22. crkvite vo le[ok i okolnite sela i sve[tenite lica...

Mitko Pop Spiroski Le{ok-Skopje, Makedonija

Popovskata familija i Rod SPIROSKI 688 ( Onufrievski-Lalo{oi-Glavinoi-Vizantijci ) od Le{ok, Makedonija

22. CRKVITE VO LE[OK I OKOLNITE SELA I SVE[TENITE LICA OD FAMILIJATA SPIROSKI I ROD ( ONUFRIEVSKI-LALO[OI- -GLAVINOI-VIZANTIJCI ) OD LE[OK

Vo razni dokumenti se spomenuva deka vo Le{ok so okolinata imalo duri 44 crkvi, no, ovoj broj na crkvi (44 ) mo`e da se sretne za mnogu gradovi i sela vo Makedonija, {to, ne veruvam deka e to~no.

Vo Le{o~kiot atar, denes ima ostatoci od vkupno 18 crkvi, od koi 4 ( ~etiri) se aktivni i denes Makedonskata Crkva ima bogoslu`ba, a ima ostatoci od 9 ( devet) se stari crkvi ( od srednovekovniot period- otomanskiot i vizantiskiot period), od koi 5 se ostatoci na crkvite: Sv. Haralampie, Sv. Petka, Sv. Ilija, Sv. Marena i Sv.Nikola, na koi povremeno nekoi lu|e porano palele ili denes palat sve}i i ostatoci na 4 stari crkvi, na koi ne se palat sve}i ili mnogu Le{ani ne im go znaat mestoto (Sv. Dimitrie, Sv.Bogorodica, Sv. \or|ija i Sv.Arhangel Mihail odnosno Sv. Aran|el ), potoa ima i 5 (pet) ostatoci od rimskiot, ranohristijansiot i docniot anti~ki period i toa: 1 (edna) ranohristijanska bazilika od 5-6 vek, 1 (edna) bazlilika od ranohristijanskiot period 6 vek, 1 (edna) ranohristijanska crkva od docnoanti~kiot period, 1 ( edna) ranohristijanska bazilika od 1 – 3 veka i 1 (edna) srednovekovna crkva od vizantiski period.

Denes vo Le{ok ima 4 ( ~etiri) aktivni crkvi i paraklisi, od koi 3 crkvi i 1 ( edna) kapela-paraklis i toa:

1. Aktivni se 4 (~etiri ) crkvi: Sv. Atanasie od 14 vek, Sv. Atanasie od 20 vek, Sv. Bogorodica od 19 vek i kapelata-paraklis Sv. Kiril i Metodij od 20 vek smestena vo konakot;

2. Ostatoci od 9 (devet) stari crkvi i paraklisi od sredniot vek ( od otomanskiot i od vizantiskiot period ) i toa: ( Sv. Nikola i Sv. Marena vo Teneke maalo, Sv. Vra~a i Sv. Petka vo Le{o~kite lozja ma|u Mlaka i Sranski dol, Sv. Ilija i Sv. Bogorodica vo Dolno maalo, Sv. Dimitrie- nad manastirskite lozja zapadno od Kaleto, Sv. Haralampie na Kostoo vo Staro odnosno Gorno maalo, Sv. Aran|el, nad Kale vo Koa~oskite livade ? Sv. Georgie(Sv. \or|ija) ? nad Kale ? , a denes se grobi{tata Sv \or|ija vo Bulino, kade denes nema crkva. Za crkvite vo Le{ok, pi{uvam vo ova poglavie, i vo poglavieto pod 7.2 od ovaa kniga.

3. Ostatoci od 5 (pet ) crkvi i baziliki od ranohristijansi, docnoanti~ki i vizantiski period i toa:

- Najnapred bi gi spomenal otkrienite arheolo{ki naodi na Le{o~koto Kale vo makedonskiot grad od vizantisko vreme Leaskumcos- Le{ok od 11 vek. Taka, najdeni se: docnoanti~ka grn~arija i moneti od 4 - 6 vek, vizantiski skifati i docnoanti~ki grobovi, docnoanti~ka nekropola na 1 (edna) ranohristijanska crkva od docnoanti~kiot period. Na ovoj lokalitet se najdeni srednovekovni srpski moneti na Le{o~koto Kale kade bil gradot Leaskumcos, koj vo svojata gramota od 1019 godina Vasilij Vtori, gradot bil vklu~en vo Prizrenskata episkopija. Inaku, gradot Le{ok se spomenuva vo srednovekovniot period koga go razurnal srpskiot `upan Stefan Nemawa (1166-1196), a gradot podocna se spomenuva i kako Le{cek, Le{ki i vo predanijata na{iot rod go spomenuva i kako Legengrad.

- Ostatoci od 1 (edna ) ranohristijanska bazilika od 5-6 do 10-11 vek vo Leske,j u`no od tvrdinata Kale ;



- Ostatoci od 1 (edna) bazlilika od ranohristijanskiot period ( 6 vek), na mestoto pod crkvata Sv. Atanasie vo krugot na Le{o~kiot manastir; i

- Ostatoci od grad~e od rimsko i docnoanti~ko vreme ( 1 -3 vek) na 2 km ju`no od Kaleto i 300-500 metri pod patot Tetovo-Jaìnce, 1 ( edna) ranohristijanska bazilika, i 1 (edna) srednovekovna crkva od vizantiskiot period. Na ovoj lokalitet nejdeni se temeli na pove}e objekti, vodovodna mreà, vazi od keramika, bronza, staklo, nakit, moneti, mermerni plo~i, ènska glava od mermer, plo~a so napis na gr~ki jazik i dr. i toa vo nivite Crnica, Dva Bresta i dr. kaj {to be{e ovo{tarnikot na ZIK Borec od Le{ok.

Vo vrska so napred iznesenoto, bi sakal da naglasam deka ostatoci od ova grat~e se najdeni 300 -500 metri pod asvaltniot pat, no, jas sum siguren deka ostatoci od gradot ima i severno nad patot kaj {to e mesnosta Zagradsko, koe naselenieto vo Le{ok taka go vika so vekovi. Ne slu~ajno naselenieto so vekovi go vika Zagradsko i jas sum siguren deka tamu ima ostatoci na ranohristijanska bazilika od rimski, docnoanti~ki ili vizantiski period.

Za crkvite i za ostatoci od crkvi, paraklisi, grobovi i drugi arheolo{ki naodi vo atarot na Le{ok od anti~ko, romansko, vizantisko, srpsko, otomansko i dr. vreme, do denes, moè da se osoznae pove}e od turskite popisni tefteri vo podnaslovot 10.2 , potoa vo tekstovite koi gi imam zapi{ano vo podnaslovite 3, 4, 5, 6, 7, 17,18, i 22 od ovaa kniga, kako i vo tekstovite na knigite spomenati vo Izvori na koristena literatura ( izvor: red. br.1, 2, 17, 18, 20, 78, 115,157 i 173).

Napomenuvam deka nivi ( okolu 130 hektari ) vo Dva Bresta, Crnica, Zagradsko, Mlaka, Gladnica, Tesen put i dr. najpove}e bea vo sopstvenost na na{iot sve{teni~ki rod Spiroski-Onufrievski-Lalo{oi-Glavinoi-Vizantijci, kako i na Crkvata, koga vo 1946 godina im bea odzemeni od Dràvata, koga se formira ovo{tarnikot ( koj be{e oformen so preku 280 hektari) na Kombinat ZIK Borec od Le{ok, na koj bea nasadeni jabolki i dr ovo{ja. Moite soznanija se deka ne e slu~ajno {to so vekovi okolu Le{o~kiot Manastir najpove}e od nivite se sopstvenost na Crkvata i na na{iot sve{teni~ki rod Spiroski-Onufrievski-Lalo{oi-Glavinoi-Vizantijci, kako i vo Poleto-Polog vo atarot na Le{ok, najpove}e od nivite koi bile odzemeni (Dva Bresta, Crnica, Zagradsko, Gladnica, Mlaka, Popooj Jasike, Tesen put i dr. ) se imot od Crkvata i od rodot Lalo{oi. Imeno, na mnogu mesta nivite vo atarot na Le{ok od Crkvata i na rodot Lalo{oi se edna do druga i gi deli samo me|a, a vaka bilo od vizantiskiot period, odnosno od 1019 godina, koga gradot Leaskumcos i sekako i Crkvata vo Le{ok podpadnale pod crkovna uprava od Prizrenskata episkopija, na Vizantija i carot Vasilij Vtori, a vaka bilo i vo srpsko vreme, otomansako vreme, pa, se do denes 2009 godina odnosno celi 11 vekovi, bez 10 godini. Inaku, jas veruvam deka od 11 vek zapo~nuva sve{teni~kata makedonska i vizantiska tradicija na mojot rod Spiroski-Onufrievski-Lalo{oi-Glavinoi-Vizantijci i sekako i vo Polog, kako i vo Ohrid i vo cela Makedonija koga ima golem podem pravoslavnoto vizantisko hristijanstvo. Sekako ne e slu~ajno {to i na{iot sve{teni~ki rod koj vodi koreni od 11 vek, narodot go vikale Vizantijci.

Mnogu od nivite vo Le{o~kiot atar vo poleto-Polog, kaj {to se najdeni ostatocite od gradot Leaskumcos ju`no od Zagradsko na okolu 200 -500 metri vo Dva bresta i Crnica, bile vo sopstvenost na Crkvata i na{iot popovski rod Lalo{oi-Glavinoi, kako i mnogu livadi, nivi i {uma vo seloto i okolu Manastirot i vo [umata-[ar Planina>Zna~i, so vekovi ( od vizantiskiot, srpskiot, otomanskiot i se do socijalisti~kiot period ) mnogu zemji{te bilo vo sopstvenost na Crkvata i na na{iot Sve{teni~ki rod i za toa na{ite pretci imale tapii i vo



viznatiskiot period i vo otomanskiot period. Jas sum siguren brzo }e dojde denot koga }e moè da se dojde do turskite tefteri i tapiite za danocite i }e ja doznaeme vistinata za vekovnata sopstvenost na Crkvata i na mojot sve{teni~ki rod za spomenatite i drugi nivi vo Le{ok. Ima samoe eden mal problem so imiwata na licata od turskite popisni i dano~ni tefteri, bidej}i turskite popi{uva~i gi zapi{uvale imiwata na licata, po toa kako narodot se imenuval me|u sebe, odnosno vo skratena forma i so narodski govor, a ne po toa kako licata bile krsteni i zaveduvani vo crkovnite knigi, bidej}i mnogu dobro znaeme deka Crkvata vo Vizantisko vreme i podocna vo otomanskoto vreme gi zapi{uvala licata po hristijanskata i crkovnata tradicija. Pr: Grigorie, a ne \igo, Onufrie, a ne On~e, Spiridon, a ne Spiro, Sofronie, a ne Sofro, Simeon, a ne Simo, Petronie, a ne Petre, Dimitrie ili skrateno Dime, Mite Mitko, Mitre, Mito, Aleksandar ili skrateno Sanko,Sandro, Sane, Aco, Ace, Aleko, Alekso i t. n.

Bi sakal da napomenam deka, manastirot vo Le{ok, no, i na{iot sve{teni~ki rod kako i drugite rodovi so vekovi imale svoi lozja koi bile na nekolku lokacii, i toa zapadno od Malka, do i preku Sranski dol do Atarot na Nepro{teno, potoa lozje imal i Manstirot jugozapadno od kaleto i nad Bulino, a lozje imal Manastirot i pod Star manastir, pred i za vreme na Kiril i podocna 30-te godini koga kalu|er bil Teodorit,a siguren sum deka toa enasledeno i od minatite vekovi. Za golemata i dolgovekovna tradicija vo Le{ok so lozarstvoto i vinarstvoto moè da se sogleda deka nemalo familija koja nemala lozje ili lozi vo dvorovite i vo livadite ( na brestovi, crnici, topoli i dr) . Deka vo Le{pok na lozarstvoto mu pridavale golemo zna~enie moè da se vidi i po toa {to vo Le{o~kite lozja imalo dve crkvi ( Sv.Petka i Sv. Marena ), kade se vr{ele verski obredi. Za iljada vekovnata tradicija na lozarstvoto, moè da se utvrdi i po toa {to vo Le{o~kite lozja ima mnogu kvalitetni kameni zidovi, da gi za{titi lozjata od nanosi i erozija i zatoa lozjata ostanale so vekovi. Manastirot imal lozje, zapadno od Kaleto i nad Bulino imalo crkva, najverojatno toa bila crkvata Sv. Dimitrie, kade ima ostatoci od kameni zidovi, a Manastirot imal svoe lozje i pod crkvata Sv. Atanasie-Star manastir. Na{iot Lalo{ov rod ima{e i denes ima staro lozje vedna{ zapadno od Manastirskite livade vo Malka, do, i preku Sranski dol. Ne go smetale za doma}in odnosno bil otfrlen od drugite rodovi, ako nekoja familija nemala vino i rakija vo svojot dom da pre~eka gosti na slavite, no, i da ima vino i za kre{tevki, svadbi i umira~ki, koga se stavalo vino pri ~atewe i kr{ewe na leb, no, se stavalo i na ~atena p~enica, a koe vino ja simbolizira i krvta na Isus Hristos.

Bi sakal da napomenam deka vo Le{ok vo pove}e rodovi imalo i dru{tva so p~eli - uli{ta, i se vadelo med zazdravje i hrana, no, p~elite bile potrebni i za vadewe na vosok od koj se pravele sve}i koi se palele pri verski obredi. Na{iot sve{teni~ki rod Lalo{oi od sekoga{ imal p~eli (trmke), tatko mi @ivko ima{e p~eli vo starata ku}a vo seloto i podocna vo Mlaka, a denes i Jas imam p~eli na Kale. Zna~i, iskustvo so uli{tata vo na{ata familija imalo od sekoga{ i se se}avam deka doma sekoga{ imavme piti so vosok i baba Cveta i majka mi Jorda sami pravea sve}i. Jas sum gledal kako pravea sve}i. Zemaa lenenen konec i se svitkuvaa o tri do ~etiri konci, koi se natopuvaa i topen vosok nekolku pati i se dobivaa gotovi sve}i. Vosokot, se koriste{e i za zdravje, za le~ewe na rani. Baba mi Cveta i majka mi sum gi gledal kako pravea melem. Zemaa platno od ase ili drugo pamu~no tenko platno, go se~ea vo pomali par~iwa, potoa dva tri pati go stavaa i vedna[ go vadea vo topen vosok i taka pravea melem So melemot se zavitkuva{e ranata i toj gi ublaùva{e bolkite, ja omeknuva ranata i po nekolku



dena i go ozdravuva bolnoto mesto. Ne slu~ajno ima i pogovorka kaj makedoncite: Kako mevlem( melem ) na rana.

Jas sum siguren deka so soznanija i podatoci za na{iot rod }e se dojde i do 1014 godina koga vojskata na car Samuil bila opkolena na Belasica vo juli 1014 godina i ja zagubil bitkata so vizantijskiot car Vasilij Vtori. Vo 1018 godina definitivno Vojnata zavr{ila so pobeda na Vaslilij Vtori i nad negoviot sin Gavril Radomir i zetot Jovan Vladislav so sve~eno vleguvawe vo Ohrid, prestolninata na car Samoil i so izjava na caricata Marija, vdovicata na Vladislav za pokornost. Taka, e sru{eno carstvoto na Samoil i Vladislav i po 3 decenii bilo obnoveno vizantiskoto carstvo so postavuvawe na svoi komandanti po gradovite i selata niz cela Makedonija. Toga{ Ohridskata patrijar{ija bila pretvorena vo arhiepiskopija, koja dobila avtokefalnost, pod ~ija jurizdikcija bile site episkopii na porane{noto Samuilovo carstvo. Ohridskata arhieriskopija ne bila zavisna od Carigradskata patrijar{ija, tuku mu bila pot~ineta na Vizantiskiot car Vasilij Vtori i samiot car go postavuval ohridskiot arhiepiskop. Imaj}i vo predvid deka manastirite raspolagale so golemi imoti, Vasilij Vtori prezemal merki na odreden na~in da go ograni~i {ireweto na manastirskoto veleposedni{tvo. Taka manastirite na atarot na selskite op{tini koi imale mal broj kalu|eri, bile zadolèni da pla}aat dava~ki na episkopot odnosno bile pot~ineti na selskite op{tini. Manastirite so osum i pove}e kalu|eri ostanuvaat pod vlasta na episkopot, no, ne smeat da gi zgolemuvaat svoite zemji{ni posedi. Na osnova ovoj Zakon i drugi sli~ni zakoni, najverojatno i manastirot vo Le{ok, vo ovoj period imal pove}e od osum kalu|eri, gi pla}al dava~kite na episkopot Prizrenski, i vo ovoj period go zgolemil veleposedot na nivite so preku 100 hektari i vaèl za eden od pobogatite Manastiri. Veruvam deka vo ovoj period najpove}e go zgolemil veleposedot i na{iot sve{teni~ki rod, koj bil vo tesna i bliska korelacija so Manastirot i deka posedot go zadràl se do deneska.

Vo 1019 godina Vasilij Vtori so svoja gramota makedonskiot grad Le{ok ( Leaskumcos) od Polog go stavil pod Prizrenskata episkopija i od toga{ gradot Le{ok beleì brz razvitok i procut, koga vo 1189 godina go razru{uva do temeli srpskiot ùpan Stefan Nemawa ( 1166-1196) ( izvor: red. br.1, 2, 17, 18, 20, 78, 115,157 i 173).

Vo vrska so ostatocite na stari crkvi vo atarot na Le{ok ima pove}e avtori koi pi{uvaat za nekolku crkvi, a koi nie Le{anite ne gi znaeme.

Imeno, ima ostatoci od crkvite Sv. Aran|el i Sv. \or|ija, a koi ne im gi znaeme lokaciite.Taka, prof. Blaga Aleksova, pokraj crkvata Sv. Dimitrie, spomenuva deka ima ostatoci i na crkvata Sv. Gorgi ( Sv. \or|ija ), no, za sega lokacijata ne i se znae. Spored mene, ostatocite na crkvata Sv. \or|ija mo`no e da bila na gorniot del na Karapanxoskite livade, na lokacijata na Sandro Ristovski Katin, bidej}i i denes ima ostatoci od ubavo oblikuvani kameni plo~i i ne razru{en zid, {to moè da bilo nekoga{ crkva. Moèbi na ovaa lokacija bila crkvata Sv. Aran|el, no toa treba naukata da go ispituva i do go utvrdi. Ova posebno {to, vo neposredna blizina pod ovaa lokacija imalo nekolku vodenici od Koa~ooj od Varvara, ]apeqanooj od Brezno, koi se doselile vo Le{ok, Aqaqooj od Le{ok i dr., a od sekoga{ tuka odel patot pokraj Le{o~kata reka za Prizren, preku [ar Planina, kako i patot za Star manastir i za Brezno i Varvara pokraj Kaleto. Inaku, da napomenam deka spored turskite popisni tefteri vo Le{ok vo 16 vek ( 1568-69 godina ), 17 familii pla}ale danok-ispenxe, koi imale vodenici, od koi dve bile zapusteni, potoa 18 semejstva pla}ale danok, koi imale uli{ta (



p~eli), a mnogu semejsta pla}ale danok i na lozjata i vinarstvoto: danok na lozje, danok na lozje od 10 motiki, danok na lozje od 2 pluga, danok na {ira, danok na grozdober, danok na buriwa na vino i sl.

No, vo popisnite tefteri ne e spomenato nikakov danok da pla}ala Crkvata odnosno Manastirot vo Le{ok, {to zna~i, deka Crkvata ne se odano~uvala kako verska zaednica i zatoa ne e vo popisnite tefteri, bidej}i eo~igledno deka Turskata vlast popisot go pravela, za da gi evidentira prihodite porazni osnovi na semejstvata i da mo`e da gi sobira danocite.



( Turski popisni tefteri od 1568-69, od Le{ok, Naija Kalkandelen ) ( Turkish documents 1568-69, Lesok, department-Naija ,Kalkandelen )

Crkvata Sv. Atanasie-Star manastir ( od 14 vek) ima golema vrednost i zna~ewe, no, naàlost e vo katastrofalno ruinirana sostojba, iako ve}e 30-na godini e za{titena so Zakon, kako kulturno nasledstvo na Makedonija.

Ovaa crkva, veruvam deka e edinstvena vo makedonski prostori i po{iroko, koja e dekorirana so ukrasen kamen-Oniks. Imeno, ova e edinstvena crkva na koja podot e od fino izmazneti kameni plo~i od Oniks, a mnogu pati sum slu{al deka imalo ikonostas-oltar izraboten od Oniks, od rudnikot za oniks koj e na Kaleto. Na podot imalo i rozetna od kameni plo~i od oniks, no, i taa ne se znae kade e.

Jas bi sakal rozetata i ikonostasot i carskite dveri, koi se izraboteni od oniks da se nao|aat vo Muzejot na Makedonija ili vo Zavodot za za{tita na spomenici na kultura na Makedonija i eden den {topobrzo da se vratat na mestoto kaj pripa|aat odnosno vo Star Manastir.

Posebno bi gi istaknal kulturnite i duhovnite vrednosti na crkvata Sv. Atanasie od 14 vek, koja ima drevna starost od vizantisko vreme i bila sedi{te na prviot polo{ki episkop Joanikije, koja so Zakon e proglasena za spomenik na kulturata pred nekolku decenii. No, vo kakva ruina e crkvata denes, moè da se vidi od fotografiite koi gi napraviv vo juni 2009 godina.

Mene mi se ~ini deka site faktori vo op{tina Tearce, po~nuvaj}i od Gradona~alnikot, Sovetot na op{tinata, Mesnite zaednici Le{ok, Varvara, Brezno, Slatina i Tearce, Crkvata i dr. treba {to pobrzo da izgotvat zaedni~ki Proekt so koj Star Manastir }e dobie dominantno mesto za istraùvawe, rekonstriurawe i da se izgradi Mona{ki kompleks, koj bi bil vo funkcija na doa|awe na ilijadnici turisti i posetiteli od zemjata i stranstvo i bi bila zna~aen pridviùva~ na stopanstvoto vo op{tina Tearce.



( Knigata Kiril Pej~inovi~ i negovoto vreme, Tetovo 1973, na str.14 e spomenato deka Kupenata niva- Ovo{nata gradina se grani~i so Kitan, crkvata i javniot pat) ( The book Kiril Peychinovich and his time, Tetovo 1973, on page 14 is mentioned that the Bought field – Fruit garden is bordered by Kitan, the church and the public footpath )

( Star Manastir, Le{ok, Podnite plo~i od prekrasniot oniks od Le{e~koto kale le`at na podot zaedno so gubre i skr{eni keramidi ) ( Old Monastery,Lesok, The flagstones of onyx of Lesok’s citadel, there are garbage and parts of shingles )



Star Manastir odnosno crkvata Sv. Atanasie vo Le{ok ima vekovno postoewe i pominuvala niz razni etapi na procut od 11 vek i ru{ewa vo 13 vek i pak obnova i pak ru{ewa. Taka se do denes koga e vo status na ruina i moe o~ekuvawe i nade` za nekoja godina Stariot Manastir da dobie Nov sjaj.

( foto:Mitko Spiroski, Avgust 2009,Eve kako crkvata od 14 vek e za{titena so Zakonot.Iskr{eni }eramidi vo Crkvata Sv. Atanasie-Star manastir vo Le{ok ) ( photo:Mitko Spiroski, August,2009,here is how is protected the church of 14th century by Law. Broken shingles in the Church St. Atanasie-Old monastery in Lesok )

( Vo Crkvata Sv. Atanasie-Star manastir vo Le{ok, namesto freski,inicijali od U^K) ( Church St. Atanasie-Star manastir,Lesok, instead frecue initial of albanian millitary grupe- UCK)



( foto : Mitko Spiroski,Ruinirana Crkvata Sv. Atanasie-Star manastir vo Le{ok ) (photo :Mitko Spiroski, Ruined Church St. Atanasie-Old monastery in Lesok )

(foto : Mitko Spiroski, Ruinirana Crkvata Sv. Atanasie-Star manastir vo Le{ok ) (photo : Mitko Spiroski,Ruined Church St. Atanasie-Old monastery in Lesok )



( Crkva Sv. Atanasie-Star manastir, 5 fotografii od koi se gleda kako e za{titena so Zakonot ?) ( The Church St. Atanasie-Old monastery, 5 pictures, we can see how the church is protected by Law ?)

Zdruènieto Le{ok, napravi Proekt vo 2005 godina, zaedno so Crkvata, Zavodot za za{tita na spomenici na kultura i Mesnite zaednici od Le{ok i Varvara i go dostavivme do Ministerstvoto za kultura. Na osnova na ovoj proekt ima odobreno sredstva na Upravata za za{titan a spomenicite na kulturata ba Nakedonija i vo 2007, 2008 i 2009 godina se vr{at odredeni zafati na Star manastir i na crkvata Sv. Bogorodica.

Star manastir e izgrden vo 14 vek, na temelite na stara crkva od 6 vek i 11 vek vo vremeto na prviot polo{ki episkop Antonio odnosno Joanikie. Na krajot na 18 vek vo vremeto na avstrisko-turskite vojni e razurnata i taka ruinirana bila do po~etokot na 20 vek, koga do{ol 1927 godina ruskiot emigrant monahot Teodorit, koj ja obnovil crkvata i tamu ìveel isposni~ki ìvot.



( Monahot Teodorit, dojden od Rusija po Oktomvriskata revolucija 1917 god, koj bil ukrainec) ( Monastic Teodorit, he came from Russia after the October Revolution 1917 , he was Ukrainian )

( @enite od Le{ok, na proslava na Atanasovden, 2003 god.) ( Women from Lesok, at the celebration at Atanasovden, 2003)



( Pop Spiro Onufrievski, sin na pop Onufrie Simonovski od Le{ok)( Pop Spiro Onufrievski, son of pop Onufrie Simonovski from Lesok)

(foto:Mitko Spiroski,Nadgrobna plo~a pred crkvata Sv. Atanasie-Star manastir vo Le{ok) (photo:Mitko Spiroski, Tombstone in front of the church St. Atanasie-Old monastery in Lesok)

Denes na po~etokot na 21 vek povtorno ima mo`nost da se obnovi i rekonstruira crkvata Sv. Atanasie-Star Manastir, za {to imame napraveno Proekt-Programa na Zdru`enieto LE[OK, zaedno so Crkvata od Le{ok, Mesnite zaednici od Le{ok i Varvara i Upravata za za{tita na spomenicite na kulturata, bidej}i ovaa crkva kako zna~aen spomenik na nedvi`noto kulturno nasledstvo e za{titena so Zakon, a informirani sme deka pod rakovodstvo na \ur|ica Lekovska od Upravata za za{tita na spomenicite na kulturata na RM, e



izgotven Proekt, koj e prezentiran pred pretstavniciu na UNESKO od Pariz i verificiran e Proektot. Se o~ekuva na osnova na ovoj proekt, nadle`nite institucii na RM da konkuriraat za sredstva vo evropskite fondovi za za{tita na kulturnoto nasledstvo, bidej}i i toe e del od evropskopto i svetskoto nedvi`no kulturno nasledstvo i deka }e se odobrat sredstva, so {to povtorno }e dobie celosen sjaj Stariot manastir.

( Proekt-Programa na Zdru`enieto LE[OK, za istra`uva~ko-arheolo{ki, arhitektonski i dr. raboti na Star Manastir vo Le{ok ) ( Project-Program of the Association LESOK for exploratory–archeological,architectonic etc. of



Old Monastery in Lesok )

Vtor zna~aen kulturen objekt vo Le{ok e crkvata Sv. Bogorodica, koja e dogradena na temelite na stara crkva izgradena vo 14 vek (1326 g), potoa e obnovena 1345-1355, pa, vo 1641 godina od strana na episkopot skopsko-polo{ki Nikanor od na{iot sve{teni~ki rod Glavinoi od Le{ok i zna~ajno renovirawe ima vo 1817 godina vo vremeto na golemiot makedonski prosvetitel i jeromonah Kiril Pej~inovi~, posle vra}aweto od manastirot Hilendar na Sveta Gora.

Pri ova, bi sakal da napomenam deka inicijativa za obnovuvawe na crkvata imale selanite od Le{ok, no, vo ova vreme dominanten i finansisiki i avtoritarno bil rodot Lalo{oi odnosno glavni inicijatori i spomagateli da se doizgradi crkvata Bogorodica bile Pop Simon, koj bil tatko na pop Onufrie (pop On~e), potoa bratot Petre-Petronie odnosno kalu|erot Danail, pa, Paun i Joan, potoa zna~ajno u~estvo imal i bratot na pop Simon koj se vikal Damjan so negovite tri sina Jakov, Isak i Avram, isto taka od rodot Lalo{oi, odnosno potomci na Lalo{. Site ovie lica se spomenati i vo Le{o~kiot pomenik i istite bile sovremenici na Kiril, odnosno edno koleno po Kiril. Tuka treba da se ima vo predvid deka na potomcite na Lalo{, svetec - za{titnik i doma{na slava im bila Pre~ista ( Sv. Bogordoica) i deka kako najjak finansiki rod vo Le{ok imale najajko vlijanie na jeromonahot Kiril da se obnovi crkvata koja go nosi imeto na nivniot svetec i sekako najpove}e i finansiski i go pomognale.

Treba da se ima vo predvid deka vo Le{ok od sekoga{ imalo i vtor sve{teni~ki rod Le{kovi odnosno Popooj, na koj slava i za{titnik im bil Sv. Nikola. Najverojatno za vreme na ru{ewata na avstriskite vojski bila razru{ena i crkvata Sv. Nikola vo Teneke maalo, no, poradi oslabenata mo} na ovoj rod, tie ne uspeale da nametnat da se izgradi povtorno crkvata, tuku se preorientirale verskite obi~ai da se vr{at vo crkvata Sv. Bogorodica. Crkvata Sv. Bogorodica bila razru{ena vo vremeto na avstriskite vojni, no, blgodarenie na jeromonahot Kiril, roden vo Tearce, potoa so pomagawe na rodot Lalo{oi i sekako i na mnogu drugi lica od Le{ok, Polog i Makedonija.

Danail sinot na pop Simon i brat na pop Onufrie, bil kalu|er vo Le{ok zaedno so Kiril, no, kako pomladi i zaedno so u{te dvajca drugi kalu|eri gi prezemale site ovie aktivnosti. Pri ova bi sakal da napomenam deka vo ova vreme selska crkva na le{anite bila crkvata Sv. Bogorodica, koja bila na mestoto na Le{o~kiot manastir i Kiril baral soglasnost od le{anite selskata crkva da bide i manastirska, bidej}i imal namera da izgradi konak vo krugot na manastirskiot kompleks, spomenatoto mo`e da se vidi na str. 260 vo knigata Le{ok . Najzaslu`ni za soglasnosta imale dvata sve{teni~ki rodovi Lalo{oi i Le{koi (izvor: red. br. 20).

Sekako soglasnost jeromonahot Kiril dobil od selanite i otpo~nala akcija za pomagawe za obnova i rekonstrukcija na crkvata i pokraj spomagateli od Le{ok i sosednite sela vo Polog imalo mnogu spomagateli i od Debar, Kratovo, Kru{evo, Solun, Bitola, Skopje i drugi mesta vo Makedonija.

Vo crkvata Sv. Bogorodica ima mnogu vredni freski koi datiraat od 17 i 19 vek, koi gi naslikale mija~kite zografi Mihail i Panajot od Gali~nik, a ikonostasot go izrabotil vo 1879 godina poznatiot mija~ki majstor Mihail \ur~inov od Gali~nik.



Vo slednite re~enici }e se zadràm na episkopot Nikanor, koj poteknuva od Le{ok od na{iot rod Glavinoi i koj ima zna~aen pridones za obnovuvaweto na crkvata Sv. Bogorodica vo 1641 godina, a se spomenuva deka bil donator vo 1646 godina i da se zografira crkvata Sv. Bogorodica, a nabrzo potoa i umira.

Nesporno e deka Nikanor e od Le{ok i deka e od rodot Glavinoi-Glajnooj, i za toa ima materijalni dokazi i moè da se sretne vo pove}e knigi. ( izvor: red. br. 16, 17, 19, 20, 40, 43, 44 i 138). Mnogu se interesni i zna~ajni podatocite koi gi prezentiraat Ilija Petru{evski i Branislav Svetozarevi} na str. 68 i 69 od knigata Le{o~kiot manastriski kompleks ( izvor: red. br. 17 ), a posebno izvorite na koristena literatura i bele{ki na krajot od knigata. Smetam deka podetalni podatoci za Nikanor od Glajnooj i za rodot Glajnooj moè da se najdat vo srpskite biblioteki, a posebno vo Bibliotekata na Ni{kata episkopija i vo Belgradskata episkopija, bidej}i site knigi, materijali i dokumenti od De~ani, Prizren i dr. mesta od Kosovo, se preneseni, poradi izdvojuvaweto od Srbija. Isto taka, podatoci }e mora da se baraat i vo turskite arhivi za vremeto vo koe ìvee Nikanor i da se dojde do novi soznanija i podatoci.

Vo minatite vekovi 14 do 17 vek vo Le{ok imalo rod Glajnooj, koj postepeno se preimenuva vo rod Lalo{oi ( od po~etokot na 18 vek), pa, potoa vo rod Onufrievski ili On~evski i denes ima nekolku familii koi po brojnosta moè da se nare~at i rodovi, kako Spiroski, Jastrevski, Paunovski, Popovski, Damjanovski i dr., no, site tie se potomci na istiot rod, koj vo razni vekovi go narekuvale Lalo{oi i Glavinoi, pa, duri moè da se dojde i do 11 vek i vizantiskoto vreme i ne slu~ajno narodot ovoj rod go vikal i Vizantijci.

(foto:Mitko Spiroski, Ikona na Sv. Kiril i Metodij vo istoimenata crkva vo Konacite na Le{o~kiot manastir) (photo: Mitko Spiroski, Icon of Saint Cyril and Methodius in eponymous church in the Hospices of Lesok Monastery)



( foto:Mitko Spiroski, Ikona na Sv. Bogorodica, crkva Sv. Kiril i Metodij vo Konacite na Le{o~kiot manastir) (photo: Mitko Spiroski, Icon of the Virgin Mary, church Saint Cyril and Methodius in the Hospices of Lesok Monastery)

Denes ima rod Glajnooj vo Varvara, koj jas i go obrabotuivam vo ovaa kniga, bidej}i baba mi Sultana e so poteklo od rodot Glajnoi od Varvara, a maèna e vo Jan~i{te vo rodot Kotlinci. Jas mnogu lu|e od rodot Glajnoi li~no gi znam i istite detalno gi opi{uvam vo knigata. Slava na Glajnoi od Varvara im e Pre~ista i Sv. Arangel.

Za Nikanor i za rodot Glajnoi od Varvara i Le{ok pi{uvaat i Seli{~ev i Trifunovski vo svoite knigi, pri {to i dvajcata pi{uvaat deka Nikanor bil od Le{ok. Trifunovski vo tekstot za Glavinov vo Le{ok pi{uva tekst: “ Danas potomci od ovog roda u Le{ku ne postoje. Mogu}no je da se iselili ili izumrli ( postoji rod Glaviinovci u susednom selu Varvari” , dodeka za Glajnoi vo Le{ok veli: “ U Le{ku postoje wive Glainoski (prema Slatini). Wih su poklonili le{a~kom manastiru stanovnici ovog roda.” ( izvor: red. br.40 i 43).

Vo vrska so navedenite citati moè da se utvrdi deka avtorot Trifunovski nema nikakva sigurnost i ubeditelnost vo napi{anoto koga veli: “mogu}e je da su se iselili ili izumrli. “ A, Jas sega bi pra{al mo`no li e rod vo koj ima episkopot Nikanor od rodot Glavinoi od Le{ok da donira niva za crkvata Sv. Bogorodica od Le{ok vo 1646 godina i odedna{ negoviot rod da is~ezne ili kako {to veli Trifunovski: da se iselile ili da izumrele. Dali moè taka golem i bogat rod, sve{teni~ki rod koj imal vekovna tradicija i koj imal golemi posedi na



zemja, koj dal episkop na Crkvata i koj doniral da se obnovi Sv. Bogorodica i da se zografira od donacijata od toj rod Glavinoi, odedna{ da go snema, da is~ezne, da se iseli, da izumre i sl. Jas vedna{ odgovaram deka takvo ne{to ne e mo`no da nastane, bidej}i toga{ semejstvata imale prose~no od 6 do 10 deca i ma{ki i ènski. Toa go utvrdiv so analiza na 4-te rodovi ( Lalo{oi -Le{ok, Petkoi- Nepro{teno, Kotlinci -Jan~i{te i Glajnoi od Varvara), koi gi analizirav po kolena ( od 6 do 12 Kolena) , pri {to dojdov do soznanie deka site ovie rodovi se razvivaat i imaat kontinuitet do deneska i nikoj ne e izumren, tuku,naprotiv se zgolemeni nekolku pati. Ako, to~no se utvrdi rodot Lalo{oi od Trifunovski i se sledel to~no po lica od koleno vo koleno, nemalo da dojde do apsurd, bez nikavi podatoci da se tvrdi deka rodot ili se iselil ili izumrel.

Ilija Petru{evski vo knigata Le{ek od 1979 godina, voop{to ne spomenuva deka vo Le{ok ima rod Glavinoi odnosno Glajnooj, dodeka vo knigata Le{ok od 2004 godina na str.73 veli deka vo grupata starosedelci moè da se vklu~i i rodot Glajnooj, koj se iselil od Le{ok vo sosednoto planinsko selo Varvara.

[to se odnesuva do nivite, to~no e deka ima nivi koi se vodat kako Galajnoski i veruvam deka rodot Glajnooj podaril nivi do Slatina na Le{o~kiot Manastir, i, to~no e deka i denes ima nivi vo Le{ok koi narodot gi vika Glajnoski-Glajnooj, no, nivi koi narodot gi vika Glajnoo ima na pove}e lokacii vo atarot na Le{ok ( Mlaka do Manastirskite livadi, Teneke maalo, Dolno maalo, severno od livadata na Sandro Dimitrievski-âjka nad patot Le{ok- Nepro{teno i ju`no i isto~no od lozjeto odnosno denes livadta so kosteni i orevi na bra}ata Slobodan i @ivko Spiroski, potoa ima niva od Glajnooj ima i severno od livadata na Joan~e Momirovski Soqo, ju`nood ovo{tarnikot i sega novata ku}a vo Mlaka i isto~no od Cale Ristovski –[uko od Dolno maalo. Imeno, vo mestoto Mlaka koi bilo sopstvenost na Crkvata ima pove}e nivi na lica od Le{ok i Varvara, koi grani~at so manastirskite nivi i koi i denes se prodavaat me|u sebe i go nosat nazivot Glajnoski. Taka, tatko mi ima{e mesto vo Mlaka, nie go vikavme Dolno lozje, koe go vikame Glajnosko, a isto taka vo 80-te godini moite roditeli kupija mesto od Glajnooj od Vravara i toa go vikame Glajnosko. Ako se otide vo Katastar vo Tetovo, za atarot Le{ok }e se vidat pove}e livadi, nivi i {uma, koi go nosat imeto Glajnoski. No, bi sakal da naglasam deka vo podnaslovot za nivite na Lalo{oi, napomenav deka mnogu nivi od na{iot rod se grani~at so nivite na Manastirot ili se grani~at so dvorot na Le{o~kiot manastir ( Janesko, Bulino, Gladnica, Crnica, Dva Bresta,Dlg put, Popooj Jasika i dr.), taka i pove}e nivi koi se vikaat Glajnoi se grani~at so nivite ili dvorot na Manastirot. Ova moè da bide potvrda deka se raboti za istiot rod, no, rodot Lalo{oi se narekuva od koga pameti memorijata na lu|eto i doa|a do nekade krajot na 17 i po~etokot na 18 vek do denes, dodeka,pred toa istiot sve{teni~ki rod, vo koj bil i Nikanor, go vikale Glavinoi odnosno Glajnoi.

Kako potvrda deka se raboti za ist sve{teni~ki rod i za Lalo{oi i za Glajnoi e faktot deka i kaj dvata Bogorodica e za{titni~ka i doma{na slava.

U{te eden dokaz koj naveduva deka se raboti za istiot sve{teni~ki rod i preku imiwata na rodot. Imeno, vo sve{teni~kiot rod Lalo{oi od 18 vek do denes utvrdiv deka mnogu imiwa imaat osnova vo biblijata odnosno vizantisko poteklo. Taka, imeto Nikanor e ime koe se javuva vo viznatiskata etimologija, a isto taka mnogu imiwa vo Lalo{oi imaat vizantiska i bibliska osnova: Dimitrij, Spiridon, Grigorije, Onufrie, Simeon, Joanikie, Kitan, Petronie, Sofronie, Jakov, Damjan, Isak, Avram i mnogu drugi imiwa.



Vo ovaa prilika u{te edna{ bi potsetil i ne slu~ajno vo Le{ok narodot na{iot rod go vikal, pokraj Lalo{oi i Glavinoi go vikal i Vizantijci (izvor: red. br. 17, 20, 48, 89 i 115).

Zna~i, i ovoj podatok naveduva deka rodot Glajnoi, odnosno rodot Lalo{oi imaaat ista sve{teni~ka tradicija i isti koreni odnosno vizantiska-makedonska tradicija i kultura na ìveewe i biblisko poteklo na imiwata, kako {to ima i episkopot Nikanor od Glajnoi. Spored mene se raboti za istiot rod, no, vo razni periodi, od 15 i 16 vek i koga vo 18 veka se javil Lalo{, istiot rod po~nale se pove}e i pove}e da go vikaat Lalo{oi, a da se namaluva oslovuvaweto pod imeto Glavinoi, no, sepak do denes se zadrùva i imeto Glavinoi za istiot sve{teni~kiot rodi ne se zaboravilo.

Nikanor imal titula episkop na Polo{kata episkopija, a poznato e deka vo rodot Lalo{oi ve}e tri vekovi ima crkovni i mona{ki tituli (popovi, kalu|eri i kalu|erki). Pa, se pra{uvam koj moèl da ima vakvi crkovni tituli, bilo koj i bilo koj rod ili ovie tituli se dobivale so tradicija i rod koj raspolagal so golemi veleposedi i koj imali zna~ajni koli~ini na zlatnici i srebrenici. Bi sakal da napomenam deka ovoj sve{teni~ki rod raspolagal so golemi bogatstva na zlato i srebro, koe duri se merelo i so oki- kilogrami. I jas, li~no sum slu{al razni verzii na prikazni za oki zlato na pop Onufrie, koj ostavil na negovite pet sina : Saro, Spiro, Atanas, Jasre i \or~e. Ima i prikazni i za pop Spiro deka sekoga{, moralo da ima doma ~ovek i ku~e, deka za vreme Vtora svetska vojna imalo albanci od Slatina koi naoruàni so pu{ki ja vardele i branele ku}ata na pop Spiro odnosno zlatoto i srebroto od albanskite ka~a~ki bandi.

[to se odnesuva do Glavionoi od Le{ok i Glavinoi od Varvara, moàm da kaàm deka ne drì tezata deka sve{teni~kiot rod se preselil od Le{ok vo Varvara, bidej}i toa se sosedni i spoeni sela i selata se na necel kilometar oddale~enost i deka nivi imale lu|e od Varvara vo le{o~kiot atar, a {uma imale le{ani na [ar Planina i fakti~ki nivite i planinata zaedni~ki ja delat i koristat dvete sosedni sela i nemalo nikakva logika za selewe od dolu, od ravnicata, gore vo planina, posebno {to Le{ok bil grad od 11 vek i imalo Manastir.

Mo`no e samo od sve{teni~kiot rod Glavinoi od Le{ok da se preselilo nekoe lice i zatoa i vo Varvara se stvorila loza na Glavinoi, koja denes se kako poseben rod. No, bi kaàl i toa deka moite istraùvawa iako ne sum gi obrabotil-sobral site lica za Galjnoi od Varvara iznesuva 209 lica, {to e ednakvo na familiite na pop Spiro ili Jastre od 6-to koleno od Lalo{oi, a znaeme deka jas pribrav i obrabotiv 1645 lica od rodot Lalo{oi, {to ukaùva deka Glajnoi od Varvara moè da se samo edna granka-loza od Lalo{oi odnosno Glavinoi ili Glajnoi od Le{ok. Smetam deka kako {to lozata na Lalo{oi se formirala vo Nepro{teno, isto taka se formirala i lozata na Glavinoi ili Glajnoi vo Varvara od rodot Glavinoi ili Glajnoi vo Le{ok, od koj podocna se formiral kako poseben rod Lalo{oi.

Sakam da ukaàm i na u{te eden biten podatok deka nemam nitu eden slu~aj na krvno zemawe (maèwe i ènewe ) na lica od rodot Lalo{oi ( od 1645 lica ) i ( 209 ) od lozata Glavinoi odnosno Glajnoi od Varvara, {to moè da bide isto taka mnogu jak i nepobiten fakt deka se raboti za istiot rod i za Lalo{oi i za Glavinovi ili Glajnoi, a toa narodot i crkvata mnogu dobro go znele deka od ist rod ne se sklu~uvaat brakovi.

So ogled deka e nepobitno to~no deka Nikanor i negoviot rod Glajnooj vo 16 i 17 vek podaruvale, nivi, ja obnovile crkvata Sv. Bogorodica vo Le{ok, ja



zografisale i t.n. so sigurnost moè da tvrdime deka rodot Glajnooj bil sve{teni~ki i bogat rod i zatoa bil vo mo`nost da podaruva nivi na crkvata i da gradi i zografisuva crkvi.

Fakt e deka pretcite i potomcite od sve{teni~kiot rod Lalo{oi prodolùvaat da gradat crkvi, da podaruvaat nivi, da davaat pari~ni i drugi materijalni vrednosti na Crkvata vo Le{ok i vo 18, 19, 20 i denes vo ovoj 21-ti vek . Samo da se potsetime: na Le{o~kiot manastir daruval niva Nikanor od G ;lanooj, potoa daruvani Lalo{oi ko{tawe, koj bile sopstvenost na Lalo{ vo 17 odnosno po~etokot na 18 vek, pop Kitan daril niva na krajot na 18 vek, pop Simon, pop Onufrie, monahot Danail, Damjan, Paun, Jakov, Avram. Isak daruvale vo prvata polovina na 19 vek vo crkvata Sv. Bogorodica vo Le{ok, pop Onufrie daruval vo vtorata polovina na 19 vek vo crkvata Sv. Nikola vo Tearce, pop Spiro i popadija Menu{a daruvale na po~etokot na 20 vek vo Crkvata Sv. Bogorodica vo Le{ok, pop \igo daruval vo vtorata polovina na 20 vek, ikona vo crkvata Sv. Bogorodica vo Brezno, @ivko i Mitko Spiroski doniraa pari~ni sredstva za izgradba na Soborniot hram Sveti Kliment Ohridski vo Skopjevo 1989 godina, vo po~etokot na 21 vek mnogu lica od rodot Lalo{oi daruvaa materijalni i pari~ni vrednosti za obnova na miniranata crkva Sv. Atanasie vo Le{ok preku donirawe preku Zdruènieto Le{ok od Skopje, kako i direktno vo Manastirot vo Le{ok.

No, kolku sve{teni~ki rodovi imalo vo Le{ok? So vekovi bile dva sve{teni~ki rodovi Lalo{oi i Le{kovi. Taka, znaeme bidej}i ni go prenesle na{ite pretci. No, pra{aweto e dali na{iot sve{teni~ki rod po~nuva od Lalo{ od koga vo naslednata ìva memorija znaeme za na{ite pretci po~nuvaj}i od Lalo{, pa, zavr{uvaj}i do denes.

Toa be{e osnovot i tie se faktite koi me naveduvaat da veruvam deka rodot Glavinoi ili Glajnoi od Le{ok e istiot rod so Lalo{oi i so lozata Glavinoi ili Glajnoi od Varvara i deka se raboti za istiot sve{teni~ki rod, so toa {to narodot usnata memorija ja zadràl do Lalo{ i od nego po~nalo da se zboruva kako za potomci na Lalo{ odnosno Lalo{oi.

Zna~i, rodot Glavinoi-Glajnoi ne e iselen nitu is~eznat, tuku, sve{teni~kiot rod Glavinoi-Glajnoi od 16 i 17 vek i vremeto na Nikanor e zamenet so novo ime na sve{teni~kiot rod, sega so imeto na noviot potomok Lalo{ i sve{teni~kiot rod Lalo{oi od Le{ok i Nepro{teno, no, sega i od Varvara.

Jas mnogu mislev i razmisluvav koga dojdov do Lalo{, prviot predok od koj se formiralo vo memorijata imeto na sve{teni~kiot rod Lalo{oi i postavuvav pove}e pra{awa:

1. Ako Lalo{ podaril niva na Crkvata, toj mora da bil bogat. Toj moralo da bil pop ili moralo da bide tatko mu ili dedo mu pop, {tom toj podaril niva ili nekoj potomok-naslednik podaril niva na Crkvata, bidej}i toj bil sopstvenik i zatoa istata e pod negovi ime.

2. Razmisluvav kako da dojdam pred Lalo{ vo 17 vek ili 16 vek i da dojdam do tatko mu ili dedo mu ?

3. Mislev deka mo`nost ima da se dojde do podatoci od crkovnite knigi vo Makedonija, Pe}kata patrijar{ija, Sveta Gora i dr.

4. Mislev deka treba da se dojde do turski tefreri i fermani za danokot ili popisi vo 15, 16 i 17 vek za sve{tenite lica od Le{ok ili vo Le{o~kiot manastir. No, za turskite dokumenti treba znaewe turski jazik i toa e prosto neizvodlivo da se traga i istraùva samo za ova pra{awe. No, veruvam deka za mnogu brzo vreme }e se otvorat ogromni i neiscrpni mo`nosti za koristewe na turskite dokumenti. Imeno, so vleguvaweto na Makedonija i Turcija vo Evropskata unija, site dokumenti



}e bidat skenirani i so posebni programi mnogu lesno preveduvani na site 30 Evropski jazici, me|u koi i na makedonski i duri toga{ nekoi deca od idnite generacii moè lesno da gi koristat ovie podatoci, koi }e bidat postaveni vo bazi na podatoci kako Veb sajtovi i po elektronski-internet pat i }e moè brzo da se pristapi vo bazite i da se koristat podatocite. Toga{ veruvam deka mnogu lesno }e dojdeme do popisi, danoci i dr. od 1400 godina koga Turcirte go osvoile Balkanot do 1912 godina. Jas sum optimist i moèbi Gospod i mene }e mi ovozmoì da go doìvam, toj moment i da dojdam do poprecizni podatoci za na{iot rod Glainoi -Lalo{oi i pred Lalo{, vo 17 ,16 i 15 vek, odnosno bi bil mnogu sre}en koga bi se potvrdile moite argumenti i mojata realna pretpostavka deka Nikanor od Glavinoi ili Glajnoi od Le{ok bil istiot sve{teni~ki rod koj go vikame Lalo{oi od 18 vek do denes.

Vo knigata Stari objekti vo Le{ok od prof. Tomovski Krum i Voliwac Radomir, na str. 14 e vneseno: ,, Vo neposredna blizina na seloto Le{ok se nao|aat ostatoci od sedum ednokorabni crkvi. * 35)-Seli{~ev vo Polog i ego bulgarskoi naselenie, Sofija,1929 ( izvor: red.br.31 ).

( Bigoren kamen ostatok od crkvata Sv. Nikola vo Teneke maalo vo Le{ok) ( Bigor - stone , part of the church St. Nikola in Teneke, neighbourhood in Lesok)

Vo knigata se veli deka spored predanieto crkvite bile posveteni na Sv. Petka, Sv. Ilija, Sv. Vra~i, Sv. Atanasie, Sv. Nikola, Sv. Georgie ( Sv. \or|i) i Sv. Dimitrie. Vidlivi tragi ne se so~uvani od crkvite Sv. Nikola i Sv. Dimitrie, no, so arheolo{ki iskopuvawa bi moèle da se otkrijat temelite na ovie dve crkvi. * 36) prof. d-r Blaga Aleksova, Srednovekovni nao|ali{ta vo Polozite, Glasnik na institutot za nacionalna istorija, g. III , br.1 , Skopje, 1959 god.



Zna~i, spored napi[anoto na prof. Aleksova treba da se istraùva i ispituva i analizira kade i na koi lokacii bile crkvite: Sv. Nikola, Sv. Georgie ( Sv. \or|i) i Sv. Dimitrie.

Spored mene, lokacijata na crkvata Sv. Nikola voop{to ne e sporna. Taa e vo Teneke maalo, na kraj na seloto i se grani~i so Slatina. Crkvata e razurnata i do nea ima{e grobi{ta, koi i jas gi pametam. Denes ne se pogrebuvaat lica na ova mesto, tuku na novite grobi{ta vo Bulino. Crkvata ne ja pametam, no, pametam deka ima{e pojata so zidovi i so keramidi i jas nekolku pati sum vlegol koga vrne{e do`d, pri {to na ednata strana bea iskr{eni keramidite. Deneska ima kup klesani bigorni kamewa koi se na gramada, a temelite i kamewata pokrieni se so zemja. Ova potvrduva deka sve{teni~kiot rod Le{kovi ili Popooj i drugite rodovi od Teneke maalo na koi doma{na slava i za{titnik im bil Sv. Nikola izgradile crkva vo svoeto maalo i vo nea gi vr{ele site crkovni i verski obredi.

Golema e verojatnosta na napisot na prof. Aleksova deka vo Le{ok imalo crkva Sv. Dimitrie, bidej}i na pove}e rodovi za{titnik im e Sv. Dimitrie i doma{na slava im e Mitrovden ( Momirooj, Ne{ooj, Ciqooj, Dardaqeej, Mazarakooj, Kostadinooj, Prqakooj, Sirmini, \ur~eej i vo 1949 godina novodojdeniot rod Bojarovci- Ran~ani od Egejska Mekedonija).

Prvata lokacija na koja treba da se iskopuva i na koja moèbi se nao|a crkvata Sv. Dimitrie e nad manastirskoto lozje blisku do Kaleto, vo ravnicata na livadite jugozapadno od Kaleto, ju`no od asvaltniot pat Le{ok-Varvara, severno od Bulino i isto~no od Belimen i kaj {to pominuva brazdata od Le{e~kata reka koja odi od Soli{ta, nad Kaleto i so koja gi vadevme livadite i bav~ite vo Belimen, Mlaka i dr. Inaku, vo 70-te godini mnogu pati sum pominuval niz livadite zapadno od Kaleto kon Belimen i sum videl golemi kameni plo~i i gramada na kamewa, bidej}i tuka pominuva{e brazdata od Soli{ta -nad Kale- kon Belimen i vo Mlaka kade imavme najnapred Lozje a potoa Ovo{tarnik so jabolki i gi vadevme so tatko mi. Ovaa, lokacija treba Upravata za za{tita na spomenici na kulturata da ja istraì vo narednite godini, i veruvam deka }e dadat pozitivni rezultati.

( Ostatoci od crkvata Sv. Dimitrie vo Le{ok ) (Part of the church St. Dimitrie in Lesok )

22. crkvite vo le[ok i okolnite sela i sve[tenite lica...

Documents