21. obletnica pekarne - program

1

program 21. obletnice pekarne

S T R N J E N P R O G R A M 2 1 . O B L E T N I C E P E K A R N E

V E Č D N E V N E A K T I V N O S T I

DATUM URA LOKACIJA PRIREDITEV 16.6. 2015 19:00 Gustaf Literarni dogodek Mlade rime MB#16 16.6.2015 20:30 Hostel Pekarna Odprta debata; To poletje potuj drugače: od turista do popotniškega

novinarja 17.6.2015 19:00 Razstavišče

Hladilnica Otvoritev mednarodne umetnostne razstave HIDE AND SEEK

18.6.2015 18:00 Infopeka Predstavitev »Začasna raba in oživljanje zapuščenih gradbišč« 18.6.2015 19:00 Zeitklub Projekcija filma PARADISE OR OBLIVION 18.6.2015 22:00 Gustaf Koncert : SATARIAL (folk black metal / industrial gothic, Rusija) 19.6.2015 19:00 Galerija K18 Umetniški performans Žige Hrena »Podoba vizije« 19.6.2015 22:00 Gustaf Koncert: MODERN DELUSION (synthpunk postpunk, Zagreb ) + THE CELETOIDS (

garage punk, Zagreb) + Eke Buba ( garage punk 'n' roll, Zagreb ) 19.6.2015 22:00 MC Koncert: ZIRCUS - elektro/rock/tribal (Sl. Gradec) 19.6.2015 22:00 Zeitklub Koncert: FART MR 19.6.2015 23:30 MC DJ MARK VAN J - drum'n'bass, dubstep, house, glitch hop (Mb) 20.6.2015 14:00 Za Gustafom Love Music, Hate War (Kunstler Gregor - Grafiti instalacija) 20.6.2015 14:00 Park THREE KINGS SOUNDSYSTEM - reggae, dub (Ce) 20.6.2015 12:00 Park IndiJanez piknik, športne aktivnosti, igre, muzika 20.6.2015 17:00 Pista Koncerti: DJEMBABE, BLUTWURST, V OKOVIH, JOHNNY GRASS BAND, POVRATAK

BRATSTVA I JEDINSTVA, PIRHALTER, MB DB 20.6.2015 18:00 Infopeka Delavnica: "Motivi KC Pekarna skozi camero obscuro" 20.6.2015 20:00 Infopeka Delavnica Časopisnega gledališča 20.6.2015 21:00 Zeitklub JAM S SKUPINO PIRHALTER IN GOSTI 20.6.2015 21:00 Garaža Intervencija: garaža 20.6. 2015 21:00 MC Letni kino: Metropolis 20.6.2015 21:00 Supernova Jam session: 20. MARMELJAD SEŠN 20.6.2015 22:45 Pista Predstava na prostem: Šlosart fireshow 20.6.2015 23:00 Gustaf Kljubing: Dub, Reggae, Ragga, Jungle, D'n'bass (DJ N Clef, DJ Deepe, DJ Hose)

20.6.2015 23:00 MC Samo ojštro - Karaoke & čaga / metal, HC, punk, metalcore, grunge

DATUM URA LOKACIJA PRIREDITEV 16.-20.6.2015 9:00 -19:00 Bukvarna Ciproš Bukvarna Ciproš vabi med knjige 16.-17.6.2015 8:00-20:00 Hostel Pekarna Potopisna fotografska razstava: TEODOR VEINGERL - PRAGA 17.-30.6.2015 Razstavišče

Hladilnica HIDE AND SEEK - mednarodna umetnostna razstava

16.-20.6.2015 10:00-22:00

Razstavišče MC NINA KNEŽEVIĆ - fotografska razstava

16.-20.6.2015 10:00-22:00

Čitalnica Pod tramom (MC)

Čitalnica izbranih knjig, stripov in revij

16.-20.6.2015 13:00 Zeitklub Čajnica, čitalnica in dobra muzika 16., 20.6.2015 16:00-

18:00 Zeitklub Predstavitev projekta: RAČUNALNIKI ZA SOCIALNO OGROŽENE

16.-20.6.2015 16:00-17:00

Pred Bukvarno Ciproš

Ura pravljic za najmlajše

2 3

Fotografska razstava NINE KNEŽEVIĆ - od tor. 16. 6. do pet. 19. 6. ob 10:00 - Lokacija: MC razstavišče, - pripravlja: IndiJanez Razstava mlade srbske fotografinje je skupek črno belih fotografij, ki vsaka zase predstavlja svojo zgodbo. Rdeča nit celotne razstave so čustva, ki jih je avtorica s fotografijo želela vzbuditi v opazovalcu.

Otvoritev mednarodne razstave HIDE AND SEEK -sreda 17. 6. 18:00 - Lokacija: Razstavišče Hladilnica, -Pripravlja: AGD Gustav

Kot posamezniki pogosto skrivamo (ang. HIDE) svoj jaz. Stvari, ki niso lepe ali prijetne pogosto ostanejo v senci. Kot rezultat razstava HIDE AND SEEK razgrinja oz. išče (ang. SEEK) in izpostavlja subjekte, ki gledalca morda presenetijo s svojo iskrenostjo in neposrednostjo, obenem pa spodbuja percepcijo sebe in drugega. V srži je subjekt kot posameznik, ki nekaj skriva (HIDE), gledalec pa je postavljen pred izziv, da skrite aspekte poišče (SEEK) znotraj sebe.

Predstavitev »Začasna raba in oživljanje zapuščenih gradbišč« - četrtek 18. 6. 18:00-20:00, - Lokacija: MISC INFOPEKA, -Pripravlja: Pekarna Magdalenske mreže

To, da je iz kakršnekoli uporabe za dalj časa izvzet del mestnega prostora, kot v primeru mirujočih gradbišč, ima za delovanje in razvoj mesta nekaj precej neugodnih posledic. Osiromašeno je lokalno gospodarstvo, povečujejo se stroški za vzdževanje komunalne infrastrukture, poslabša se družbena povezanost, mnogo težje pa je tudi vzdrževanje širšega območja okoli gradbišč, saj so prebivalci in uporabniki prostorov njegovi ključni skrbniki. Kot najbolj obetavna rešitev za mirujoča gradbišča se je v zadnjem desetletju ali dveh izkazala začasna raba prostora. Pojavi se kot vmesno stanje, dokler se ne vzpostavi predvidena nova raba, in je praviloma časovno omejena. Primeri začasne rabe prostora so pogosto primeri samoorganiziranih in skupnostno naravnanih pobud, pa naj si bo s področja kulture, športa, vrtnarjenja itn. Začasna raba tako izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na vznik in uresničitev posameznih pobud ter na dvig kakovosti in pestrosti življenja v mestnih četrtih. Predstavitev bo izvajal Marko Peterlin, arhitekt in urbanist zaposlen na Inštitutu za politike prostora (IPoP).

Projekcija filma PARADISE OR OBLIVION - četrtek 18. 6. 19:00, - Lokacija: Zeitklub, -Pripravlja: Duh časa

Jacque Fresco in Roxanne Meadows nam v filmu Raj ali opustošenje predstavita celovito vizijo družbene ureditve, ki za svoje delovanje ne bi potrebovala denarja. Z znanjem in tehnologijo bi namreč lahko že danes vsem prebivalcem na planetu zagotovili brezplačno dostojno preživetje brez pomanjkanja. Smo na planetu z omejenimi viri, uporabljamo pa zastarele metode gospodarjenja. Mar naj se še naprej oklepamo sistema nenehne gospodarske rasti in brezbrižnega trošenja, vse le zavoljo nekega namišljenega dobička? Ali smo zmožni kot družba napisati pravila igre drugače, bolj trajnostno, sonaravno, humano in pravično ali pa se bomo prepustili sicer neizogibnemu opustošenju, ki nam grozi za ovinkom? Dolžina: 45 min.

Koncert: ZircuS - petek 19. 6., 22:00, - Lokacija: MC PEKARNA, -Pripravlja: IndiJanez

ZircuS je sedemčlanska koroška elektro/rock/tribal skupina, ki obstaja že od leta 2004. Močni, glasni, na trenutke mistični, hitro spremenjlivi zvoki, ki z njihovo videoprojekcijo naredijo edinstveno stanje med virtualnim in realnim svetom. Njihove koncerte ljudje opisujejo, da so unikatni, surovi, futuristični, ki ne puščajo udeležence koncerta v ravnodušnem stanju. Lahko bi rekli, da skupina plava med elektronike a...la JUNO REACTOR, a na drugi strani pa kontro dajejo skupine kot so TOOL, NINE INCH NAILS, WHITE STRIPES...no, če res želite definirati njihov stil, vam priporočamo, da ne izgubljate časa s tem, ampak se prepustite glasbi, ki jo izražajo. Večina glasbenih novinarjev jim je raje nadela naziv, da so »nadžanrski«.

DJ: Mark van J (d’n’b / dubstep / house / glitch hop) - petek 19. 6. 23:00 - Lokacija: MC PEKARNA, -Pripravlja: IndiJanez

Mark Van J je Marko Jakopanec, Mariborčan, ki je večino svojega življenja preživel v Kanadi, kjer je tudi pričel z rolanjem muzike. Prepričal ga je nastop še ene legende mariborske DJ scene, Markoman-a. Kmalu je osvojil Slovenijo in rolal tudi z DJ-i, kot so John B, Generic, Subtone + Stalker, Markoman, Tsunami in DJ Hose. Trdim ritmom D’n’B dodaja melodiko in to odlikuje njegov unikaten stil, ki mu dodaja primesi Dubstepa, Housa in Glitch hopa.

MC PIKNIK - sobota 20. 6. 12:00, -Lokacija: Pekarniški parkec, -Pripravlja: IndiJanez

Jedača (čevapi, sir za žar), pijača, led, ročni fuzbal, pikado, badminton, slackline, muzika in dobra družba v pekarniškem parku. Dovoljena je tudi hrana in pijača v lastni izvedbi, zaželeni športni rekviziti, igre, oprema za relaksacijo (koce, stolčki, bazenčki)...

Delavnica “Motivi KC Pekarna skozi camero obscuro” - sobota 20. 6. 18:00 - 20:00, - Lokacija: MISC INFOPEKA, -Pripravlja: Pekarna Magdalenske mreže

Si že slišal/-a za pojem camera obscura? Camera obscura je predhodnica sodobnega fotoaparata. V osnovi je to škatla, ki je v notranjosti počrnjena, skozi majhno odprtino pa vanjo vdirajo svetlobni žarki. Na njeni zadnji steni tako nastane obrnjena slika predmeta pred odprtino. Na delavnici si boš lahko sam/-a naredila fotoaparat in ga v KC Pekarna seveda tudi preizkusil/-a! Brezplačna delavnica je namenjena vsem, ki jih zanimajo drugačne tehnike fotografiranja, ne glede na njihovo starost ali stopnjo fotografskega znanja.Delavnico bo izvajal EVS prostovoljec v Pekarni Magdalenske mreže, Marek Šurkala. Število mest je omejeno na 8, zato je potrebna prijava na: [email protected] ali 02 300 68 50, 041 481 246,ki jo pošljite do petka, 19. 6. 2015.

Delavnica Časopisnega gledališča - sobota 20. 6. 20:00 - 21:30, - Lokacija: MISC INFOPEKA, - Pripravlja: Pekarna Magdalenske mreže

Gledališče zatiranih je nastalo v 60-ih letih prejšnjega stoletja v Braziliji in se uporablja v gledališko-aktivistične, pedagoške in izobraževalne namene ter kot orodje za doseganje socialne pravičnosti. Na delavnici bomo spoznali tehniko Časopisno gledalšče. Namen tehnike je preoblikovati in spreminjati dnevne novice, časopise, raznolike članke, politične govore, državno ustavo, deklaracije človekovih pravic, odlomke iz Biblije in drug material v dramski performans. S postavljanjem vprašanj ‘Kaj je v člankih izpostavljeno in kaj prikrito? Kaj je v naslovu in kaj je prikazano na fotografijah? Komu so novice namenjene?’ časopisno gledališče opozarja na neobjektivnost medijev ter njihovo moč, ki je v rokah dominantnega razreda. Brezplačna delavnica bo potekala v okviru Pred-Ne-festivala Gledališča zatiranih. Delavnico bo izvajala Barbara Polajnar, sodelavka Pekarne Magdalenske mreže.

Letni kino: METROPOLIS - sobota 20. 6. 21:00, - Lokacija: MC vrt, -Pripravlja: IndiJanez

Metropolis je nemški znanstvenofantastični nemi film iz leta 1927 postavljen v futuristično urbano okolje, ki se ukvarja z razkolom med delavskim razredom in upravitelji v kapitalizmu, kar je bil pogost motiv znanstvene fantastike v obdobju vrhunca Weimarske republike, ko je film nastal. Metropolis je z leti zaradi prikazovanja vedno aktualnega razrednega boja in svoje ikonične podobe pridobil kultni status in se smatra za enega od mejnikov znanstvene fantastike. Šlosart fireshow - sobota 20. 6. 22:45, - Lokacija: Pista (Pekarna), -Pripravlja: Skupnost Pekarne

Ognjevit umetniški spektakel na prostem pod taktirko Roka Capudra. Več: https://www.facebook.com/slosart.metalart

Samo ojštro: KARAOKE & ČAGA - sobota 20. 6. 00:30, - Lokacija: MC Pekarna, -Pripravlja: IndiJanez

- Karaoke - po japonsko - “prazen orkester”, po MC standardih pa vokalno-umetniško-zabavljaško-performativna IndiJanez veščina - tudi množična.- Čaga ostrih riffov, trdih ritmov, hitrega tempa, glasbenih zvrsti z “jajci”. Metal, HC, punk, metalcore, industrial,...

Koncert: MODERN DELUSION (synthpunk postpunk, Zagreb ) + THE CELETOIDS ( garage punk, Zagreb ) - petek 19. 6. 22:00, - Lokacija: Gustaf, - Pripravlja: AGD Gustaf

Zagrebški trio Modern Delusion igra hiter, glasen in agresiven synth-post-punk temačnih podtonov. Zasedba se v besedilih posveča bizarnim in okultnim dogodivščinam, te pa združuje s kritičnim pogledom na razosebljenost delavskega vsakdana v razpadajočem industrijskem mestu. Goran Lautar (kitara), Dirt Sleeze (bobni) in Darija Turina (sintentizator) skupaj muzicirajo od leta 2013. V zvoku skupine Modern Delusion lahko prepoznate vpliv zasedb Devo, The Units in Dickies ali pa se enostavno prepustite njihovemu naspidiranemu rokenrolu.

Koncert: SATARIAL (folk black metal / industrial gothic / RUS) - četrtek 18. 6. 22:00, - Lokacija: Gustaf, -Pripravlja: AGD Gustaf

Ruska folk black metal skupina Satarial, ustanovljena že davnega leta 1989 kot A.M.S.G. (leta 1993 preimenovana v Satarial).

21. obletnica pekarne 21. obletnica pekarne

Koncert: Djembabe, Johnny Grass Band, Povratak bratstva i jedinstva, Pirhalter, MB DB, Blutwurst, V okovih - sobota 20. 6. 17: 00, - Lokacija: Pista (Pekarna), -Pripravlja: Skupnost Pekarne

Avtohtoni pekarniški bandi raznolikih žanrov.

Med knjige v Bukvarno Ciproš - od tor. 16. 6. do sobote 20. 6. 9:00 - 19:00, - Lokacija: Bukvarna Ciproš , -Pripravlja: Bukvarna Ciprpš

Bukvarna Ciproš vabi med knjige. Med 17. in 18. uro bo potekala ura pravljic za najmlajše pekarnarje.

4 5

Po klePetu z Bojanom jerkovićem zvanim Čiko - o zasedBi Pekarne in oBdoBju Pred tem

zasedBa Pekarneso ustanovili društvo AGD Gustaf, s katerim so lahko organizirano nastopali proti oblasti. V tem času je nastalo tudi radikalno ekološko društvo Društvo prijateljev delfi-nov, ki je skupaj z AGD Gustaf pred-stavljalo zvezo in zametek Magda-lenske mreže.Glvni akterji od Placa do Pekarne so bili: Raca, Hedl, Muzek, Marko Derganc, Čuna, Kos od starejše generacije in mlajša generacija Bula, Franca, Urko, Hans, Čiko in morda še kdo, ki smo ga morda po-zabili.V Placu je nastala ideja o zased-bi 1. nadstropja stavbe in hkrati pritisk na občino s povezovan-jem različnih družbenih gibanj po Sloveniji. Zbrali so več kot 30 skupin, posameznikov in društev, ki so tvorili Magdalensko mrežo (MM) in je služila kot “težji” argument zasedbe vojašnice ob Magdalen-skem parku.Ideja je nastala na osnovi dejstva, da je občina že imela v načrtu, da bi vojašnica bila namenjena kul-turi. Tako so si alternativci skupaj z občinarji ogledovali prostore, se slikali za medije in podobno, ven-dar je alternativcem bilo vedno bolj jasno, da so načrti občine v oblakih in da še dolgo ne bo real-izacije obljub.Da bi se informirali o delovanjih urbanih kulturnih con, so se celo odpravili na izlet na Dunaj v Wuk skupaj s predstavnikom občine, Andrejem Verličem, sami pa še več squatov v Evropi. To jim je omog-očilo, da so izkoristili pozitivne informacije in ideja o zasedbi zorela. Začeli so tudi s protestnimi akcijami, prvi takih je bil glasbeni festival Hasta la Victoria Siempre na Trgu Svobode v Mariboru leta 1993. Trg je bil napolnjen, kar je bilo presenečenje za organizatorje. V tem času se je zgodila tudi Me-telkova, čeprav je mariborska ide-ja nastala že prej in neodvisno od tega dogajanja.

Magdalenska mreža se je v nekem trenutku povezala tudi z vodstvom MKC-ja in so se podredili instituci-ji. Zasedba zato ni bila več v okvi-ru MM, temveč so se za to odločili samo predstavniki dveh začetnih

društev (AGD Gustaf in Društvo pri-jateljev delfinov).

Zasedba je bila strateška poteza. Javno so nakazovali, da bodo zas-edli prostore ZPM in preusmerjali pozornost javnosti in občine na tisto lokacijo (npr. deljenje letakov pred občino), vse pa je bilo priprav-ljeno na zasedbo Pekarne. Imeli so precej dober support nekaterih novinarjev na Večeru, kar je pripo-moglo k lažjemu obveščanju in osveščanju.Sandi in Čiko sta en teden pred zasedbo preplezala zid in čez vhodno strešico splezala skozi okno v prvem nadstropju. Preverila sta, ali je v stavbi voda in elektrika. Vse je bilo v slabem stanju, ampak je delovalo. Tam sta tudi prespala, naslednji dan sta se lotila menjave ključavnic. Na dan zasedbe so se pripeljali s katrco, eden je čakal že pri kapiji, ki jim je odprl vrata in zapeljali so se noter. Vratar je bil Zagi, v katrci pa so bili Sandi, Bor-na, Marko Lesjak in Čiko. Katrca je bila Sandijeva.Vrata za pešce so pustili odpr-ta, računali so tudi na takratno zakonodajo, ki je velevala, da če je nekdo več kot 24 ali 48 ur v nekem prostoru, ga ne moreš preprosto deložirat. Novinarje so obvestili takoj ob zasedbi. Obveščanje je takrat potekalo bolj z osebnimi obiski, saj ni bilo mobitelov in interneta. Dva dni po zasedbi je prišel na obisk predstavnik občine Verlič, ki je nekako pomirjevalno povedal, da naj ostanejo, samo naj se ne širijo še v ostale prostore Pekarne.V upravni stavbi so živeli kar nekaj mesecev. Vmes so hodili domov na obiske, WC so koristili v Magdalen-skem parku.Začeli so tudi s programom Poletje 1994 - koncerti, razstave,... “Alter” scena je v tistem času sicer zahaja-la v MKC in Štuk, medtem ko se je programov v Pekarni udeleževalo vedno več ljudi.Večje dogodke so izvajali v vojaški jedilnici, ki je bila največji pros-tor (pritličje, kjer je kasneje imel prostore Zel). Na prvem koncertu

so nastopili Black Drek z obiskom okoli 30 ljudi. Ozvočenja ni bilo.

Kmalu po zasedbi se je za urejanje (neoziraje se na nasvete občine) MC-ja odločil Ploj, ki je delal na Maršu, pridružil se mu je še Virtnik.Wenzel in Kovačič sta za zasedbo zvedela iz časopisa in se odzvala na poziv in zasedla Hiško.

Organizacija je bila takrat precej dobro zastavljena. Imeli so redne sestanke in izvoljenega koordina-torja. Koordinatorja Magdalenske mreže po zasedbi sta bila najprej Janez, nato Borut Wenzel. Kordina-torji od nastanka MM pa do zased-be pa so bili Sandi, Čiko, Sašo in Mira.Prvi javni prostori so bili v upravni stavbi. Bilo je nekaj zasebnih pros-torov, kuhinja, Bulin metal klub, balkan kafe, Pirate klub. Prireditve so se odvajale tudi v Parku. Imeli so tudi TV sobo, kjer so na foteljih gledali nogomet, poročila. Bila je okno v svet.Klet upravne stavbe je bila že takrat že neuporabna, saj jo je na-jedala vlaga in plesen, včasih pa je menda služila kot strelišče za zračne pištole.Na začetku je bilo v Pekarni okoli 20 stanovalcev, ki jim bivanje ni bilo eksistenčnega značaja, vendar so tam vztrajali zaradi same zased-be. Kasneje je se populacija živečih v Pekarni zmanjšala na samo nekaj, kar dandanes preseneča naključne mariborske alter-turiste iz tujih squatov, saj je praksa, da se squati

objavljeno v občasniku indijanez št. 2

Po vojski v Ljubljani in Sremski Mi-trovici je študiral računalništvo, ki ga je opustil, saj je dobil službo v Birostroju, kjer je kot strokovnjak za telekomunikacije in programer služboval 4 leta, po propadu pa je postal pomemben mariborski ak-tivist in eden od ljudi, ki so zasedli Pekarno. Čiko je tudi glasbenik, končal glasbeno šolo, med drugim tudi pred časi nastopil v MC-ju, nikoli pa se ni trajno vezal na nek bend.

S prijatelji je zahajal v MKC-ja na Orožnovi, družili pa so se v pros-torih pod Zvezo prijateljev mla-dine (ZPM), ki so mu po domače pravili “Plac” ali Gustav, saj je v zgradbi prej domovala Osnovna šola Gustava Šiliha. V Placu je bil tudi občasni klub, ki so ga kasneje ukinili, ostali pa so prostori za vaje in druženje. V teh prostorih se je začela razvijati neka “scena”, ki so jo glasbeno predstavljali bendi V Okovih, Satirical Poem, Decatholi-cize, Purgatory,…Pred tem pa so mariborsko sceno obeleževali: Bož-jast, Masaker, CZD, P.U.J.S., Soft and Simple, Anarchcronicz,…Scena je v tistih časih bila bolj lokalno orientirana in ne po zvrsteh glasbe, kot je danes. V tis-tih časih so se začeli na neformalni ravni povezovati z ljubljansko punk sceno, še bolj pa s koprsko metal sceno.Hitro je ZPM mlade v Placu začel vedno bolj omejevati in leta 1992

1990 - 1994

zasedBa

ostali Prostori

Punker Hans

kot Ga vidi said BeŠlaGić

NASLOVI ČLANKOV ČASNIKA VEČER


naselijo s kreativnimi ljudmi.MC je začel funkcionirati že nekaj mesecev po zasedbi, na začetku je zgledal kot labirint, saj je bilo v njem ogromno predelnih sten, ki so se kasneje porušile. Pri dvorani Gustaf je bil na začetku manjši klub v prostoru, kjer so sedaj sanitarije in predprostor in ne v prostoru, kjer je sedaj backstage ter prostor za vaje. Do materialov za obnovo so prišli predvsem z donacijami. Prvi donator je npr. bila Zveza borcev z barvami, elektro materialom. Sim-patizirali so z dejavnostjo Pekarne, vse do danes. Obnova Gustafa je trajala do oktobra 1994 in prvi do-godek istega meseca je bil Hasta la Victoria Siempre 2. Oder je bil ob strani, ne tako kot danes. Hiška se je tudi kmalu uredila in je veljala za najbolj domiselno urejen pros-tor. Skate hala (Hladilnica) je bil tako velik prostor, da je bil prevelik zalogaj, da bi se ga kdo lotil in so se leta 1996 skejterji sami domislili, da jo uredijo z rampami. Na začet-ku so bili organizirani, kasneje je navdušenje minilo. V tej dvorani so se kasneje začeli odvijati več-ji rave partiji, ki so jih na začetku organizirali Avstrijci in Hrvati, kas-neje tudi v slovenski organizaciji. Teater za voglom sta odlično ure-dila Bruno in Zvonko, ustanovili so tudi gledališko skupino (menda ji je bilo ime Češnjev cvet), vendar lastna produkcija ni ugledala luči dneva. Nekaj programov pa je tam izvajala PMM (jam sessioni, pred-stave, monokomedije, koncerti).V tistem času so bili Plenumi upo-rabnikov vrhovni organ anarhične ureditve Pekarne. Čiko se je spom-nil primera, ko je Ploj po Pekarni za nasilnežem norel z motorko . Skup-nost mu je izrekla opomin, ki ga je sprejel kot resno svarilo.V poznih 90ih so se v Pekarni od-vijali tudi večji dogodki - Levi’s rolls tour in snowboard show, ki se je kasneje premaknil pod Pohorje. Kup snega so navozili v sredino Pekarne, kjer so naredili odskočno rampo.Največji problem pri zasedbi squa-ta ni bila samo elektrika in voda, temveč problematični obiskoval-ci, ki so v Pekarno začeli prihajati samo zaradi provociranja sicer mirnih rednih obiskovalcev. Takrat je v mestu bilo več organiziranih band, katerih se je Pekarna morala ubranit z lastno organizacijo var-nostne službe.

Osebe, ki so zasedle Pekarno, še vedno občasno pridejo na obisk in niso hladne do dogajanja v Pekarni. Večina jih je sicer uspešnih na svo-jih področjih (mag. atomske fizike, funkcionar na sodišču, arhitekt,...).Še eden od pomembnih prostorov v Pekarni je bil fast food JACKQUES, ki ga je vodil underground gostinec Raca, saj se je ves čas svojega dela gibal v tej sceni - Plac, Novinarski, MKC, Pekarna. Pripeljal si je od-služen kontejner (menda je nekega turškega kamionarja zadela kap in je kontejner s prikolico 20 let ostal na polju). Raca je bil znamenitost Maribora in Pekarne, kot persona, znamenitost pa so bili tudi njegovi hamburgerji in pasulj.

V Lubadarju je bila pred časom tudi Čajnica Lubadar, ki se je navezova-la na kasnejšo Bukvarno. Vodil jo je Janez, ponujala je čaje in šnopsek.

Na južni strani Lubadarja je nekaj časa bil tudi Twin Peaks, ki ga je vodil Gogo. Vrtela se je hadcore techno glasba, prostor pa je precej spominjal na amsterdamske coffee shope.

Kot zanimivost: ena izmed sob v upravni stavbi je bila sprva Center za kreganje, pod okriljem Kunta. Imela je tudi uradne ure. V njej si se lahko skregal z upraviteljem in nemalokrat, so se kregali samo zaradi tega, ker jim ni bilo do kreganja.

Kasneje so v Upravno stavbo začeli prihajati neznani zunanji ljudje, ki so na začetku obljubljali zanimive vsebine, dejansko pa so začeli izv-ajati dejavnosti, ki se jih je Pekarna sramovala. A orodja za odstran-itev le-teh ni bilo. Npr. en prostor je postal popolnoma komercialen kafič, kjer so stregle punce zgoraj brez. Teh so se skozi čas komaj reši-li, saj so jih vodili nasilneži.

Znamenitost v Pekarni je tudi znak/skuptura na Gustafu, ki je nastal ob obisku avstrijskih umetnikov v Mar-iboru, predvsem v Pekarni. Obisk je organizirala Vanesa Cvahte (v tis-tem času pa kustosinja v Gradcu). Znak sestavlja puščica usmerjena v kanal za popravilo avtomobilov. To je bil prvi spomenik pri nas po nastanku Slovenije. PMM je names-to plamenov dodala klasje v znak spomina na ex-Jugoslavijo.

RAMIZ DERLIČZBRANI ČLANKI PRETEKLIH ŠTEVILK O PEKARNI

6 7

vodil skupaj s Plojem, ki pa se je kasneje odločil za zasedbo obra-ta Pekarne (današnji MC). Kasneje (po kakšnem mesecu) sta prišla še Borut in Janez, Ploj je odstopil del MC-ja Borutu in nastala je Hiška.

Poleg Balkan kafeja si je Društvo prijateljev delfinov uredilo čitalni-co, ki je po odhodu Čika v Gustaf in Sandijevi manjši aktivnosti (zaradi naraščaja) počasi razpadlo in je v njihovih prostorih nastal Zen bu-dizem. V upravni stavbi je kmalu zavladala anarhija, vlomi, kraje. Po tem se je leta 1995 začela tudi ob-nova in po tem si je prvi prostore uredil Janez s pisarno Magdalenske mreže.

Zanimivost upravne stavbe je bila tudi TV soba, kamor je prvo tel-evizijo prinesel Osonkar (takratni Maršev novinar). TV soba je bila takrat zelo dobro obiskana, saj se je dan po zasedbi začelo svetovno prvenstvo v nogometu.

Po teh začetnih mesecih se je Marko umaknil zaradi študija, ven-dar je vseeno sodeloval do leta 1996 v prostorski komisiji, po zaposlitvi pa je Pekarno obiskoval le še kot obiskovalec.

Marko je imel mirovniško logiko, po kateri je vojašnice dovoljeno zase-dat ne glede na zakonodajo. Še posebej, če se militantna zamenja s kulturno vsebino. Nikakor pa ne bi zasedli kakšne zasebne lastnine.

Prebivalci v skvotu niso bili zažele-ni, saj se je na Metelkovi (Lovci, Channel Zero) izkazalo, da so pro-store uporabljali posamezniki, ki so tam bivali samo zaradi zastonj

...s skvoterjem na kolesuO ZASEDBI PEKARNE...

dokler nista približno 1992. leta Marka poklicala Čiko in Sandi, ki sta imela idejo, da bi ustanovili mrežo po vzoru Mreže za Metelkovo. Ko sta mu pojasnila še, da imata idejo za zasedbo konkretnega vojaškega objekta, sta v njem zbudila staro željo in je bil seveda takoj za.

Društvo prijateljev delfinov in Gustav sta bili dve organizaciji, katerih člani so tvorili prve skvot-erske linije. V društvu je bil Marko predsednik nadzornega sveta, vanj pa je vstopil na pobudo Sandija in Čika. Že takrat je, kot zagrizen računalničar, uspel vzpostaviti BBS (Board Bulletin System, predhod-nik sedanjih spletnih strani in In-terneta), ki je tekel preko modema in so zaradi tega nemalokrat bili deležni nejevolje soseda s katerim so si delili telefon (takrat imenovan “dvojček”), saj so precej časa zase-dali telefonsko linijo. Že takrat so uspeli tudi pridobiti za tiste čase precej velika razpisna sredstva od REC-a, npr. 2000 USD za ekološko čitalnico, s katerimi so si uredili prostore v prostorih zasebne hiše na Studencih na Pušnikovi ulici in kupili računalnik (PC 386), ki je kasneje služil tudi v v Pekarni. Društvo je organiziralo tudi razne stojnice. Eno takih na Štuku med koncertom v organizaciji Gustava, kjer so propagirali zaščito delfinov in problem tuninih konzerv, kjer se

velikokrat znajde tudi meso delfi-nov.

Po enem letu je zmanjkalo denarja za najemnino in trenutek zasedbe je bil kot naročen, saj so načrtovali selitev prostorov društva.

Metelkova je bila zasedena leta 1993 in zasedba Pekarne je bila v tistem času po vzoru Metelkove že odločena. Skvoterji so bili za tisti čas simbol zahoda in napredka, saj so že pred tem obiskovali skvote


Marko je bil kot 15-16 letnik član Mirovnega gibanja in Gorazd Zupan ga je potegnil v ZSMS (Zveza so-cialistične mladine Slovenije). Tam se je spoznal s Sandijem in kasneje preko njega s Čikom. Takrat je bila njihova pozornost osredotočena na civilno služenje vojaškega roka, saj je še vedno veljala obveznost služenja v JLA (Jugoslovanski ljud-ski armadi).

Po tem je Marko šel v vojsko in študirat v Ljubljano, vendar je v glavi ostala neka hipijevska ideja, da bi enkrat lahko zasedli vojašni-co. S prijatelji je organiziral enega največjih shodov ob napadu ZDA na Libijo na Trgu svobode v Maribo-ru. Zbralo se je okoli 1000 ljudi, ki so jih zagotovili tudi z mobilizacijo dijakov in klicanjem ravnateljev na srednje šole. Ideja o zasedbi vojašnice pa je še zmeraj plavala v oblakih, brez realne osnove, vse

ZASEDBA in VSEBINE

so bili zmenjeni okoli dvanajste opoldne kar v Pekarni. Marko je predhodni večer gostil pesnika iz ljubljanskega kluba Bunker z Me-telkove. Pesniku je Marko malo zameril, ker ni hotel z njim v Peka-rno. Z zamudo (ne samo zaradi pesnika, temveč tudi zvitega alu-minijastega kolesa) se je pridružil Sandiju, Čiku, Zagiju, Hansu, Borni in pokojnemu Krki.

Pomembna zanimivost prostorov je bila delujoča elektrika. Prvo delo pa pometanje prve stavbe, saj se je na tleh nabralo nekaj centimetrov

DRUŠTVO PRIJATELJEV DELFINOV

po Evropi. Eden od pomembne-jših razlogov je bil tudi dolok Mestne občine Maribor, da v prihodnjosti na-meni območje Pekarne mladin-ski kulturi. Vendar si ver-jetno niso pred-stavljali takšne kulture ;-) Zaradi bliža-joče se zime so zasedbo tempirali na drugo leto - 16.6.1994, ko je bil zavestno izbran dan zač-etka počitnic.

Na dan zasedbe

“Pokazati resnost, očistiti več let zaraščen park, predvsem zavarovati vsa vrata, privabiti nove ljudi in prostor napolniti z vsebino, so bile naloge prve mesece.”

“Škatla mojih otroških voščenk, ki jih prinesem s sabo, nastavim na polico in na okenski okvir zapišem par srčkov, se kmalu spremeni v iskan objekt. V nekaj dneh stene krasijo neskončne freske in slogani.”

PREBLISKI


prahu. Prvi dan je v Pekarni prespa-lo in s tem branilo zasedbo petna-jst do dvajset mladih.

Mladi skvoterji niso imeli poseb-nega strahu pred oblastjo in so ve-selo mahali policiji s papirjem od Občine, kjer je pisalo, da je območ-je namenjeno mladinski kulturi in da samo izvajajo program. Seveda so upali, da se bo zgodilo nekaj podobnega kot na Metelkovi, okoli katere je bila zelo pozitivna medi-jska klima. Žal mediji Pekarni niso naklonili tako veliko pozornosti, zaradi česar so bili skvoterji precej žalostni.

Približno en teden po zasedbi sta prišla v Pekarno Raus (takratni predsednik izvršnega sveta mar-iborske občine) in Verlič. Marko je poskrbel za glasbeno podlago sestanka - na gramofonu je pred-vajal Zbor ruske armade. Skvoterje je predstavljalo okoli 15 mladih pankerjev in “vodstvo”. Občinarji so jih želeli prepričat o nevarnosti prostorov in kaj če se bo kaj zgodi-lo, vendar so skvoterji odločno povedali, da to ni razlog, da ne bi tam ostali. Občinarji niso grozili, da bodo izpraznili prostore ali kaj podobnega. Včasih je na obisk priš-la tudi policija in če so bila vrata stavbe odklenjena, so prišli do Balkan kafeja, morda koga popisa-li, vendar ni bilo nobenih sankcij. Včasih je bilo tudi tako, da so se skvoterji v stavbo zaklenili in je policija od zunaj trkala, vendar so jim osebne dokumente ponudili zgolj skozi okno.

Prvi mesec ali dva se je v tej stavbi marsikaj dogajalo. Najbolj popular-en je bil Balkan kafe, ki ga je vodil Pupin (kasneje prostori Alpinistov). Kolikor se spomni, je Pupin bar

prostora, ne zaradi vsebine. Kljub temu je skozi zgodovino Pekarne nekaj ljudi daljši ali krajši čas v njej vseeno bivalo (Gogo, Splin-ter, Borut, Dolores, Janez, Bruno, Raca,...).

Po Markovem bo Pekarna izpolnila njegova pričakovanja, ko bo ob-novljena in bo doživela vsebinski razcvet. Pomemben je zaključek metamorfoze iz vojaškega v kul-turni objekt. Tudi akterji, ki so dalj časa pri tej zgodbi, rabijo neko var-nost.

Gustaf in MC delujeta najbolje, ko nista vpeta v neke višje institucije. To se posebej dobro vidi pri Gus-tafu, ki sedaj, ko ni več pod PMM, funkcionira najbolje. MC je zaradi samostojnosti edini zagotavljal vsebine, ko je povsod drugje bila tema. Zato je neprimerno sploh razmišljati, da bi en javni zavod lahko upravljal vsebine, kot so Bukvarna in klubi.PO PRIPOVEDI MARKA: RAMIZ DERLIĆCITATI IZHAJAJO IZ MARKOVEGA ČLANKA -

“Mesto drugačnosti ne zna ceniti in po vaško golta globalne kulturne produkte. še danes ne razume dobro, da je Pekarna eden izmed 30 kul-turnih centrov v Evropi svoje vrste. Pekarno JE kot fenomen evropskega formata, v tem okolju enoumja v medijskem prostoru, kjer se prekmalu bojim populizma in kulturne slepote v smislu označitve »nepotrebno«, treba še to-liko bolj skrbno varovati in ščititi. Nič čudnega ni, da tisti ki ustvarjajo v Pekarni še zmeraj razmišljajo zased-niško in radikalno drugačno. Na srečo.”

PREDHODNO OBJAVLJENEGA V ALT.ZINU št. 13 pod naslovom “ŠE POMNITE TOVARIŠI”.

8 9


MISLI S PLENUMA PEKARNEIzSEKI DEBATE O TEM ALI NAJ SE PEKARNA PRENOVI..

“ RAJE DELAM S PODGANAMI V PRAHU BREZ STRANIŠČA KOT

PA NIKJER.”

“ OBNOVA IN PRENOVA STA DVA RAZLIČNA POJMA.”

“ V DRUŽBI LJUDI Gre VSE. ČE PA JE PRAVILNIK

NEŽIVLJENSKI JE PAČ TREBA PRAVILNIK SPREMENIT.”

“ MI DELAMO MUZIKO, UMETOST USTVARJAMO, VSAK

DAN, NE PRODAJAMO PIVA MLADIM.”

“ KAJ SPLOH POMENI OBNOVA, ČE NI ZAGOTOVIL,

DA SE UPORABNIKI VRNEJO IN USTVARJAJO.”

“ ČE NAM JE USPELO 19 LET DRŽAT VSE, NAM BO

TUDI NAPREJ, NE MOREMO V OBNOVO, ČE ENI NE BODO

MOGLI NAZAJ.”

“ RABIMO NEKA DA ŠČITI KULTURNIŠKE INTERESE NE

PA PRIVATNIŠKE..NE PA DAMI HODI TU INŠPEKCIJA, KER

MAMO JAM SEŠNE ODPRTEGA TIPA”

“ PA OD KDAJ SE V PEKARNI SPRAŠUJE KAJ LAHKO IN KAJ NE? ČE TE KAMERE MOTIJO,

JIH VRŽI DOL PA JE.”

“ PROGRAMSKI SVET NEKAJ LOBIRA OKOLI IN KLICARI KAR

MENI POMENI, DA OČITNO NISO PRIČAKOVALI, DA BOMO TU IMELI RAZLIČNA MNENJA.”

“ POL PA BO VSE FENSI PA POD KLJUČEM..PEKARNA SO

ODPRTA VRATA.”

“ TREBA SE JE ZAVEDAT, DA JE NOTRANJA RAZBITOST

IDEALNA, DA NAS OD ZUNAJ POHODIJO.”

“ MORAMO OSTATI AVTONOMNI, ODSOTNOST POLICIJE, PODOBNO KOT

UNIVERZA.”

“ KDO NAM GARANTIRA, DA ČE OBČINA REČE DA IN SPREJME NAŠE POGOJE, DA TO POTEM

NE BO DRUGAČE?”

“ PA KAJ PRAVITE ZDAJ GRE ZARES? NON STOP GRE

ZARES!”

“ OBČINA BI NAJ ZAGOTOVILA NADOMESTNE PROSTORE,

SAMO JIH JE OMEJENO ŠTEVILO, KAM NAJ GREMO

POL? TAK VEMO KDO BO PRVI NAGNAN. IN KDO BO JAMČIL, DA SE BOMO LAHKO VRNILI?”

“ DOBILI BOMO GENERIČEN OBJEKT PO NEKIH PRAVILIH DRUŽBE, PO NJIHOVI MERI.

JAPI KULTURA SI BO TU KLAMFALA NEKE PROJEKTE.”

“ PRVA ZGRADBA JE OBNOVLJENA TAK, DA ŠE

MAČKA NE UPA NOT SCAT.”

“ PEKARNA JE MENI LAJF. NE HODIM JAZ 8 UR MALO TIPKAT

POTEM PA DOMOV.”

“ČE STE SKEPTIČNI DO MKCJA, PA NAREDIMO SVOJEGA

UPRAVLJALCA.”

“V NAJVEČI KRIZI SE SPRAVLJAJO REŠEVAT

PEKARNO...”

“ OBNOVA SE MI NE ZDI PROBLEM, PROBLEM JE

UPRAVLJANJE.”

“ ONI SE SPLOH NE ZAVEDAJO KAJ SE TU DOGAJA, DOKLER

POL TEGA VEČ NI.”

“ ČE BOMO REKLI NE, BODO ONI TO VZELi KOT DA STVAR

PREPUŠČAMO PROPADU.”

“ JAz MISLIM, DA RABIMO SANACIJO, NE PA TAKE

GROMOzANSKE PRENOVE.”

“ KAKO NAJ BOM zA OBNOVO, ČE TO POTENCIALNO POMENI, DA GLASBENIKOM OBRAČAM

HRBET, KER MOGOČE NE BODO MOGLI NAZAJ ALI PA NE BO USTREZNIH PROSTOROV?”

“ JA OK BOMO PEKARNO ZASKVOTALI NAZAJ, SAMO ZDAJ TI MENI POVEJ - TAM

KO JE K.U.R.C. SO PLANIRANE STOPNICE. KAK NAJ

ZASKVOTAM STOPNICE?”

“Žal MI JE 19 let PREPUSTIT LJUDEM, KI SE NA ŠTIRI LETA

MENJAJO.”

“ MENE MOTi, DA ENI TUKAJ NASTOPATE V IMENU MOM.

JAZ OD PROGRAMSKEGA SVETA PRIČAKUJEM, DA SE

FAJTA ZA NAS. MOGLI BI ČAKAT KAJ SKUPNOST POVE IN NAS POTEM TAM ZASTOPAT.”

“ ONI MAJO NAMENE TU, TO JE JASNO. DRUGAČE BI ZGRADILI

ŠE KAKO STAVBO ZA TOTE 3 MILIJONE IN VSE SVOJE

DALI NOTEr, NAS PA LAHKO PUSTIJO.”

“LEJ KAK SO PRI UPRAVNI NARDILI. GRAFITANJA NISO

PUSTILI POL PA SO SAMI PLAČALI ZA EN GRAFIT..ZGUBLI

BOMO SPONTANOST.”

“ PROBLEM JE, DA SO NA OBČINI REKLI, DA JIH PO ODLOČITVI PEKARNA NE

ZANIMA. TO JE RIZIKO. SE BO POTEM ŠE KDO SPOMNIL NA

PEKARNO? ZDAJ JE PONUDBA NA MIZI.”

“ ČE MAJO ONI SKOMINE PO TEM PROSTORU GLEJ SORRY,

MI SMO SE TU VSEDLI IN NE GREMO VEN. PA NEKAJ O VARNOSTI ZDAJ BLUZIJO. 20 LET DO ZDAJ PA JIH NI

ZANIMALA VARNOST, ZDAJ NAENKRAT JE NEVARNO

POSTALO AL KAJ.”

Župan Andrej Fištravec je odločitev ali naj se Pekarna obnovi ali ne prepustil sedanjim uporabnikom. Rok za predajo mnenja pekarnarjev je bil izredno kratek, zaradi priprave predloga rebalansa proračuna, ki bi zagotovil sredstva za obnovo Lubadarja in Hladilnice. Plenum je po dvodnevni večurni debati glasoval in se odločil, da se strinjajo z obnovo objekta Lubadar - a le, če bodo izpolnjeni določeni realni pogoji od katerih ne bodo odstopili, obnovo Hladilnice pa zavračajo. Ali bodo v MOM pripravljeni na kompromis, v času pisanja teh vrstic, še ni bilo znano.

PISALO SE JE O PEKARNI...


LOKOLOMI LETA 1993

10 11


INTERVJU OB 20. OBLETNICI: MATJAŽ PLOJ Kako se je alternativna kultura priselila v Pekarno?

Bile so tendence, da je MKC preveč mainstreamovski, in nenazadn-je, da tudi ni bil toliko. Tisto je bil pač tak klubek, kafič. Sem si rekel ni dovolj, ker ni bilo prostorov za vaje, ni bil plac. Potem pa je bila tako cela vojna, in sem imel de-jansko preroske sanje, skorajda. Sanjal sem, da bi morali Pekarno, mislim, ne pekarno ampak vojašni-co, zasest. En kulturni kompleks naredit. Predstavljal sem si park, vse tako živo, da to ne bi bil neki prostor, klub, kocka, pa tam disko, tadada, disko kugla, pa šank, pa adijo in gremo lepo nasvidenje, in ono redarji, pa ... (hud izraz na obrazu) ... disko! Ne disko, to mora biti življenjski prostor! To mora biti ustvarjanje, dihanje, sem si rekel. Da imas plejs. Muzika itak vedno je in bo, je temelj, se pa dogaja se marsikaj. Če posnames to na prim-er (pokaze na varjeno skulpturo na stavbi MC Pekarne delo Slossarta), tega prej ni bilo, ne? Dela, ki se ust-varja ... To je fenomen! To je meni ... To vsak ljubi roko onemu, ki je to švasal pa delal, ne? V MKCju to ni bilo možno, to hočem povedati. Že tisti parkec tam, ki je bil ... Sej smo cumili doli, ampak tam je bila policija, zato ker je sredi mesta, tam je cerkev zraven, tam je pač fontanica. Eni so se pijani metali not, in flaše in to, itak se je dogaja-lo, ni kul. Že tu mecejo, ampak tu je malo manj škode. Noben se tako ne pizdi, po domače rečeno. Se je pa metalo, pa nadereš onega, oziro-ma, prosim če ne mecete smeti tu-kaj! Ni fajn niti hodit, ne vozit, ne nič. Pa kontejnerje je treba umak-nit! Tam, s sredine placa! To izgleda kot da si prisel na dzubretinu!

Kako je prislo do uresnicenja pre-roskega sna?Ideje se potem tudi širijo, po-govarjas se, debatiraš. Je bila pa to debata s Čikotom in s takrat sta bila onadva vodilna clana Društva prijateljev delfinov, iz katerega je nastalo drustvo Gustav, tu, v Peka-rni. Pogovarjala sva se o tem, da je treba nekaj zasest. In sem videl, da pri tej ideji nisem osamljen. Da jih mnogo podobno razmišlja.

Jaz sem bil najprej tudi Slava Kla-vora varijanta, potem pa začnes razmišljat, to je velik kompleks, to je too much, to je bolj za Ljubljano kot za Maribor, recimo. No, tam je zdaj šolski center, super, ne? Pač iz-koristit smo želeli to, kar je vojska pustila za seboj, ker je vsega tega bilo škoda. Neke bivalne enote mislim, pač bolj taka socialna var-ianta. Družbeno socialna. Tam je zdaj recimo šolski center. Ja, gre za to. Za vzgojo. Itak the best. Boljše kot pa šoping center. V vsakem pri-meru boljše. Pekarna pa ostaja še vedno Pekarna, kot vidim, in to je pač manjši plac, ki so si ga zamis-lili Društvo prijateljev delfinov, pa da ne bi koga izpustil raje ne bom niti nasteval naprej, ker ne vem kdo vse, pa tudi posamezniki, so lepega dne šli kar noter, navezali stvar na prvo stavbo, tu kjer je zdaj youth hostel. To je bila v bistvu upravna stavba, oficirska, za šefe, za one sa corkami. Tamo su domovali, so meli tuširnice i to. So bili vodje, pa rampo so imeli. Pa mislim, da je bila železnica noter speljana. Za žito in moko in to. In zato je Pekar-na, ker so pekli kruh za vso vojsko tu daleč naokoli, poleg tega pa so imeli se skladišče. No, in to vse je bilo prazno in me je Čiko lepega dne, mislim, da kar prvega dne, ko so sli not poklical in rekel, mi smo v pekarno sli, v vojašnico! Pridi! Tu smo! Ja kam? Tu, zdaj boš videl, je rekel. In sem videl. Tu noter je bilo vse zaraščeno, raztur bože mili, tu je bilo potrgano vse živo ven ... Ampak kar dosti uporabnih prostorov je bilo in tako se je ta zgodba začela, z vsemi nami sku-paj. Vsak je imel pač svoje vidike, svoje želje, potenciale, perspek-tive, neko formo ... Vizijo ... Vizijo,

ne vem, karkoli. Vsak si po svoje to razlaga. Neki start je moral biti. Je bil pa tako, malo mizeren start. Slejkoprej smo rekli, preden bo to prihtano, bo hodila sem tudi gola-zen. Ne mislim na podgane ampak na ljudi, ki so recimo alkoholiki, pa pretepači, ki pa so bili koliko toliko, da se je dalo z njimi komunicirati in nekako reševati potencialne prob-leme oziroma jih preprečevati še preden do njih pride. Včasih je bili tudi napeto in kak pretep ...

Se obstaja potreba po Pekarni?To je zdaj težko reči, če se obstaja potreba. Morađ si vseeno zamisliti. Čez eno uro, treba vse ven spokat, pride policija ... ne vem, kot da je deložacija. Ali pa dobro, dvanajst ur in je treba vse dol zapreti. Kaj bi rekel? Čakaj malo. Nekaj manjka, ne? Luknja ... Zato je potreba! Ker zdaj že je. Zdaj, ko je že tako daleč, bi sploh manjkalo, če bi naenk-rat nekdo kar odrezal vse to. To bi bilo poseganje v človeka samega in njegove svoboščine, temelje demokratične družbe in tak dalje. Ampak to je ze tako ali tako šlo, tako, da na tem itak ne bi šparali ...

Kaj si želis za Pekarno v naslednjih dvajsetih letih?Da se porihta še infrastruktura in take stvari, ki so temelj. Ne fasad-ica lepa pa floruscentna, pa nevem kaksni šperavci gor, sej nismo hotel tukaj. Tako, da štima pa ne razpada. Da špila, da se vzdržuje pa to.

Intervju v polni obliki bo objavljen na spletnem portalu Pekarna.TV (www.pekarna.tv). Matjaža Ploja je intervjuval Mitja Tratnik, intervju pa so snemali dijaki na praksi Zarja Šetar, Gašper Šantl in Žan Bošak.


12

Kein zweck fuer freude. Oder doch..

Tudi to leto, še eno več kot lani, je KC Pekarna preživela. V kakšnem smislu? V presežku umetniških in dru-gačnih dejavnostih, ki so kot osamljeni jezdeci moleli iznad povprečja mariborskega kulturnega življenja? Ne bo držalo. Ni bilo presežkov. Je pa presežek, da smo lahko v takšnem okolju še enx nazdravili KC Pekarni za njen 21. rojstni dan.

In kaj bi si lahko zaželeli ob takšni priložnosti?

Ob predpostavki, da s(m)o za kulturne in drugačne presežke v KC Pekarna in sicer odgovorni sami, pa je zahteva po – za predvidene dejavnosti – ustreznih prostorih upravičena in smiselna, če je pričakovati presežke v aktivnostih uporabnikov in, če so te aktivnosti dodana vrednost v tem in širšem okolju.

Zato s(m)o uporabniki angažirani tudi pri dogovorih, ne samo programske prenove, ki se je že zgodila in s svojimi 21. leti upravičuje pravilnost te ideje, temveč tudi pri gradbeni prenovi. V ta namen smo izdelali do-kumentacijo, na podlagi katere so bila zagotovljena sredstva v proračunu MOMaribor. Vzdrževalno-inves-ticijska dela bodo (vsi napori delovne skupine so usmerjeni v realizacijo) preprečila nadaljnji propad objek-tov KC Pekarna. Hkrati pa je v izdelavi tudi predlog funkcionalne prenove, ki bi z nekaterimi intervencijami zagotovil uporabo prostorov v KC Pekarna resnično za tisto, za kar si prizadevamo že 21 let.

KC Pekarna. Vse najboljše.

Sašo Rek

Posamezniki:

Aleksandra Arsić - Alex Borut Popenko - Pingo Bruno Planinc Gregor Kunstler Tadej Tratnik Tomi Sahernik Sašo Rek*Natalija R. Črnčec*Nina Šulin*Matjaž Wenzel *Dejan Krajnc

Bandi:BlutwurstComa StereoDjembabeElectric BoogieHarmelogicMuškat HamburgStari PesV okovihPolyzoneDB MBPovratak Bratstva i JedinstvaPirhalter*Projekt Krokar*Dweal

Organizacije:

AGD GustafAPD KozjakCenter za pomoč mladim MariborCannabis Social Club MariborČezvesoljska Zombi Cerkev Blaženega ZvonjenjaDruštvo ljubiteljev knjig CiprošDuh časaKD MC IndiJanezKURDKUD Happy Ol’ McWeaselMKC MariborPekarna Magdalenske mrežeSakrament prehodaZofijini ljubimci*KUD Glastronom*Potapljaško društvo Maribor - PDM

Uporabniki v Pekarni

* Izseljeni. V nadomestnih prostorih ali brez njih.

21. obletnica pekarne - program

Documents