13 uspesnost 2 del ekonomicnost
TRANSCRIPT
Uvod v poslovanje
13. predavanje
Uspešnost poslovanja podjetja
2. del
Ekonomičnost
Ekonomičnost poslovanja
Količino ustvarjenih poslovnih učinkov primerjamo s porabo
vseh prvin poslovnega procesa (ne samo dela, kot pri
produktivnosti): E=Q/C
Ekonomičnost se poveča:
- če se poveča količina ustvarjenih poslovnih učinkov na enoto
stroškov;
- če se zmanjšajo stroški na enoto posl. učinka.
Recipročni kazalec: E=C/Q
Izračun v praksi: E = Prihodki/Odhodki
Delne ekonomičnosti
E = Prihodki/Odhodki
Prihodki iz poslovanja/Odhodki iz poslovanja
Prihodki iz financiranja/Odhodki iz financiranja
Študija primera: Adria airways
Adria airways d.d. [mio EUR] 2.009 2.008
Poslovni prihodki 162 206
Poslovni odhodki 174 204
Poslovni izid iz poslovanja -12 2
Ekonomičnost iz poslovanja 0,93 1,01
Finančni prihodki 0 1
Finančni odhodki 4 6
Poslovni izid iz financiranja -4 -5
Ekonomičnost iz financiranja 0,00 0,17
Število prepeljanih potnikov 1.143.542 1.302.172
Število zaposlenih 705 719
Št. potnikov/zaposlenega 1.622 1.811
Študija primera: SCT
SCT d.d. (mio EUR) Leto 2009 Leto 2008
Izkaz uspeha
Poslovni prihodki 374 471
Poslovni odhodki 393 462
Poslovni izid iz poslovanja -19 9
Finančni prihodki 1 3
Finančni odhodki 10 11
Poslovni izid iz financiranja -8 -8
Študija primera: SCT
SCT d.d. Leto 2009 Leto 2008
Bilanca stanja
Sredstva 380 365
A. Dolgoročna sredstva 171 133
B. Kratkoročna sredstva 203 226
Obveznosti do virov sredstev 380 365
A. Kapital 52 31
D. Dolgoročne obveznosti 72 56
E. Kratkoročne obveznosti 238 259
Študija primera: Gorenje
skupina Gorenje (mio EUR) Leto 2009 Leto 2008
Prihodki od prodaje 1.186 1.331
stroški blaga, materiala in storitev 901 1.023
stroški dela 219 226
amortizacija 56 57
Poslovni izid iz poslovanja 12 37
Celotni poslovni izid -9 15
povprečno število zaposlenih 10.207 11.432
produktivnost dela (EUR) 116.195 116.428
Povezava med ekonomičnostjo in produktivnostjo
LC
LLC
L
Q
LC
LQ
C
QPE ::
*
*
PL Produktivnost dela
C/L stroški na zaposlenega
PL ↑ → E ↑
Nominalna in realna ekonomičnost – računski primer
Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2009
PROIZVODI
proizvodnja (parov čevljev) 400.000 400.000 50 50
POSLOVNE PRVINE
število zaposlenih delavcev 400 320 20.000 20.000
material 40.000 40.000 300 300
produktivnost dela (parov/delavca) 1.000 1.250
Prihodki 20.000.000 20.000.000
Odhodki 20.000.000 18.400.000
Dobiček / izguba 0 1.600.000
Ekonomičnost 1,00 1,09
Povezava med ekonomičnostjo in stroški na zaposlenega
PL Produktivnost dela
C/L stroški na zaposlenega
C/L ↑ → E ↓
LC
LLC
L
Q
LC
LQ
C
QPE ::
*
*
Nominalna in realna ekonomičnost – računski primer
Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2009
PROIZVODI
proizvodnja (parov čevljev) 400.000 400.000 50 50
POSLOVNE PRVINE
število zaposlenih delavcev 400 400 20.000 21.000
material 40.000 40.000 300 300
produktivnost dela (parov/delavca) 1.000 1.000
Prihodki 20.000.000 20.000.000
Odhodki 20.000.000 20.400.000
Dobiček / izguba 0 -400.000
Ekonomičnost 1,00 0,98
Povezava med produktivnostjo in ekonomičnostjo
PP Poslovni prihodki
PO Poslovni odhodki
PL Produktivnost dela
C/L stroški na zaposlenega
LC
LLPO
LPP
POLLPP
LPOLPP
POPP PE ::
**
**
Nominalna in realna ekonomičnost
Nominalna ekonomičnost – tekoče cene
izračuni iz podatkov o poslovanju podjetja, kot jih kaže izkaz
uspeha – izkaz uspeha je vedno sestavljen v tekočih cenah
Realna ekonomičnost – stalne cene
preračun iz podatkov o proizvedenih količinah poslovnih
učinkov in porabljenih količinah proizvodnih tvorcev – v
stalnih cenah
Nominalna in realna ekonomičnost – računski primer
Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2009
PROIZVODI
proizvodnja (parov čevljev) 400.000 400.000 50 50
POSLOVNE PRVINE
število zaposlenih delavcev 400 320 20.000 20.000
material 40.000 40.000 300 330
produktivnost dela (parov/delavca) 1.000 1.250
Prihodki 20.000.000 20.000.000
Odhodki 20.000.000 19.600.000
Dobiček / izguba 0 400.000
Nominalna ekonomičnost 1,00 1,02
Nominalna in realna ekonomičnost – računski primer
Q 2008 Q 2009 P 2008 P 2008
PROIZVODI
proizvodnja (parov čevljev) 400.000 400.000 50 50
POSLOVNE PRVINE
število zaposlenih delavcev 400 320 20.000 20.000
material 40.000 40.000 300 300
produktivnost dela (parov/delavca) 1.000 1.250
Prihodki 20.000.000 20.000.000
Odhodki 20.000.000 18.400.000
Dobiček / izguba 0 1.600.000
Realna ekonomičnost 1,00 1,09
Ekonomičnost – računski primer
Primer izračuna nominalne in realne ekonomičnosti: podjetje proizvaja 2 proizvoda in troši 3 poslovne prvine
Kako se je gibala nominalna ekonomičnost in kako realna
ekonomičnost?
Proizvod Proizvedena
količina v letu 1
Proizvedena
količina v letu 2
Prodajna cena
enote v letu 1
Prodajna cena
enote v letu 2
A 100 enot 800 enot 9 € 14 €
B 800 enot 600 enot 15 € 20 €
Poslovna prvina Porabljena
količina v letu 1
Porabljena
količina v letu 2
Nabavna cena
enote v letu 1
Nabavna cena
enote v letu 2
C 100 enot 120 enot 10 € 11 €
D 500 enot 600 enot 20 € 25 €
E 200 enot 170 enot 18 € 20 €
Ekonomičnost - rešitev primera
Nominalna ekonomičnost (tekoče cene):
Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 12.900€
Vrednost porabljenih prvin v 1.letu = 14.600€
Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88
Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu = 23.200€
Vrednost porabljenih prvin v 2. letu = 19.720€
Ekonomičnost v 2. letu = 1,18
Indeks spremembe nominalne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:
IEN2/1=100x(1,18/0,88)=134 Nominalna ekonomičnost se je
povečala za 34%
Ekonomičnost - rešitev primera
Realna ekonomičnost (stalne cene):
Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 12.900€
Vrednost porabljenih prvin v 1. letu = 14.600€
Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88
Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu = 16.200€
Vrednost porabljenih prvin v 2. letu = 16.260€
Ekonomičnost v 2. letu = 1,00
Indeks spremembe realne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:
IER2/1=100x(1,00/0,88) = 114
Realna ekonomičnost se je povečala za 14%
Realna ekonomičnost se je povečala manj kot nominalna
Kaj je razlog za razliko? Vpliv inflacije pri prodajnih in nabavnih cenah
Gibanje ER (realne ekonomičnosti) pove, kako je podjetje
učinkovito, odvisno je od:
- produktivnosti dela (dejavniki PL)
- racionalnosti trošenja poslovnih prvin
Na EN (nominalna ekonomičnost) vplivajo tudi cene – na
prodajnih in nabavnih trgih!
Nominalna ekonomičnost je odvisna od:
- vpliva realne ekonomičnosti (ugoden ali neugoden)
- vpliva inflacije (ugoden ali neugoden)
Nominalna in realna ekonomičnost
INFLACIJA
cene posl. učinkov
in posl. prvin se
proporcionalno
cene posl. učinkov se v
povpr. bolj kot cene
posl. prvin
(ugoden učinek)
cene posl. učinkov se v
povpr. manj kot cene posl.
prvin
(neugoden učinek)
REALNA
EKON.
ER
ugodno
EN se v enakem
razmerju kot ER
EN se bolj kot ER
EN se lahko ali ali ostane
enaka
če , naraste manj kot ER
, če vpliv inflacije večji od
vpliva ER
ER ostane
enakaEN se ne spremeni EN se EN se
ER
neugodno
EN se v enakem
razmerju kot ER
EN lahko ali ali ostane
enaka
če , pade manj kot ER
, če je vpliv inflacije večji
od vpliva ER
EN se še bolj, kot se je ER
Primer.
V podjetju je lani proizvodnja padla za 20%, število opravljenih
ur pa je naraslo za 25%. Stopnja izkoriščenosti strojev je
padla za 3%, izmeta je bilo za 2 % več. Cene poslovnih prvin
so se povečale v povprečju za 5%, cene proizvodov, ki jih
izdelujejo pa za 10%. Kakšna je bila nominalna
ekonomičnost v primerjavi z realno?
Produktivnost
Racionalnost
trošenja prvin
Realna
ekonomičnostNominalna
ekonomičnost
Inflacija
=
Odvisno od velikosti
vpliva ER in inflacije
Primer vprašanja:
V podjetju je ekonomičnost, merjena z razmerjem med finančnimi
prihodki in finančnimi odhodki, v letu 2007 znašala 0,8. Izrednega
dogajanja v podjetju ni bilo, gledano v celoti pa je podjetje zabeležilo
dobiček. Obkrožite pravilne trditve!
a) Ekonomičnost z vidika celotnega podjetja je večja od 1.
b) Ekonomičnost iz poslovanja je lahko večja, manjša ali enaka 1.
c) Finančni prihodki so bili za 20% nižji od finančnih odhodkov.
d) Finančni prihodki so bili za 20% višji od finančnih odhodkov.
e) Prihodki iz poslovanja so bili za 20% nižji od odhodkov iz
poslovanja.