ozračja članov LD, žena, otrok, spremljevalk …

V naših loviščih je narava takrat že začela dobivati zlatorumene barve, kazati se je začel dih je-seni in s sosednjega Pohorja je pihal svež veter, ki pa ni ohladil prijetnega vzdušja, nastalega ob nogometu. Tekma je potekala pod budnim očesom sodnika Tomaža Humerja, ki ni dosodil neljubih pripetljajev, le tu in tam je izjavil: »Moška igra, moškaaa!« Tekma je bila korektna, s slavjem domačih in – v šali z moje strani – pripom-bo, da smo Kaplčani bolj lovci kot nogometaši. Zaključek smo pripravili v lovskem domu LD Remšnik, kjer je bila tudi uradna razglasitev najboljšega igralca tek-me (Miha Grögl) in osmoljenega vratarja (Ožbej Petar). Rezultat niti ni bil bistven, štelo je, da smo se ponovno zbrali kot prijatelji, katerim sta ljuba podoživljanje narave in lov.

Po slastni jedači in dobri pijači smo se prelevili nazaj v lovce in v na novo urejenih prostorih lovske-ga doma so se začela pripovedo-vanja lovskih prigod. Nekateri so pripovedovali tako doživeto, da je bilo mogoče začutiti mraz mrzlih svetlih zimskih noči, čeprav v toplem prostoru.


LOVSKI OPRTNIK

Člani LD Remšnik in LD Kapla so se že desetič pomerili v malem nogometu.

Foto

: M. R

icht

er

Foto

: S. Ø

tiber

c

Po opravljenem delu članov, zadolženih za revir Vurmat II, so se prilegli dobra malica, družaben pogovor in osvežitev s pijačo.

nem delu. Kot se spodobi, je v veliki meri za dobrote, ki so bile pripravljene na žaru in tudi »te-koče zadeve«, poskrbel novi član revirja, Damijan. Napori in preliti znoj na vročem dopoldanskem soncu so bili hitro pozabljeni, pa tudi porabljene kalorije in tekoči-no smo obilno nadomestili. Kjer je dobra volja, ne sme manjkati glasba; zadonel je lovski rog, ka-terega zvoki zelo lepo odzvanjajo v tamkajšnji kotlini.

Tako je za večino od nas kar prehitro minilo popoldne po še eni od mnogih uspešnih delovnih akcij v našem revirju Vurmat II in predvsem ob pristnem tovariškem druženju lovcev. Žal smo skupaj ugotovili, da je takih druženj ve-liko premalo. Delovne akcije so idealna priložnost za vzpostavlja-nje boljših medsebojnih odnosov, za spoznavanje in druženje. To je tudi priložnost, da lahko izmenja-mo nekatera mnenja o posamezni problematiki v LD Velikokrat se težavo osvetli z več strani in je nato lažje rešljiva. Sodelujoči v akciji bomo s tovrstnimi koristni-mi in delovnimi druženji zagotovo nadaljevali. Veseli bomo, če nas bo posnemal še kdo.

Slavko Štiberc

Puøke in ribiøke palice zamenjali za nedeljsko druæenje

Ribiška družina Gornja Radgona, TE Tišina, je ob

ribnikih v Gradišču pri Tišini pripravila jesensko srečanje in druženje z lovci LD Tišina. Prvo tovrstno srečanje so začeli lani in so letos nadaljevali, predvsem z namenom, da bi se ribiči in lovci še bolj povezali, saj eni in drugi skrbijo za ohranjanje nara-ve. Srečali so se v nedeljo, 10. oktobra. Kljub hladnemu in dežev-nemu vremenu se ga je udeležilo dvanajst ribičev in dvanajst lov-cev. Tako so tokrat lovci zamenjali puške za ribiške palice in v družbi ribičev vneto namakali trnke in lovili ribe. Lovci LD Tišina imajo svoje lovišče tudi na območju Gradišča, kjer so ribniki. Ko lovci priredijo lov, se radi ustavijo ob njih in se v prostorih ribičev od-počijejo in pomalicajo. Sicer pa lovci in ribiči že vrsto let dobro sodelujejo, na kar je ponosna tudi Občina Tišina, ki srečanja podpira in si želi, da bi tako sodelovanje postalo stalnica.

Da so se lovci in ribiči na dru-ženju imeli lepo in s srečanja na svoje domove odnesli lepe spomi-

eni skrbijo za živali na kopnem, drugi pa v vodi. Glavni sodnik Franc Mauko je pojasnil pravila iger, a ker pravijo, »da prazna vreča ne stoji pokonci«, so lovci svoje goste najprej pogostili z divjačinskim golažem. Lovci in ribiči so se med seboj pomerili v petih igrah, od katerih je bilo največ zanimanja in tekmovalnosti zaznati ravno pri zadnji. Pa ne zaradi svoje vsebine, ampak ker je bil rezultat prejšnjih iger zelo ize- načen in je prav zadnja odločala o zmagovalcu. Sodniška komisija je rezultate skrbno zbirala, jih na koncu pregledala, seštela točke in razglasila tokratnega zmagovalca iger. Čeprav so si vse leto pokal napovedovali ribiči, so tokrat več spretnosti pokazali lovci, ki so za nagrado prejeli pokal, a le za pre-hodno obdobje enega leta, ko se bo spet odločalo, katera ekipa si ga bolj zasluži. Kljub porazu ribičev pri njih ni bilo zaznati slabe volje, prevladovala je dobra volja in pri-jetno je bilo druženje ob dobrotah z žara in dobri kapljici.

Iztok Rožman

Druæabne lovske prireditve pod GoroLovski ples, krst, pikniki …

Krajani Prežihovih Kotelj ob vznožju Uršlje gore že od

nekdaj veliko pozornosti namenja-jo tudi urejenosti svojega kraja, še posebno pa so ponosni na svojo tradicionalno ljubiteljsko odrsko in pevsko kulturo. Tudi člani LD Prežihovo so daleč naokrog pre-poznavni kot skrbni gospodarji svojega lovišča, uspešni upravljavci divjadi, pa tudi po tem, da že 69 let skrbno gojijo svoje lovske šege in navade. Zlasti si zelo pri-zadevajo za tradicionalne športne, strelske, pevske in druge družabne lovske prireditve. Med njimi velja posebej omeniti vsakoletni lovski družabni večer, ki ga neprekinjeno organizirajo že več kot šestdeset let. Prav zaradi lovskega plesa in veselega druženja so še bolj povezani in tovariški. S plesom se vsaj delno odkupijo pri svojih potrpežljivih ženah, brez katerih ne bi bili tako uspešni lovci in tudi ne tako pevsko in plesno družabni. Letošnji družabni večer v Gostišču Dular, kjer se koteljski »jagri« sploh najraje družijo, je bil še posebno svojevrsten. Znano je, da LD Prežihovo, ki ga že drugi man-dat uspešno vodi Milan Košelnik, samo na družabnih večerih or-ganizira lovski krst. Tamkajšnja

tekmovanje, ko se lovci in ribiči med seboj pomerijo v različnih športnih igrah, na koncu katerih si boljša ekipa prisluži prehodni pokal. Letos je bilo druženje v soboto, 13. 6. 2015, kot gostitelji dogodka pa so bili tokrat na vrsti lovci.

Zbrane sta najprej nagovori-la predsednik Ribiške družine Gornja Radgona, temeljne enote Gornja Radgona Vlado Drvarič in starešina LD Gornja Radgona Milan Kolarič. Kot je povedal Kolarič, so si lovci in ribiči v marsičem podobni: oboji so varuhi naravnega okolja in živali, le da

ne in vtise, sta poskrbela Vinko Šarotar, predsednik RD Gornja Radgona, TE Tišina, in Evgen Hašaj, predsednik LD Tišina. Letos so ribiči za lovce pripravili ribe na različne načine, prihodnjo jesen, ko bodo spet pripravili sre-čanje in druženje, pa bodo lovci za ribiče pripravili lovski bograč. Skratka, tovrstno ribiško-lovsko druženje je pohvalno, kajti oboji se zavedajo pomena neokrnje-ne narave in kaj vse ob dobrem sodelovanju lahko postorijo za naravo.

Bojan Žerdin


LOVSKI OPRTNIK

Tradicionalno sreœanje lovcev in ribiœev Gornje Radgone

Junij za radgonske lovce in ri-biče že vrsto let pomeni tudi

pripravo na tradicionalno med-sebojno družabno srečanje (lovci LD Gornja Radgona in ribiči RD Gornja Radgona). Čeprav je srečanje namenjeno predvsem sproščenemu druženju, je najza-nimivejši del druženja svojevrstno

Foto

: B. Æ

erdi

n

Lovci LD Tišina in ribiči RD Gornja Radgona, TE Tišina, se skupaj trudijo delovati v korist varovanja narave.

Da je srečanje med lovci in ribiči uspelo, sta imela največ zaslug predsednik LD Tišina Evgen Hašaj (levi) in predsednik TE Tišina Vinko Šarotar.

Foto

: I. R

oæm

an

S srečanja lovcev in ribičev Gornje Radgone. Letos so si po rezultatih petih iger prehodni pokal priborili lovci.

Maša za lovce nad Kotljami Tudi letošnje tradicionalno sre-

čanje s kmeti pri lovskem domu na Kogovskem in lovska maša v podeželski cerkvi sv. Mohorja in Fortumata na Šartneku nad Kotljami sta še bolj povezala lovce in utrdila prijateljske vezi s kmetovalci in drugimi ljubite-lji zelene bratovščine in lovske kulture. Ker se morajo žal tudi dušni pastirji seliti iz ene fare v drugo, menda zato, da se ne bi preveč navezali na svoje farane, je po odhodu župnika Marjana Plohla lansko lovsko mašo daro-val ravenski župnik Alojz Bek, ki je bila zanj sploh prva v vsej njegovi dolgi dušni pastirski služ-bi. A kot kaže, odslej koteljski lovci z menjavo duhovnikov ne bi smeli imeti več težav. Član LD Prežihovo - Kotlje in mlad lovski pripravnik Jure Sojč je letos nam- reč postal tudi ravenski kaplan, ki občasno službuje v koteljski fari in je tako po službeni poti

lovske zveze) prejeli odlikovanja in priznanje LZS (Navodnik red I. stopnje, Skerlovnik red II. stopnje in Trobas zlasti znak LZS), so obljubili, da bodo za člane svojega revirja pripravili pravi lovski piknik. Obljubo so izpolnili tudi s pomočjo revirnega vodje in mladega očka Jureta Pavlina in ne več rosno mladega lovskega pripravnika, »glavnega kuhar-ja« revirja Navrški vrh, Simona Sedelšaka. Menda se bodo letos lovci z Navrškega vrha še enkrat prijetno družili. Novo srečanje naj bi organizirali še preostali lovci iz revirja: Beno Kotnik in Franc Rotar, ki sta že pred časom pre-jela red I. stopnje LZS, in Bojan Kotnik, ki je prejel red II. stopnje LZS. Tudi Jože Logar, prejemnik reda I. stopnje LZS, ki se je iz revirja Navrški vrh premaknil v revir Podgora, a je na Navrški vrh še vedno zelo navezan, bo tudi soorganizator prihodnjega srečanja. Ker bo Ošven zagotovo prehitro pobelil sneg, bo verjetno srečanje kar na Lubasovi kmetiji v Podkraju, kjer sta doma Kotnikova lovca Beno in Bojan.

Franc Rotar

Za jelena je bil usoden srobot

Soseda, ki je pravkar prišla s sprehoda, mi je 17. 7. 2015

povedala, da na območju Završja (Občina Trbovlje) pod cesto leži mrtva »večja rjava žival«, ki že zelo zaudarja. Takoj sem se od-pravil na opisano mesto in ostrmel od presenečenja. V grmovju in gostem srobotju je ležal razpada-joč jelen. Poklical sem gospodarja lovske družine in skupaj sva ugo-tovila, da se je jelen z rogovjem tako zelo zapletel v navadni sro-

Lovski piknik na OšvenovemA letošnje lovske družabnosti

pod Goro s tem še ni bilo konec. Lovci iz nekaterih revirjev so si po delu v revirjih in urejanju okolice okrog družinskih lovskih nepremičnin spet organizirali svo-je tradicionalne piknike. A po-sebno odmevno lovsko druženje je bilo na pobočju Uršlje gore, nad kmetijo Ošven, kjer imajo že od leta 1957 koteljski lovci tudi svojo lovsko kočo. Odkar imajo v dolini nov lovski dom, lovska koča zaradi svoje oddaljenosti ni več tako obiskana, kot je bila nekdaj. A sredi vročega poletja je spet oživela. Za prešerno lovsko druženje so tokrat poskrbeli po-leg Antona Navodnika še Alojz Skarlovnik in Ivan Trobas, saj so na piknik povabili vse lovce iz revirja Navrški vrh in tudi nji-hove soproge. Ko so Tone, Alojz in Ivan na letošnjem družabnem lovskem večeru od Dušana Leskovca (predsednika Koroške

prvič daroval lovsko mašo. Ker je Jure kmečki sin iz Lovrenca na Pohorju, kjer je že kot kratko-hlačnik spoznaval naravo, divjad in se srečeval tudi z lovci, je bila letošnja lovska maša posebno slavnostna in lovsko obarvana. Lovske melodije trobil, na kate-re so zaigrali Ravenčani Janez, Jani in Žan Plohl, so polnile dušo vsem zbranim, ki so dodobra napolnili notranjost cerkve. Čeprav se zaradi bolezni pevo-vodje Mitja Šipka v cerkvi ni slišalo ubranega petja domačega lovskega okteta (Mitja je kmalu nato umrl, o čemer smo pisali v Lovcu, 10/2015), je bila lovska sv. maša vseeno slavnostna tudi zaradi izbranih besed starešine Milana Košelnika, ki je zbrane nagovoril in med drugim spomnil, da so lovske maše postale del lovske kulture tudi v LD Prežihovo in jih bo LD zato organizirala tudi v prihodnje!


LOVSKI OPRTNIK

tradicija je, da so lovci krščeni, ko prvič uplenijo veliko divjad, in to za vsako vrsto posebej. Letos sta bila zaradi uplenitve dveletnih muflonov pri krstu najbolj izpos- tavljena ne več rosno mlada lovca Aleš Rotar in Matej Gorenšek. Medtem ko so doslej lovski krš- čenci za svoje zagovornike izbra-li le nekaj lovcev, med katerimi so bile vedno tudi predstavnice nežnejšega spola, sta letošnja za svoje zagovornike izbrala skoraj vse prisotne lovce. Pa ne zato, da sama ne bi znala odgovoriti na strokovna vprašanja, ki jih že leta skrbno pripravi gospodar Anton Navodnik, ampak tudi zato, da so pri krstu najprej vsi skupaj popili »obvezne« kozarce vina, na koncu pa za družabni večer tudi plačali kar nekaj litrov vina.

Foto

: F. R

otar

Lovski družabni večer v Gostišču Dular je popestril tradicionalni lovski krst.

Le nekaj metrov od cerkve na Šartneku so se pod mogočno zeleno krošnjo druge najstarejše koroške lipe tudi letos zbrali nekateri udeleženci lovske sv. maše. Prvič med njimi je bil kaplan in lovski pripravnik Jure Sojč.

Leva veja rogovja (še v mahu) je bila tako zelo ovita s srobotom, da se jelen ni mogel rešiti.

bot, da je v njem ostal nerešljivo ujet in je zato tam poginil. Imel je dokaj močno rogovje dvanaj-steraka z dolgimi parožki. Levo vejo rogovja je imel tako zelo ovito s srobotom, da je bila glava dvignjena nad tlemi tudi še potem, ko je omagal. Iz zelo poteptanih tal je bilo razvidno, da se je žival dalj časa borila za življenje.

Na tamkajšnjem območju so že večkrat opazili jelenjad. Verjetno se je jelen na hitro umaknil pred vozilom in pri tem planil v go-ščavje ali pa si je želel očistiti rogovje mahu. Star je bil od 7 do 9 let in rogovje pa bi bilo ocenjeno z okroglo 160 točkami.

V Lovcu ali drugem tisku več-krat lahko preberemo o podobnih primerih, ki so usodni za divjad. Navadno je kriv človek s postav- ljanjem različnih žičnatih ograj, odmetavanjem odpadkov v naravo in podobno. Toda tudi narava ima svoje zanke in pasti. Tokrat je bila past v obliki navadnega srobota (Clematis vitalba), ki je naša naj-pogostejša domorodna ovijalka; raste v gozdovih, predvsem na gozdnih robovih, med grmovjem in v živih mejah. Po navadi raste na svežih, rodovitnih in večinoma apnenčastih tleh. Je do 8 m (red-keje do 10 m) visok ovijajoč se in plezajoč grm, ki raste na svetlem ali v delni senci.

Miro MedvešekLD Dobovec

Lisica ali øakal v prekmurski drvarnici

Še nedolgo nazaj zgodbi brez nekaterih dokazil nihče ne bi

verjel. A je res. Tukaj je, sedaj in pri nas v Prekmurju. Celotna

premikala žival sive barve, ki si je oblizovala zadnjo stran svojega trupa. Izredno težko sem pome-ril skozi lesene late drvarnice. Zavedal sem se, da moram zadeti; in to iz več razlogov. Ko sem bil prepričan, da bo strel učinkovit, saj je bilo do tja dobrih petnajst metrov, sem pritisnil na sprožilec. Po strelu je v drvarnici, in to z druge strani dvakrat ali trikrat zelo zaropotalo, nato pa vse utihnilo. Z lastnikom hiše sva takoj odšla iz spalnice na dvorišče in na drugo stran drvarnice, kjer sva na tleh opazila okrvavljeno mrtvo žival. Takrat sem bil prepričan, da na tleh ne leži mrtva lisica, temveč po vsej verjetnosti še ne eno leto star šakalji mladič.

Takoj sem na kraj dogodka po-

žival, ki jo je po prvem strelu nekoliko zaneslo, vendar ni padla. Za tem sem storil vse potrebno, kar je treba storiti po zgrešenem ali slabem strelu, vendar živali nisem našel.

Dva ali tri dni kasneje me je ponovno poklical Horvat in me seznanil, da so se prejšnji dan njegove kokoši ponovno oglašale in opozarjale na nevarnost ravno tako, kot so se takrat, ko mu je »čudna lisica« eno ubila in jo poskušala odnesti. Da bi pomiril vznemirjenega sovaščana in tudi druge, sem spet odšel čakal čudno lisico, za katero pa ni bilo zaneslji-vo, da res pripada tej vrsti. Glede na videz in obnašanje naj bi bila žival bolna. Da bi nekako pomiril bližnje vaščane in ohranil dobro

zgodba se je začela v začetku letošnjega avgusta, ko so moji sosedje v strnjenem naselju vasi Tišina, kmalu nato pa tudi jaz, videvali tekati okrog hiš, po vr-tovih, bližnjem vaškem parku, na pločniku čudno lisico, ki se ni nič kaj preveč bala ljudi. Natančnega datuma v avgustu se ne spomnim, menim pa, da je bilo okrog 8. ali 9. avgusta, ko me je obiskal sovaščan Alojz Horvat in mi v kratkem pogovoru povedal, da mu neka čudna lisica prihaja domov po kokoši, ki jih ima izpuščene okrog hiše. Prosil me je, če pridem pogledat in tudi kaj lovskega sto-rim, da bi mu ostalo še kaj kokoši. Že naslednji dan popoldne sem se oglasil pri njem, se usedel na prikrito mesto med kokoši in čakal na dolgorepo tatico. Čakal sem do nekaj čez 20. ure. V tem času naj bi se po pogovoru z oškodovan-cem prikazovala štirinoga tatica. A nisem je pričakal ne tistega dne ne naslednjega in še nekaj dni za tem. Po teh dneh pa me je po telefonu poklical sovaščan Kovač iz Tišine in mi povedal, da sta s hčerko, ko sta se peljala domov, med hišami v strnjenem naselju videla divjo žival, ki ni bila lisica, je pa precej podobna šakalu, in se je na travniku v bližini nje-gove hiše zavlekla v skladovni-co nažaganega tehničnega lesa. Rekel sem mu, naj me s sosedom Horvatom počakata na kraju, ker bomo poskušali dobiti žival. S puško šibrenico sem se po moji lastni presoji glede strela postavil na najbolj varen kraj, sovaščana pa sta začela ropotati in povzro-čati šume po skladovnici drv. Ni dolgo trajalo, ko je že večkrat omenjena čudna lisica skočila iz skladovnice in jo urno ubrala proti suhemu vaškemu potoku Mokoš. Dvakrat sem ustrelil na bežečo


LOVSKI OPRTNIK

klical gospodarja naše LD, lovskega tovariša Aleša Števaneca, ki je po poklicu veterinar, naj si žival ogleda. Obvestil sem tudi lovskega inšpektorja Bojana Kotnika in ga seznanil z vsem. Glede na okoliščine mi je naročil, naj vse skupaj dokumentiram tudi s fotografijo in sestavim zapisnik, ki naj mu ga dostavim. Vse naročeno sem tudi storil, truplo živali sem dostavil na veterinarsko postajo v Mursko Soboto. Od tam so po predhodnih težavah obvestili inšpektorje VURS v Murski Soboti, ki so odločili, do bodo truplo uplenjene živali poslali na preiskave še v Ljubljano. Žival, ki je bila v tej zgodbi z izrednim posegom odvzeta iz lovišča, je bila mladič ženskega spola.

Brez dlake na jeziku v tej zgod-bi si upam na glas razmišljati, da tudi sam še vedno ne vem, kaj sem uplenil: ali bolno lisico ali bolnega šakaljega mladiča.

Tovariši lovci, ki ste prebrali moj zapis, si boste iz napisanega in fotografije lahko sami ustvarili nekatere zaključke. Osebno me

ime naše lovske družine, sem tudi naslednji dan proti večeru ponov-no sedel med njegovimi kokošmi in s puško čakal na prihod čudne živali, za katero so že vsi vedeli, da se ves teden potika med hi-šami, vrtovi in še kje. Vendar je tudi tokrat nisem pričakal. Tako sem od 11. 8. 2015 do jutra 14. 8. 2015 nekajkrat poslušal okoliške vaščane, kako videvajo čudno žival. Čeprav noben od njih ni bil lovec, so nekateri menili, da je po vsej verjetnosti šakal.

Tistega dne pa me je dober znanec iz vasi Tropovec, ki se drži vasi Tišina, malo pred 7. uro poklical po telefonu in mi po-vedal, da je v njegovi drvarnici šakal. Rekel sem mu, naj žival prikrito opazuje in spremlja njeno gibanje ter da bom takoj odšel k njemu. Ker stanuje blizu, sem vzel puško iz omare v lovski sobi in bil že po nekaj minutah pri Stanku Koštricu v Tropovcih. Ne boste verjeli, da me je povabil kar v družinsko spalnico in mi skozi reže polken odprtega okna pokazal v drvarnico, kjer se je

Čudna »lisica«, za katero se je po odstrelu izkazalo, da je bila mlada šakalka.

Foto

: M. M

edve

øek

Pošteno steptana tla okrog jelena so dokazovala, da se je žival dolgo trudila, da bi se rešila naravne pasti, potem pa je omagala in žalostno poginila.

Foto

: I. T

rœek

pri uplenjeni živali, ki ne kaže na lisico, motijo dolge noge, videz glave in uhljev, ki prav tako ne kažejo tistih značilnosti, ki jih poznam pri lisici. Pri vsem tem je res le, da je bilo treba žival, ki je ljudem povzročala škodo in se je sumljivo približala naseljem, nemudoma odstraniti iz urbanega naselja.

Iztok Trček

Primer zapleta zaradi izgube loviøœa v Goriøkem okraju (5)Nadaljevanje

Na državnem sekretariatu za gospodarstvo so s pregle-

dom spisa iz Gorice zahtevali še podatke za podpisnike prošnje za ustanovitev LD Soča, ki jih je nato pomočnik načelnika notra-nje uprave OLO Gorica zbral in poslal v Ljubljano. 30. decembra 1953 je Upravi javne varnosti v Ljubljano za podpisnike proš- nje – Ivana Gravnerja, Jožefa Mariniča in Ivana Marušiča – poslal zahtevano običajno kratko karakteristiko1. Ko je načelnik IV. oddelka Uprave državne varnosti iz Gorice za navedene ustano-vitelje LD Soča prejel dodatno karakteristiko, je celotnemu spisu dodal še svoje končno poročilo2. V njem je navedel, da je Državni sekretariat za gospodarstvo LRS odločil, da se ukineta lovišči Brda in Jelenik, okraj Gorica in usta-novi novo lovišče Soča s skupno površino 15.549 ha. V povezavi z ustrezno komasacijo teh lovišč so v omenjenem predelu že opravili tudi reorganizacija lovstva in so v skladu z določili zakona o lovu tudi ustanovili LD Soča s sedežem v Kojskem. Zapisal je še, da so predlagatelji zadostili vsem po-gojem zakona o lovu ter zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih ter da so ti aktivisti in na terenu zelo delavni ljudje in je zato pričakovati, da bodo dobro vodili lovsko organizacijo v Kojskem. Glede na navedeno je

1 LRS, OLO Gorica, Tajništvo za notranje zadeve, Lovska družina Soča, Ustanovitev, Dopis Upravi javne var-nosti na IV. oddelek pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS, št. IV-502/6 z dne 30. december 1953, Upravna enota Nova Gorica, Mapa društev, LD Sabotin, evidenčna št. 256.

2 Poročilo načelnika IV. oddelka Uprave javne varnosti pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS z dne 5. januar 1954, Mapa društev LD Sabotin.

ljenemu. V poročilu je navedel, da priloženi spisi potrjujejo ma-lomarno poslovanje odgovornega referenta tajništva za Notranje zadeve pri OLO Gorica. Iz spi-sov je bilo namreč razbrati, da so ustanovitelji LD Soča tajništ- vu za notranje zadeve prijavo predložili že 27. aprila 1953, odgovorni referent pa kljub 30-dnevnemu strogemu zakonskem roku za rešitev društvenega spisa »predmeta« ni obravnaval vse do 2. decembra 1953. Spis je odstopil šele po osmih mesecih s kratkim spremnim dopisom, ne da bi sploh preveril ustanovitelje, niti jim ni poročal o vsem, kar bi v poveza-vi z registracijo društva moral. Skrajno malomarnost in »omalo-važevanje« so referentu pripisali še posebno, ker so iz državnega Sekretariata LRS večkrat zahtevali pojasnila o tem, in sicer 4. juni-ja, 6. avgusta, 10. oktobra in 23. septembra, a tajništvo iz Gorice ni odgovorilo niti na en dopis. Ker so tak malomaren odnos referenta do dela ugotovili tudi v drugih re-feratih (državljanstvo, »urgence« o opcijskih zadevah in listinah), so zahtevali, naj proti uslužbencu disciplinsko ukrepajo.

LD Soča je »uradno« delovala od njenega ustanovnega občnega zbora na Dobrovem, ki je bil 31. januarja 1952, pa do 22. avgusta 1954, ko sta bila v Kojskem in na Dobrovem hkrati občna zbora, ter še v Anhovem 29. avgusta 1954, na katerih so dotedanji člani LD Soča sprejeli soglasne sklepe o njeni razpustitvi, hkrati pa spre-jeli sklepe o ustanovitvi novih LD Anhovo, LD Dobrovo in LD Sabotin. Predstavniki novih LD so se šele na sestanku5 12. februarja 1955 dogovorili o razdelitvi ostan-ka denarnih sredstev na računu nekdanje LD Soča. Sestanka v Kojskem so se udeležili Mihael Zelinšček iz LD Anhovo, Alojz Mavrič in Ciril Šibav iz LD Dobrovo ter Ivan Marušič, Peter Lenardič in Jožef Marinič iz LD Sabotin. Na Dobrovem so se 28. aprila 1956 sestali člani UO LD Dobrovo in UO LD Sabotin ter sklenili6, da bodo tekoči ra-čun nekdanje LD Soča ukinili in bodo ostanek, tj. 1.847 takratnih dinarjev, odposlali7 na tekoči ra-

5 Zapisnik obračuna denarnih sred-stev nekdanje lovske družine Soča do 31.12.1954 z dne 12. februar 1955, Arhiv LD Sabotin.

6 Izjava UO LD Dobrovo in UO LD Sabotin o načinu ukinitve tekočega računa, št. 655-6564-1-430, nekdanje LD Soča z dne 28. april 1956, Arhiv LD Sabotin.

7 V rubriki Za Zlatoroga je bila v glasilu Lovec, št. 4, julij 1956, na str.

Gorica obvestili o izdaji odločbe, s katero so dovolili ustanovitev in delovanje LD Soča in naložili njeno izročitev predstavniku LD Jožefu Mariniču v Kojskem, Podsabotin št. 2, prvemu predsedniku LD Soča, ki je v nave-denem času opravljal dolžnosti tajnika LD. Po debelih osmih mesecih je bila končno le rešena odločba, za katero so predstavniki LD Soča napisali prošnjo že 27. aprila 1953.

Zakaj se je tako dogajalo in kdo nosi krivdo, razjasni poročilo4, ki ga je 14. januarja 1954 napisal namestnik načelnika IV. oddelka javne varnosti pri Sekretariatu za notranje zadeve LRS. O primeru so bili v mapi priloženi tudi spisi, ki jih je v medsebojnem uradnem dopisovanju s tajništvom za notranje zadeve pri OLO Gorica zbral namestnik načelnika in jih posredoval svojemu predpostav-

ta Nova Gorica, Mapa društev, LD Sabotin, evidenčna št. 256.

4 Poročilo pomočnika načelnika IV. oddelka Uprave javne varnosti pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS z dne 14. januar 1954, Upravna enota Nova Gorica, Mapa društev, LD Sabotin, evidenčna št. 256.

predlagal, da se potrdi ustanovitev LD Soča.

Načelnik IV. oddelka Uprave javne varnosti pri državnem Sekretariatu je za Notranje zade-ve sestavil mapo spisov, ki so bili po določilih o postopku potrebni za registracijo društva LD in jo poslal svojemu nadrejenemu v razrešitev. Še isti dan, tj. 5. janu-arja 1954, je državni podsekretar Sekretariata za notranje zadeve LRS lahko izdal odločbo, v kateri je po zakonu o društvih, zborova-njih in drugih javnih shodih ter izpolnitvi pogojev zakona o lovu, na podlagi 10. in 13. člena tega zakona in v sporazumu z državnim Sekretariatom za gozdarstvo LRS, št. V/3-1680/1-53 od 24. decem-ber 1953, dovolil ustanovitev in delovanje LD Soča s sedežem v Kojskem, okraj Gorica.

Na tajništvo za notranje zadeve sta 14. januarja 1954 iz Ljublja- ne v Gorico prispela odločba in spremni dopis3, v katerem so taj-ništvo za notranje zadeve OLO

3 Registracija, Lovska družina Soča, Kojsko, Okraj Gorica, Dopis načelnika IV. oddelka Uprave državne varnosti pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS, št. IV-5643/2-53 Ve/Ku z dne 14. januar 1954, Upravna eno-


LOVSKI OPRTNIK

Odločba o dovoljenju delovanja Lovske družine Soča, št. IV-5643/2-53, z dne 5. januar 1954. Upravna enota Nova Gorica. Mapa društev. LD Sabotin, evidenčna št. 256.

čun Mestne hranilnice v Ljubljani za zgraditev Zlatoroga. V gla-silu Lovec št. 1, april 1955, str. 1, je bil namreč objavljen poziv za zbiranje sredstev za zgraditev omenjenega doma lovcev, ribičev in planincev, ki pa je na koncu ostal le dom slovenskih lovcev. Odprtje doma, pravzaprav kuplje-ne stavbe na vogalu Župančičeve in Puharjeve ulice v Ljubljani, je bilo 28. februarja 1959�.

Med drugim je zanimivo tudi vprašanje, zakaj LD Soča, čeprav je bila uradno registrirana, ni ime-la svojega žiga. Kot je razumeti, je bila najverjetneje LD Soča ustanovljena le za začasno pre-mostitev težav, predvsem lovstva v Brdih ter za rešitev težav njene-ga odvečnega članstva. Takoj po vojni, pa tudi pozneje je bil zaradi resnih političnih težav briškim lovcem (in tudi mnogim drugim ob državni meji) odvzet skoraj ves lovni teren in je zato nastalo ogromno presežnih članov. Hkrati pa je v Soški dolini v dveh velikih loviščih, s katerima so upravljali, primanjkovalo lovcev. Rešitev se je nakazovala sama od sebe. Če bi bilo namreč takrat v Soški dolini dovolj domačih lovcev, po vsej verjetnosti nikoli ne bi bilo LD Soča. Čeprav je bila LD Soča ustanovljena že na občnem zboru na Dobrovem 31. januarja 1952, so vse tri prejšnje lovske družine na svojih nekdanjih lovnih terenih še naprej uporabljale svoje stare žige, tako pa tudi izkazovale, da je to le začasna rešitev, nekakšen izhod v sili. Tudi vodstvo LD Soča ni dalo narediti žiga iz tega pre-prostega razloga. Uradno odločbo 102 objavljena vest, da je LD Soča - Dobrovo za Zlatoroga prispevala 1847 takratnih dinarjev.

� Dobili smo lovski dom, Lovec, št. 12, marec 1959, str. 361.

1955, v lovnem letu 1955/56 pa še obe območni lovski podzvezi, so že leta 1954 vedeli, da se bo vse to zgodilo. V istem obdobju sta namreč obstajali dve lovski družini z imenom LD Soča, in sicer prva v lovski podzvezi in kasneje zvezi Tolmin in ki deluje še dandanes, druga pa v podzvezi in kasneje zvezi Gorica. To iz-vemo npr. vsaj iz zapisnika prve konference starešin in tajnikov LD OLZ Gorica in zapisnika VII. redne seje OLZ Tolmin12. V prvem zapisniku med drugim v 10. točki piše, da je fazanji stalež ugoden v loviščih Gorica, Soča in Fajti hrib, v drugem pa med drugim v 4. točki, da so zaradi nevarnosti gamsje garjavosti iz italijanske strani potrdili nalogo tajnikov LD Bovec, Soča in Čezsoča, da ne bodo ovirali lovskih čuvajev republiških lovišč, ki so vzajem- no nadzorovali trope gamsov v obmejnih predelih. Tako je ime nekdanje LD Soča v Spodnji Soški dolini z združitvijo okrajev in po-zneje OLZ po letu 1954 zamenjalo ime LD Soča iz Zgornje Soške doline. Dveh istoimenih lovskih družin in lovišč v isti OLZ ni bilo mogoče ohraniti.

K rešitvi težav briških lovcev je pravzaprav največ prispevala liberalizacija oziroma sprostitev lova ob državni meji. Zvezni dr-žavni sekretar za notranje zadeve je pod opravilno št. II/3, št. 13801, 21. aprila 1954 podpisal Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obmejnem pasu, ki smo ga že navedli. Čeprav je v Uradnem listu FLRJ izšel šele 11. avgusta 1954, se je zaradi do-polnilnih predpisov že vedelo, da bodo od tedaj naprej lahko lovili neposredno od državnega mejnega pasu v notranjost proti Italiji (500 metrov) brez kakršnih koli ovir. To je v bistvu pomenilo, da so lovske družine tudi ob državni meji z Avstrijo (500 metrov) in Madžarsko (1000 metrov) prido-bile veliko novih lovišč; tako tudi lovci iz Brd.

Vojko Rutar12 Iz zapisnika prve konference

starešin in tajnikov LD OLZ Gorica z dne 26. januar 1953; Iz zapisnika VII. redne seje OLZ Tolmin z dne 16. januar 1953, Lovec, marec 1953, str. 142/143.

Šele v naslednjih mesecih se je izoblikovalo stališče, da bosta v Brdih ustanovljeni dve lovski družini, Mihael Marinič pa je s sedemnajstimi leti postal pravi lovec in član LD Sabotin, saj je zanj podpisal oče.

Tudi lovci nekdanje LD Jelenik (Jelenk) so bili seznanjeni z osnut-kom novega lovskega zakona in o reorganizaciji lovišč ter s tem v povezavi najverjetneje tudi z obvestilom OLZ Gorica o skorajš- nji ukinitvi LD Soča, saj so 13. marca 1954 na ločenem sestan-ku11 (takrat še niso poznali imen novih LD Anhovo, LD Kanal, LD Dobrovo in LD Sabotin) med drugim izvolili tri člane in jih zadolžili »za postavitev« meje med LD (Brda, Jelenk in Veliki vrh). To zadolžitev so dobili Peter Mrak, Dominik Žbogar in Janez Gabrijelčič.

Glede reorganizaciji lovskih družin je bilo treba upoštevati, kot že omenjeno, zvezno Ministrstvo za notranje zadeve pa tudi zahteve in navodila KNOJ, poleg tega pa tudi spremembe Zakonov o obmo-čjih okrajev in občin v LRS, po katerih se je morala vsakokrat rav-nati in reorganizirati tudi takratna organizacija LZS. Pred združitvijo OLZ Gorica in OLZ Tolmin je leta 1954 imela OLZ Gorica ena-indvajset lovišč in lovskih družin (LD). V tistem letu so namreč iz razpuščene LD Soča nastale nove LD in lovišča LD Anhovo, LD Dobrovo in LD Sabotin, OLZ Gorica pa se je takrat pridružila še LD Črni Vrh. Čeprav sta se okraja Gorica in Tolmin združila šele leta

Gorica, Mapa društev LD Dobrovo, evidenčna št. 261.

11 Lovska družina Jelenk, Zapisnik z dne 13. marec 1954, Upravna eno-ta Nova Gorica, Mapa društev LD Anhovo, evidenčna št. 153.

je po zakonu o društvih, zboro-vanjih in drugih javnih shodih in po izpolnitvi pogojev po zakonu o lovu dobilo 5. januarja 1954, obvestilo o tem pa šele po 14. januarju 1954. Takrat pa so briški lovci že imeli drugačne predloge, predvsem glede sprejema osnutka novega lovskega zakona, tako da so bile LD Anhovo, LD Dobrovo in LD Sabotin v grobem že obli-kovane. Namesto žiga LD Soča so v letu 1954 te LD naredile vsaka svojega.

O tem so še tri nazorna priče-vanja. Dva dni pred trinajstim rojstnim dnem je Mihael Marinič (najverjetneje njegov oče ali kdo drug) napisal prošnjo za sprejem v LD Brda (!). Vendar pa je takrat (prošnja ima datum 25. februar 1954) še zmeraj obstajala LD Soča9, njegov oče pa je bil njen tajnik. Zakaj? Preprosto zato, ker so bili njeni člani v Brdih že razpo-rejeni v dve skupini v prepričanju, da bodo kmalu ponovno ustanovili LD Brda, čeprav razdeljeno na dva dela: vzhodni in zahodni del10.

9 V delovni pogodbi med LD Soča in lovskim čuvajem Milanom Maražem, ki je bila sklenjena v letu 1953, piše, da je delovna pogodba sklenjena med njim in LD Soča - Brda, Arhiv LD Sabotin. Podoben naziv je LD Soča - Dobrovo; naziv Soča - Jelenk ali morda Soča - Plave avtorju ni znan.

10 LD Dobrovo je na ustanovnem občnem zboru 22. avgusta 1954 v naslovu zapisnika zapisala, da je to ustanovni občni zbor lovske družine »Zapadna Brda«. Šele v razpravi o novih mejah lovišča so sprejeli sklep, da se bo nova lovska družina ime-novala LD Dobrovo, čeprav je bilo že v Pismenem orisu lovišč marca 1954, ki ga je izdelala OLZ Gorica, za to lovišče zapisano ime Dobrovo, za LD Sabotin pa »lovišče Kojsko«. Zapisnik ustanovnega občnega zbora zahodna Brda, Upravna enota Nova


LOVSKI OPRTNIK

Lovišča lovskih družin (LD) Veliki vrh, Jelenik in Brda (levo) so uradno obstojala od 27. julija 1949. Lovišči LD Soča in LD Veliki vrh ter prepovedano območje lova (v sredini). Lovišča lovskih družin (LD) Kanal, Anhovo, Dobrovo in Sabotin (desno). LD Veliki vrh in LD Soča sta uradno obstojali od 31. janu-arja 1952 do 22. avgusta 1954. LD Anhovo je bila ustanovljena 29. avgusta 1954, datum ustanovnega zbora LD Kanal avtorju ni znan. (Grafične skice pripravil Vojko Rutar.)

Elite 3500

Ena izmed novosti v letu 2015 je strelni daljnogled Bushnell

Elite 3500 3–9 x 40. To je strelni daljnogled, ki je odličen primer sodobnega lovskega strelnega daljnogleda za vsestransko upo-

rabo. Razpon povečave omogoča strele od blizu (na pogonih) in tudi dolge strele na večjih razdaljah.

Daljnogledi serije Elite so vr-hunski optični izdelki, namenjeni zahtevnim uporabnikom. So spoj odlične strelske optike in čvrste zgradbe, kakršna je potrebna za terensko lovsko uporabo.

Velika proizvodnja in obsežen trg Bushnellu omogočata, da ta kakovostni daljnogled lahko uporabnikom ponudi po izjemno ugodni ceni.

Strelni daljnogled Elite (s tako povečavo) še nikoli ni bil tako po-ceni: letošnja maloprodajna cena je namreč le 440 evrov. Mnogi strokovnjaki ocenjujejo, da ima ta daljnogled enega najboljših raz-merij med kakovostjo in ceno.

Zelo čvrsto telo daljnogleda je

Kot strela z jas- nega je med »ho-tenjske lovce« udarila novica, da se je z Gašper- jem Leskovcem usoda kruto po-igrala, in to le nekaj dni po do-polnjenem tride-

setem rojstnem dnevu. Tako mladega, polnega idej, neutrudnega za delo ga je 6. 7. 2015 vzela smrt, ki konča vsako življenje, ne more pa izbrisati dobrih in lepih spominov nanj.

Gašper se je rodil 15. 6. 1985. Ljubezen in čut do narave so mu pri-vzgojili že starši in oče Franc ga je že v otroštvu redno vodil v gozd, kjer sta preživela veliko lepih trenutkov skupaj. Tudi brat Damjan je bil njegov stalni spremljevalec in Hrušica je po-stala Gašperjev drugi dom. Tako se je leta 2003 vpisal v našo LD Hotedršica. Po opravljenem lovskem izpitu se je najbolj posvetil spoznavanju in pro-učevanju življenja jelenjadi in lovski kinologiji. Bil je zelo dober vodnik in tudi psa je zelo dobro izšolal. Kljub rosnim letom je bil nadvse uspešen in dober mentor več pripravnikom. Preglednik uplenjene divjadi je bil od leta 2007, od leta 2005 do leta 2013 pa je opravljal funkcijo kinološkega referenta LD. Čeprav mu funkcije niso pomenile veliko in je bil raje v naravi z »njegovo« divjadjo in naravo, ki jo je imel zelo rad. Za vso njegovo požrtvovalnost in delo v lovski družini ga je LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge

Njegova družina, dekle Barbara, prijatelji in okoliška narava so izgubili velikega človeka, zaveznika in prija-telja. Hotedršiški lovci smo izgubili tovariša, ki je bil mnogim, predvsem pa mladim, ki prihajajo v naše vrste, za zgled in vzor kot človek in lovec, ki je znal z nasmehom na obrazu premagati vse ovire. Gašperja se bomo vedno spominjali kot veselega, pridnega in poštenega lovca, tovariša, ki je znal prisluhniti naravi, pomagati divjadi pa tudi lovskemu tovarišu. Ostal bo z nami kot nepogrešljiv del najlepših in najbolj dragocenih spominov in skupnih trenutkov, ki smo jih doživeli v naravi. Predvsem jelenov ruk nikoli ne bo več tak, kot je bil v družbi z njim.

Dragi Gašper, »hotenjski lovci« se ti v imenu divjadi in narave iskreno zahvaljujemo za ves vloženi trud in požrtvovalno delo. Pogrešamo te.

LD Hotedršica – A. L.

S številnimi pra-pori LD in ob zvokih štajerskih rogistov smo se septembra na celjskem poko-pališču poslovili od člana LD Dobrna Darka Štoke, ki je umrl

29. 9. 2015.Darko se je rodil 4. 8. 1951 v pod-

jetniški družini v Celju. Po končanem šolanju je od staršev prevzel vodenje podjetja Krovstvo in kleparstvo.

Petintrideset let je minilo, odkar se je leta 1980 včlanil v LD Dobrna in aktivno opravljal zadolžitve v lovišču naše LD. V mnogih primerih je bil zgled pošte-nega in dobrega lovskega tovariša. S takim pristopom je med preostalimi čla- ni lovci ustvaril zaupanje in spoštova- nje. Nikoli ni odrekel, če je bil predlagan za opravljanje odgovornih funkcij kot član upravnega ali nadzornega odbora LD Dobrna. V dveh mandatih – od leta 1991 do 1993 in od leta 1999 do 2003 – je tudi kot starešina vodil LD Dobrna. To so bila leta, ko smo popolnoma obnovili lovsko kočo na Trojni, uredili strelišče za umetne golobe in druge spremljajoče objekte, Darko je poleg fizičnega dela pomagal tudi materialno. Od leta 2005 do 2010 je bil član Izvršnega odbora Območnega združenja upravljavcev in lastnikov zemljišč Celje.

Ob vsem naštetem je skrbel tudi za lastno izobraževanje v lovstvu in opravil izpit za lovskega tehnika. Nič drugačen ni bil na področju kinologije, kjer je vedno zelo previdno izbiral pravega psa, da ga je nato uspešno izšolal v uporabnega za lov.

Kar nekaj let je bil vodja revija Ostrica, ki glede na teren spada med težavnejše revije v naše LD, saj v njem domujejo tudi gamsi. Če kdo, je prav pokojni Darko dobro poznal etični kodeks in pravo lovsko etiko. Z lastniki in upravljavci zemljišč v revirju je znal vzpostaviti zelo dobre odnose.

Za njegovo požrtvovalno delo mu je LD Dobrna podelila družinska prizna-nja, Savinjsko-Kozjanska ZLD – Celje mu je podelila priznanje, Lovska zveza Slovenije pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redoma III. in II. stopnje.

O njegovi bolezni smo se z njim večkrat odkrito pogovarjali, tudi po-tem, ko je že zelo napredovala. Žal je zmagala; za vedno je zamrl njegov znani nasmešek in omahnila je njegova topla in čvrsta dlan.

Darko, hvala ti za vse, kar si storil za lovske tovariše, divjad in lovstvo. Mirno počivaj v večnih loviščih!

LD Dobrna – A. M.

Bushnellovi vrhunski izdelki so bili prvi na svetu, ki so imeli tako zaščito leč. To je svojevrsten dež- ni ščit, ki preprečuje zameglitev zunanje površine leč zaradi dež-ja, snega, rose ali sape. Zaščitna prevleka povzroči, da se na zu-nanji površini leč na objektivu in okularju vlaga oprijema v bistveno manjših kapljicah, tako da večja površina leč ostane čista in pregledna. To pa je bistveno pri lovu v slabem vremenu. Brez te zaščite v kritičnem trenutku ne vidimo skozi daljnogled, ker so leče zamegljene. Vsi daljnogledi Elite imajo kakovostne in natanč-ne korekturne bobniče. Zato vsak premik korekturnega gumba oz. »klik« zelo dobro občutimo pod prsti in prav tako slišimo.

Vsi strelni daljnogledi Bushnell,


V SPOMIN

izdelano iz lahke zlitine z dodat-kom 30 % titana. Zlitina je zaradi tega lahka in izredno trda. Debele stene objektiva vlivajo potrebno zaupanje. Žametno matirana povr-šina daljnogleda že na zunaj daje videz prestižnega izdelka. Vse daljnoglede serije Elite na koncu proizvodnega procesa pošljejo na zahteven preizkus odpornosti proti udarcem. Preizkus poteka v posebni napravi in ustreza deset tisoč trzajem karabinke v afriš- kem kalibru .375 H&H Mag. Samo daljnogledi, ki prestanejo ta preizkus, lahko nadaljujejo pot na prodajne police.

Vse površine leč so prevleče-ne s posebno večslojno optično prevleko, ki izboljša kontrast in svetlobno prepustnost. Postopek pod zaščitenim imenom Ultra Wide Band coating pomeni na-nos šestdesetih slojev posebne optične prevleke na vsaki leči v daljnogledu. Tudi vse notranje površine daljnogleda so matirane, kar zmanjšuje notranji odboj in izgubo svetlobe.

Leče so zaščitene s priznanim patentiranim protidežnim sis-temom zaščite leč Rainguard.

serija Elite pa še posebno, se odli-kujejo po veliki očesni razdalji, t. j. razdalji od očesa do okularja. To je predvsem pomembno pri močnejših kalibrih in pri strelih strmo navzgor, recimo pri lovu v gorah, ko je sicer mogoče, da nas daljnogled udari v nadočesno ar-kado. Poleg tega daljnogledi Elite omogočajo tudi veliko prostora pri merjenju, zlasti ko se mudi. Zelo hitro boste postavili oko v žarišče leče na okularju in tako videli celotno in čisto sliko brez stranskih senc ne glede na to, ali bo oko kakšen centimeter naprej ali nazaj.

Že omenjeni postopek optič-ne prevleke leč omogoča veliko svetlobno prepustnost in ostrino slike, zato je daljnogled odličen tudi za lov v mraku.

Kombinacija vseh lastnosti – čvrsta zgradba, vrhunska optika, zaščita leč Rainguard , odpornost proti udarcem ter doživljenjsko jamstvo – nas hitro prepriča, da imamo v rokah enega najboljših strelnih daljnogledov na svetu v obdobju zadnjih deset let.

Predstavitvena reportažaRodeoteam, d. o. o.

LOVSKI OPRTNIK

Model: 353940, povečava: 3–9 x 40, križ: Multi-X, teža: 368 g, dolžina: 320 mm, vidno polje: 11 m (3 x)/4 m (9 x), izhodna zenica: 13,3 mm (3 x)/ 4,4 mm (9 x).

Umrlim œasten spomin!

Viktor Rismondo, LD Gabrovka, *1.12.1923,†29.9.2015.Roman Moleh, LD Sveta Ana,*17.11.1936,†17.10.2015.Ivan Kromar, LD Koœevje,*17.1.1930,†15.10.2015.Darko Øtok, LD Dobrna,*4.8.1951,†29.9.2015.Franc Griœnik, LD Slovenske Konjice,*19.7.1962,†1.10.2015.Boris Cerjak, LD Velenje,*4.2.1953,†17.10.2015.Joæe Kalan, LD Mala Gora,*5.1.1935,†24.9.2015.

Franc Smukoviœ, LD Cerklje ob Krki,*20.5.1963,†10.10.2015.Janez Udir, LD Kropa,*29.12.1940,†14.10.2015.Miroslav Spielmann, LD Remønik,*7.7.1929,†1.2.2015.Joæef Preskar, LD Piøece,*13.1.1937,†13.5.2015.Martin Kerhe, LD Øentilj v Slovenskih goricah,*17.12.1930,†1.10.2015.Øtefan Œebaøek, LD Øenœur,*3.12.1956,†30.9.2015.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

Œetrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu

Ižanski lovci (LD Ig) smo letos v prelepi Dragi pri Igu prire-

dili tudi jubilejno, 25. Državno tekmo lovskih psov v vodnem delu – CACT v soorganizacijii z LKD Ljubljana in pod okri-ljem Kinološke zveze Slovenije (KZS).

Priprave na prireditev so po-tekale brez kakršnihkoli zaple-tov, saj imamo s tem že večletne izkušnje. Pridno smo opravlja-li vsa dela in naloge, za katere smo bili zadolženi, vse v prid

la Tina Jež ob pomoči hčerke Žive. Tina je za letošnjo tekmo še dodatno izboljšala program za avtomatsko obdelavo podatkov in vse je delovalo zelo dobro.

Dan se je počasi prevešal, sonce se je začelo poslavljati in najbolj »zmrznjeni« so si začeli oblačiti oblačila z dolgimi roka-vi, ko so s »terena« prihajali še zadnji tekmovalni pari. Utrujeni, a z nasmehom na licu, nestrpno pričakujoč uradne objave svoje uvrstitve. Po sodniški ureditvi vseh ocen z vseh disciplin so sle-dili končni rezultati in slavnostna razglasitev. Vsak nastopajoči je iz rok starešine naše LD Marka Vilfana prejel plaketo in vrečko s spominskim darilom, prvi trije v posamični in ekipni razvrstitvi pa tudi pokale.

Tretje mesto je v ekipni kon-kurenci zasedla ekipa LKD Ptuj - Ormož 2 v sestavi Ljubo Klemenčič, Janez Horvat in Alojz Žiher (247 točk). Drugo mesto je pripadlo ekipi LKD Maribor, ki so jo sestavljali Martina Krančan, Matjaž Roter in Dušan Ivičak (248) Zmagovalno ekipo LKD Ptuj - Ormož 1 pa so sestavljali Vilko Turk, Anton Vuzem in Silvo Kralj (264 točk).

Še uvrstitve najboljših treh v posamični konkurenci.

V konkurenci preostalih pasem je tretje mesto osvojila Martina Krančan z labradorcem Tylah My Bet, drugi je bil Matjaž Roter s prepeličarko Lolo, zmagal pa

psa ter odložljivost s strelomir- nostjo pa je bilo ocenjevalno pod- ročje kinološke sodnice Lidije Šmigoc. Letos je delo sodniške trojke dopolnjeval tudi kinološki sodnik Dejan Polanšek.

Malce pred poldnevom smo si organizatorji in tudi tekmovalci ter sodniški zbor vzeli nekaj malega odmora, da smo potešili lakoto in žejo. Naši lovci, gospodar Jože Intihar, Tomaž Končan, Aleš Zakrajšek in Mitja Tavželj, so se tudi letos odlično izkazali pri kuhi, peki in postrežbi. Medtem ko smo si pridno polnili trebuščke in vmes kakšno pametno rekli, je bilo vedno več ogledov »se-maforja« s trenutnimi točkami in rezultati, ki ga je sproti vodi-

LKD Ljubljana Dejan Poljanšek, delegat KZS Zvonimir Poznik, strokovni vodja Ivan Traven ter vodja sodniškega zbora Rudi Rakuša.

Vseh devetnajst tekmovalcev se je kmalu za tem porazdelilo na tekmovalna mesta, razdeljena na tri različne zvrsti zahtevanih nalog. Kinološki sodnik Rudi Rakuša je ocenjeval delo psov pri sledenju psov za izpuščeno raco v vodi, porasli z ločjem, in kakovost uporabe nosu.

Kinološka sodnica Nataša Gederer je ocenjevala uboglji-vost in vodljivost psa ter šarjenje v vodi, porasli z ločjem (brez race). Način prinašanja izgubljene race iz vode, ubogljivost in vodljivost


LOVSKA KINOLOGIJA

dobrega počutja gostov, sodnikov, tekmovalcev in zvestih štirinožnih prijateljev.

Tudi letos (kot tudi lani in predlani) je bilo vodenje prire-ditve zaupano kinologu naše LD Matjažu Gerbcu in tudi letos je dokazal, da je prava oseba za to. Delo je opravil zavzeto, strokovno in s polno mero odgovornosti.

Sončni žarki so počasi prebujali jutro zadnje septembrske sobote. Kazalo je na lep jesenski dan, pravšnji za praznovanje prve po-lovice »abrahama«. Vzdušje pa je bilo vse prej kot praznično. Del ekipe je žrebal štartne šte-vilke, drugi so pripravljali kavice in tople napitke za dobrodošlico tekmovalcev, spet tretji so poma-gali pri razvrščanju in parkiranju avtomobilov – skratka, povsod delovno kot »v mravljišču«.

Ob osmi uri so zvoki himne naznanili uradni začetek in zaradi odsotnosti našega starešine je vse zbrane pozdravil predsednik NO naše LD Anton Pucihar in vsem zaželel prisrčno dobrodošlico. Pridružili so se mu še predsednik Nagrajenci v družbi sodnikov, Rudija Rakuše in Lidije Šmigoc

Še zadnji napotki pred začetkom CAC-tekme lovskih psov v vodnem delu

Foto

: A. K

arne

r

Foto

: A. K

arne

r

je naš član Matej Hunjadi z la-bradorko Aljo Boltvinsko. Zanju je bil to debi, zato še enkrat vse čestitke!

V konkurenci ptičarjev je bil »bronasti« Vilko Turk z nemško kratkodlakarko Iso Lovrenško, »srebrna« sta bila Čedomir Vugrinc in njegova nemška kratkodlakarka Joj Svetilovrenc. Zmago in naslov državnega pr-vaka v vodnem delu sta letos osvojila Ptujčan Anton Vuzem in njegov triletni nemški kratko-dlaki ptičar Amor, ki je svojemu lastniku Kristianu »prinesel« še naslov CACT. Anton je za leto prevzel tudi veliki prehodni pokal Občine Ig.

Ko že pišem o uvrstitvah, po-kalih in podobnih rečeh, še nekaj podatkov.

Ko sem malce ogledoval sta-tistične podatke po zapisih na-ših tekem skozi petindvajset let, je podatke polnih devetnajst let marljivo in vestno beležil staro-sta slovenske kinologije Vinko Foršček, zadnjih šest let pa sta-tistiko vodimo sami.

Ste mogoče vedeli:• da je od prve tekme pa do

danes pri nas nastopilo kar 525 psov?

• da je nastopalo enajst različ-nih pasem lovskih psov?

• da smo doslej nastopajočim

njihovi mentorji, kar ni ravno pogosta praksa v LD. Po vseh urejenih formalnostih, kratkem pozdravnem nagovoru podpisa-nega vodje prireditve, razdelitvi skupin in tehničnih napotkih dveh kinoloških sodnikov, Vlada Vesela in Saša Ferenčiča, smo v dveh skupinah odšli na različna te-rena LD Tišina, kjer sta omenjena sodnika lahko začela preskušati pse. V veliko pomoč jima je bil vodja prireditve in domačin iz LD Tišina, dolgoletni lovski ki-nolog, Ivan Gregorn. Nekateri lovski pripravniki so z velikim zanimanjem poslušali strokovne komentarje sodnikov in vodnikov lovskih psov. Preizkušanje lovskih psov na polju in vodi je potekalo dokaj nemoteno in brez kakršnih koli zapletov. Omeniti velja, da je vzdržalo tudi vreme; namreč vsaj deževalo ni. Obe skupini sta se vrnili s terena do 13.30. Sodnika in vodja prireditve so opravili še zadnje formalnosti in pripravili vse

najbolj obiskanih kinoloških pri-reditev v Sloveniji; in še naprej naj ostane taka, da bodo ostali lepi spomini, za vse tiste, ki na to prireditev redno hodimo in na katero bomo še hodili.«

Ni kaj; povedano iz srca. Take besede dajo vetra v jadra, da je mogoče lažje pluti do naslednjih zmag. Vse dobro do snidenja v naslednjem letu!

Jani Šivc

Pripravljeni so za lov – JZP v Pomurju

V soboto, 10. 10. 2015, je bilo v jutranjih urah, okrog

8. ure, v Prekmurju, natančneje pred lovskim domom LD Tišina, dokaj temačno. Kazalo je, da se bo ravnokar ulil dež. Zbralo se nas je okrog 35 lovskih kinolo-gov in pripravnikov. Na priredi-

podelili 170 pokalov (vsako leto tudi spominska darila)?

• da je doslej delo psov na tek-mah sodilo 28 različnih sodni-kov (nekateri večkrat; npr. Vinko Foršček 20-krat, Jože Selan 1�- krat, Ivan Traven 13-krat)?

Vodje prireditev so bili (od začetka) član strokovnega sveta LKD Ljubljana Jože Grdadolnik, trikrat; član LD Ig Roman Celarc enkrat, član LD Ig Ludovik Sterle osemnajstkrat, član LD Ig Matjaž Gerbec trikrat.

Na koncu velja zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč pri organizaciji prireditve. Posebej še zahvala snemalcu Marjanu Likarju za odstoplje-ni reklamni prostor na spletu in čudovito posnet film ter fotogra-fije …

Tudi naslednje leto se bomo pri organizaciji DTVD kar najbolj potrudili, pa čeprav ne bo več jubilejna tekma. Za zaključek naj navedem še misel delegata KZS Zvonimirja Poznika, ki je tako-le zaključil prireditev: »Nimam nikakršnih pripomb. Vrhunska prireditev, kot sem tudi že na-povedal. Menim, da smo lahko vsi zadovoljni. Vrhunsko delo, vrhunski rezultati!

Organizatorju same pohvale. Menim, da je to ena boljših in


LOVSKA KINOLOGIJA

potrebno za razglasitev uspešnosti preizkušnje. Medtem smo se lahko primerno okrepčali (bili sta zago-tovljeni hrana in pijača).

Rezultati:1. nemški žimavec Darko I

von den Vier Eichen z vodnikom Vojkom Pirherjem, ki sta zbrala 196 točk,

2. nemški žimavec Cerr Lju- tomerski z vodnikom Miranom Fickom, 190 točk,

3. nemški žimavec Car Lju- tomerski z vodnikom Danielom Majcnom, 189 točk.

Podpisani vodja prireditve sem na koncu izrazil zadovoljstvo nad potekom omenjene preizkušnje in zanimanjem lovskih pripravnikov. Tudi sodnika sta izrekla veliko zadovoljstvo nad pripravljenostjo psov za to preizkušnjo. Posebej

tev Jesensko zrejno preizkušnjo ptičarjev (JZP) je prišlo petnajst vodnikov z njihovimi mladimi štirinožnimi pomočniki. Prireditve se je udeležilo osem vodnikov z nemškimi kratkodlakimi ptičarji, pet vodnikov z nemškimi ostrodla-kimi ptičarji – žimavci, en vodnik z madžarsko kratkodlako vižlo in en vodnik z nemškim dolgodlakim ptičarjem. Omenjene lovsko-ki-nološke prireditve se je udeležilo dvanajst lovskih pripravnikov iz devetih lovskih družin, ki sodijo v ZLD Prekmurje. Trije lovski pripravniki so na prireditev prišli tudi iz Ivajnkovcev pri Ormožu.

Prireditelj je z zadovoljstvom ugotavljal, da je na lovsko-kino-loško prireditev tistega dne na Tišino v Prekmurju prišlo zadovo-ljivo število lovskih pripravnikov, z nekaterimi od njih so bili tudi

Marko Vilfan, starešina LD Ig, predaja prehodni pokal zmagovalcu Antonu Vuzmu.

Foto

: A. K

arne

rFo

to: I

. Trœ

ek

Preizkušanje ptičarja v delu na polju (prinašanje pernate male divjadi)

sta omenila, da so vodniki tiste-ga dne na preizkušnjo privedli izredno kakovostno pripravljene pomočnike ter jih spodbudila, naj s takim delom nadaljujejo tudi v prihodnje ter da se je treba s takimi psi čim več ukvarjati. Res je, da z uspešno opravljeno JZP lovski psi lahko lovijo in prina- šajo izgubljeno pernato in dlakas- to malo divjad oziroma so lahko dobri lovski pomočniki svojim vodnikom v lovišču, vendar naj se vsi zavedajo, da delo vodnikov z njihovimi psi s tem še zdaleč ni končano.

Organizator oziroma vodja omenjene lovsko-kinološke pri-reditve se tudi na tem mestu za-hvaljuje gostiteljici LD Tišina in njenemu vodstvu za vso nudeno pomoč in uporabo lovišča, pred-vsem pa njunima članoma Ivanu Gregornu in Mateju Rocnerju, ki sta z njunim izredno pozitivnim odnosom do lovske kinologije kot že tolikokrat prej tudi na tej prireditvi opravila velik del na-log, da smo preizkušnjo lahko kakovostno pripeljali do konca. Vsem vodnikom lovskih psov na omenjeni preizkušnji želim tudi v prihodnje z njihovimi štirinožni-mi lovskimi pomočniki še veliko lovskih užitkov.

Iztok Trček

Uporabnostna preizkuønja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca

LKD Kočevje je v sodelo-vanju z LD Kočevje 3. 10.

2015 organiziralo uporabnostno preizkušnjo (UP) po krvni sledi v spomin na zaslužnega kinologa Adolfa Ivanca. Vodji prireditve

nato pa po krvni sledi. Čeprav je močna nevihta dodobra sprala umetno sled, sta oba psa uspešno opravila preizkus, in sicer s III. nagradnim razredom. Čestitati velja tudi vodnikoma, ki sta v šolanje psa vložila precej svojega prostega časa, pa tudi za odločitev, da bosta vzgajala in izurila psa za iskanje po krvnem sledu.

V imenu LKD Ilirska Bistrica se zahvaljujemo sodniku Robertu Bandlju za strokovni del izvedbe, LD Žabnik - Obrov za uporabo terena, kjer je bila tekma, in LD Brkini za uporabo prostorov nji-hove lovske koče.

Preizkus naravnih zasnov (PNZ) goničev in brak-jazbe-čarjev LKD Ilirska Bistrica pa je bil 3. 10. 2015. Kljub slabim

Zahvaljujemo se vodstvu LD Kočevje in njenim članom za or-ganizacijo, pomoč in pogostitev v prostorih lovskega doma in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in po-magali pri prireditvi.

Tanja Medved Pršle

Spet dve kinoloøki prireditvi LKD Ilirska BistricaKS in PNZ goničev in brak-jazbečarjev

Tekma po krvni sledi (KS v LKD Ilirska Bistrica), ki

je bila 4. in 5. 9. 2015 v loviš- ču LD Žabnik - Obrov, je bila posebno doživetje, saj je bila na

sta bila Jože Špehar in Toni Škof, člana LKD Kočevje.

Dan pred prireditvijo so sodniki v spremstvu lovcev LD Kočevje položili deset umetnih krvnih sle-di, kolikor je bilo tudi prijavljenih vodnikov s psi, in pripravili še vse drugo za nemoten potek preizkusa na določenih terenih. Vsi smo bili v skrbeh, kako bo preizkušnja uspela, ker je že ponoči začelo deževati. Vedeli smo, da bo kr-vosledce in tudi njihove vodnike čakalo težko delo, saj je dež spiral položene krvne sledi.

Prireditev se je začela ob 9. uri, ko je še vedno deževalo. Po pozdravnem nagovoru predsedni-ka LD Kočevje Jožeta Kureta je vodja prireditve Jože Špehar prisotne prosil, da so z minuto molka počastili spomin na ne-davno preminulega kinološkega sodnika Jožeta Kalana, ki je bil soustanovitelj LKD Kočevje. V nadaljevanju je predstavil še vodjo sodniškega zbora Franca Zagoričnika in sodnike Janeza Šumaka, Janija Krivca, Dejana Poljanška ter sodniško pripravni-co Lorno Resman. Pripravnica je predstavila še delo psa krvosledca (po pravilniku), nato je sledil žreb številk, ki je določil vrstni red preizkušanja in sodnika.

UP je potekala glede na vre-menske razmere tekoče in uspeš- no. Po končanem preizkusu je sledila razglasitev rezultatov. Od desetih prijavljenih jih je UP opra-vilo devet psov in vodnikov. Prvo mesto je osvojila Jola Lojanska, I. n. r., Jožeta Špeharja, drugo si je priboril Lari Janški, I. n. r., z vodnikom Brankom Šercerjem in tretje Aro, I. n. r., z vodnikom Klemenom Mohoričem.

Ne glede na dež so psi zelo uspešno opravili sledenje. Vodniki in vsi sodelujoči na terenu so pre-jeli praktične nagrade, ki jih je z darilnim bonom dopolnila še Trgovina Kostevc.


LOVSKA KINOLOGIJA

vremenskim razmeram smo tudi to kinološko preizkušnjo uspeli pripeljati do konca. Preizkusa se je udeležilo osem vodnikov s psi. Na tekmi je ocenjeval kinološki sodnik Zdravko Kosmač. Vsi psi, prijavljeni na preskus, so uspešno opravili preizkus, trem najboljšim psom pa smo podelili nagrade za najboljšo gonjo. Tekmo smo kon-čali v poznih popoldanskih urah ob okusni pogostitvi z lovskim golažem. V imenu LKD Ilirska Bistrica se ob tej priložnosti za-hvaljujem LD Prem za sodelo-vanje pri organizaciji prireditve in pogostitev.

Robert Boštjančič

tem območju ponovno spet po dolgih letih. Prvi dan je kinološki sodnik Robert Bandelj položil tisoč metrov dolge umetne sledi in za vsako uporabil največ 2 dl krvi. Tekma je potekala po zelo težavnem zaraščenem terenu, kar je bilo za mlada psa bavarja in tudi za njuna vodnika pravi izziv.

Drugi dan smo se v velikem številu lovcev, vodnikov in pri-pravnikov zbrali na zbirnem mestu pred lovsko kočo LD Brkini. Pred začetkom tekme sta nas pozdra-vila vodja prireditve in sodnik. Po uvodnem žrebu vrstnega reda opravljanja preizkusa je sledil preizkus psov v strelomirnosti,

Predvidena legla lovskih psovNemøki ptiœarji - æimavci (SLRNÆ):O:5/PZP/77,JZP-184,KS-II.,m:5/ØPP-I,VUP-I.,KS-II,20.11.,MiranFicko,Desnjak37/a,9240Ljutomer.

Kinoloøka zveza Slovenije

Lovski terierji (SLRLt):O:tujplemenjak,m:4/I,21.11.,AlojzMihelj,Pleøivica1/c,6210Seæana.

Brak-brak-jazbeœarji (SLRBj):Jelenje rdeœiO:5/I,m:4/II,20.11.,DavidGazvoda,Peœke4,2321Makole.

Foto

: T. M

. Prø

le

Sodelujoči na uporabnostni preizkušnji psov po KS – memorial A. Ivanca, ki je bil v lovišču LD Kočevje 3. 10. 2015.

Foto

: R. B

oøtja

nœiœ

Skupinska fotografija po razglasitvi rezultatov preskusa naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev LKD Ilirska Bistrica (3. 10. 2015)

Prodam Suhlovo tricevko,mod 90, kal. 12-12/7 x 57 R, sstr.daljnogledom(cena2.800€);repetirnorisanicoWairauch60J,kal..222Rem.,sstr.daljnogle-dom(1.050€) inrevolver,kal..357Manurhin,cev5˝(600€alipodogovoru).Tel.:031/530-890.

Prodam nerabljena daljnogleda–noœnegaATNNighScoutinruskega,7x35,zZeissovimileœami.Cena90€.Tel.:051/820-975.

Ugodno prodam kombinira-no puøko Savage Mod. 24,kal.20/.22Mag,polavtomatskopiøtolo Unique, mod. L, kal.7,65mm, inrevolverArminius,

Oroæje in lovska optikaProdamdobroohranjenoboro-veljsko øibrenico, kal. 16-16,letnik1927.Tel.:051/420-096.Zelo ugodno prodam risani-coMauserM-98, kal. 5,6x57,sstr.daljnogledomSimons6–18x40,znastavljivoparalakso(zasuœ-namontaæa)inznovimkopitom.Zraven dodam øe jermen in 40nabojev.Tel.:031/829-114.Prodam kombinirko znamkeZoli, kal. 12/7 x 65 R, s str.daljnogledominrdeœopikoAim-point (Suhlova montaæa). Tel.:031/483-662.Kupim MK vloænocevzaøibre-nocev,kal.16.Tel.:068/139-425.


Konœni roki za vnos podatkov v LIS Lisjak

Od sredine novembra 2015 do februarja 2016 morajo pooblaščenci upravljavcev lovišč opraviti še preostale vnose podatkov. Več dela

bodo imeli tisti, ki tega med letom niso opravljali sproti. Strokovni tajniki na OZUL-ih bodo začeli s pripravami na pregled odstrela in kategorizacijo. Roki so določeni s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljav- skem območju in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Navajam jih v nadaljevanju.

Vnos odvzema – raven LD –

Načeloma sproti, vendar najkasneje do 15. za obdobje pred- hodnega meseca, v mesecih intenzivnega odstrela pa tedensko. Preostale vnose odvzema velike in male divjadi ob koncu leta 2015 opravite do 9. 1. 2016 in jih zaključite.

Popravki zaklju-čenih vnosov– raven LD –

Od 15. 12. 2015 do 9. 1. 2016 možnost popravkov ali vnosa manjkajočih podatkov biološke in transportne mase, teže trofeje in CIC-točk, spola, in starosti; vse v zavihku Odstrel in izgube>kategorizacija>leto 2015. Bodite pozorni na pro-gramska opozorila pri podatkih, ki odstopajo od običajnih vrednosti in upoštevajte vsa priporočila. Zunaj tega obdobja ima tajnik vašega OZUL-a ali administrator možnost odpiranja že zaključenega vnosa. Podatek popravite in zapis odvzema ponovno zaključite pod isto evidenčno številko.

Pregled odvzema in izgub divjadi – raven OZUL –

Od 10. 1. 2016 do 31. 1. 2016 ocena odvzema (kategorizacija), ki ga opravi komisija za oceno odstrela in izgub LUO.Popravki po tem roku niso več mogoči, kategorizacija za leto 2015 je zaključena.

Osnutek načrta odvzema divjadi za leto 2016– raven LD –

V modul Letni načrt lovišča>načrt odstrela vpis podatkov o osnutku odvzema divjadi za leto 2016 od 15. 11. 2015 do 9. 2. 2016.Načrt odvzema zaključite (status 1/3 – LD zaključeno).

Načrt odvzema divjadi za leto 2016 – usklajen– raven OZUL –

Usklajevanje načrta odvzema divjadi med upravljavci lovišč, IO OZUL in načrtovalci ZGS po potrditvi letnih lovskoupravljavskih načrtov območij za leto 2016, predvidoma v drugi polovici aprila.(Status 3/3 – OZUL zaključeno.)

Letni načrt lovi-šča za leto 2015 – uresničitev– raven LD –

Vnos podatkov o opravljenih delih v življenjskem okolju divjadi v Letni načrt lovišča za leto 2015 – uresničitev do 9. 2. 2016. (Status 6/6 – uresničitev LD zaključena.)Podatke vnašajte sproti, priporočamo takoj po opravljenih delih.

Letni načrt loviš- ča za leto 2016 – osnutek načrta– raven LD –

Vnos osnutka načrtovanih del v življenjskem okolju divjadi v letu 2016 od 15. 11. 2015 do 9. 2. 2016.(Status 2/6 – načrt LD zaključen.)

Letni načrt lovi-šča za leto 2016 – usklajen načrt– raven OZUL –

Usklajevanja načrta predvidenih del v življenjskem okolju divjadi v letu 2016; po potrditvi letnih lovskoupravljavskih načrtov območij za leto 2016; predvidoma v drugi polovici aprila (status 4/6 – načrt OZUL zaključen, LD s tipko shrani prenese LNL v status 5/6 ), vnašanje opravljenih del za leto 2016 je že mogoče.

Lovska škoda v letu 2015 – uresničitev– raven LD –

Vnos škodnih primerov v modul Škode – objekti do 31. 12. 2015.Le podatki iz zaključenih zapisov se samodejno prenesejo v LNL, preglednici III/a in III/b. Podatki o zaključenih zapisih, po tem datumu, se prenesejo v Uresničitev LNL 2016.

Podatki o iskanjih (sledenjih) ra-njene divjadi ali opravljanju kon-trolnega pregleda nastrela– raven LD –

V modulu Kinologija>iskanja zaključiti zapise do 9. 2. 2016.Priporočilo: vnos iskanj, ki vsebuje vse zahtevane podatke, shranite in takoj zaključite. Zapisov v statusu shranjeno upravljavci lovišč v preglednici IV LNL nimajo zabeleženih.Po navedenem roku administrator izbriše nezaključene vnose iskanj 2015.

Vsi podatki iz podatkovne baze LIS – Lisjak bodo v določenem roku, 10. 2. 2016, posredovani Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa kot poročilo o izvajanju koncesijskih pogodb za leto 2015.

Rok (datum) do pomeni zadnji dan, ko je še mogoč vnos podatkov.Želim vam uspešno delo!

Jože Samec, administrator LIS Lisjak pri LZS

ZBIRAMO PODATKE o aktivnosti LD v VOJNI ZA SLOVENIJO

Spoštovani lovci in lovke, v naslednjem letu bo minilo 25 let od dogodkov v vojni za

Slovenijo iz leta 1991. V okviru različnih združenj so nekateri že poskrbeli za pregled svojih aktivnosti, ki so jih opravili tedaj. Prav bi bilo, da bi tudi lovci zbrali opise naše aktivnosti iz tistih časov. Zato prosimo, da nam sporočite, kakšne so bile vaše aktivnosti v posameznih lovskih družinah in območnih lovskih zvezah.

Na vas se obračam s prošnjo, da na e-naslov Lovske zveze Slovenije [email protected] ali na moj e-naslov [email protected] posredujete kratek pregled vaših aktivnosti, ki jih je vaša LD opravila med vojno leta 1991. Najpogosteje je bilo to hramba orožja ali namestitev ljudi v vaših lovskih kočah ali domovih, morda opis še za katere druge aktivnosti.

Analiziran pregled sporočenih aktivnosti po lovskih družinah (LD) bi radi vključili v poseben Zbornik ob 25-obletnici vojne za Slovenijo. Radi bi ga izdali še v letu 2016, vendar je pred tem treba zbrati dovolj gradiva, ga pregledati, urediti; da bi lahko ocenili obseg in obliko publikacije (brošura, zbornik ...). Zato vas prosimo, da nam vaše prispevke pošljete čim prej (tudi fotografije, če jih imate). Kot primer objavljamo fotografijo spominskega obeležja z nekega objekta, v katerem so hranili orožje. Za zbornik prosimo tudi fotografijo obeležja in fotografijo lovskega doma/koče. Če obeležja še niste postavili, zadostuje le opis aktivnosti, ki ste jih opravili; le-ta je nujen in je sestani del objave fotografije. Navedite tudi ime in priimek pošiljatelja in njegovo tel. številko, da ga bomo po potrebi lahko še kaj vprašali.

Zbiranje podatkov in njihovo ureditev bi želeli končati do konca letošnjega leta, zato vas prosim, da pohitite in nam podatke po-sredujte čim prej. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel.: 041/33-05-22 ali na strokovnih službah LZS.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo!Mag. Lado Bradač,podpredsednik LZS

Mali oglasi

mod. HW, kal. .357 Mag. Tel.:041/500-200.Prodam nov, zapakiran str. daljnogled (v garanciji) Aim-point Hunter, Zeiss 7 x 50, zosvetljeno piko in Blaserjevomontaæo.Tel.:041/406-471.Prodam strelni daljnogledHensoldWetzlarDIAVARI-D1,5–6x36,kriæ11,primerenpredvsemzapogone.Tel.:040/983999.Kupim vloæno cevkal.7x57Rali6,5x57Rzagladkocevkal.12.Tel.:041/544-489.

Lovski psiProdam slovaøke goniœe – kopove. Leglo 23. 9. 2015.Matiinoœestaodliœnapraøiœar-

Broøke, gumbi, kravate izjelenjegarogovja–izdelkiumet-neobrti.FrancBarbiœ,Verje53,Medvode. Tel.: (01) 362-12-30;031/770-675.Ugodno prodam pasti Coni- bear za lov kun. Velikost12x12cm.Tel.:041/868-739.Podarimdobroohranjenlovski kroj(øt.50)inrevije Lovecodleta1964dalje.Tel.:031/655-326.

lecVUPvNemœiji,prvakvlepoti.Tel.:041/406-471.Prodam zelo lepo resasto jazbeœarko,potomkoodliœnihstarøev,poleæeno7.6.2015.Cena370€.Tel.:051/652-682.Prodam zelo lepe resaste jazbeœarje. Leglo 29. 8. 2015.Psiœki imajoæe lepobradico,soœipirani,tetoviraniin2xcepljeni.Naogledstatudiobastarøa.Tel.:041/411-460.

DrugoPoceni prodam debelo vol-neno lovsko jopico,kupljenovAvstriji,inlovske hlaœe,velikost52-54.Tel.:041/630-919.Prodam navadno jelenjad in damjakeizobore.Tel.:041/891-207.Prodam starejøe muflone(po izbiri). Cena ugodna. Tel.:031/272-404.Izdelam vam pasti – lovkeiznerjavnekovinezaodlovæivihæivalivelikosti:30x30,30x30,35x35cm;dolæine:50,60,70,80,100,in120cm.Vtehpastehæivalostane nepoøkodovana. WWW.RAJGELJ.SITel.:041/642-184.Izdelam vam krmilnice in valilnice za ptice duplarice(veœvrst), netopirnice ali pasti za lov polhov (veœvrst)ter.Tel.:041/255-878ali(01)895-15-96.Kupim ali zamenjam lovsko literaturoodleta1910do1946invselovskeknjige,kisoizøledotegaleta.Tel.:051/611-377.Prodam novo, trenutno naj-boljøo in najbolj napredno lovsko kamero na trgu znamkeLtl. Acorn. Nevidna IR-bliska-vica, MMS- in GPRS-funkciji,12-MP-fotoaparat,odpornaprotivsem vremenskim vplivom. Vmaskirni barvi in majhnih mer.Takojønjeobvestilosfotografijonavaømobilnitelefonaliraœunal-nik.Dveletnojamstvoinslovenskanavodila!Tel.:041/353-319.Prodamnerabljenoelektrons-ko ovratnico za øolanje psov.Dometdo1.200metrov,popol-noma vodotesna, z jamst-vom.Ugodno.Tel.:041/406-471.Prodam nerabljeno GPS-sledilno ovratnico za psa(sslovenskiminavodili).Delujepre-koGPS- inmobilnegaomreæja.Upravljanjeprekmobilnegatele-fona.Tel.:070/242-155.Na voljo imam odrasle fazane, race mlakarice in jere-bice.Tel.:041/717-464.

ja,vztrajnaoblajaœa.Obaimataodliœno oceno v delu. Oœe: 5/I,mati:4/I.Tel.:031/370-884.Ugodno prodam øtirimesecestaro resasto jazbeœarko,potomko delovnih starøev, iz-rednolepo,socializirano,vodenovloviøœe.Tel.:041/210-486.Prodamenajstmesecevstare-ganemøkega lovskega teri-erja.Odliœnazunanjost in zna-œaj. Popolnoma obvlada vajeubogljivosti in prinaøanje. Tel.:041/406-471.Sprejemam rezervacije za mladiœe resaste jazbeœarje.Poleæeni bodo februarja 2015.Mati: 2 x 1. mesto VUP, UP indræavnatekam.KrvnasledI.nr.Prvakinjavlepoti.Oœe:zmagova-


DECEMBER Datum Luna Sonce zora/mrak (navt.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1.To22:1411:31 7:2316:18 6:11 17:30 2.Sr 23:14 12:02 7:24 16:18 6:13 17:30 3.Œe ----- 12:30 7:25 16:17 6:14 17:29 2 4.Pe 0:13 12:57 7:27 16:17 6:15 17:29 5.So 1:13 13:23 7:28 16:17 6:16 17:29 6.Ne 2:11 13:50 7:29 16:17 6:16 17:29 7.Po 3:10 14:17 7:30 16:16 6:17 17:29 8.To 4:09 14:48 7:31 16:16 6:18 17:29 9.Sr 5:09 15:23 7:32 16:16 6:19 17:2910.Œe 6:09 16:02 7:33 16:16 6:20 17:2911.Pe 7:07 16:47 7:34 16:16 6:21 17:29 312.So 8:02 17:39 7:35 16:16 6:22 17:2913.Ne 8:52 18:37 7:36 16:16 6:22 17:2914.Po 9:38 19:40 7:36 16:16 6:23 17:2915.To 10:19 20:46 7:37 16:17 6:24 17:3016.Sr 10:56 21:56 7:38 16:17 6:25 17:3017.Œe11:30 23:06 7:39 16:17 6:25 17:3018.Pe12:02 ----- 7:39 16:17 6:26 17:31 519.So12:34 0:17 7:40 16:18 6:27 17:3120.Ne13:07 1:29 7:40 16:18 6:27 17:3121.Po13:43 2:41 7:41 16:19 6:28 17:3222.To 14:21 3:53 7:42 16:19 6:28 17:3223.Sr 15:06 5:03 7:42 16:20 6:29 17:3324.Œe15:56 6:09 7:42 16:20 6:29 17:3425.Pe16:52 7:10 7:43 16:21 6:30 17:34 126.So17:52 8:03 7:43 16:21 6:30 17:3527.Ne18:54 8:49 7:43 16:22 6:30 17:3528.Po19:57 9:28 7:44 16:23 6:31 17:3629.To 20:59 10:02 7:44 16:24 6:31 17:3730.Sr 22:00 10:32 7:44 16:25 6:31 17:3831.Œe23:00 11:00 7:44 16:25 6:31 17:38

OPOZORILO LOVSKIM DRUÆINAMSprememba zakonodaje: UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN

Z 2. januarjem 2016 bo treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po pred-pisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, t.j. do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). V primeru uporabe VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS.Potrjevanje računov pri Finančni upravi RS bo obvezno za vse

osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (dobavitelji – tujci, ki opravljajo prodajo na daljavo, tujci, vključeni v sistem mini VEM v okviru zakonodaje DDV na ravni EU in podjetja, ki množično izdajajo račune v določenih dejavnostih).Plačilo z gotovino za namene izvajanja tega zakona pomeni

vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev.Za namene izvajanja postopka potrjevanja računov bo mo-

ral zavezanec pridobiti namensko digitalno potrdilo, zagotoviti elektronsko (spletno) povezavo elektronske naprave za izdajo računov s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS in prek elektronske povezave Finančne uprave RS sporočiti podatke o poslovnih prostorih, v katerih bo izdajal račune pri gotovinskem poslovanju. Zavezanec bo moral vsak račun, ki bo plačan z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS. Potrditev računa bo mogoče opraviti z dodelitvijo enkratne identifikacijske oznake računa (EOR). Zakon predvideva tudi primere, ko bo račun izdan brez EOR, in sicer v primeru izpada elektronske povezave, izdaje računa s plačilom na transakcijski račun, ki bo naknadno plačan z gotovino, in v primeru opravljanja storitev prek avtomatov ter v primerih izdaje računa z VKR. Izdaja računa z uporabo VKR je predvidena v primeru nedelovanja elektronske naprave in nezmož- nosti vzpostavitve elektronske povezave. Tako izstavljene račune bo moral zavezanec naknadno potrditi pri Finančni upravi RS.

Izvajanje postopka potrjevanja računov pri Finančni upravi RS bo za zavezance obvezno od 2. januarja 2016, neobvezna vključitev v sistem potrjevanja računov pa bo na strani Finančne uprave RS omogočena s 1. decembrom 2015.

Več o tem preberite na spletni strani:http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane

_knjige_racunov_vkr/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=3510&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=04d8135d40422c78fcd09941017f6089

Sekretariat LZS

Razpis za organizacijo devetega Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostjo razpisuje kandidaturo za organizacijo devete-ga Državnega (in odprtega mednarodnega) prvenstva, ki bo predvidoma maja ali junija 2016.Vse zainteresirane lovske družine ali območne lovske zveze vabimo, naj pošljejo svoje pisne kandidature najkasneje do 29. 2. 2016 na naslov: LZS, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: [email protected] Organizator prvenstva mora zagotoviti primeren akustičen prostor, kabine za sodnike, poskrbeti za spremljajoč kulturni program, računalniško obdelavo podatkov, razglasitev rezultatov (trideset minut po končanem prvenstvu) ter zagotoviti, da bo tekmovanje potekalo tekoče.Z izbranim kandidatom za organizacijo bo pred izvedbo sklenjena posebna pogodba, na temelju katere bomo določili medsebojne obveznosti in dolžnosti.

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostjo


LOVSKO-KINOLOŠKO DRUŠTVOGORICA – NOVA GORICA

o r g a n i z i r a

TEČAJ OSNOVNEGA ŠOLANJA LOVSKIH PSOV VP-1.

Tečaj je namenjen šolanju mladih psov in bo potekal po dogovoru tečajnikov dvakrat na teden v večernem času. Tečaj bo v Volčah in Mirnu.Za člane LD, ki plačujejojo delovanje LKD Gorica – Nova Gorica, bo tečaj brezplačen, za druge udeležence pa bo cena tečaja 120 evrov. Člani LKD imajo 50 % popusta.Tečaj se bo začel s teoretičnim delom v soboto, 30. 1. 2016, ob 10. uri v Volčah.Za dodatne informacije pokličite: 041/695-660 (Ivo Leban) ali

041/207-450 (Jože Velikonja).Pasat, d.o.o., Dolenjska cesta 11, 1000 Ljubljana

www.pasat.si > [email protected] > tel.: 01 428 37 40 > GSM: 041 728 143

Afriøki safari za vsak æepNamibija:7dnivloviøœuspetimidnevilovainodstrelomøtirihglavdivjadiæeza2.500 €.Mogoœjelovna33vrstdivjadipoizbiri.

Divji petelin, ruøevec, kljunaœ (180 kmodMoskve): 5dnilovavapriluza1.990 €.Doslej100 % uspeh prilovunavelikegapetelina!Obprijavido15.12.jecena1.790 €.Omogoœimobrezplaœen odstrel ruøevca in kljunaœev.

Lov s pogonom na divje praøiœe z jamstvom uspeha(Hrvaøka).Cena170 €obodstreludesetihpraøiœev/skupino10do15lovcev.Nidoplaœilazaodstreltrofejnegamerjasca.Lovimovdecembruinjanuarjuobvikendih.

Nova Zelandija:3dnilovavaprilu2016inodstreljelenatrofejnevrednostizazlato medaljo (od 215 do 250 CIC-toœk) za9.500USD.

Pet dni lova vpampiArgentine,vkljuœnozodstrelomjelena(brezomejitvetro-fejnevrednostirogovja)terdvehdivjihpraøiœevza3.990 €.Zazgodnjeprijavedo15.12.jecena1.790 €.Dodatnimogoœiodstreli:vodnibivol2.800 €,blackbuck1.200 €,jelenaksis2.100 €.Terminlova:marec2016.

www.krojastvo-rozman.sie-pošta: [email protected]

Slavnostne lovske kroje, srajce (tudi z dolgimi rokavi),

telovnike, plašče

hubertus in pelerine izdelujemo

po meri.www.krojastvo-rozman.sie-pošta: [email protected]

Ogl

asi n

iso

lekt

orira

ni.

12/2015 lovec - lovska zveza · 2015-12-07 · 608 lovec, xcviii. letnik, øt. 12/2015 p ravilnik o...

Documents