2014 - png lng - png lng

10
Energy for the World. Opportunity for Papua New Guinea. Eneji Bilong Wol. Luksave Bilong Papua Niugini. PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot 2014 Namba Tu Kwata

Upload: others

Post on 31-Dec-2021

16 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

Energy for the World. Opportunity for Papua New Guinea. Eneji Bilong Wol. Luksave Bilong Papua Niugini.

PNG LNG KwataliEnvairomen na Sosel Ripot

2014

Namba Tu Kwata

Page 2: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

www.pnglng.com

Page 3: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tu Kwata 2014 I

Namba waN LNG kaGo

“Namba wan LNG kago em i wanpela bikpela samting bilong amamas na mak bilong en bai i stap long histori bilong Papua

Niugini. Dispela kantri i gat planti risos, wantaim ol save lain na ol lain bilong hatwok, bai inap long salim neturel ges i go long Esia Pasifik maket we i gat bikpela diman long planti yia i kam.”

- Peter Graham, manesing Dairekta, Exxonmobil PNG Limited

Long 11:00am, Papua Niugini taim, long 25 Me, namba wan LNG kago i kam long nupela ExxonMobil PNG Limited fasiliti, i bin lusim Caution Bay long sip Spirit of Hela long go long The Tokyo Electric Power Company Inc. long Japan. Namba wan sip wantaim kago i go kamap long hap long Jun 2.

Dispela namba wan kago i wanpela bikpela samting long histori bilong Papua Niugini na long planti tausen pipel husat i bin hatwok long divelopim dispela US$18.8 bilien Papua Niugini Likwifait Neturel Ges (PNG LNG) Projek (Projek).

Insait long 30 yia operesen, dispela Projek bai kamapim 250 bilien kubik mita ges bilong ol kastoma long ol hap insait long Esia Pasifik rijon.

Dispela em i namba eitin na las PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot na i givim ol tok save long konstraksen wok bilong Projek long namba tu kwata bilong 2014. Long taim ol wok bilong prodaksen i gohet, bai dispela ripot i kamap tupela taim long yia inap long namel bilong 2015, na bihain, bai ripot kamap wanpela taim tasol long yia.

ExxonMobil PNG Limited, wanpela han bilong ExxonMobil Corporation, i go pas long Projek long mekim wok bilong konstraksen na operesen. ExxonMobil PNG Limited i divelopim dispela Projek wantaim ol ko-vensera olsem: Oil Search Limited, National Petroleum Company of PNG (Kroton) Limited, Santos Limited, JX Nippon Oil and Gas Exploration Corporation, Mineral Resources Development Company Limited and Petromin PNG Holdings Limited, wantaim ol wanwok bilong ol.

Spirit of Hela i karim namba wan LNG kago bilong ExxonMobil PNG Limited i go kamap long Jun 2

Wokfos divelopmen

Projek i wok long helpim ol lain wokfos husat i painim wok nau bihain long ol konstraksen wok i pinis, na long wankain taim tu, i givim trening na sapot long ol lain bilong Prodaksen tim.

Namba bilong ol wokfos bilong Projek i surik i kam daun long dispela kwata taim ol konstraksen kontraka i pinisim wok bilong ol. Long pinis bilong dispela kwata, bai namba bilong wokfos winim tasol mak bilong 2,250 we long narapela kwata i bin gat 7,800. Moa long 58 pesen bilong ol wokfos tude em ol lain Papua Niugini, we i bin gat 44 pesen tasol long namba wan kwata bilong 2014.

55,000 WOKA helpim long sanapim PNG LNG Projek

Long taim ol konstraksen wok i stat, Projek i bin kisim moa long 55,000 wokmanmeri, na long 2012 namba i bin stap antap long mak bilong 21,220.

EksEkEtiv toktokEt

Page 4: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

www.pnglng.comII

“Mi amamas dispela i Projek bilong mi. Mi bilong Papua Niugini, na mi amamas olsem mi bin stap long dispela tim.” - Jenny Pisimi, Driling Ensinia, Exxonmobil PNG Limited

I kam inap nau, dispela Projek i givim moa long 2.17 milien au trening i go long ol woka insait long 13,000 trening progrem. Long komitmen bilong Projek i go long trening, em i sanapim tupela malti pepos fasiliti bilong helpim trening bilong ol konstraksen woka. Ol dispela fasiliti em Juni Konstraksen Trening Fasiliti long Apstrim eria (Hela Provins), na Pot Mosbi Konstraksen Trening Fasiliti.

Long mun Me, Projek i givim Juni Kontsraksen Trening Fasiliti i go long Hela Provinsal Gavman we ol bai yusim long givim vokesenel trening long ol sitisen bilong Papua Niugini. Long taim bilong konstraksen, ol i yusim dispela fasiliti long givim trening long ol woka bilong Projek long ol kain samting olsem kapentri, sivil konstraksen na konkriting.

Pot Mosbi Konstraksen Trening Fasiliti, i save givim intenesenel akreditet trening long ol kain kain konstraksen wok, na bai ol i givim i go long Gavman bilong Papua Niugini long Julai 2014.

Konstraksen

Long Epril 23, Projek i statim LNG prodaksen bipo long taim ol i bin makim. Long taim prodaksen i stat, ol konstraksen wok bilong Projek i pinis. Long dispela kwata, Prodaksen ogenaisesen i tekova long olgeta fasiliti em ol i pinisim long en.

Ki konstraksen i stap long Tebol 1.

Sefti, helt na sekiuriti

Gutpela sefti rekot bilong Projek i stap yet, long taim ol wok i winim mak bilong 47 miien aua na i no gat wanpela Lost Time Incident i kamap long Julai 2013 i kam inap nau.

~200 MILIEN AUA i go long konstraksen wok bilong Projek

Ol tim long olgeta sait bilong Projek i wok long strongim seif pasin bilong wok long ples wok bilong ol yet na long ol demobilaisesen wok. Long dispela taim, Projek i strongim yet stretpela pasin bilong kamapim seif wok.

Long mun Epril, 59 helt profesenel lain Papua Niugini na ol intenesenel ogenaisesen, wantaim ol lain bilong ExxonMobil PNG Limited, i bin stap insait long wanpela wan de woksop bilong Nesenel Dipatmen bilong Helt. Dispela woksop i bilong glasim ol helt inisitiv o wok long Papua Niugini.

Long dispela woksop, ol lain i bin toktok long risal bilong Integrated Health and Demographic Surveillance System, na TB (tuberculosis) na stadi bilong helt bilong ol mama na pikinini em Papua New Guinea Institute of Medical Research i bin go pas long en. Wokman long gavman i pasim toktok olsem displa risej bai helpim long kamapim helt polici long Papua Niugini. Ol lain husat i bin kamap long dispela woksop i wanbel olsem i mas gat moa helt edukesen long ol skul, sios na media long ol kain sik olsem tubekulosis na awenes bilong seksuel helt.

Long luksave long Wol Malaria De long Epril 25, Projek i bin mekim sampela presentesen na givimaut ol moskito net na mekim awenes long ol woka long pasin bilong stopim ol dispela kain sik. Long 2011 i kam inap nau, Projek i givimaut 4,300 moskito net long ol woka bilong en.

Projek i wok patna wantaim Texas Childrens Hospital, olsem na long dispela kwata, tupela dokta bilong Baylor College of Medicine i bin kam na givim trening bilong lukautim ol sik pikinini long 25 helt woka bilong Tari Hospital. Moa long 45 medikel student bilong University of Papua New Guinea School of Medicine and Health Sciences i bin kisim trening long sik bilong ol pikinini, lukautim sikman, malnutrisen, TB, HIV (Human Immunodeficiency Virus), na inpesen autpesen pedietriks.

tebol 1 – ol kontrak na bikpela wok konstraksen

kontrak kontrakta ol bikpela wok long namba tu kwata 2014

LNG Plent na Marin Fasilitis (EPC3) Chiyoda and JGC Joint Venture Namba wan LNG prodaksen na sip i karim i go long Japan.

Hides Ges Kondisening Plent na Hides Welpeds (EPC4)

CBI and Clough Joint Venture Pinisim las konstraksen wok na givim olgeta pemanen fasiliti i go long Prodaksen ogenaisesen.

Onso Paiplain (EPC5A) SpieCapag Pinisim olgeta liklik wok.

Asosietet Ges Divelopmen Kain kain Pinisim konstraksen wok long Gobe Prodaksen Fasiliti na Kutubu Sentral Prosesing Fasiliti.

Driling Nabors Drilling International Limited Pinisim wok long sikispela wel long Hides.

Pemanen Fasilitis Kompaun Leighton (PNG) Limited Klostu ol wok long edministresen bilding na sapot sevis bilding i pinis.

Page 5: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tu Kwata 2014 III

Operesen na Mentenens treni Esther Kila na Isabella Mogia long LNG Plent sait i redi long go mekim wok long hap i stap antap

Ol dispela helpim i bin kamap bikos Projek i bin givim US$3.1 milien (7.5 milien Kina) long dispela tupela yia progrem bilong Texas Childrens Hospital long wok bung wantaim patna bilong en Baylor College of Medicine. Dispela progrem i bilong helpim na kamapim gut helt bilong ol mama na stopim moa pikinini i dai long Papua Niugini.

Long hap bilong dispela komitmen, wanpela dokta bilong ol pikinini long Baylor College of Medicine i wok long helpim Port Moresby General Hospital sik nau we olgeta wik em i save lukim moa long 100 sik pikinini.

Long taim konstraksen wok i stat, Projek i sapotim ol non-gavman ogenaisesen, olsem Population Services International (PSI) long ol helt program bilong ol long ol komyuniti we Projek i wok long en. Long dispela kwata, PSI i bin pinisim helt edukesen long ol komyuniti long Hiri na Hides eria olsem hap bilong Enhansmen Komyuniti Helt Progrem. Dispela i las wok bilong Progrem em Projek i bin sapotim we i bin gat ol inisitiv olsem Wara, Senitesen na Haijin (WASH) Progrem, na Maritel Rilesen Trening kos na Seksuali Trensmited Infeksin prevensen inisitiv em ol kolim Seif Draiva. Dispela wok bung o patnasip namel long Projek na PSI i bin kamapim planti helpim long helt bilong ol komyuniti insait long Projek eria, na bai i helpim tu ol arapela populesen bilong Papua Niugini.

Wok bilong Envairomen

Long makim Wol Envairomen De long Jun 5, wanpela displei bilong Piku trausel (Pik-Nus Trausel Carettochelys insculpta) i bin kamap long Port Moresby Nature Park. Projek i gohet yet long sapotim dispela Park, na i kam inap nau, i givim pinis 670,000 Kina (US$276,040) long edukesen na baiodaivesiti progrem.

Projek i wok wantaim ol komyuniti long Kikori na ol saveman bilong marin konsevesen long 2012 i kam inap nau long was long ol dispela Pik-Nus Trausel. Na mani Projek i givim i helpim risets wok na konsevesen bilong dispela trausel, na nau i helpim long kisim wanpela Papua Niugini risets Mastas studen, Yolamie Amepou, long go pas na mekim ful-taim risets.

Projek i gohet nau long kamapim ol wok bilong Baiodaivesiti Strateji. Long dispela kwata, ol wok bin stat long sanapim wanpela risos senta we ol lain bilong Lake Kutubu Wailaip Manesmen Eria Komiti wantaim ol lokal komyuniti bai yusim. Dispela Komiti i bin tok save bipo olsem i mas gat wanpela risos senta long sapotim ol wok bilong en long lukautim Lake Kutubu Wailaip Manesmen Eria.

Ol memba bilong Lake Kutubu Wailaip Manesmen Eria Komiti bihain long ol i sainim agrimen bilong risos senta

Wanpela pos-konstraksen sevei i bin kamap long Caution Bay long painimaut impek bilong Projek long wara kwaliti na ikoloji, na bilong painimaut tu sapos ol helpim wok i bin kamap long dispela eria, i kamapim wanpela gutpela samting o nogat. Ol prelimineri asesmen bilong dispela risal bilong 2014, i soim olsem ol rip na envairomen insait long solwara i wankain yet olsem wanem samting ol i bin painimaut long ripot bilong Projek Envairomen Impek Stetmen na pri-konstraksen sevei. Dispela i soim olsem Projek konstraksen i no kamapim bikpela bagarap long dispela eria.

Long dispela kwata tu, ol i bin givim trening bilong luksave long ol gras nogut o wid long ol Apstrim eria woka na ol draiva i bin kisim dispela trening. Dispela trening i bilong mekim ol woka i luksave long Wid Manesmen Strateji bilong Projek na helpim long givim trening long ol fil opisa long putim was long ol Praioriti 1 wid. Wok bilong glasim namba faiv wid odit bilong Projek i bin pinis long mun Me na i karamapim tu asesmen bilong ol wid long Pemanen Fasiliti Kompaun long Pot Mosbi. Dispela odit i soim olsem planti ol kain kain wid i gro nabaut long Projek eria i no senis. Olgeta wid ol i painim i save gro long Papua Niugini bipo long konstraksen wok i kamap.

Namba faiv reinstetmen odit bilong Projek long 76 sait i karamapim kain kain envairomen. Dispela odit i painimaut olsem ol reinstetmen wok bilong Projek i winim tru mak, we i no gat planti sait i nidim bikpela wok long stretim bek ples, na ol wok bilong stretim bek ples i soim olsem wok i kamap gut.

Hides Weist Manesmen Fasiliti insenereta i mekim wok i go moa yet long dispela kwata, we ol i pinisim wok bilong stek emisen. Hat bilong dispela insenereta i strong moa yet na i mekim ol wok bilong en na nau ol i givim i go long Prodaksen ogenaisesen.

Page 6: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

www.pnglng.comIV

Wok bilong was na lukautim ol reinstetmen straksa long Right of Way i gohet yet

Groim ol Papua Niugini bisnis

Long taim bilong konstraksen, dispela Enterprise Centre na Bisnis Divelopmen tim bilong Projek i helpim ol bisnis long yusim dispela sans insait na autsait tu long Projek.

Ol lendona kampani (Lanco) i givim sevis i go long Projek olsem leba saplai, mentenens bilong ol ka, rentim ol bikpela masin, haia sevis na spea pats saplai. I kam inap nau, mak bilong mani Projek i spendim long ol Lanco i gro inap long 2.72 bilien Kina (US$1.12 bilien).

Ol arapela Papua Niugini bisnis tu i bin givim ol sevis i go long Projek long ol kain samting olsem trening sevis, haia long ol ikwipmen na kemp rent sevis. Long taim prodaksen i stat, Projek i spendim klostu long 11 bilien Kina (US$4.53 bilien) long ol sevis i kam long ol Lanco na ol arapela Papua Niugini bisnis.

~11 BILIEN KINA

em ol i spendim long Papua Niugini i kam inap nau

Enterprise Centre i helpim moa long 17,000 bisnis bilong Papua Niugini long taim ol i statim long mun Epril 2010. Dispela Centre em i join ventsa namel long ExxonMobil PNG Limited na Papua New Guinea Institute of Banking and Business Management. Long taim prodaksen i stat, em i givim moa long 10,000 trening de na i pinisim 322 bisnis asesmen bilong ol Papua Niugini bisnis.

Sosel divelopmen

Stat long 2010, Projek i bin sapotim ol komyuniti long moa long 240 komyuniti divelopmen sapot na ol i wok yet long ol narapela 21. Long dispela kwata tasol, ol i pinisim wok bilong stretim ol klasrum long Juni Praimeri Skul long Hides, Bisi, Veiru na Veraibari skul long hap bilong Kikori, na long ol viles praimeri skul long Boera, Papa, Lealea na Porebada long LNG Plent sait.

Long ol komitmen Projek i mekim long ol skul, Projek i givimaut 2,400 potabel sola lait long ol studen bilong Redscar Haiskul na Boera, Papa, Lea Lea na Porebada Praimeri Skul bilong ol viles i stap long LNG Plent sait. Dispela i antap long ol 2,500 sola lait i go long ol elementeri skul studen na tisa long tenpela skul long Apstrim eria long namba wan kwata bilong 2014. Ol dispela lait bai helpim ol studen husat i stap long ples we i no gat pawa long rit na pinisim skul wok bilong ol long nait.

Ol Redcar Haiskul studen i kisim ol sola lait

Na antap long ol donesen bilong dispela kwata, Projek i givim tu moa long 1,400 des long ol skul i stap long Apstrim eria na 60,000 buk na ol ektiviti pek bilong Toea buk bilong ol pikinini, i go long moa long 100 skul long Projek eria. Ol buk bilong Toea i stori long wanpela manki Toea husat i raun long kain kain hap long Papua Niugini. Ol dispela buk i helpim long tok save long ol bikpela samting olsem seifti, helt na ol kalsa stori i go long ol skul pikinini na i helpim ol tu long strongim pasin bilong ritim buk.

Narapela literesi inisitiv bilong Projek i kamapim buk ol praimeri skul pikinini bilong Papua Niugini yet i raitim na ol i kamapim dispela long dispela kwata. Dispela buk ol i kolim Kastom Stori Sene Gori (ol tumbuna stori), i gat ol stori ol pikinini yet i raitim long han bilong ol na droim ol piksa i soim ol tubuna stori bilong ol ples. Ol i bin putimaut dispela buk long Buk Bilong Pikinini laibreri bilong ol pikinini long mun Jun na ol i givimaut long ol skul long hap bilong Projek eria.

Long pinis bilong dispela kwata, Projek i bin go pas long wanpela bung long Kikori long makim Barging Route Waterways Memorandum of Understanding namel long ExxonMobil PNG Limited na eitpela wanpisin bilong ol ples arere long Kikori Riva.

Projek i givim eitpela 7-mita banana bot wantaim ol moto na ol samting bilong painim pis i go long ol mausman bilong ol dispela eitpela wanpisin. Bai ol i yusim ol dispela bot long painim pis na karim ol pasindia na kago.

Page 7: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

PNG LNG Kwatali Envairomen na Sosel Ripot Namba Tu Kwata 2014 V

Long taim Kastom Stori Sene Gori buk i bin kamap long Moro

Long taim konstraksen i stat, long wan wan kwata, Projek i save wokim sevei bilong pis long ol komyuniti long Caution Bay na Omati Riva long painimaut sapos konstraksen wok i bagarapim ol pis long ol dispela hap o nogat. Risal bilong sevei i soim olsem ol konstraksen wok bilong Projek i no kamapim bikpela bagarap long ples we ol dispela komyuniti i save painim pis.

Wokbung wantaim ol stekholda na komyuniti

I bin gat 245 fomel bung na 290 infomel bung wantaim moa long 14,200 pipel na ol 101 komyuniti long Projek eria long dispela kwata. I kam inap nau, Projek i pinisim moa long 4,500 komyuniti engesmen we i bin gat 165,000 pipel i stap long en.

165,000+ PIPEL

long 4,500 komyuniti engesmen inap nau

Ol pilaia bilong Kumul, primia ragbi lig tim bilong Papua Niugini, i bin helpim Projek long tokaut long ol skul pikinini bilong wanem ol i mas lukautim gut ol nevigesen eid na seifti long solwara. Moa long 1,300 studen na ol tisa bilong faivpela primeri na haiskul long ol ples i stap long LNG Plent sait, na ol memba bilong ol wimens grup, ol fising grup, na arapela komyuniti ogenaisesen i bin stap insait long dispela awenes bilong nevigesenel na sefti long solwara progrem. Narapela 600 pipel long ol ples long LNG Plent sait, na ol memba bilong wimens grup, fising grup na ol arapela komyuniti ogenisesen, i bin kisim ol tok save long operesn bilong ol LNG sip bilong Projek.

Projek i bin kamapim 12-pela edvokesi woksop klostu long Prodaksen i stat long dispela kwata. Stat long yia 2010, Projek i bin holim moa long 360 edvokesi woksop na go pas long ol lukluk raun i go long Hides Ges Kondisening Plent na LNG Plent sait long 6,000 bikmanmeri na ol gavman dipatmen, mausman bilong ol stekholda ogenaisesen, ol skul na komyuniti grup.

“I gat planti samting long amamas long Projek. Ki bilong ol samting i kamap gut, em bikos yumi olgeta i kam bung olsem wanpela tim, wantaim wanpela klia mak na yumi serim komitmen long kamapim gutpela nem bilong Projek na Papua Niugini.” - Decie Autin, Projek Ekseketiv, ExxonMobil PNG Limited

Konstraksen wok bilong Projek i wanpela narakain wokabaut stret we i bin gat ol gutpela na nogut bilong en, ol salens na gutpela win tu. Wanpela bikpela samting, em planti lain, bai i no inap lusim tingting hariap long ol eksperiens dispela nupela kain wok na save i bin kamap, na planti lain i bungim ol gutpela pren husat bai stap pren long laip bilong ol. Stat bilong prodaksen i makim nupela taim bilong Projek na ol pipel husat i wok long en.

Page 8: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

www.pnglng.comVI

Page 9: 2014 - PNG LNG - PNG LNG

Email: [email protected]

www.pnglng.com

Port Moresby - Project HeadquartersExxonMobil PNG Limited

Lawes Road, Munidubu StreetGPO Box 118

Konedobu, Port MoresbyPapua New Guinea

PNG LNG i wok olsem wanpela han kampani bilongExxonMobil insait long ko-vensa wantaim:

Page 10: 2014 - PNG LNG - PNG LNG