20. pripovedovalski festival Pravljice danes 13.–17. marec 2017 Pripovedovalski festival praznuje letos okroglo obletnico. Njegovi začetki segajo v leto 1998, ko je vzniknil iz navdušenja nad pripovedovanjem in prepričanja, da je tudi današnje poslušalce mogoče očarati zgolj z govorjeno besedo. Anja Štefan in Olga Butinar Čeh, takratna vodja humanističnega programa v Cankarjevem domu, sta zasnovali pripovedovalski dogodek, ki se je sprva imenoval Pravljični maraton in je bil namenjen predvsem otrokom. Ta je postopoma širil svoj program in se čez sedem let preimenoval v Pripovedovalski festival Pravljice danes. Anji Štefan sta se pri vodenju festivala pridružili Irena Matko Lukan in Alenka Veler in skupaj so ustvarjale vse opaznejše pripovedovalsko gibanje. Predstavam za otroke so se pridružili pripovedovalski večeri za odrasle. Nekateri so se izoblikovali v vsakoletne stalnice (S pravljico okrog sveta, Pobrano na kup, Pravljična ReŠetanja), nekateri so potekali priložnostno, uglašeni na določeno temo (Stojim za besedo, Petsto sten, Matičetove pravljice, Za devetimi gorami). Pripovedovalski dogodki Ti povem ano pravco, Pravce iz Benečije in Glasovi so občinstvu želeli predstaviti slovenske pripovedi v čim pristnejši obliki, torej v naših narečjih; v osrednji slovenski prostor so večkrat pripeljali pripovedovalce iz zamejstva. Pripovedovalski gostje iz tujine so poslušalce popeljali skozi škotsko, islandsko, angleško, estonsko, arabsko in karibsko izročilo ter skozi mešanice zgodb z vsega sveta. Na predavanjih, delavnicah, okroglih mizah in pripovedovalskih simpozijih so udeleženci nabirali znanje, ki je z različnih strani prispevalo k dvigu pripovedovalske umetnosti pri nas. Izobraževalna srečanja so bila namenjena tako širši javnosti kot ožjim strokovnim skupinam: knjižničarjem, folkloristom, muzealcem, študentom etnologije, slovenistike, anglistike, prihodnjim vzgojiteljem in učiteljem. S pripovedovalsko tribuno je festival odprl prostor različnim pripovedovanja željnim navdušencem. Leta 2007 se je festival iz Cankarjevega doma razširil v Slovenski etnografski muzej – tako je obiskovalcem ob poslušanju pripovedi ponudil še spoznavanje materialne dediščine naših prednikov. Pred nekaj leti pa je k sodelovanju povabil najrazličnejše kulturne institucije, društva in posameznike iz vse Slovenije: tako se je izoblikoval bogat spremljevalni program, ki po eni strani priča o splošnem naraščajočem pripovedovalskem elanu, po drugi strani pa je izmenjevalnica idej in spodbud. Programske vodje festivala želimo ponuditi dobro pripoved, povedano pristno, doživeto in čim bolj naravno. Ker je pri nas profesionalnih pripovedovalcev malo, vabimo k sodelovanju ljudi različnih usmeritev, za katere mislimo, da bi jim bilo zanimivo prisluhniti. V dvajsetih letih smo k sodelovanju pritegnile številne posameznike, ki jim je prav ta izkušnja pomenila spodbudo za nadaljnje pripovedovalsko delo. Tako se je s pomočjo festivala Pravljice danes razširil krog ljudi, ki so pripovedovalsko spretni in prepričljivi ter zdaj gostujejo tudi na drugih pripovedovalskih dogodkih po Sloveniji. Ob dvajsetletnici bi se snovalke festivala rade zahvalile vsem dosedanjim nastopajočim: tako pripovedovalcem kot glasbenikom in predavateljem. Zahvaljujemo se vsem drugim sodelavcem, ki nam pomagajo pri organizaciji ali z mnenji in nasveti, še posebej Mirjam Mencej in Barbari Ivančič Kutin. Zahvaljujemo se vsem sooblikovalcem spremljevalnega programa – živahne marce si pripravljamo, naj tako ostane. Zahvaljujemo se založbi Mladinska knjiga, ki vse nastopajoče že od samega začetka obdaruje s knjigami. In

zahvaljujemo se vse širši publiki, ki s svojo naklonjenostjo naš festival pomembno sooblikuje. Kot da bi nam skupaj uspelo ustvarjati nekaj, kar ni več le obisk kulturnega dogodka, ampak drobno, a dragoceno vzpostavljanje skupnosti. Anja Štefan, Irena Matko Lukan in Alenka Veler ponedeljek, 13. marec 9.00–15.00 Pripovedovalski simpozij slovenskih muzealcev (CD, Štihova dvorana) Za odrasle S pripovedovalskim simpozijem slovenskih muzealcev, prvim tovrstnim dogodkom pri nas, želimo opozoriti na možnosti pripovedovanja v muzejski dejavnosti in na oplemenitenje, ki ga prepletanje strokovnega znanja in zgodb lahko prinese vanjo. Predavatelji bodo ponudili razmišljanja o moči pripovedovanja nasploh, o načinih pripovedovanja v muzeju, o iskanju in podajanju zgodb, o osnovnih zakonitostih govornega nastopa. Osrednji gost simpozija bo škotski muzealec in pripovedovalec Tom Muir, ki bo istega dne nastopil tudi na samostojnem pripovedovalskem večeru; nanizali pa bomo tudi kar nekaj izkušenj naših strokovnjakov. Simpozij bo povezovala Anja Štefan. Vabljeni muzealci, predstavniki naravnih parkov, turistični in pedagoški delavci, študentje umetnostne zgodovine, etnologije, arheologije, turizma in drugi. 9.00–9.10 mag. Anja Štefan: Uvodni pozdrav 9.10–11.10 Tom Muir: Zgodbe kot rdeča nit moje muzejske dejavnosti odmor 11.30 –11.50 mag. Sandra Jenko: Pripovedovanje v muzejih 11.50 –12.10 mag. Polona Sketelj: Z zgodbami personificiramo razstavo 12.10–12.25 mag. Nataša Robežnik: Zgodbe iz vsakdanjega življenja v Jugoslaviji 12.25–12.40 Marija Terpin Mlinar: Melhiorca 12.40–12.55 Barbara Trnovec: Kako povedati muzejsko zgodbo? odmor 13.25–13.45 dr. Ferdinand Šerbelj: Vsaka umetnina ima svojo zgodbo 13.45–14.00 Jiři Bezlaj: Kako sem likovno umetnost predstavljal mladim? 14.00–14.20 red. prof. Tomaž Gubenšek: Osnove govornega nastopa 14.20–14.40 Diskusija, sklepne misli Tom Muir: Zgodbe kot rdeča nit moje muzejske dejavnosti Tom Muir je programski vodja Orkneyjskega muzeja na Škotskem. Oblikuje muzejski program, raziskuje, piše in postavlja razstave, ki so predvsem zgodovinsko in arheološko naravnane. V svoja vodenja rad vpleta zgodbe, prepričan, da z njimi najbolj učinkovito oživlja preteklost. Obiskovalce poskuša privabiti v muzej tudi s posebnimi pripovedovalskimi dogodki ali s pripovedovalsko orientiranimi vodenji na arheološka najdišča. Z ljudskimi pripovedmi in zgodbami iz lokalne zgodovine gostuje po šolah, z informacijami o orkneyjski zgodovini, arheologiji in ljudskem izročilu pa po televiziji, radiu in v časopisih. V prispevku bo podal svoje izkušnje: nakazal bo, kako se zgodbe lahko poveže z razstavo in kaj lahko zgodbe pripomorejo k obiskovalčevi izkušnji.

Sandra Jenko: Pripovedovanje v muzejih Sandra Jenko je kustosinja pedagoginja v Slovenskem gledališkem inštitutu, kjer skrbi za izobraževalni program, delo z obiskovalci in kulturno-umetnostno vzgojo na gledališkem področju. Kot predstavnica sekcije za izobraževanje Skupnosti muzejev Slovenije je v letu 2016 organizirala dve izobraževanji na temo pripovedovanja v muzejih. V prispevku bo predstavila vtise in izkušnje, ki jih je zbrala na delavnicah, svoje zamisli o pomenu zgodb v muzejski dejavnosti ter o načinih njihove uporabe pri posredovanju in interpretiranju kulturne dediščine. Polona Sketelj: Z zgodbami personificiramo razstavo Polona Sketelj, muzejska svetnica, kustosinja za bivalno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, je avtorica odmevne razstave Vrata. V prispevku bo predstavila vsebinsko zasnovo razstave: pomembno se ji zdi, da razstavni predmet postane medij za razbiranje življenja, odprta knjiga s številnimi pripovedmi, z zgodbami o ljudeh, ki so tu živeli, njihovem odnosu do vrat, o odhajanjih in prihodih, osrednjih življenjskih mejnikih na pragu hišnih vrat, o padcih in vzponih družin, o izdelovalcih … Takšni interpretaciji sledijo njena vodenja po razstavi. Nataša Robežnik: Zgodbe iz vsakdanjega življenja v Jugoslaviji Nataša Robežnik je kustosinja pedagoginja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. V muzeju skrbi za delo z obiskovalci, pripravlja in izvaja pedagoške programe ter se z veseljem udeležuje dogodkov, namenjenih popularizaciji dela v muzeju. Muzej novejše zgodovine Slovenije zbira, hrani, preučuje in predstavlja gradivo od začetka prve svetovne vojne do danes. Ker gre za gradivo, ki ga imamo nekateri še vedno doma, lahko skupaj z njim zbira tudi zgodbe. Nataša bo predstavila tri, ki nas bodo popeljale v bližnjo preteklost. Marija Terpin Mlinar: Melhiorca Marija Terpin Mlinar je kustosinja za starejšo zgodovino v Mestnem muzeju Idrija. Med raziskovalnim delom v graškem deželnem arhivu je odkrila sveženj dokumentov iz 18. stoletja, ki obravnava kazenski proces proti idrijski tihotapki Melhiorci. Ob primeru želi predstaviti, kako nova odkritja iz raziskovalnega dela oblikovati v muzejsko zgodbo, jo prilagoditi trenutnim programskim vsebinam ali ustvariti nove. Resnična zgodba se dotika obeh najbolj prepoznavnih področij idrijske kulturne dediščine: rudarstva in čipkarstva. Barbara Trnovec: Kako povedati muzejsko zgodbo? Barbara Trnovec je kustosinja etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Pokrajinskem muzeju Celje. Pri svojem strokovnem delu pripisuje velik pomen vprašanju, kako posredovati novo vednost oziroma kako povedati muzejsko zgodbo. Kustosova interpretacija je namreč po eni strani zgodovinska pripoved, ki si prizadeva povedati resnico, po drugi strani pa je fikcija, ki si prizadeva obiskovalce očarati, vznemiriti, jih nagovoriti k premisleku in obogatiti njihovo življenje. Ferdinand Šerbelj: Vsaka umetnina ima svojo zgodbo Ferdinand Šerbelj je kustos v Narodni galeriji in strasten terenski raziskovalec starejše umetnosti na Slovenskem in pri sredozemskih kulturah. Je svojevrsten mojster v govornem interpretiranju umetnine v času in prostoru ter zaželen vodja ekskurzij doma in na tujem. Pravi, da ima vsaka umetnina svojo biografijo, ki jo različnim

ciljnim občinstvom različno predstavi. Rad predava in se čuti poplačanega s tem, če so obiskovalci po njegovih izvajanjih zadovoljni. Jiři Bezlaj: Kako sem likovno umetnost predstavljal mladim? Jiři Bezlaj je kipar, pesnik, esejist in legendarni profesor bežigrajske gimnazije, kjer je 35 let poučeval umetnostno vzgojo. V teh letih je spoznal približno deset tisoč dijakov, tudi precej takih, ki jih umetnost ni zanimala. Kako jim jo je skušal približati? Jiři je v Mestnem muzeju Ljubljana pripovedoval zgodbe o grških in drugih bajeslovnih bitjih, že nekaj let je stalni gost pripovedovalskega festivala, z glasbenikom Markom Hatlakom pa s pripovedjo predstavlja umetnost od baroka do danes. Tomaž Gubenšek: Osnove govornega nastopa Tomaž Gubenšek je dekan in redni profesor na AGRFT, dramski igralec, govorni svetovalec in raziskovalec govora v slovenskih gledališčih. Spregovoril bo o oblikovanju govora, osnovnih zakonitostih govornega nastopa in učinkih govora na poslušalce. Kotizacija za simpozij znaša 20 EUR. Prijave: T 01 241 71 72 E hana.radovan@cd-cc.si 20.00 Tales from Northern Shores/Zgodbe s severnih obal (CD, Štihova dvorana) Pripoveduje: Tom Muir (Škotska) Za odrasle Tom Muir je muzejski kustos, odličen poznavalec škotske zgodovine, ljubiteljski arheolog s tridesetletnim stažem, predvsem pa človek, ki se je orkneyjskemu pripovednemu izročilu pomagal vrniti med ljudi. Je mednarodno priznan pripovedovalec, ki nastopa na lokalnih in tujih festivalih, v šolah, muzejih, na radiu in televiziji, za otroke in odrasle. Orkneyjske pripovedi, ki jih zbira že desetletja, je izdal v več knjigah; med drugim so prevedene tudi v japonščino in islandščino. Zakaj vse to počne? Takole pravi: »Stare pripovedi so pomembne, ker so del tega, kar smo. So del naše zgodbe, in sicer nas kot posameznikov in nas kot družbe. Če ne bi več govorili zgodb iz svojega izročila, bi s tem zanikali glas naših prednikov. Kdo bo govoril zanje, če ne mi? Ko zgodbe pripovedujemo, jih ohranjamo pri življenju in tako glasovi odmevajo skozi stoletja …« V Sloveniji je gostoval že večkrat. Tokrat smo ga povabili kot osrednjega gosta pripovedovalskega simpozija za muzealce, v pripovedovalskem večeru pa nas bo pospremil med zgodbe o tjulnjih, ki lahko postanejo ljudje, morskih deklicah z zlatimi lasmi, trolih in nevarnih vilinskih ljudeh, ki so se točile od Keltov do Vikingov. torek, 14. marec 9.00–11.00 The Orkney Islands’ Story/Zgodba Orkneyjskih otokov (Filozofska fakulteta, predavalnica 15) Predavanje s pripovedovanjem zgodb

Povezuje: dr. Mirjana Želježič Za študente in izven Prostor lažje razumemo, če poznamo kaj več kot le njegovo arheologijo in zgodovino. Poznati moramo tudi njegovo izročilo, njegove zgodbe in običaje. Orkneyjski otoki, ki ležijo še naprej od najsevernejšega vrha Škotske, so bili v neolitiku pomembno versko središče, nato mogočna vikinška posest, še pozneje dežela pod oblastjo tiranskih grofov Stewartov. Te zgodovinske sledi ostajajo v zgodbah in folklornih običajih, ki preteklost povezujejo s sedanjim časom. Tom Muir bo pripovedovanje o Orkneyjskih otokih prepletal s pripovedovanjem tam najdenih zgodb. 17.00 Zlata ptica (CD, Štihova dvorana) Pripovedno-pogovorni dogodek ob ilustracijah ljudskih pravljic, ki jih je naslikala Ančka Gošnik Godec Pripovedovali in razmišljali bodo: ilustratorji Jelka Godec Schmidt, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čoh, Ana Zavadlav, Maja Kastelic; pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan; likovni urednik Pavle Učakar; uredniki Andrej Ilc, Irena Matko Lukan, Alenka Veler; oblikovalka Sanja Janša Glasba: Miro Božič Slavnostna gostja: Ančka Gošnik Godec Za odrasle Akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, ki bo letos praznovala 90. rojstni dan, je s svojimi likovnimi upodobitvami zaznamovala sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem. Le kdo ne pozna knjig Tri botre lisičice, Zlata ptica, Povodni mož, Pravljice, Zverinice iz Rezije, Babica pripoveduje, Mamka bršljanka, Lonček, kuhaj …? Častitljivo obletnico letos praznuje tudi njena Muca copatarica, ki bo dopolnila šestdeset let, tik pred izidom pa je še ponatis zbirke pravljic iz vsega sveta Zlata skledica s slikarkinimi podobami. Zlata ptica je naslov antologije pravljic in pesmi z njenimi ilustracijami in simbol pripovedovalskega festivala Pravljice danes. S tem dogodkom se bomo poklonili slikarki, ki jo je naslikala, in njenemu ustvarjalnemu opusu. »Ančka Gošnik Godec je s posebno pozornostjo in velikokrat hudomušnostjo slikala pravljična bitja, ki so izvirala iz mitične zavesti in oblikovala pomemben del nacionalnega izročila; le spomnimo se zmaja, bele kače, vil, povodnega moža, čarovnic, ter živali s povsem človeškimi nravmi, ki so skupaj z ljudmi od nekdaj prebivale v naših krajih. Njihove značaje, navade in bivališča je rada razkrivala v zgodbah, v katerih so nastopale kot glavne ali celo edine junakinje. V domišljiji slikarke, ki je veliko časa preživela v naravi in jo zato tudi zelo dobro poznala, je bilo sleherno bitje, pa naj bo to droben cvet, kobilica, zmuzljivi škrat, izgubljena sirota ali pa mogočen kralj enako pomemben za obstoj pravičnega sveta, kakršen je v pravljicah in kjer je na koncu zmeraj vse na svojem mestu.« Judita Krivec Dragan (iz spremne besede h knjigi Zlata ptica, MKZ 2011, 2016). Po dogodku bo slavnostna gostja podpisovala svoje knjige. 18.30

Ljudske pripovedi na ilustracijah Ančke Gošnik Godec (CD, Prvo preddverje) odprtje mini razstave 20.00 Zgodbe brez meja (CD, Dvorana Duše Počkaj) Za odrasle Pripovedovanje je bilo od nekdaj način druženja, spoznavanja in deljenja izkušenj. V Sloveniji na dovoljenje za azil čaka veliko ljudi, ki nosijo s sabo pripovedi iz svojega izročila, dragocene izkušnje pripovedovanja v domačem okolju in zgodbe svoje poti do nove domovine. Vabimo na druženje ob zgodbah prosilcev za azil in ljudi, ki že imajo status begunca. Z nami bodo Betül Yazici (Turčija), Desmond Johnson (Liberija), Lawrence Mendi (Kamerun), Mohamed Abdul Monem (Sirija), Najmeh Mohammadi (Iran), Ngen Ntrumbeh (Kamerun), Payman Quasimian (Iran) Hasan Qashqaei (Iran) in drugi. Večer bo deloma potekal v angleškem jeziku. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Društvom zaveznikov mehkega pristanka Krško in Društvom Terra Vera v okviru projekta Blizu vas, s Kulturnim društvom Fabularij in v sodelovanju s prostovoljkami v Azilnem domu Ljubljana. Brezplačne vstopnice. sreda, 15. marec 9.00 Pravljice za smeh in srh (SEM) Pripoveduje: Boštjan Gorenc - Pižama Za otroke od 6. leta Boštjan Gorenc - Pižama, igralec, komik, prevajalec in pisatelj, je rojen pripovedovalec. Pripoveduje otrokom in odraslim, uživa v igri z besedami in pravi, da je slovenščina hudo mikavna in zabavna. Je prevajalec priljubljenega Kapitana Gatnika in epskih fantazijskih romanov Georgea R. Martina. Včasih pravljico pove v rimah, včasih kar tako. S knjigo sLOLvenski klasiki 1 je v zadnjem letu postal eden najuspešnejših slovenskih avtorjev, ki ga ima rado staro in mlado. 10.15 O miški, ki si je trebušček zašila (SEM) Pripoveduje: Brina Vogelnik Glasbena spremljava: Luka Ropret Za otroke od 3. leta Pevka in lutkarica Brina Vogelnik je z ljudskim izročilom in umetnostjo obdana že od otroštva. Z glasbeno skupino Brina obuja ljudske in pozabljene pesmi iz preteklosti, vpleta pa jih tudi v zgodbe, ki jih pripoveduje z lutkami. Marsikdo jo pozna iz oddaj Bisergora in Pozabljene knjige naših babic. Tokrat se nam bo

predstavila s staro koroško pravljico o miški, ki si je raztrgala trebušček; pri pripovedovanju ji bodo pomagale lutke. Luka Ropret, inštrumentalist, skladatelj in aranžer, kitaro igra od otroštva. Igra in snema v različnih glasbenih zasedbah (Brina, Autodafe, spremljevalni band Matjaža Romiha, Menu B, Smokes & shuflles …). Ustvarja glasbene podobe lutkovnih in gledaliških predstav ter otroških in mladinskih televizijskih serij. Z Brino sta že uveljavljen tandem. 20.00 Po-grošno (CD, Štihova dvorana) Pripovedujejo: Ana Duša, Boštjan Napotnik - Napo, Katja Preša, Rok Kosec, Rok Kušlan, Špela Frlic, Tjaša Koprivec Glasba: Andrej Fon, Goran Završnik, Samo Kutin, Drago Ivanuša Skupina Za 2 groša fantazije z Radia Študent je z oddajo in živimi pripovedovalsko-glasbenimi dogodki v desetih letih delovanja pomembno prispevala k popularizaciji ljudskega pripovednega izročila in pripovedovanja. Na tokratnem večeru se bodo predstavili tisti prekaljeni člani kolektiva, ki po petih letih, odkar je skupina prenehala delovati, še vedno bolj ali manj intenzivno razvijajo in negujejo umetnost pripovedovanja. Za odrasle Ana Duša je bila eden od motorjev kolektiva Za 2 groša fantazije. S Špelo Frlic sta leta 2009 ustanovili Pripovedovalski Variete, v okviru katerega razvija tudi pripovedovalsko-pedagoške programe za različno publiko. V zadnjih desetih letih je nastopila na številnih pripovedovalskih dogodkih v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, kjer je sodelovala z različnimi domačimi in tujimi pripovedovalci, likovniki in glasbeniki. Boštjan Napotnik - Napo je bil dolgoletni sodelavec Radia Študent, slava in ponos Službe za napovedovanje, glasbeni kritik, poznavalec hiphopa, bloger, kuhar in gurman, ki si vsakdanja kruh in vino služi v oglaševalskih vodah. In med vsemi svojimi obveznostmi z veseljem pove še kakšno pravljico. Obrnjeno po svoje, polno sočnih komentarjev in iskrivih posodobitev, ki poslušalcev ne puščajo ravnodušnih. Nekdanja napovedovalka in sodelavka glasbene redakcije Katja Preša je v okviru groševske ekipe dobila priložnost, da združi ljubezen do gledališča, glasbe in literature. Prekalila se je v izkušeno pripovedovalko, ki z veseljem pripoveduje obojim – otrokom in odraslim, najraje zgodbe, zasukane na hec. Pripovedovanje neguje tudi v Vodnikovi domačiji, hiši branja, pisanja in pripovedovanja, katere program sooblikuje. Rok Kušlan je avtor časopisnih člankov in vodnikov po skritih kotičkih Slovenije, napovedovalec in pripovedovalec. Vse do konca delovanja je bil eden najdejavnejših in najprepoznavnejših članov kolektiva Za 2 groša fantazije, danes pa tesno sodeluje s

Pripovedovalskim Varietejem. Razvil je samosvoj slog pripovedovanja, ki temelji predvsem na aktualizacji zgodbe in izrazitem humorju. Nekdanjega napovedovalca in direktorja Radia Študent Roka Kosca si brez njegovega kolega Gorana Završnika skorajda ne moremo predstavljati. Združena v duetu Vroča župa sta pripovedovalski dvojec, ki ni manjkal na nobenem Pravljičnem ReŠetanju. Skupaj sta v minulih letih ustvarila nekaj izjemnih interpretacij ljudskih pravljic, z največjim veseljem s svojim železnim repertoarjem zabavata staro in mlado. Špikerica in članica groševskega uredništva Špela Frlic je leta 2009 z Ano Duša ustanovila Pripovedovalski Variete ter pravljice in pripovedovanje postavila v središče svojega profesionalnega delovanja. Opravila je znanstveni magisterij o sodobnem pripovedovanju v slovenskem prostoru, ter objavila več strokovnih in poljubnih člankov o pripovedovanju in pravljicah. Pripoveduje samostojno in v različnih sestavih, doma in v tujini. Je redna sodelavka Vodnikove domačije, kjer jo še posebej zanima razvoj pripovedovalskih vsebin za otroke. Nekdanja špikerica Tjaša Koprivec, ki je svojo unikatno prezenco v etru burila duhove ereševih poslušalcev in podirala tabuje, je voditeljica Literarne kavarne Sanje, urednica, pesnica in nenasitna bralka. Pravljice ob različnih priložnostih še vedno z užitkom in predanostjo pripoveduje odraslim in otrokom. Andrej Fon je vsestranski glasbenik, ki je pomembno prispeval k podobi Pravljičnih ReŠetanj. Je tudi Olfamož, aktualni ali nekdanji član zasedb: Kraški solisti, Samo Gromofon, Barka tone in bele plombe. Skupaj s svojim Olfamoštvom, razširjeno zasedbo glasbenikov iz podobnih vetrov, je leta 2015 izdal album Hupam da ste dobro, ki velja za eno najbolj samosvojih, zrelih avtorskih stvaritev domače glasbene alternative. Goran Završnik je umetniški multipraktik, ki zna dobro premešati improvizirano z naštudiranim, ulično z inštitucionalnim in se ne ustraši nobenih kulturnih izzivov – zmore biti obenem organizator in nastopajoči, hkrati pa ob tem neizmerno uživati. Je igralec, glasbenik in cirkuški artist, tisti del benda Vroča župa, ki mu daje tempo, njegove glasbene spremljave pa so bile nepogrešljiv del Pravljičnih ReŠetanj. Samo Kutin igra na številne inštrumente, ki so že izginili iz vsakdanje rabe, ali pa na doma narejena zvočila, pogosto ga lahko vidimo igrati glasbilo hurdy gurdy. Vodi glasbene delavnice za otroke, ustvarja glasbo za pravljice in gledališča ter med drugim sodeluje v glasbenih skupinah Širom, Najoua, Samo Gromofon in Salamandra salamandra. Brez njega ni minil skoraj noben pripovedovalski dogodek groševske ekipe. Drago Ivanuša je priznan slovenski skladatelj, pianist in harmonikar. Njegov skladateljski opus obsega filmsko in scensko glasbo, pa tudi skladbe za komorne zasedbe, elektronska glasbila in simfonični orkester. Poznamo ga po sodelovanju v glasbenih skupinah Muskafiber, Štefbet Rifi, Hotel Ideal, Bast, Brina, Bossa ne novo, kot studijski glasbenik ali producent pa je soustvaril še glasbo na številnih ploščah drugih izvajalcev.

četrtek, 16. marec 17.30 Pravljice za smeh in srh (CD, Štihova dvorana) Pripovedujeta: Boštjan Gorenc - Pižama, Elena Volpi Glasba: Marko Hatlak Za otroke od 4. leta Elena Volpi je igralka, animatorka, prevajalka in pevka z neizmerno veliko energije. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na češki umetniški akademiji DAMU v Pragi na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče, kjer se zdaj dodatno izobražuje na doktorskem študiju. Svojo ustvarjalnost izraža z gledališko-odrskimi izvedbami, sodobnim plesom in filmom. Poje v vokalno-inštrumentalni skupini Jelení loje. Je članica igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Maribor. Boštjan Gorenc - Pižama, igralec, komik, prevajalec in pisatelj, je rojen pripovedovalec. Pripoveduje otrokom in odraslim, uživa v igri z besedami in pravi, da je slovenščina hudo mikavna in zabavna. Je prevajalec priljubljenega Kapitana Gatnika ter epskih fantazijskih romanov Georgea R. Martina. Včasih pravljico pove v rimah, včasih kar tako. S knjigo sLOLvenski klasiki 1 je v zadnjem letu postal eden najuspešnejših slovenskih avtorjev, ki ga ima rado staro in mlado. Marko Hatlak igra harmoniko od otroštva. Koncertira pri nas in v tujini, solistično in v skupinah (El-Fuego, Distango, Terrafolk …). Pred več kot desetimi leti je ustanovil skupino FUNtango in z njo prvi utiral pot izvajanju tango glasbe v slovenskem prostoru. S svetovno priznanim violinistom Stefanom Milenkovićem koncertira po vsej Evropi. Glasbenik z ognjevito, sentimentalno in vrhunsko temperamentno interpretacijo ustvarja samosvojo razpoznavnost, polno strasti in nežnosti. 20.00 S pravljico okrog sveta (CD, Štihova dvorana) Pripovedujejo: Adnan Wala (Irak), Christoph Steidl Porenta (Nemčija), Dado Kebe (Mali), Ljiljana Kiš (Hrvaška), Nagisa Moritoki (Japonska), Nandakumar Chellappan Nair (Indija), Nubia Zrimec (Kostarika/Nikaragva), Robert Riley (Velika Britanija) Glasba: Issiaka Sanou (Burkina Faso). Vsak od osmih pripovedovalcev, ki prihajajo z različnih delov sveta, se nam bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini, k zgodbam pa primaknili drobce svojega maternega jezika, verze, morda celo melodije. Za odrasle Adnan Wala prihaja iz Iraka – s starši, štirimi brati in sestro je živel v Bagdadu. Kot otrok je slišal veliko zgodb o bagdadskem življenju, minulih časih, posebnih ljudeh in dogodkih iz bližnjih krajev. V Slovenijo je prišel študirat strojništvo, spoznal je

Slovenko, se poročil, imata tri otroke. Nekaj časa so skupaj živeli v Bagdadu, ko se je začela vojna, pa so se vrnili v Slovenijo, v Šempas na Primorskem. Christoph Steidl Porenta je bil rojen v Münchnu, torej je Bavarec. Kot samostojni umetnik – zlatar, srebrokovač in restavrator žlahtnih kovin – živi v Sloveniji že skoraj dvajset let. Zgodbe in pravljice so del njegovega vsakdana; vsak izdelek, ki ga naredi, je prekovan z njimi. Kjer koli je, ga spremljajo bajeslovna bitja, za katera mislimo, da živijo le še v pravljicah. Christoph misli drugače. Dado Kebe prihaja iz Malija v zahodni Afriki. Spomni se, kako je, ko je bila še majhna, njena mama pripovedovala zgodbe vsem otrokom, ki so se zbrali na dvorišču pred njihovimi vrati. V Ljubljano je prišla pred več kot tridesetimi leti zaradi študija elektrotehnike. Z možem Ibrahimom, tudi Malijcem, sta si tu ustvarila družino. Dado je samostojna podjetnica, dejavna tudi v društvu Humanitas. Ljiljana Kiš je diplomirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu, dolga leta je bila zaposlena je kot profesorica glasbene vzgoje na osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, zdaj pa je upokojena. Njeni zbori, pa tudi ona sama, so bili za svoje dosežke večkrat nagrajeni. Strokovno znanje in izkušnje kot mentorica in svetovalka prenaša na mlajše kolege. Nagisa Moritoki je bila rojena na Japonskem. Poleg tega, da predava japonščino in predstavlja japonsko kulturo na Univerzi v Ljubljani, rada tudi poje in igra na japonske glasbene inštrumente. Pravljice vsak večer pripoveduje svojim otrokom, želi pa si, da bi jih nekoč znala pripovedovati prav tako očarljivo, kot jih je njej nekoč pripovedoval oče. Nandu (Nandakumar Chellappan Nair) je Indijo zapustil zaradi magistrskega študija elektrotehnike v ZDA. Ko je srečal Katarino iz Slovenije, svojo bodočo ženo, se je odločil, da se preseli k njej. Življenje tu se mu zdi bolj smiselno in umirjeno. Kljub vsej naglici sodobnega sveta najde veliko časa za branje, kuhanje in uživanje v čudoviti slovenski naravi. Z velikim veseljem pripoveduje zgodbe svojima hčerkama in si jih največkrat kar sproti izmišljuje. Nubia Zrimec je bila rojena v Kostariki, mladost pa je preživela v Nikaragvi. V Sloveniji živi od leta 1972. Kot lektorica za španski jezik je vrsto let poučevala na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani; zelo je uživala, ko je svojim študentom pripovedovala o kulturi in starih običajih daljne domovine. Zdaj šaljive pravljice iz Nikaragve pripoveduje svojim vnukom. Robert Riley se je pred dvanajstimi leti upokojil ter se z ženo Slovenko in hčerko iz južne Anglije preselil na Bločice blizu Cerkniškega jezera. V mestu, kjer je v Angliji živel nazadnje, je bila tradicija pripovedovanja zgodb močna in globoko zakoreninjena. To je prebudilo njegovo zanimanje za pripovedno izročilo in zato zdaj notranjske pripovedi prevaja v angleški jezik. Issiaka Sanou je tolkalec iz Burkina Fasa, ki je svoje znanje igranja na afriške inštrumente pridobival pri svetovno znanih afriških glasbenikih. Že kot majhen fantič je začel igrati na džembe in dunun. V Slovenijo se je preselil leta 2008, od takrat pa je dejaven kot glasbenik in soustvarjalec projektov, mentor bobnarskih delavnic,

korepetitor tečajev afriških plesov in plesne skupine Baobab. Redno sodeluje s številnimi slovenskimi glasbeniki in je idejni vodja tolkalne skupine Farafinslo. Petek, 17. marec 20.00 Pobrano na kup (CD, Štihova dvorana) Pripovedujejo: Anja Štefan, Boštjan Napotnik - Napo, Ciril Horjak, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Jiři Bezlaj, Ljerka Belak, Nataša Matjašec Rošker Glasba: Boštjan Gombač in Janez Dovč Za odrasle Anja Štefan je diplomirala iz slovenistike in anglistike, magistrirala iz folkloristike. Je pesnica, pisateljica in pravljičarka. Otroci in odrasli jo poznajo tako po njenih priljubljenih avtorskih slikanicah (Lonček na pike, Bobek in Barčica, Melje, melje mlinček, Gugalnica za vse, Iščemo hišico …) kot po objavah ljudskih pripovedi (Za devetimi gorami). Je ena prvih profesionalnih pripovedovalk pri nas in začetnica pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Boštjan Napotnik - Napo je bil dolgoletni sodelavec Radia Študent, glasbeni kritik, poznavalec hiphopa, bloger, kuhar in gurman, ki si vsakdanja kruh in vino služi v oglaševalskih vodah. Na festivalu Pravljice danes je nastopal kot del ekipe Za 2 groša fantazije, kot pripovedovalec in moderator pa je sooblikoval še številne druge festivalske dogodke. Ciril Horjak ljubezen do pripovedi neguje že od malih nog. Zgodbe pripoveduje s slikami. V stripu in karikaturi, ki sta njegovi glavni izrazni sredstvi, rahločutno komentira družbene in socialne razmere pri nas ter v drobnih detajlih razkriva utrinke iz sebi najbližjega sveta. Da zna prepričljivo in humorno sukati tudi besede, smo spoznali na minulih festivalih. Gabi Čačinovič Vogrinčič, profesorica psihologije, izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo, družinska terapevtka. Trdi, da »beseda je konj«, da je pomembno, kako v osebnem odnosu s sočlovekom soustvarjamo vrednote, kako se pogovarjamo, slišimo, kako si podelimo, da bi se bolje videli in razumeli ter se sporazumeli. »V odnosu s sočlovekom,« pravi, »izkusimo in ubesedimo svojo resničnost, spoštovanje, samospoštovanje, dostojanstvo in smisel.« Jiři Bezlaj je kipar, pesnik, pisatelj in esejist, ki že trideset let ustvarja v kamnu. Do upokojitve je poučeval umetnostno vzgojo na bežigrajski gimnaziji. Pravljice je včasih pripovedoval le svojim otrokom. Že nekaj let je stalni gost pripovedovalskega festivala, o grških in drugih bajeslovnih bitjih je pripovedoval tudi v Mestnem muzeju Ljubljana. Z Markom Hatlakom, glasbenikom in koncertnim harmonikarjem, pa s pripovedjo predstavlja umetnost od baroka do danes. Ljerka Belak, dramska igralka, je 22 let ustvarjala v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, nato se je pridružila ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala pa je tudi z drugimi gledališči po Sloveniji. Vsa se je posvetila gledališču, na svoji bogati

igralski poti je veliko časa namenila tudi lutkam in otroškim igram. S svojo iskrivostjo in komičnostjo je popestrila marsikatero radijsko in televizijsko igro. Je prejemnica številnih nagrad. Živi v vili Čiračara v okolici Ljubljane. Nataša Matjašec Rošker je priznana in večkrat nagrajena gledališka igralka, članica gledališkega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Poznamo jo tudi po odmevnih filmskih vlogah ter kot režiserko in scenaristko. Na festivalu je že pripovedovala otrokom, tokrat pa bo povedala eno za odrasle. Boštjan Gombač je vsestranski glasbenik, večinštrumentalist, virtuoz na pihalih, komponist, ki piše glasbo za gledališče in film. Letos je prejel nagrado Prešernovega sklada. Deluje v številnih glasbenih zasedbah in nastopa v različnih gledaliških projektih. V zadnjih letih ga srečujemo tudi v imenitnih glasbenih dogodkih za otroke (denimo pri projektu Svet je kakor ringaraja). Intenzivno je povezan tudi s pravljicami; z Anjo Štefan in Janezom Dovčem jih oživlja v okviru projekta Za devetimi gorami. Harmonikar, skladatelj, večinštrumentalist, diplomirani fizik Janez Dovč kot glasbenik, skladatelj in producent sodeluje s številnimi solisti, orkestri in ustvarjalci najrazličnejših studijskih, odrskih in gledališčih projektov. Je ustanovitelj in umetniški vodja Glasbene zadruge Celinka, trenutno pa redno deluje v zasedbah Dovč & Krmac & Mureškič, Dovč & Gombač, Zoran Predin Quartet, Brina Vogelnik & Janez Dovč in v zasedbi Jararaja. SPREMLJEVALNI PROGRAM Spremljevalni program pripovedovalskega festivala se je v minulih letih razširil v številne kraje po Sloveniji in v zamejstvo. Vključuje različne dogodke, katerih skupna imenovalca sta pripovedovanje in pripovedno izročilo. S tem želi okrepiti opaznost pripovedovanja v različnih okoljih in spomniti, da je pripovedovanje zgodb mogoče zelo naravno in nevsiljivo povezati z marsikatero dejavnostjo in jo s tem obogatiti. S primeri iz spremljevalnega programa želi festival spodbuditi pripovedovanje zgodb v krajevnih okoljih, ob različnih priložnostih in v različnih ustanovah – od muzejev do krajinskih parkov. Še več spremljevalnih dogodkov najdete na spletni strani festivala www.pravljicedanes.si. sreda, 1. marec 17.00 Bojni pohod Velike želve (MKL, Knjižnica Ig) Pripoveduje: Nataša Uršič Prisluhnili bomo indijanski pravljici Bojni pohod Velike želve. Za otroke. četrtek, 2. marec 17.30 Pravljica o Bazilisku (MKL, Knjižnica Brezovica) Pravljičarka Ana nam bo povedala zgodbo o pošasti, ki je pred davnimi časi prebivala v mestnem vodnjaku in so se je vsi ljudje bali. Pekovski pomočnik pa je zbral pogum in Baziliska premagal s posebno zvijačo. Za otroke.

petek, 3. marec 19.00 Jes pa vem za eno zgodbo (Bohačev toplar, Nazarje) Pripovedovalski večer, v katerem se podajamo v kraje Zgornje Savinjske doline. Prisluhnili bomo zgodbam iz izročila, povedanim v narečju. Organizatorji: Kulturno- umetniški klub Potovke, Zavod Poseben dan, Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva. Za odrasle. ponedeljek, 6. marec 11.00 Tolstojeve povestice (CD, Štihova dvorana, Ljubljana) Pripovedovalsko-glasbena predstava Pripoveduje: Anja Štefan Glasbena spremljava: Aleksej Ermakov, balalajka; Natalija Ermakova, harmonika Ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je poleg obsežnih del za odrasle pisal tudi kratke otroške zgodbice. Želel si je namreč, da bi bili vsi otroci pismeni, zato je na podeželju ustanovil šolo. Z mislijo nanje je med preprostimi ljudmi zbiral pripovedi, pesmi in pregovore ter jih natisnil v berilu. Tolstojeve povestice še danes berejo otroci in odrasli po vsem svetu. Mi pa jim lahko v živo prisluhnemo v izvedbi Anje Štefan. S spevnimi ruskimi melodijami bosta besede podkrepila izvrstna glasbenika Aleksej Ermakov in Natalija Ermakova. Ponovitve: 18. 3. ob 17.00. Za otroke od 4. leta. 19.00 Pripovedovanje za odrasle (MKL, Knjižnica Rudnik, Ljubljana) Ob okrogli obletnici Pripovedovalskega festivala se dobimo v pravljičnem stolpu, kjer bomo prisluhnili ljudskim zgodbam z vseh vetrov. Večer bomo posvetili knjižničarki, pripovedovalki, ljubiteljici zgodb Bernardi Meserko, ki je za zgodbe živela. Svojo življenjsko zgodbo je decembra lani žal veliko prezgodaj končala. Za odrasle. sreda, 8. marec 18.00 Vam teče jezik (MKL, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana) Pripoveduje: Barbara Kaiser Na prireditev vabimo pripovedovalce zgodb in poslušalce. Včasih smo pripovedovalci zabavni, včasih pa tudi poučni. Od vas ne pričakujemo profesionalnih nastopov, le nekaj domišljije in poguma. Če se boste odločili pripovedovati, naj bo vaša zgodba dolga približno 10 minut. Za odrasle. sobota, 11. marec 10.00 Hrast in čevelj in zgodbe vmes (Lipica) Pripovedovalsko-glasbeni pohod iz Lipice v Gropado Pripovedujejo: Špela Pahor, Kristina Menih, Marina Hrs, Aljoša Križ, Bruno Orlando, Marino Kaligarič, Nives Kaligarič, Patricija Sosič Kobal Glasba: Dean Semolič Načrt poti: Martina Ljubič Stopam po poti in srečujem zgodbe, ujete v grčo borovca, kamnito razpoko, med trave, v megleno zaveso, v sončni žarek, ki prebija temo. Prelijejo se v glasbo. Pripovedovanje v slovenskem in italijanskem jeziku. Soorganizatorji: Mestna

knjižnica Izola – Študijski krožek Drevesa pripovedujejo, LKD Izola Mari o net.te. Ob slabem vremenu se pohod prestavi na naslednjo soboto. Za družine. 11.00 Zverinice iz stripa (Kinodvor, Ljubljana) Striparsko-pripovedovalska animacija po motivih rezijanskih ljudskih zgodb Pripovedujejo: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan Striparski VJ-i: David Krančan, Andrej Štular, Kaja Avberšek Glasba: Klemen Bračko Najprej so bile Zverinice iz Rezije, zbirka ljudskih pravljic. Potem so trije striparji vsak po eni izmed zgodb naredili strip. Pridružili so se jim trije pripovedovalci in nastala je striparsko-pripovedovalska animacija s projekcijo na velikem platnu in pripovedovanjem v živo. Produkcija: KD Pripovedovalski Variete in Stripburger / Forum Ljubljana. Predstava je del programa Kinobalon, informacije o vstopnini najdete na spletni strani Kinodvora. Za otroke od 4. leta. nedelja, 12. marec 11.00 Goli mesec (Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana) Pripoveduje: Ana Duša Animacija: Matej Lavrenčič Mesec je bil velik veseljak. Cele dneve je prespal in je vstajal šele, ko je Sonce že odhajalo spat. Gledal je ljudi na Zemlji in opazil, da so vsi oblečeni, samo on nag. »Tako pa to ne gre,« je rekel sam pri sebi. In je šel h krojaču, da bi mu naredil obleko. Produkcija: KD Pripovedovalski Variete. Za otroke od 4. leta. torek, 14. marec 17.00 Duši pripoveduje: Moj dežnik je lahko balon (DC Mala ulica, Ljubljana) Prisluhnite pripovedi Ele Peroci, kam vse je Jelko odnesel njen dežnik in kako to, da se je ustavila ravno sredi parka Tivoli. Na ustvarjalnici, ki bo sledila pripovedi, si bodo otroci lahko izdelali svoj pravljični klobuk, s katerim se bodo lahko spremenili v nekoga prav posebnega. Za otroke. sreda, 15. marec 17.00 Ura pravljic (MKL, Knjižnica Šiška, Ljubljana) Pripoveduje: Suzana Horvat Perne Za otroke 17.00 Katja pripoveduje: Rdeča kapica (DC Mala ulica, Ljubljana) V prvi izdaji svojih pravljic sta brata Grimm zapisala dve različici Rdeče kapice. Tisto, v kateri lovec reši babico in Rdečo kapico, in tisto, v kateri Rdeča kapica v gozdu sreča še enega volka in ne nasede njegovim zvijačam, Pripovedovanje ene, druge in naše tretje različice bomo popestrili z oponašanjem ptic, trkanjem, glasbenim ustvarjanjem in izdelovanjem lutk. Za otroke. četrtek, 16. marec

17.00 Tina pripoveduje: Sneguljčica in sedem palčkov (DC Mala ulica, Ljubljana) Klasična pravljica o deklici, ki jo je mačeha zaradi njene lepote poskušala ubiti. Na ustvarjalnici po pripovedi bomo naredili slikanico kolaž. Pobarvali bomo pravljične junake in jih prilepili na naša narisana ozadja. Otroci, ki že znajo pisati, bodo lahko na kolaž napisali delček zgodbe, ki so si ga najbolj zapomnili. Za otroke. 18.00 S trebuhom za kruhom (Pokrajinski muzej Kočevje) Pripovedujejo: David Šušel, Jože Rugole, Anica Car, Emil Krese, Fani Debeljak Prisluhnili bomo pripovedim o pogumnih možeh, ki so za preživetje svoje družine odhajali po zaslužek v tujino. Krošnjarili so, prodajali in popravljali ure, opravljali težko delo v gozdovih, kljub trdemu življenju pa so se vseeno znali pošaliti in uživati v majhnih stvareh. Kako so živeli, nam bodo v domačem narečju povedali njihovi potomci in sokrajani. Za otroke in odrasle. petek, 17. marec 17.00 Ura pravljic (MKL, Knjižnica Šiška, Ljubljana) Pripoveduje: Maša Uran Za otroke. 17.00 Manca pripoveduje: O povodnem možu (DC Mala ulica, Ljubljana) Slovenska ljudska pravljica izvira iz Prekmurja, kjer se je dolga leta prenašala iz roda v rod. Pravljici sledi delavnica, na kateri bomo skupaj ustvarili pravo vodno kraljestvo povodnega moža. Za otroke. 17.00 Obujamo dediščino s starimi kejpi Porabja (Kulturni dom Števanovci na Madžarskem) Pripovedujejo: Marija Szvetecz in Mihály Ropos iz Porabja ter Metka Sraka, Ana Sušec in Vesna Radovanovič iz Murske Sobote Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota tesno sodeluje z zamejskimi Slovenci v Porabju. V sklopu projektnega sodelovanja Obujamo dediščino s starimi kejpi Porabja pripravlja v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem že drugi pravljični večer za odrasle in predstavitev monografije Porabje na starih slikah. Za odrasle. 18.00 Žabji kralj (Grajsko gledališče na Ljubljanskem gradu, Ljubljana) Pripovedujeta: Luka Hrovat, Mirjam Slanovec Pravljica bratov Grimm pripoveduje o žabcu, ki princeski vrne zlato kroglo, v zameno pa zahteva ljubezen. Ljubezen kot zahteva? Ljubezen kot spontano dejanje? Odgovore na zastavljena vprašanja bomo odkrivali skupaj. Dogodek iz sklopa Drobtinice resnice iz pravljične potice. Vstopnina: 3 EUR, dijaki, študenti, upokojenci 2 EUR. Za odrasle. sobota, 18. marec 10.00

Pravljična čajanka (Hiša narave, Krško) Pripoveduje: Katja Puntar Izvedba delavnice: Maja Ivanišin V starem mestnem jedru Krškega je čajnica Josipina, ki razvaja staro in mlado. Ob sobotnih dopoldnevih pa pridejo na vrsto najmlajši, ki prisluhnejo pravljicam z različnih koncev sveta. Vsak poslušalec izbere svoj najljubši lik iz pravljice in na podlagi slišanega poustvarja. Tokrat se bomo lotili izdelave lutk. Organizator: KD Fabularij in Zavod Trismegistus. Za otroke od 3. leta 17.00 Povedka o jezeru/Järven tarina (Kinodvor, Ljubljana) Pripoveduje: Jiři Bezlaj Režija Marko Röhr, Kim Saarniluoto, Finska, 2016, 75 minut, film je sinhroniziran v slovenščino. Distribucija FIVIA – Vojnik. Dokumentarni film o Finski, deželi tisočerih jezer, nas popelje na pustolovščino od bistrih potokov Laponske do jezerskega dna. Pripovedovalec poveže čudovite posnetke narave in živali skozi štiri letne čase z zgodbami, starimi verovanji in pravljičnimi bitji iz finske mitologije. V film bo otroke s pripovedjo uvedel kipar in pesnik Jiři Bezlaj. Predstava je del programa Kinobalon, informacije o vstopnini najdete na spletni strani Kinodvora. Za otroke od 6. leta. nedelja, 19. marec 11.00 Pika, slika, zgodba: Palačinkova torta (Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana) Pripoveduje: Katja Preša Animacija ilustracij: Jure Lavrin Na dogodku Pika, slika, zgodba otroci spoznavajo izbrane slikanice skozi branje izkušenih pripovedovalcev ter delno animirane ilustracije na velikem platnu. Tokrat se bomo sladkali s Palačinkovo torto švedskega avtorja Svena Nordqvista, zgodbo o torti iz palačink za mačka Findusa, ki je imel rojstni dan trikrat na leto. Produkcija Divja misel v sodelovanju z založbo Didakta. Za otroke od 4. leta. 17.00 Gozd in rezijanske pripovedke (Klub Orfej, Vrhnika) Pripovedujeta: Primož Bizjan, Polona Prosen, Mateja Gorjup Glasba: Katarina Šetinc Primož Bizjan je v naših krajih zelo dobro poznan kot gozdovnik, nekateri pa ga poznamo tudi kot izvrstnega pripovedovalca zgodb. V svojem rokavu nosi osebne zgodbe, povezane z naravo. Igralka in pripovedovalka Polona Prosen nam bo predstavila dve rezijanski zgodbi z glasbeno spremljavo Katarine Šetinc. Pridružila se nam bo še izjemna vokalistka Mateja Gorjup, ki bo svoje pripovedovanje začinila z zvočnimi atmosferami. Dogodek v Klubu Orfej (Sinja Gorica 87, Vrhnika) organizira Rada Kikelj Drašler. Za otroke in odrasle. sreda, 22. marec 17.00 Ko se babica naveliča pripovedovati … otrokom (MKL, Knjižnica Bežigrad, Ljubljana)

Srečali se bomo v krogu Kristine Brenkove. Z nami bodo pripovedke iz škatle kamišibaj in pripovedovalke, ki nas bodo razvajale s pravljicami z vsega sveta. Za otroke. četrtek, 23. marec 18.00 Ko se babica naveliča pripovedovati … odraslim (MKL, Knjižnica Bežigrad, Ljubljana) Vabljeni, da prisluhnete prigodam, ki odstirajo današnji vsakdan in v katerih najdemo veliko modrosti. Z nami bodo pripovedke iz škatle kamišibaj in pripovedovalke, ki nas bodo razvajale s pravljicami z vsega sveta. Za odrasle. sobota, 25. marec 11.00 Nabrite pravljice (Vodnikova domačija, Ljubljana) Pripovedujejo: Gregor Hribar, Darja Jeglič, Nuša Komplet Peperko, Petra Rok, Daša Ozimek, Petra Založnik, Boris Zgonc Ste že slišali tisto o uši in črvu, ki sta živela vsak na svojem otoku, dokler nista zagledala ljudi in se odločila, da si bosta preselila nanje? Kaj pa tisto o sinku debelinku, ki je pojedel celega kita? Sedem pripovedovalcev se bo skozi tehniko skupinskega pripovedovanja lotilo štirih pravljic, ki niso prav nič prijazne. Dogodek v produkciji Pripovedovalske šole Pripovedovalskega Varieteja, nadaljevalna skupina. Za otroke od 4. leta. 19.00 Skozi trnje do zvezd (Dvorana v parku, Krško) Pripovedujejo: člani Kulturnega društva Fabularij Junaki čudežnih pravljic se pogosto srečujejo z velikimi preizkušnjami in težkimi nalogami, ki jih morajo opraviti. Včasih se odpravijo celo do pekla in potujejo v nevarnosti neznano kam, da bi dosegli pravico ali povrnili tisto, kar je bilo izgubljeno. Kdo bo zmagal v bitki z zmajem in kdo prestal preizkušnje jage babe? Za odrasle. nedelja, 26. marec 11.00 Velika, tolsta trolska kokoš (Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana) Pripoveduje: Špela Frlic Animacija ilustracij: Matej Lavrenčič Skandinavske zgodbe o veliki tolsti trolski kokoši se pripovedovalka Špela Frlic ter ilustrator in animator Matej Lavrenčič lotevata s tehniko papirnate krpanke. Pripovedovalkino pripoved, na katero se v živo odziva ilustrator, s svojimi idejami dopolnjujejo tudi poslušalci, z narisanimi domislicami, ki prav tako nastajajo sproti in ki jih gledalci spremljajo na platnu. Pridite, več glav več ve in boljšo zgodbo pove. Produkcija: KD Pripovedovalski Variete. Za otroke od 4. leta. torek, 28. marec 18.00 Za devetimi gorami (Kosovelova dvorana, CD, Ljubljana) pripovedovalsko-glasbena predstava Pripoveduje: Anja Štefan Glasba: Boštjan Gombač in Janez Dovč

Pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan ter Boštjan Gombač in Janez Dovč, glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami v ljudski in avtorski godbi, so se v trio povezali pred štirimi leti: ob Anjinem knjižnem izboru slovenskih pripovedi Za devetimi gorami so posneli istoimensko zgoščenko. Od tedaj pogosto (in še vedno z veseljem) nastopajo po vsej Sloveniji. Za otroke od 5. leta in pravljic željne odrasle. sobota, 1. april 11.00 Kamniške pravljične poti: Za goro, nad vodo, vrti mlinsko se kolo … (Park pod lipami, Motnik) Družinski izlet s pripovedovanjem pravljic in obiskom starega mlina Pripoveduje in vodi: Irena Cerar Na mlinarski pravljični poti bomo raziskovali mlinarsko dediščino Motnika. To je kraj, kjer je živel Gašper Križnik, zapisovalec ljudskih pravljic iz 19. stoletja. Sprehodili se bomo mimo slikovitih ruševin nekdanjih mlinov, obiskali edini ohranjeni Krevlov mlin in kaščo na Beli ter prisluhnili pravljicam o mlinarjih. Na poti si bomo izdelali naravna zvočila in soustvarjali pravljice. Več informacij o dogodku in prijave: www.kam.sik.si. Organizatorja: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Kulturno društvo Motnik. Za družine. torek, 4. april 19.00 Plavajoča razmerja (Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana) Pripovedujejo: Tina Koščak, Katarina Nahtigal, Blanka Rihter, Ana Svetel, Lan Vošnjak »Zabrisala ga je v peč.« »A ne razumeš tega?« »Sama je hodila na lov.« »Zakaj mi je ta kraljevič tako všeč?« »Ne, nisem noseča …« Komorna zasedba pripovedovalcev, ki šolo obiskujejo že več let, vas bo potegnila v vrtinec zgodb, iz katerega se boste morali rešiti sami. Dogodek v produkciji Pripovedovalske šole Pripovedovalskega Varieteja, laboratorij. Za odrasle. Spremljevalni program festivala Pravljice danes v Mariborski knjižnici Mariborska knjižnica, ki skrbno neguje pripovedovanje ljudskih pripovedi, se s kar dvajsetimi pripovedovalskimi dogodki za otroke in odrasle pridružuje festivalu Pravljice danes. Dogodki bodo potekali po vseh enotah knjižnice med 7. in 31. marcem, natančnejše informacije in urnik najdete na www.pravljicedanes.si. URNIK PRIREDITEV V LJUBLJANI sreda, 1. marec 17.00 Bojni pohod Velike želve, za otroke (MKL, Knjižnica Ig) četrtek, 2. marec 17.30 Pravljica o Bazilisku, za otroke (MKL, Knjižnica Brezovica)

ponedeljek, 6. marec 11.00 Tolstojeve povestice, za otroke od 4. leta (CD, Štihova dvorana) 19.00 Pripovedovanje za odrasle, za odrasle (MKL, Knjižnica Rudnik) sreda, 8. marec 18.00 Vam teče jezik, za odrasle (MKL, Knjižnica Prežihov Voranc) sobota, 11. marec 11.00 Zverinice iz stripa, za otroke od 4. leta (Kinodvor) nedelja, 12. marec 11.00 Goli mesec, za otroke od 4. leta (Vodnikova domačija Šiška) ponedeljek, 13. marec 9.00–15.00 Pripovedovalski simpozij slovenskih muzealcev, za odrasle (CD, Štihova dvorana) 20.00 Tales from Northern Shores/Zgodbe s severnih obal, za odrasle (CD, Štihova dvorana) torek, 14. marec 9.00–11.00 The Orkney Islands’ Story/Zgodba Orkneyjskih otokov, za študente in izven (Filozofska fakulteta, predavalnica 15) 17.00 Duši pripoveduje: Moj dežnik je lahko balon, za otroke (DC Mala ulica) 17.00 Zlata ptica, za odrasle (CD, Štihova dvorana) 18.30 Ljudske pripovedi na ilustracijah Ančke Gošnik Godec (CD, Prvo preddverje) 20.00 Zgodbe brez meja, za odrasle (CD, Dvorana Duše Počkaj) sreda, 15. marec 9.00 Pravljice za smeh in srh, za otroke od 6. leta (SEM) 10.15 O miški, ki si je trebušček zašila, za otroke od 3. leta (SEM) 17.00 Katja pripoveduje: Rdeča kapica, za otroke (DC Mala ulica) 17.00 Ura pravljic, za otroke (MKL, Knjižnica Šiška) 20.00 Po-grošno, za odrasle (CD, Štihova dvorana) četrtek, 16. marec 17.00 Tina pripoveduje: Sneguljčica in sedem palčkov, za otroke (DC Mala ulica) 17.30 Pravljice za smeh in srh, za otroke od 4. leta (CD, Štihova dvorana) 20.00 S pravljico okrog sveta, za odrasle (CD, Štihova dvorana) Petek, 17. marec 17.00 Ura pravljic, za otroke (MKL, Knjižnica Šiška) 17.00 Manca pripoveduje: O povodnem možu, za otroke (DC Mala ulica) 18.00 Žabji kralj, za odrasle (Grajsko gledališče na Ljubljanskem gradu) 20.00 Pobrano na kup, za odrasle (CD, Štihova dvorana) sobota, 18. marec 17.00 Tolstojeve povestice, za otroke od 4. leta (CD, Štihova dvorana) 17.00 Povedka o jezeru, za otroke od 6. leta (Kinodvor) nedelja, 19. marec 11.00 Pika, slika, pravljica: Palačinkova torta, za otroke od 4. leta (Vodnikova domačija Šiška) sreda, 22. marec 17.00 Ko se babica naveliča pripovedovati … otrokom, za otroke (MKL, Knjižnica Bežigrad) četrtek, 23. marec 18.00 Ko se babica naveliča pripovedovati … odraslim, za odrasle (MKL, Knjižnica Bežigrad) sobota, 25. marec

11.00 Nabrite pravljice, za otroke od 4. leta (Vodnikova domačija Šiška) nedelja, 26. marec 11.00 Velika, tolsta trolska kokoš, za otroke od 4. leta (Vodnikova domačija Šiška) torek, 28. marec 18.00 Za devetimi gorami, za otroke od 5. leta in pravljic željne odrasle (CD, Kosovelova dvorana) torek, 4. april 19.00 Plavajoča razmerja, za odrasle (Vodnikova domačija) URNIK PRIREDITEV PO SLOVENIJI IN V ZAMEJSTVU petek, 3. marec 19.00 Jes pa vem za eno zgodbo, za odrasle (Bohačev toplar, Nazarje) sobota, 11. marec 10.00 Hrast in čevelj in zgodbe vmes, za družine (Lipica) četrtek, 16. marec 18.00 S trebuhom za kruhom, za otroke in odrasle (Pokrajinski muzej Kočevje) Petek, 17. marec 17.00 Obujamo dediščino s starimi kejpi Porabja, za odrasle (Kulturni dom Števanovci na Madžarskem) sobota, 18. marec 10.00 Pravljična čajanka, za otroke od 3. leta (Hiša narave, Krško) nedelja, 19. marec 17.00 Gozd in rezijanske pripovedke, za otroke in odrasle (Klub Orfej, Vrhnika) sobota, 25. marec 19.00 Skozi trnje do zvezd, za odrasle (Dvorana v parku, Krško) sobota, 1. april 11.00 Kamniške pravljične poti: Za goro, nad vodo, vrti mlinsko se kolo …, za družine (Park pod lipami, Motnik)

Izvedbo pripovedovalskega festivala Pravljice danes 2017 omogočata Cankarjev dom (CD) in Slovenski etnografski muzej (SEM). Spremljevalni program festivala je nastal v sodelovanju z različnimi inštitucijami. Več informacij o njihovih dogodkih najdete na povezavah s spletne strani festivala www.pravljicedanes.si. Pripovedovalski festival Pravljice danes sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Za knjižna darila se zahvaljujemo Mladinski knjigi Založbi. Medijski pokrovitelji: reviji Cicido in Ciciban, Radio Študent Program oblikujejo, vodijo in koordinirajo: Anja Štefan, pesnica, pisateljica in pravljičarka; Irena Matko Lukan in Alenka Veler, urednici otroškega in mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Pri organizaciji dogodka Zgodbe brez meja sodeluje Špela Frlic. Ilustracija: Ančka Gošnik Godec Fotografije s prejšnjih festivalov Pravljice danes: Nada Žgank, Domen Pal Spletne strani festivala: Zaš Brezar Vstopnina: 3,50 EUR za otroške prireditve v SEM 6,50 EUR za prireditve v CD 5 EUR za dogodek Zlata ptica, CD Brezplačne vstopnice za dogodek Zgodbe brez meja, CD Kotizacija za Pripovedovalski simpozij slovenskih muzealcev znaša 20 EUR. Ob nakupu petih ali več vstopnic za večerne predstave v Cankarjevem domu odobrimo 10-odstotni popust. Dodatne informacije in rezervacije za organizirane skupine: T 01 241 71 72 E hana.radovan@cd-cc.si. Nakup vstopnic in informacije Za prireditve v Cankarjevem domu: Cankarjev dom kulturni in kongresni center Prešernova cesta 10 1000 Ljubljana Informacijsko središče CD: T 01 2417 299 F 01 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic s plačilnimi karticami po T 01 241 73 00, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter po S www.cd-cc.si. Dodatne informacije: T 01 241 71 72 E hana.radovan@cd-cc.si Za prireditev v Slovenskem etnografskem muzeju (predstave za otroke): Slovenski etnografski muzej

Metelkova 2 1000 Ljubljana Nakup vstopnic in rezervacije Recepcija Slovenskega etnografskega muzeja od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 T 01 300 87 45 E trgovina@etno-muzej.si S www.etno-muzej.si Kontaktna oseba Sonja Kogej Rus T 01 300 87 50 ali 031 728 955 E sonja.kogej-rus@etno-muzej.si