3 razgledi september 2014 - smarjeske-toplice.si · tudi novo šolsko leto smo začeli v energetsko...

17
Razgledi Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto VIII., št. 3., september 2014

Upload: others

Post on 31-Aug-2019

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

RazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice leto VIII št 3 september 2014

2

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

3

Spoštovane občanke in občani

deževno poletje je že preteklost še bolj deževna in poplavna jesen je pred vrati Narava je zopet pokaza-la svojo moč in v občini Šmarješke Toplice se je ponovila zgodba izpred štirih let saj je reka Krka zopet pre-stopila svoje bregove in poplavila velik del vasi Dolenje Kronovo Po-plavljali so tudi drugi vodotoki v ob-čini stanovanjske in gostinske ob-jekte ter celo Dom starejših občanov

v Šmarjeti K sreči zaradi hitre pomoči gasilcev in predstavnikov CZ poplave večje škode na objektih niso povzročile Deroča voda nam je odnašala ceste plazovi so odnašali vinograde na Koglem in na Vinjem vrhu Na občini bo imenovana Komisija za ocenje-vanje škode in upamo da bo pri saniranju škode s sredstvi tako občini kot občanom pomagala tudi država Iskrena hvala vsem gasilcem civilni zaščiti in prostovoljcem ki ste pomagali pri od-pravljanju posledic

Minulo poletje je bilo v znamenju investicij Z nepovratnimi sredstvi smo zaključili investicijo na Vinjem Vrhu in čakamo upo-rabno dovoljenje da bomo lahko že konec septembra na vo-dovod priključili prva gospodinjstva ki že toliko desetletij vodo težko pričakujejo Zaključena je tudi gradnja kanalizacije v Gra-denjah in primarni kanalizacijski vod je speljan do čistilne napra-ve v Šmarjeških Toplicah V izvajanju pa sta investiciji izgradnja

kanalizacije Brezovica Strelac I faza in obnova vodovoda Grič pri Klevevžu ki se bosta zaključili v jesenskih mesecih

Tudi novo šolsko leto smo začeli v energetsko sanirani osnov-ni šoli Šmarjeta zamenjali streho okna naredili novo fasado in namestili termostate na grelna telesa V jeseni bomo pričeli z izgradnjo novega 6-oddelčnega vrtca in rekonstrukcijo obsto-ječega izgradnjo nove kotlovnice in parkirišč Pozitiven sklep Ministrstva za gospodarstvo smo prejeli v septembru in smo tik pred podpisom pogodbe za izvedbo saj sta izvajalec del in nad-zornik že izbrana preko javnega razpisa

Prav tako smo bili uspešni pri pridobitvi nepovratnih evropskih sredstev iz 8 javnega razpisa razvoj regij EUR za izgradnjo ka-nalizacije v Gorenji vasi Z deli bomo začeli v jesenskih mesecih saj sta izvajalec del in nadzornik že izbrana Uspešno črpamo nepovratna sredstva tudi pri izgradnji Kulturnega doma v Beli Cerkvi oz naše Hiše žive dediščine Objekt je že pod streho trenutno se ureja notranjost objekta v prihodnjem letu pa bomo hiši dali tudi dušo s postavitvijo replik arheoloških najdb razsta-ve ureditvijo škratove sobe in opremo nove kulturne dvorane Se že veselim prihodnjega praznika občine in velike otvoritve te investicije

Naj se ob koncu drugega mandata svojega županovanja iskre-no zahvalim vsem občankam in občanom članici in članom ob-činskega sveta ter članom vseh delovnih teles za konstruktivno delovanje in uresničevanje dolgoročne strategije razvoja občine Vam drage sodelavke in sodelavci občinske uprave pa hvala za vaše vestno in požrtvovalno delo na Občini Šmarješke Topli-ce da skupaj z mano ustvarjate občino zadovoljnih uspešnih in srečnih ljudi

Vaša županja Bernardka Krnc

Na podlagi 4 člena in 2 odstavka 74 člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št 9407-UPB 4508 in 8312) in v zvezi z določbami 60 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št 10906 ndash ZVDZ-UPB1 5407 ndash odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice za redne lokalne volitve ki bodo 5 oktobra 2014 sestavila na-slednji

SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANJO OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Kandidatka

1 Ime in priimek mag Bernardka Krnc Datum rojstva 22041971 Naslov stalnega prebivališča Brezovica 4 g 8220 Šmarješke Toplice Poklic magistra ekonomskih znanosti Delo ki ga opravlja županja Predlagatelj Aleksander Durič in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko kandidatke

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Številka 040-00012014Datum 1792014

Ksenija Mihovar Globokar lr Predsednica

uvod o delu občine

Na podlagi 4 člena in 2 odstavka 74 člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št 9407-UPB 4508 in 8312) in v zvezi z določbami 60 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št 10906 ndash ZVDZ-UPB1 5407 ndash odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice za redne lokalne volitve ki bodo 5 oktobra 2014 sestavila naslednji

SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

V seznam so po volilnih enotah vpisani naslednji kandidati

1 VOLILNA ENOTA

V 1 volilni enoti se voli 3 člane Ta volilna enota ob-sega naselja Gorenja vas pri Šmarjeti Koglo ndash razen h št 2 4 in 5 Strelac Šmarjeta Vinica pri Šmarjeti Orešje

1 Ime in priimek Marko ŠkodaDatum rojstva 22031986Naslov stalnega prebivališča Vinica pri Šmarjeti 5 8220 Šmarješke ToplicePoklic univerzitetni diplomirani politologDelo ki ga opravlja prodaja in marketing AC KrašnaPredlagatelj Peter Selak in skupina volivcev

2 Ime in priimek Barbara PirhDatum rojstva 22091987Naslov stalnega prebivališča Gorenja vas pri Šmarjeti 18 8220 Šmarješke ToplicePoklic gimnazijski maturantDelo ki ga opravlja radijska napovedovalkaPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

3 Ime in priimek Tone BobičDatum rojstva 24041982Naslov stalnega prebivališča Šmarjeta 17 8220 Šmarješke ToplicePoklic ing elektrotehnikeDelo ki ga opravlja vodja projektovPredlagatelj Jože Novak in skupina volivcev

4 Ime in priimek Milan PajkDatum rojstva 11121965Naslov stalnega prebivališča Gorenja vas pri Šmarjeti 23 8220 Šmarješke ToplicePoklic zidarski mojsterDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj Pavel Zupančič in skupina volivcev

5 Ime in priimek Janez KermcDatum rojstva 27011951Naslov stalnega prebivališča Orešje 32 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic ing org dela

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICEOBČINSKA VOLILNA KOMISIJAŠmarjeta 668220 ŠMARJEŠKE TOPLICET 07 38 44 330E ovksmarjeske-toplicesi

O B V E S T I L OZA LOKALNE VOLITVE 2014VOLITVE BODO V NEDELJO

5 OKTOBRA 2014Predčasno glasovanje

Predčasno glasovanje za vse volivce ki bodo v nedeljo 5 10 2014 odsotni iz kraja stalnega prebivališča (kjer so sicer vpisa-ni v volilni imenik) bo potekalo v sredo 1 10 2014 na na-slovu Občina Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice na sedežu Občinske volilne komisije ndash sejna soba Volišče za predčasno glasovanje bo odprto od 700 do 1900

Volivce ki se nameravajo udeležiti predčasnega glasovanja prosimo da imajo s seboj osebni dokument ki izkazuje njihovo identiteto ter obvestilo o volišču na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo 5 10 2014

Glasovanje po pošti

Po določbi 81 člena Zakona o volitvah v državni zbor lahko ose-be ki so oskrbovanci domov za starejše ki nimajo stalnega pre-bivališča v domu ter volivci ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih glasujejo po pošti Po pošti lahko glasujejo tudi osebe ki so na dan glasovanja v

zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij Volivec ki uveljavlja pravico glasovanja po pošti mora najpozne-

je 10 (deset) dni pred dnem glasovanja to je do vključno sre-de 24 9 2014 poslati Občinski volilni komisiji zahtevek za ta način glasovanja V zahtevku mora navesti svoje osebne podatke ter naslov na katerega naj mu občinska volilna komisija pošlje volilno gradivo Po 80 členu Zakona o lokalnih volitvah za lokalne volitve ne

veljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (82 člen) ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in glasovanje pri diplo-matsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije To po-meni da na lokalnih volitvah volivci ki so na dan glasovanja v

tujini ker tam stalno ali začasno prebivajo ne morejo glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Obrazec ndash glasovanje po pošti si lahko natisnete na spletni

strani občine pod rubriko Lokalne volitve 2014 ali osebno pre-vzamete na sedežu Občine v času uradnih ur

Glasovanje na domu

Po določbi 81 člena Zakona o lokalnih volitvah volivci ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču kjer so vpisani v volilni imenik lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu če to sporočijo občinski volilni komisiji naj-kasneje tri dni pred dnem glasovanja Volivec ki uveljavlja pravico glasovanja na domu mora naj-

pozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja to je do srede 1 10 2014 poslati občinski volilni komisiji zahtevek za ta način glasovanja V zahtevku navede svoje osebne podatke Kolikor tega ne more storiti sam lahko v njegovem imenu vloži zahtevek tudi družinski član sosed ali druga oseba vredna za-upanja (navesti mora svoje osebne podatke in tudi identifika-cijsko številko osebnega dokumenta) Obrazec ndash glasovanje na domu si lahko natisnete na spletni

strani občine pod rubriko Lokalne volitve 2014 ali osebno pre-vzamete na sedežu občine v času uradnih ur

4

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

5

o delu občine

Delo ki ga opravlja upokojenecPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

6 Ime in priimek Stojan GorencDatum rojstva 09101962Naslov stalnega prebivališča Šmarjeta 11 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic poslovodjaDelo ki ga opravlja pomočnik direktorjaPredlagatelj Renata Hribar Gorenc in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za tri kandidate

2 VOLILNA ENOTA

V 2 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega naselja Brezovica Koglo s h št 2 4 in 5 Šmarješke Topli-ce s h št od vključno 1 do vključno 99 Žaloviče

1 Ime in priimek Marko BesalDatum rojstva 17091971Naslov stalnega prebivališča Šmarješke Toplice 54 8220 Šmarješke ToplicePoklic inženir strojništvaDelo ki ga opravlja vodilni konstruktorPredlagatelj Polonca Vrščaj in skupina volivcev

2 Ime in priimek Ladislav PrešerenDatum rojstva 24031963Naslov stalnega prebivališča Brezovica 60 8220 Šmarješke ToplicePoklic strojni tehnikDelo ki ga opravlja tehnologPredlagatelj Jožica Prešeren in skupina volivcev

3 Ime in priimek Dušan BregantDatum rojstva 02031988Naslov stalnega prebivališča Žaloviče 32 8220 Šmarješke ToplicePoklic univerzitetni diplomirani inženir strojništvaDelo ki ga opravlja konstruktor v razvojnem oddelkuPredlagatelj Jože Strupih in skupina volivcev

4 Ime in priimek Stane PirkovičDatum rojstva 08091971Naslov stalnega prebivališča Brezovica 69 8220 Šmarješke ToplicePoklic kuharski tehnikDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

3 VOLILNA ENOTAV 3 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega

naselja Družinska vas Šmarješke Toplice s h št nad 100 (vključno s 100)

1 Ime in priimek Aleksander DuričDatum rojstva 17061955Naslov stalnega prebivališča Šmarješke Toplice 150 8220 Šmarješke ToplicePoklic komunalni inženirDelo ki ga opravlja vodja gradbiščaPredlagatelj Drago Durič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Danijela JakšeDatum rojstva 01011979Naslov stalnega prebivališča Družinska vas 45 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic diplomirani inženir gradbeništvaDelo ki ga opravlja projektantPredlagatelj Marjan Novak in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

4 VOLILNA ENOTA

V 4 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega naselja Bela Cerkev Dolenje Kronovo Draga Gradenje Hrib Sela Vinji Vrh

1 Ime in priimek Aleksander PavličDatum rojstva 26021959Naslov stalnega prebivališča Dolenje Kronovo 11 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic trgovec - komercialistDelo ki ga opravlja komercialistPredlagatelj Majda Kušer Ambrožič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Majda Kušer AmbrožičDatum rojstva 19021957Naslov stalnega prebivališča Bela Cerkev 1 8220 Šmarješke ToplicePoklic diplomirani vzgojitelj predšolskih otrokDelo ki ga opravlja ravnateljica Vrtca Ciciban Novo mestoPredlagatelj Branko Ambrožič in skupina volivcev

3 Ime in priimek Jože VidicDatum rojstva 17031956Naslov stalnega prebivališča Bela Cerkev 14 8220 Šmarješke ToplicePoklic strojni tehnikDelo ki ga opravlja upokojenecPredlagatelj NOVA SLOVENIJA ndash KRŠČANSKI DEMOKRATIObčinski odbor Šmarješke Toplice

4 Ime in priimek Metka KovačičDatum rojstva 15041955Naslov stalnega prebivališča Hrib 1 8220 Šmarješke ToplicePoklic medicinska sestra - babicaDelo ki ga opravlja upokojenkaPredlagatelj Dušan Kovačič in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

5 VOLILNA ENOTA

V 5 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obse-ga naselja Čelevec Dol pri Šmarjeti Grič pri Klevevžu Mala Strmica Radovlja Sela pri Zburah Zbure

1 Ime in priimek Branko ZoranDatum rojstva 08121964Naslov stalnega prebivališča Grič pri Klevevžu 15 8220 Šmarješke ToplicePoklic komercialni tehnikDelo ki ga opravlja poslovodjaPredlagatelj Franc Anderlič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Franc AnderličDatum rojstva 02121956Naslov stalnega prebivališča Zbure 47 8220 Šmarješke ToplicePoklic avtomehanikDelo ki ga opravlja vodja nabavePredlagatelj Branko Zoran in skupina volivcev

3 Ime in priimek Franc PeršeDatum rojstva 20091956Naslov stalnega prebivališča Zbure 30 8220 Šmarješke ToplicePoklic natakarDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj Darko Gorenc in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

Izrazi uporabljeni v moški slovnični obliki se uporabljajo za oba spola enako

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Številka 040-00012014Datum 17092014

Ksenija Mihovar Globokar lr Predsednica

Poročilo o zaključku mandata občinskega sveta Občine Šmarješke TopliceČlanica in člani občinskega sveta v sestavi Pavel Zupančič Peter Selak Jože Novak Stane Pirkovič Franci Anderlič Marko Besal Branko Zoran Aleksander Pavlič Aleksander Durič Dejan Pav-lin in Majda Kušer Ambrožič so v času mandata izvedli 33 red-nih sej občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice tri dopisne ter štiri slavnostne seje občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice Povprečno število prisotnih članov občinskega sveta na seji je 10 svetnikov ki so skupaj na 33 rednih in 3 dopisnih sejah obravnavali 356 zadev in sprejeli 400 sklepov

Redna seja OS Datum izvedbe seje

Udeležbasvetnikov na

seji

Število obravnavanih

zadev1 seja 22102010 11 52 seja 30112010 10 83 seja 28122010 10 94 seja 15022011 9 135 seja 29032011 9 146 seja 12042011 11 117 seja 31052011 10 98 seja 05072011 11 99 seja 27092011 11 2110 seja 29112011 11 1011 seja 27122011 11 812 seja 28022012 10 1213 seja 27032012 10 1214 seja 24042012 11 915 seja 28052012 9 816 seja 25092012 10 1617 seja 13112012 9 1018 seja 18122012 10 919 seja 29012013 9 1220 seja 26022013 9 1121 seja 28032013 9 1222 seja 23042013 11 923 seja 28052013 11 1124 seja 26062013 11 625 seja 24092013 11 1626 seja 22102013 10 1027 seja 26112013 10 828 seja 23122013 10 1429 seja 28012014 10 1030 seja 18022014 9 1031 seja 31042014 11 932 seja 27052014 10 933 seja 17052014 10 12

Dopisna seja OS

Datum izvedbe seje

Št svetnikov ki so potrdili

prisotnost

Število obravnavanih

zadev1 seja 18042011 9 12 seja 08082011 9 13 seja 05032013 11 2

NADZORNI ODBOR je v mandatu 2010ndash2014 zasedal na 23 red-nih sejah ODBOR ZA RAZVOJ prav tako na 23 rednih sejah OD-BOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI se je sestal 13-krat na rednih in 3-krat na dopisnih sejah ODBOR ZA PRORAČUN IN FINANCE je izvedel 11 rednih sejKOMISIJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE je v mandatu 2010ndash2014 zasedala 4-krat KVIAZ je opravil 9 rednih in 7 dopisnih sej KOMISIJA ZA STATUT IN POSLOVNIK pa 1 sejo

Lidija Radkovič občinska uprava

Razgledi glasilo Občine Šmarješke Toplice Glasilo delno financiraObčina Šmarješke Toplice Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice Razgledi so vpisani pod zaporedno št 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Naklada 1200 izvodov Odgovorna urednica Katja Kuhelj Gorjanec Lektorica Kristina Ščuka Uredniški odbor Miha Gorenc Jože Novak Jože Perše Majda Kušer Ambrožič Terezija Balažević Mateja Bobič Majda Pungerčar Sonja Košak razgledismarjeske-toplicesi Grafična realizacija Tomograf Tomo Cesar s p Avtor fotografije na naslovnici Stane BajukOdgovornost za prispevke prevzema avtor Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil Fotografija na naslovnici Cerkev sv Jožefa na Vinjem vrhu

6

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

7

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o prido-bitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo kanalizacijev naselju Gorenja vas pri Šmarjeti Z investicijo bo zgrajeno 2703 m dolgo kanalizacijsko omrež-je od tega 249927 m gravitacijske kanalizacije 20373 m dolg tlačni vod ter črpališčeTa dela predstavljajo ekonomsko nedeljivo celoto ki izpolnjuje natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in ima jas-no opredeljene cilje Zgrajena infrastruktura bo po zaključku investicije polno funkcionalna (delujoča) Vse komunalne odpadne vode z območja Gorenje vasi bodo preko obstoječega kanalizacijskega omrežja naselja Šmarjeta speljane na centralno čistilno napravo Šmarjeta in nato čistil-no napravo Šmarješke ToplicePo zaključku del se bo na nov kanalizacijski sistem priključilo 51 gospodinjstev naselja oziroma bo lahko odpadne vode v kanalizacijo odvajalo 143 prebivalcev Gorenje vasi pri Šmarje-ti V končni fazi bodo z investicijo pred komunalnimi odpadni-mi vodami zaščiteni podtalnica (Jezero in Zavetrščica) narava

naselja in bližnje območje Nature 2000 kar bo dvignilo kako-vost bivalnega okolja v naselju in okolici Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih intekočih cenah (v EUR)

Vir financiranja 2014 2015 Skupaj Delež

Občina Šmarješke

Toplice307377 9533895 9841272 1500

MGRT (ESRR) 1741803 54025405 55767208 8500

Skupaj 2049180 63559300 65608480 10000

Izvajalec gradbenih del je že izbran na javnem razpisu na katerem je bila izbrana najugodnejša ponudba ndash ponudnika GRADNJE d o o Boštanj Dolenji Boštanj 66 A 8294 Boštanj Zaključek investicije je predviden v letu 2015 skladno s spre-jetim terminskim planom

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Projekt se je začel izvajati v letu 2013 in se bo zaključil v letoš-njem letu 2014 Trenutno smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja ki je osnova za izvedbo vseh aktivnosti za pričetek priključevanja na vodovod in kanalizacijo Občina Šmarješke Toplice je za izvedbo investicije pridobila 71878618 EUR nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnihupravičenih izdatkov operacije Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje Trenutno odpravljamo na terenu še določene pomanjkljivosti po njihovi odpravi bomo lahko zaključili z izvedbo investicije oz pridobili uporabno dovoljenjeV teku izvajanja investicije je prišlo do odkritja več arheoloških najdb in novih arheoloških najdišč Arheološke raziskave so bile uspešne izvedene Investicija je obsegala izgradnjoobnovo 4706 m vodovoda in

izgradnjo 1025 m kanalizacije oziroma natančneje- izgradnja vodovoda na odseku Mlada Vina v dolžini 509 m- izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh v dolžini 1874 m- izgradnjaobnova vodovoda na odseku Gradenje v dolžini

1113 m- izgradnja 1210 m raznih priključnih vodovodnih vodov in- izgradnja 1025 m gravitacijskega kanalizacijskega sistema

Z izvedbo predvidenih del bo na območju Vinjega Vrha zago-tovljena tekoča pitna voda na območju naselja Gradenje pa odvajanje odpadnih komunalnih voda s čimer bo zaščiteno okolje izboljšani bivalni pogoji in omogočen nadaljnji razvoj tega območja občine Tako kanalizacija kot vodovod bosta po-zitivno vplivala na gospodarski in turistični razvoj in poselje-nost naselij Vinji Vrh in Gradenje

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradiva za decembrske Razglede pošljite do ponedeljka 1 12 2014 na elektronski naslov razgledismarjeske-toplicesi

Obnova vodovoda Grič pri KlevevžuObčina obnavlja del vodovoda kjer se trenutno pojavlja naj-več vodnih izgubProjekt zajema izgradnjo vodovoda v skupni dolžini cevovo-dov 3036 m Ob izvedbi investicije se bodo ustrezno uredile tudi ceste oziroma ostala infrastruktura na tem območju Občina Šmarješke Toplice izvaja obnovo vodovodnega omrež-ja v severnem delu občine in sicer na območju naselja Grič pri Klevevžu in v delu naselja Radovlja da bo to tamkajšnjim pre-bivalcem zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter obenem omogočalo vodovodno oskrbo novim za-zidalnim površinam ki so opredeljene v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS št 912012) ustrezen razvoj turističnega območjaNa obstoječem vodovodu se zaradi dotrajanosti pogosto po-javljajo okvare katerih posledica so pogoste prekinitve doba-ve pitne vode vodovod ima velike vodne izgube zaradi pod-dimenzioniranosti pa vodovodno omrežje tudi ne zagotavlja zadostnih količin sanitarne in požarne vode Zaradi pogostih vodovodnih okvar pa nastajajo na področju vodovoda stroški vzdrževanja

Predmetni vodovod predstavlja del vodovodnega sistema Novo mesto ndash Jezero kateri poleg občine Šmarješke Toplice zagotavlja vodo tudi občinam Šentjernej Škocjan Straža Do-lenjske Toplice Mirna Peč in Novo mesto Veliko število okvar ima za posledico velik negativni vpliv na vodooskrbo vseh občin ki jih predmetni vodovodni sistem napaja Dela so se pričela izvajati v začetku meseca julija predviden konec izvajanja del je v mesecu oktobru 2014Vrednost pogodbenih del znaša 28704232 EUR z DDV

Tomaž Ramovš občinska uprava

Fekalna kanalizacija BrezovicandashStrelac in vodovod Strelac ndash I fazaInvesticija se je začela izvajati v mesecu juniju zaključek je bil predviden septembra 2014 vendar je zaradi slabih vremen-skih razmer v poletnem času pričakovati zamik oz podaljšanje terminskega plana izvedbe investicije vsaj za en mesec Cilj operacije je izgradnja javne kanalizacije (1929 m) in či-stilne naprave ter obnova vodovoda (689 m) Za to bo po-trebna - izgradnja 610 m javne kanalizacije v naselju Strelac

- izgradnja 1319 m javne kanalizacije v naselju Brezovica- izgradnja čistilne naprave v Šmarjeti- izgradnja mostička na kanalu A (Strelac) za prečkanje po-

toka Prinovec in - obnova 689 m vodovoda v naselju Strelac

Za izvedbo investicije smo pridobili nepovratna finančna sred-stva v višini 28165165 evrov

Tomaž Ramovš občinska uprava

Kanalizacija v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti

Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje

8

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

9

o delu občine

Pred priključitvijo stanovanjskega gospodarskega ali poslovnega objekta na kanalizacijsko in vodovodno omrežje je vsak zaveza-nec dolžan plačati komunalni prispevekVišina komunalnega prispevka je odvisna od velikosti gradbene parcele neto tlorisne površine objekta in namembnosti objekta Komunalni prispevek za priključitev na vodovodno ali kanaliza-cijsko omrežje se obračunava za vsa naselja v Občini Šmarješke Toplice na enak način in ni nobene razlike med obračunom glede na naselje Znesek komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje je možno plačati na obroke do največ 10 obrokov Zavezanec se lahko priklopi na vodovodno oziroma ka-nalizacijsko omrežje ko ima plačane vse obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevkaPostopek odmere komunalnega prispevka se prične s predložit-vijo izpolnjene vloge z obveznimi prilogami in plačilom takse v znesku 2266 EUR Izpolnjeni vlogi za odmero komunalnega pri-spevka je potrebno predložiti gradbeno dovoljenje in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali uporabno dovoljenje če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 (to potrdilo izda Upravna enota Novo mesto in se šteje enako kot gradbeno dovoljenje iz tega potrdila je možno pridobiti podatke ki so potrebni za od-mero komunalnega prispevka) V kolikor objekt nima gradbene-ga dovoljenja se za tak objekt odmeri komunalni prispevek na podlagi podatkov Geodetske uprave RS (GURS-a) in se zavezancu po plačilu komunalnega prispevka izda začasni priključek na vo-dovodno omrežje s tem da je zavezanec dolžan v roku enega leta objekt legalizirati Plačilo komunalnega prispevka za začasen priključek se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka pri le-galizaciji objektaV kolikor obstaja kakšna nejasnost v zvezi z obračunom komu-nalnega prispevka vas prosimo da se obrnete v času uradnih ur na Občino Šmarješke Toplice oziroma na Staneta Bajuka tel 0738-44-333 ali e-mail stanebajuksmarjeske-toplicesi ki vam bo pojasnil vse v zvezi z odmero komunalnega prispevka

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRI-KLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 22500 euro + 147840 euro = 170340 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 18000 euro + 103488 euro = 121488 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 8100 euro + 43982 euro = 52082 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

1a Vodovod ndash primarno omrežje VO1 045 317

1b Vodovod ndash sekundarno omrežje VO2 105 739

SKUPAJ 150 eurom2 1056 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRIKLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 20900 euro + 145180 euro = 166080 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko

Izračun komunalnega prispevka za priključitev objektov na kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju Občine Šmarješke Toplice

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 17520 euro + 101626 euro = 119146 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 7884 euro + 30233 euro = 38117 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

2a Kanalizacija ndash primarno omrežje KA1 044 311

2b Kanalizacija ndash sekundarno omrežje KA2 102 726

SKUPAJ 146 eurom2 1037 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10

Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

Faktor indeksacije cen od dneva uveljavitve odloka je 100

Stane Bajuk občinska uprava

Investicijsko vzdrževanje občinskih cest

Občina Šmarješke Toplice bo predvidoma od meseca sep-tembra do meseca oktobra izvajala investicijsko vzdrževal-na dela na petnajstih odsekih občinskih cest in sicer na JP 794-721 (HribndashSv Helena) JP 797-891 (Gradenje) LC 295-371 JP 796-562 (Orešje) LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica) JP 798-861 JP 798-842 LC 295-324 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) JP 797-691 (Šmarje-ške Toplice) JP 798-871 (Lakote) JP 798-881 (Žaloviče) JP 798-801 (Brezovica) JP 798-161 (SlapendashKlevevž) in LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDob vas)

Navedene lokalne ceste in javne poti so sedaj dotrajane na številnih mestih zelo poškodovane in nekatere še v ma-kadamski izvedbi

Na občinskem cestnem omrežju bomo izvedli naslednja delaminus asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku

JP 794-721 (HribndashSv Helena)minus razširitev 42 m dolgega odseka JP 797-891 (Gradenje)minus sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na

184 m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke ToplicendashDružinska vas)

minus ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dol-gem odseku JP 796-562 (Orešje)

minus izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP 798-861 (Čelevec)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP 798-842 (Mala Strmica)

minus razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (ŽalovičendashGo-renja vasndashŠmarjeta)

minus ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP 797-691 (Šmarješke Toplice)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP 798-871 (Lakote)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP 798-881 (Žaloviče)

minus izgradnja pločnika z javno razsvetljavo na 334 m dolgem odseku JP 798-801 (Brezovica)

minus izgradnja pločnika na 100 m dolgem odseku JP 798-161 (SlapendashKlevevž)

minus sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDobruška vas)

Za izvajanje del bomo črpali sredstva na osnovi 23 člena Zakona o financiranju občin

Tomaž Ramovš občinska uprava

10

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

11

Postavitev usmerjevalne turistične obvestilne signalizacije

Občina Šmarješke Toplice je v poletnih mesecih letošnjega leta realizirala projekt postavitve turistične obvestilne signa-lizacije V sklopu projekta se je izvedla postavitev znakov za obveščanje o smeri v kateri so kulturni spomenik varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekti in naprave znotraj območja znamenitosti ali naselja na državnih cestah znotraj naselij Zbure Šmarjeta Šmarješke Toplice in Družinska vas

S projektom oziroma izdelavo elaborata smo pričeli v lan-skem letu V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti od načrtovanja potreb po signalizaciji pridobivanja soglasij lastnikov na mesto umeščene signalizacije pridobitve so-glasja Direkcije RS za ceste izdelave in do končne postavitve signalizacije

Z umestitvijo turistične obvestilne signalizacije smo ustrez-no in skladno z zakonom uredili usmerjanje prometa znotraj

naselij ob državnih cestah Projekt bo doprinesel k boljši ure-jenosti in lažji orientaciji na državnem cestnem omrežju zno-traj območja občine

Izdelan imamo že tudi elaborat postavitve turistične obve-stilne signalizacije na občinskem cestnem omrežju realizacija postavitve še sledi

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice je v skladu z zakonodajo ter v ok-viru sredstev predvidenih v proračunu občine za leto 2014 na svoji spletni strani ter oglasni deski objavila sedem javnih razpisov Prejete vloge so obravnavale imenovane komisije in odbori ki so vloge pregledali jih točkovali v skladu s posa-meznim pravilnikom ter pripravili predlog razdelitve sredstev med posamezne upravičence

V letu 2014 so bili tako izvedeni naslednji javni razpisi

1 Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in pro-jektov- višina razpoložljivih sredstev 230000 EUR - čas objave od 7 marca do 7 aprila 2014 - število prejetih vlog 5 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

2 Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih invalidskihdejavnosti in programov ter ostalih neprofitnih izvajalcev vobčini- višina razpoložljivih sredstev 190000 EUR (za delova-

nje društev na področju socialnega varstva humanitar-nih in invalidskih dejavnosti) 25000 EUR (za delovanje ostalih neprofitnih organizacij in združenj) 100000 EUR (za delovanje upokojenskih društev)

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 16

3 Javni razpis za sofinanciranje programov športa- višina razpoložljivih sredstev 650000 EUR

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

4 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja turističnih progra-mov in projektov

- višina razpoložljivih sredstev 600000 EUR- čas objave javnega razpisa od 7 marca do 7 aprila

2014 - število prejetih vlog 10 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

5 Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob-jektov nepremične kulturne dediščine - višina razpoložljivih sredstev 500000 EUR- čas objave razpisa od 23 maja do 13 junija 2014- število prejetih vlog 1

6 Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega go-spodarjenja z divjadjo

- višina razpoložljivih sredstev 39583 EUR - čas objave razpisa od 31 marca do 16 aprila 2014 - število prejetih vlog 1

7 Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja

- višina razpoložljivih sredstev 1500000 EUR - čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

Klaudija Povše občinska uprava

Objavljeni javni razpisi Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Veljavna zakonodaja naroča da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice kjer ne bo zgrajena jav-na kanalizacija zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN)

Občina je v proračunu namenila finančna sredstva za finan-ciranje malih komunalnih čistilnih naprav zato so občinski svetniki na 19 redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeli pravilnik s katerim se je določil namen upra-vičence pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev namenjenih za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Šmarješke Toplice

Pravilnik natančneje določa namen upravičence postopek izvedbe javnega razpisa postopek dodelitve finančnih sredstevvišino sofinanciranja in upravičene stroške pogoje in omejitvevloge vsebino zahtevka za izplačilo v končnih določbah pa je opredeljeno vračilo sredstev v kolikor obstajajo nepravilnosti

S pravilnikom je določeno sofinanciranje nakupa malih ko-munalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Šmarješke Toplice

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravil-niku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini in s pri-javljenim stalnim prebivališčem v stanovanjski hiši za katero se uveljavlja subvencija Upravičenec lahko kandidira na prora-čunska sredstva za en objekt le enkrat

Višina sofinanciranja čistilne naprave za posamezno stano-vanjsko hišo znaša največ do 50000 EUR

Višina sofinanciranja čistilne naprave za večstanovanjsko hišooziroma za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša največ 50000 EUR po stanovanjski enoti oziro-ma stanovanjski hiši sofinanciranje pa ne sme presegati 50 investicijske vrednosti čistilne naprave z DDV

V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe ozi-roma več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stano-vanjske hiše priključene na skupno čistilno napravo podati skupno vlogo za sofinanciranje

Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski splet-

ni strani httpwwwsmarjeske-toplicesi Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice v času uradnih ur in si-cer v ponedeljek sredo in petek od 800 do 1200 ponedeljek od 1300 do 1500 ter v sredo od 1300 do 1700

Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti tomazramovssmarjeske-toplicesi ali infosmarjeske-to-plicesi ali po telefonu 0738-44-337 v času uradnih ur kon-taktna oseba Tomaž Ramovš

Razpis se zaključi s porabo sredstev oz se zaključi najkasneje z 31 10 2014 Na voljo so še finančna sredstva

Tomaž Ramovš občinska uprava

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napravna območju Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spo-mladanskih mesecih leta 2015 Odstranili smo stari objekt izvedene so bile arheološke raz-iskave opravljena je bila zaščita pokopališča Gradnja poteka skladno s terminskim planom izvedena je celotna konstrukcija objekta trenutno se izvajajo strojne in elektroinštalacijeObčina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva Oprav-

ljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb Gradnja se izvaja skladno s projektom oz pridobljenim gradbenim dovoljenjem Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz do določenega zneska 100 sofinanciranje tako gradnje kotDDV-ja

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev ndash Hiša žive dediščine raquoIz narave in preteklosti za prihodnostlaquo

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

2

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

3

Spoštovane občanke in občani

deževno poletje je že preteklost še bolj deževna in poplavna jesen je pred vrati Narava je zopet pokaza-la svojo moč in v občini Šmarješke Toplice se je ponovila zgodba izpred štirih let saj je reka Krka zopet pre-stopila svoje bregove in poplavila velik del vasi Dolenje Kronovo Po-plavljali so tudi drugi vodotoki v ob-čini stanovanjske in gostinske ob-jekte ter celo Dom starejših občanov

v Šmarjeti K sreči zaradi hitre pomoči gasilcev in predstavnikov CZ poplave večje škode na objektih niso povzročile Deroča voda nam je odnašala ceste plazovi so odnašali vinograde na Koglem in na Vinjem vrhu Na občini bo imenovana Komisija za ocenje-vanje škode in upamo da bo pri saniranju škode s sredstvi tako občini kot občanom pomagala tudi država Iskrena hvala vsem gasilcem civilni zaščiti in prostovoljcem ki ste pomagali pri od-pravljanju posledic

Minulo poletje je bilo v znamenju investicij Z nepovratnimi sredstvi smo zaključili investicijo na Vinjem Vrhu in čakamo upo-rabno dovoljenje da bomo lahko že konec septembra na vo-dovod priključili prva gospodinjstva ki že toliko desetletij vodo težko pričakujejo Zaključena je tudi gradnja kanalizacije v Gra-denjah in primarni kanalizacijski vod je speljan do čistilne napra-ve v Šmarjeških Toplicah V izvajanju pa sta investiciji izgradnja

kanalizacije Brezovica Strelac I faza in obnova vodovoda Grič pri Klevevžu ki se bosta zaključili v jesenskih mesecih

Tudi novo šolsko leto smo začeli v energetsko sanirani osnov-ni šoli Šmarjeta zamenjali streho okna naredili novo fasado in namestili termostate na grelna telesa V jeseni bomo pričeli z izgradnjo novega 6-oddelčnega vrtca in rekonstrukcijo obsto-ječega izgradnjo nove kotlovnice in parkirišč Pozitiven sklep Ministrstva za gospodarstvo smo prejeli v septembru in smo tik pred podpisom pogodbe za izvedbo saj sta izvajalec del in nad-zornik že izbrana preko javnega razpisa

Prav tako smo bili uspešni pri pridobitvi nepovratnih evropskih sredstev iz 8 javnega razpisa razvoj regij EUR za izgradnjo ka-nalizacije v Gorenji vasi Z deli bomo začeli v jesenskih mesecih saj sta izvajalec del in nadzornik že izbrana Uspešno črpamo nepovratna sredstva tudi pri izgradnji Kulturnega doma v Beli Cerkvi oz naše Hiše žive dediščine Objekt je že pod streho trenutno se ureja notranjost objekta v prihodnjem letu pa bomo hiši dali tudi dušo s postavitvijo replik arheoloških najdb razsta-ve ureditvijo škratove sobe in opremo nove kulturne dvorane Se že veselim prihodnjega praznika občine in velike otvoritve te investicije

Naj se ob koncu drugega mandata svojega županovanja iskre-no zahvalim vsem občankam in občanom članici in članom ob-činskega sveta ter članom vseh delovnih teles za konstruktivno delovanje in uresničevanje dolgoročne strategije razvoja občine Vam drage sodelavke in sodelavci občinske uprave pa hvala za vaše vestno in požrtvovalno delo na Občini Šmarješke Topli-ce da skupaj z mano ustvarjate občino zadovoljnih uspešnih in srečnih ljudi

Vaša županja Bernardka Krnc

Na podlagi 4 člena in 2 odstavka 74 člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št 9407-UPB 4508 in 8312) in v zvezi z določbami 60 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št 10906 ndash ZVDZ-UPB1 5407 ndash odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice za redne lokalne volitve ki bodo 5 oktobra 2014 sestavila na-slednji

SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANJO OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Kandidatka

1 Ime in priimek mag Bernardka Krnc Datum rojstva 22041971 Naslov stalnega prebivališča Brezovica 4 g 8220 Šmarješke Toplice Poklic magistra ekonomskih znanosti Delo ki ga opravlja županja Predlagatelj Aleksander Durič in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko kandidatke

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Številka 040-00012014Datum 1792014

Ksenija Mihovar Globokar lr Predsednica

uvod o delu občine

Na podlagi 4 člena in 2 odstavka 74 člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št 9407-UPB 4508 in 8312) in v zvezi z določbami 60 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št 10906 ndash ZVDZ-UPB1 5407 ndash odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice za redne lokalne volitve ki bodo 5 oktobra 2014 sestavila naslednji

SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

V seznam so po volilnih enotah vpisani naslednji kandidati

1 VOLILNA ENOTA

V 1 volilni enoti se voli 3 člane Ta volilna enota ob-sega naselja Gorenja vas pri Šmarjeti Koglo ndash razen h št 2 4 in 5 Strelac Šmarjeta Vinica pri Šmarjeti Orešje

1 Ime in priimek Marko ŠkodaDatum rojstva 22031986Naslov stalnega prebivališča Vinica pri Šmarjeti 5 8220 Šmarješke ToplicePoklic univerzitetni diplomirani politologDelo ki ga opravlja prodaja in marketing AC KrašnaPredlagatelj Peter Selak in skupina volivcev

2 Ime in priimek Barbara PirhDatum rojstva 22091987Naslov stalnega prebivališča Gorenja vas pri Šmarjeti 18 8220 Šmarješke ToplicePoklic gimnazijski maturantDelo ki ga opravlja radijska napovedovalkaPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

3 Ime in priimek Tone BobičDatum rojstva 24041982Naslov stalnega prebivališča Šmarjeta 17 8220 Šmarješke ToplicePoklic ing elektrotehnikeDelo ki ga opravlja vodja projektovPredlagatelj Jože Novak in skupina volivcev

4 Ime in priimek Milan PajkDatum rojstva 11121965Naslov stalnega prebivališča Gorenja vas pri Šmarjeti 23 8220 Šmarješke ToplicePoklic zidarski mojsterDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj Pavel Zupančič in skupina volivcev

5 Ime in priimek Janez KermcDatum rojstva 27011951Naslov stalnega prebivališča Orešje 32 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic ing org dela

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICEOBČINSKA VOLILNA KOMISIJAŠmarjeta 668220 ŠMARJEŠKE TOPLICET 07 38 44 330E ovksmarjeske-toplicesi

O B V E S T I L OZA LOKALNE VOLITVE 2014VOLITVE BODO V NEDELJO

5 OKTOBRA 2014Predčasno glasovanje

Predčasno glasovanje za vse volivce ki bodo v nedeljo 5 10 2014 odsotni iz kraja stalnega prebivališča (kjer so sicer vpisa-ni v volilni imenik) bo potekalo v sredo 1 10 2014 na na-slovu Občina Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice na sedežu Občinske volilne komisije ndash sejna soba Volišče za predčasno glasovanje bo odprto od 700 do 1900

Volivce ki se nameravajo udeležiti predčasnega glasovanja prosimo da imajo s seboj osebni dokument ki izkazuje njihovo identiteto ter obvestilo o volišču na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo 5 10 2014

Glasovanje po pošti

Po določbi 81 člena Zakona o volitvah v državni zbor lahko ose-be ki so oskrbovanci domov za starejše ki nimajo stalnega pre-bivališča v domu ter volivci ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih glasujejo po pošti Po pošti lahko glasujejo tudi osebe ki so na dan glasovanja v

zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij Volivec ki uveljavlja pravico glasovanja po pošti mora najpozne-

je 10 (deset) dni pred dnem glasovanja to je do vključno sre-de 24 9 2014 poslati Občinski volilni komisiji zahtevek za ta način glasovanja V zahtevku mora navesti svoje osebne podatke ter naslov na katerega naj mu občinska volilna komisija pošlje volilno gradivo Po 80 členu Zakona o lokalnih volitvah za lokalne volitve ne

veljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (82 člen) ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in glasovanje pri diplo-matsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije To po-meni da na lokalnih volitvah volivci ki so na dan glasovanja v

tujini ker tam stalno ali začasno prebivajo ne morejo glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Obrazec ndash glasovanje po pošti si lahko natisnete na spletni

strani občine pod rubriko Lokalne volitve 2014 ali osebno pre-vzamete na sedežu Občine v času uradnih ur

Glasovanje na domu

Po določbi 81 člena Zakona o lokalnih volitvah volivci ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču kjer so vpisani v volilni imenik lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu če to sporočijo občinski volilni komisiji naj-kasneje tri dni pred dnem glasovanja Volivec ki uveljavlja pravico glasovanja na domu mora naj-

pozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja to je do srede 1 10 2014 poslati občinski volilni komisiji zahtevek za ta način glasovanja V zahtevku navede svoje osebne podatke Kolikor tega ne more storiti sam lahko v njegovem imenu vloži zahtevek tudi družinski član sosed ali druga oseba vredna za-upanja (navesti mora svoje osebne podatke in tudi identifika-cijsko številko osebnega dokumenta) Obrazec ndash glasovanje na domu si lahko natisnete na spletni

strani občine pod rubriko Lokalne volitve 2014 ali osebno pre-vzamete na sedežu občine v času uradnih ur

4

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

5

o delu občine

Delo ki ga opravlja upokojenecPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

6 Ime in priimek Stojan GorencDatum rojstva 09101962Naslov stalnega prebivališča Šmarjeta 11 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic poslovodjaDelo ki ga opravlja pomočnik direktorjaPredlagatelj Renata Hribar Gorenc in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za tri kandidate

2 VOLILNA ENOTA

V 2 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega naselja Brezovica Koglo s h št 2 4 in 5 Šmarješke Topli-ce s h št od vključno 1 do vključno 99 Žaloviče

1 Ime in priimek Marko BesalDatum rojstva 17091971Naslov stalnega prebivališča Šmarješke Toplice 54 8220 Šmarješke ToplicePoklic inženir strojništvaDelo ki ga opravlja vodilni konstruktorPredlagatelj Polonca Vrščaj in skupina volivcev

2 Ime in priimek Ladislav PrešerenDatum rojstva 24031963Naslov stalnega prebivališča Brezovica 60 8220 Šmarješke ToplicePoklic strojni tehnikDelo ki ga opravlja tehnologPredlagatelj Jožica Prešeren in skupina volivcev

3 Ime in priimek Dušan BregantDatum rojstva 02031988Naslov stalnega prebivališča Žaloviče 32 8220 Šmarješke ToplicePoklic univerzitetni diplomirani inženir strojništvaDelo ki ga opravlja konstruktor v razvojnem oddelkuPredlagatelj Jože Strupih in skupina volivcev

4 Ime in priimek Stane PirkovičDatum rojstva 08091971Naslov stalnega prebivališča Brezovica 69 8220 Šmarješke ToplicePoklic kuharski tehnikDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

3 VOLILNA ENOTAV 3 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega

naselja Družinska vas Šmarješke Toplice s h št nad 100 (vključno s 100)

1 Ime in priimek Aleksander DuričDatum rojstva 17061955Naslov stalnega prebivališča Šmarješke Toplice 150 8220 Šmarješke ToplicePoklic komunalni inženirDelo ki ga opravlja vodja gradbiščaPredlagatelj Drago Durič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Danijela JakšeDatum rojstva 01011979Naslov stalnega prebivališča Družinska vas 45 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic diplomirani inženir gradbeništvaDelo ki ga opravlja projektantPredlagatelj Marjan Novak in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

4 VOLILNA ENOTA

V 4 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega naselja Bela Cerkev Dolenje Kronovo Draga Gradenje Hrib Sela Vinji Vrh

1 Ime in priimek Aleksander PavličDatum rojstva 26021959Naslov stalnega prebivališča Dolenje Kronovo 11 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic trgovec - komercialistDelo ki ga opravlja komercialistPredlagatelj Majda Kušer Ambrožič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Majda Kušer AmbrožičDatum rojstva 19021957Naslov stalnega prebivališča Bela Cerkev 1 8220 Šmarješke ToplicePoklic diplomirani vzgojitelj predšolskih otrokDelo ki ga opravlja ravnateljica Vrtca Ciciban Novo mestoPredlagatelj Branko Ambrožič in skupina volivcev

3 Ime in priimek Jože VidicDatum rojstva 17031956Naslov stalnega prebivališča Bela Cerkev 14 8220 Šmarješke ToplicePoklic strojni tehnikDelo ki ga opravlja upokojenecPredlagatelj NOVA SLOVENIJA ndash KRŠČANSKI DEMOKRATIObčinski odbor Šmarješke Toplice

4 Ime in priimek Metka KovačičDatum rojstva 15041955Naslov stalnega prebivališča Hrib 1 8220 Šmarješke ToplicePoklic medicinska sestra - babicaDelo ki ga opravlja upokojenkaPredlagatelj Dušan Kovačič in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

5 VOLILNA ENOTA

V 5 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obse-ga naselja Čelevec Dol pri Šmarjeti Grič pri Klevevžu Mala Strmica Radovlja Sela pri Zburah Zbure

1 Ime in priimek Branko ZoranDatum rojstva 08121964Naslov stalnega prebivališča Grič pri Klevevžu 15 8220 Šmarješke ToplicePoklic komercialni tehnikDelo ki ga opravlja poslovodjaPredlagatelj Franc Anderlič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Franc AnderličDatum rojstva 02121956Naslov stalnega prebivališča Zbure 47 8220 Šmarješke ToplicePoklic avtomehanikDelo ki ga opravlja vodja nabavePredlagatelj Branko Zoran in skupina volivcev

3 Ime in priimek Franc PeršeDatum rojstva 20091956Naslov stalnega prebivališča Zbure 30 8220 Šmarješke ToplicePoklic natakarDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj Darko Gorenc in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

Izrazi uporabljeni v moški slovnični obliki se uporabljajo za oba spola enako

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Številka 040-00012014Datum 17092014

Ksenija Mihovar Globokar lr Predsednica

Poročilo o zaključku mandata občinskega sveta Občine Šmarješke TopliceČlanica in člani občinskega sveta v sestavi Pavel Zupančič Peter Selak Jože Novak Stane Pirkovič Franci Anderlič Marko Besal Branko Zoran Aleksander Pavlič Aleksander Durič Dejan Pav-lin in Majda Kušer Ambrožič so v času mandata izvedli 33 red-nih sej občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice tri dopisne ter štiri slavnostne seje občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice Povprečno število prisotnih članov občinskega sveta na seji je 10 svetnikov ki so skupaj na 33 rednih in 3 dopisnih sejah obravnavali 356 zadev in sprejeli 400 sklepov

Redna seja OS Datum izvedbe seje

Udeležbasvetnikov na

seji

Število obravnavanih

zadev1 seja 22102010 11 52 seja 30112010 10 83 seja 28122010 10 94 seja 15022011 9 135 seja 29032011 9 146 seja 12042011 11 117 seja 31052011 10 98 seja 05072011 11 99 seja 27092011 11 2110 seja 29112011 11 1011 seja 27122011 11 812 seja 28022012 10 1213 seja 27032012 10 1214 seja 24042012 11 915 seja 28052012 9 816 seja 25092012 10 1617 seja 13112012 9 1018 seja 18122012 10 919 seja 29012013 9 1220 seja 26022013 9 1121 seja 28032013 9 1222 seja 23042013 11 923 seja 28052013 11 1124 seja 26062013 11 625 seja 24092013 11 1626 seja 22102013 10 1027 seja 26112013 10 828 seja 23122013 10 1429 seja 28012014 10 1030 seja 18022014 9 1031 seja 31042014 11 932 seja 27052014 10 933 seja 17052014 10 12

Dopisna seja OS

Datum izvedbe seje

Št svetnikov ki so potrdili

prisotnost

Število obravnavanih

zadev1 seja 18042011 9 12 seja 08082011 9 13 seja 05032013 11 2

NADZORNI ODBOR je v mandatu 2010ndash2014 zasedal na 23 red-nih sejah ODBOR ZA RAZVOJ prav tako na 23 rednih sejah OD-BOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI se je sestal 13-krat na rednih in 3-krat na dopisnih sejah ODBOR ZA PRORAČUN IN FINANCE je izvedel 11 rednih sejKOMISIJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE je v mandatu 2010ndash2014 zasedala 4-krat KVIAZ je opravil 9 rednih in 7 dopisnih sej KOMISIJA ZA STATUT IN POSLOVNIK pa 1 sejo

Lidija Radkovič občinska uprava

Razgledi glasilo Občine Šmarješke Toplice Glasilo delno financiraObčina Šmarješke Toplice Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice Razgledi so vpisani pod zaporedno št 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Naklada 1200 izvodov Odgovorna urednica Katja Kuhelj Gorjanec Lektorica Kristina Ščuka Uredniški odbor Miha Gorenc Jože Novak Jože Perše Majda Kušer Ambrožič Terezija Balažević Mateja Bobič Majda Pungerčar Sonja Košak razgledismarjeske-toplicesi Grafična realizacija Tomograf Tomo Cesar s p Avtor fotografije na naslovnici Stane BajukOdgovornost za prispevke prevzema avtor Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil Fotografija na naslovnici Cerkev sv Jožefa na Vinjem vrhu

6

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

7

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o prido-bitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo kanalizacijev naselju Gorenja vas pri Šmarjeti Z investicijo bo zgrajeno 2703 m dolgo kanalizacijsko omrež-je od tega 249927 m gravitacijske kanalizacije 20373 m dolg tlačni vod ter črpališčeTa dela predstavljajo ekonomsko nedeljivo celoto ki izpolnjuje natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in ima jas-no opredeljene cilje Zgrajena infrastruktura bo po zaključku investicije polno funkcionalna (delujoča) Vse komunalne odpadne vode z območja Gorenje vasi bodo preko obstoječega kanalizacijskega omrežja naselja Šmarjeta speljane na centralno čistilno napravo Šmarjeta in nato čistil-no napravo Šmarješke ToplicePo zaključku del se bo na nov kanalizacijski sistem priključilo 51 gospodinjstev naselja oziroma bo lahko odpadne vode v kanalizacijo odvajalo 143 prebivalcev Gorenje vasi pri Šmarje-ti V končni fazi bodo z investicijo pred komunalnimi odpadni-mi vodami zaščiteni podtalnica (Jezero in Zavetrščica) narava

naselja in bližnje območje Nature 2000 kar bo dvignilo kako-vost bivalnega okolja v naselju in okolici Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih intekočih cenah (v EUR)

Vir financiranja 2014 2015 Skupaj Delež

Občina Šmarješke

Toplice307377 9533895 9841272 1500

MGRT (ESRR) 1741803 54025405 55767208 8500

Skupaj 2049180 63559300 65608480 10000

Izvajalec gradbenih del je že izbran na javnem razpisu na katerem je bila izbrana najugodnejša ponudba ndash ponudnika GRADNJE d o o Boštanj Dolenji Boštanj 66 A 8294 Boštanj Zaključek investicije je predviden v letu 2015 skladno s spre-jetim terminskim planom

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Projekt se je začel izvajati v letu 2013 in se bo zaključil v letoš-njem letu 2014 Trenutno smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja ki je osnova za izvedbo vseh aktivnosti za pričetek priključevanja na vodovod in kanalizacijo Občina Šmarješke Toplice je za izvedbo investicije pridobila 71878618 EUR nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnihupravičenih izdatkov operacije Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje Trenutno odpravljamo na terenu še določene pomanjkljivosti po njihovi odpravi bomo lahko zaključili z izvedbo investicije oz pridobili uporabno dovoljenjeV teku izvajanja investicije je prišlo do odkritja več arheoloških najdb in novih arheoloških najdišč Arheološke raziskave so bile uspešne izvedene Investicija je obsegala izgradnjoobnovo 4706 m vodovoda in

izgradnjo 1025 m kanalizacije oziroma natančneje- izgradnja vodovoda na odseku Mlada Vina v dolžini 509 m- izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh v dolžini 1874 m- izgradnjaobnova vodovoda na odseku Gradenje v dolžini

1113 m- izgradnja 1210 m raznih priključnih vodovodnih vodov in- izgradnja 1025 m gravitacijskega kanalizacijskega sistema

Z izvedbo predvidenih del bo na območju Vinjega Vrha zago-tovljena tekoča pitna voda na območju naselja Gradenje pa odvajanje odpadnih komunalnih voda s čimer bo zaščiteno okolje izboljšani bivalni pogoji in omogočen nadaljnji razvoj tega območja občine Tako kanalizacija kot vodovod bosta po-zitivno vplivala na gospodarski in turistični razvoj in poselje-nost naselij Vinji Vrh in Gradenje

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradiva za decembrske Razglede pošljite do ponedeljka 1 12 2014 na elektronski naslov razgledismarjeske-toplicesi

Obnova vodovoda Grič pri KlevevžuObčina obnavlja del vodovoda kjer se trenutno pojavlja naj-več vodnih izgubProjekt zajema izgradnjo vodovoda v skupni dolžini cevovo-dov 3036 m Ob izvedbi investicije se bodo ustrezno uredile tudi ceste oziroma ostala infrastruktura na tem območju Občina Šmarješke Toplice izvaja obnovo vodovodnega omrež-ja v severnem delu občine in sicer na območju naselja Grič pri Klevevžu in v delu naselja Radovlja da bo to tamkajšnjim pre-bivalcem zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter obenem omogočalo vodovodno oskrbo novim za-zidalnim površinam ki so opredeljene v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS št 912012) ustrezen razvoj turističnega območjaNa obstoječem vodovodu se zaradi dotrajanosti pogosto po-javljajo okvare katerih posledica so pogoste prekinitve doba-ve pitne vode vodovod ima velike vodne izgube zaradi pod-dimenzioniranosti pa vodovodno omrežje tudi ne zagotavlja zadostnih količin sanitarne in požarne vode Zaradi pogostih vodovodnih okvar pa nastajajo na področju vodovoda stroški vzdrževanja

Predmetni vodovod predstavlja del vodovodnega sistema Novo mesto ndash Jezero kateri poleg občine Šmarješke Toplice zagotavlja vodo tudi občinam Šentjernej Škocjan Straža Do-lenjske Toplice Mirna Peč in Novo mesto Veliko število okvar ima za posledico velik negativni vpliv na vodooskrbo vseh občin ki jih predmetni vodovodni sistem napaja Dela so se pričela izvajati v začetku meseca julija predviden konec izvajanja del je v mesecu oktobru 2014Vrednost pogodbenih del znaša 28704232 EUR z DDV

Tomaž Ramovš občinska uprava

Fekalna kanalizacija BrezovicandashStrelac in vodovod Strelac ndash I fazaInvesticija se je začela izvajati v mesecu juniju zaključek je bil predviden septembra 2014 vendar je zaradi slabih vremen-skih razmer v poletnem času pričakovati zamik oz podaljšanje terminskega plana izvedbe investicije vsaj za en mesec Cilj operacije je izgradnja javne kanalizacije (1929 m) in či-stilne naprave ter obnova vodovoda (689 m) Za to bo po-trebna - izgradnja 610 m javne kanalizacije v naselju Strelac

- izgradnja 1319 m javne kanalizacije v naselju Brezovica- izgradnja čistilne naprave v Šmarjeti- izgradnja mostička na kanalu A (Strelac) za prečkanje po-

toka Prinovec in - obnova 689 m vodovoda v naselju Strelac

Za izvedbo investicije smo pridobili nepovratna finančna sred-stva v višini 28165165 evrov

Tomaž Ramovš občinska uprava

Kanalizacija v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti

Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje

8

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

9

o delu občine

Pred priključitvijo stanovanjskega gospodarskega ali poslovnega objekta na kanalizacijsko in vodovodno omrežje je vsak zaveza-nec dolžan plačati komunalni prispevekVišina komunalnega prispevka je odvisna od velikosti gradbene parcele neto tlorisne površine objekta in namembnosti objekta Komunalni prispevek za priključitev na vodovodno ali kanaliza-cijsko omrežje se obračunava za vsa naselja v Občini Šmarješke Toplice na enak način in ni nobene razlike med obračunom glede na naselje Znesek komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje je možno plačati na obroke do največ 10 obrokov Zavezanec se lahko priklopi na vodovodno oziroma ka-nalizacijsko omrežje ko ima plačane vse obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevkaPostopek odmere komunalnega prispevka se prične s predložit-vijo izpolnjene vloge z obveznimi prilogami in plačilom takse v znesku 2266 EUR Izpolnjeni vlogi za odmero komunalnega pri-spevka je potrebno predložiti gradbeno dovoljenje in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali uporabno dovoljenje če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 (to potrdilo izda Upravna enota Novo mesto in se šteje enako kot gradbeno dovoljenje iz tega potrdila je možno pridobiti podatke ki so potrebni za od-mero komunalnega prispevka) V kolikor objekt nima gradbene-ga dovoljenja se za tak objekt odmeri komunalni prispevek na podlagi podatkov Geodetske uprave RS (GURS-a) in se zavezancu po plačilu komunalnega prispevka izda začasni priključek na vo-dovodno omrežje s tem da je zavezanec dolžan v roku enega leta objekt legalizirati Plačilo komunalnega prispevka za začasen priključek se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka pri le-galizaciji objektaV kolikor obstaja kakšna nejasnost v zvezi z obračunom komu-nalnega prispevka vas prosimo da se obrnete v času uradnih ur na Občino Šmarješke Toplice oziroma na Staneta Bajuka tel 0738-44-333 ali e-mail stanebajuksmarjeske-toplicesi ki vam bo pojasnil vse v zvezi z odmero komunalnega prispevka

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRI-KLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 22500 euro + 147840 euro = 170340 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 18000 euro + 103488 euro = 121488 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 8100 euro + 43982 euro = 52082 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

1a Vodovod ndash primarno omrežje VO1 045 317

1b Vodovod ndash sekundarno omrežje VO2 105 739

SKUPAJ 150 eurom2 1056 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRIKLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 20900 euro + 145180 euro = 166080 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko

Izračun komunalnega prispevka za priključitev objektov na kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju Občine Šmarješke Toplice

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 17520 euro + 101626 euro = 119146 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 7884 euro + 30233 euro = 38117 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

2a Kanalizacija ndash primarno omrežje KA1 044 311

2b Kanalizacija ndash sekundarno omrežje KA2 102 726

SKUPAJ 146 eurom2 1037 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10

Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

Faktor indeksacije cen od dneva uveljavitve odloka je 100

Stane Bajuk občinska uprava

Investicijsko vzdrževanje občinskih cest

Občina Šmarješke Toplice bo predvidoma od meseca sep-tembra do meseca oktobra izvajala investicijsko vzdrževal-na dela na petnajstih odsekih občinskih cest in sicer na JP 794-721 (HribndashSv Helena) JP 797-891 (Gradenje) LC 295-371 JP 796-562 (Orešje) LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica) JP 798-861 JP 798-842 LC 295-324 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) JP 797-691 (Šmarje-ške Toplice) JP 798-871 (Lakote) JP 798-881 (Žaloviče) JP 798-801 (Brezovica) JP 798-161 (SlapendashKlevevž) in LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDob vas)

Navedene lokalne ceste in javne poti so sedaj dotrajane na številnih mestih zelo poškodovane in nekatere še v ma-kadamski izvedbi

Na občinskem cestnem omrežju bomo izvedli naslednja delaminus asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku

JP 794-721 (HribndashSv Helena)minus razširitev 42 m dolgega odseka JP 797-891 (Gradenje)minus sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na

184 m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke ToplicendashDružinska vas)

minus ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dol-gem odseku JP 796-562 (Orešje)

minus izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP 798-861 (Čelevec)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP 798-842 (Mala Strmica)

minus razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (ŽalovičendashGo-renja vasndashŠmarjeta)

minus ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP 797-691 (Šmarješke Toplice)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP 798-871 (Lakote)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP 798-881 (Žaloviče)

minus izgradnja pločnika z javno razsvetljavo na 334 m dolgem odseku JP 798-801 (Brezovica)

minus izgradnja pločnika na 100 m dolgem odseku JP 798-161 (SlapendashKlevevž)

minus sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDobruška vas)

Za izvajanje del bomo črpali sredstva na osnovi 23 člena Zakona o financiranju občin

Tomaž Ramovš občinska uprava

10

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

11

Postavitev usmerjevalne turistične obvestilne signalizacije

Občina Šmarješke Toplice je v poletnih mesecih letošnjega leta realizirala projekt postavitve turistične obvestilne signa-lizacije V sklopu projekta se je izvedla postavitev znakov za obveščanje o smeri v kateri so kulturni spomenik varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekti in naprave znotraj območja znamenitosti ali naselja na državnih cestah znotraj naselij Zbure Šmarjeta Šmarješke Toplice in Družinska vas

S projektom oziroma izdelavo elaborata smo pričeli v lan-skem letu V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti od načrtovanja potreb po signalizaciji pridobivanja soglasij lastnikov na mesto umeščene signalizacije pridobitve so-glasja Direkcije RS za ceste izdelave in do končne postavitve signalizacije

Z umestitvijo turistične obvestilne signalizacije smo ustrez-no in skladno z zakonom uredili usmerjanje prometa znotraj

naselij ob državnih cestah Projekt bo doprinesel k boljši ure-jenosti in lažji orientaciji na državnem cestnem omrežju zno-traj območja občine

Izdelan imamo že tudi elaborat postavitve turistične obve-stilne signalizacije na občinskem cestnem omrežju realizacija postavitve še sledi

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice je v skladu z zakonodajo ter v ok-viru sredstev predvidenih v proračunu občine za leto 2014 na svoji spletni strani ter oglasni deski objavila sedem javnih razpisov Prejete vloge so obravnavale imenovane komisije in odbori ki so vloge pregledali jih točkovali v skladu s posa-meznim pravilnikom ter pripravili predlog razdelitve sredstev med posamezne upravičence

V letu 2014 so bili tako izvedeni naslednji javni razpisi

1 Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in pro-jektov- višina razpoložljivih sredstev 230000 EUR - čas objave od 7 marca do 7 aprila 2014 - število prejetih vlog 5 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

2 Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih invalidskihdejavnosti in programov ter ostalih neprofitnih izvajalcev vobčini- višina razpoložljivih sredstev 190000 EUR (za delova-

nje društev na področju socialnega varstva humanitar-nih in invalidskih dejavnosti) 25000 EUR (za delovanje ostalih neprofitnih organizacij in združenj) 100000 EUR (za delovanje upokojenskih društev)

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 16

3 Javni razpis za sofinanciranje programov športa- višina razpoložljivih sredstev 650000 EUR

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

4 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja turističnih progra-mov in projektov

- višina razpoložljivih sredstev 600000 EUR- čas objave javnega razpisa od 7 marca do 7 aprila

2014 - število prejetih vlog 10 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

5 Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob-jektov nepremične kulturne dediščine - višina razpoložljivih sredstev 500000 EUR- čas objave razpisa od 23 maja do 13 junija 2014- število prejetih vlog 1

6 Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega go-spodarjenja z divjadjo

- višina razpoložljivih sredstev 39583 EUR - čas objave razpisa od 31 marca do 16 aprila 2014 - število prejetih vlog 1

7 Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja

- višina razpoložljivih sredstev 1500000 EUR - čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

Klaudija Povše občinska uprava

Objavljeni javni razpisi Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Veljavna zakonodaja naroča da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice kjer ne bo zgrajena jav-na kanalizacija zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN)

Občina je v proračunu namenila finančna sredstva za finan-ciranje malih komunalnih čistilnih naprav zato so občinski svetniki na 19 redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeli pravilnik s katerim se je določil namen upra-vičence pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev namenjenih za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Šmarješke Toplice

Pravilnik natančneje določa namen upravičence postopek izvedbe javnega razpisa postopek dodelitve finančnih sredstevvišino sofinanciranja in upravičene stroške pogoje in omejitvevloge vsebino zahtevka za izplačilo v končnih določbah pa je opredeljeno vračilo sredstev v kolikor obstajajo nepravilnosti

S pravilnikom je določeno sofinanciranje nakupa malih ko-munalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Šmarješke Toplice

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravil-niku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini in s pri-javljenim stalnim prebivališčem v stanovanjski hiši za katero se uveljavlja subvencija Upravičenec lahko kandidira na prora-čunska sredstva za en objekt le enkrat

Višina sofinanciranja čistilne naprave za posamezno stano-vanjsko hišo znaša največ do 50000 EUR

Višina sofinanciranja čistilne naprave za večstanovanjsko hišooziroma za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša največ 50000 EUR po stanovanjski enoti oziro-ma stanovanjski hiši sofinanciranje pa ne sme presegati 50 investicijske vrednosti čistilne naprave z DDV

V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe ozi-roma več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stano-vanjske hiše priključene na skupno čistilno napravo podati skupno vlogo za sofinanciranje

Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski splet-

ni strani httpwwwsmarjeske-toplicesi Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice v času uradnih ur in si-cer v ponedeljek sredo in petek od 800 do 1200 ponedeljek od 1300 do 1500 ter v sredo od 1300 do 1700

Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti tomazramovssmarjeske-toplicesi ali infosmarjeske-to-plicesi ali po telefonu 0738-44-337 v času uradnih ur kon-taktna oseba Tomaž Ramovš

Razpis se zaključi s porabo sredstev oz se zaključi najkasneje z 31 10 2014 Na voljo so še finančna sredstva

Tomaž Ramovš občinska uprava

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napravna območju Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spo-mladanskih mesecih leta 2015 Odstranili smo stari objekt izvedene so bile arheološke raz-iskave opravljena je bila zaščita pokopališča Gradnja poteka skladno s terminskim planom izvedena je celotna konstrukcija objekta trenutno se izvajajo strojne in elektroinštalacijeObčina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva Oprav-

ljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb Gradnja se izvaja skladno s projektom oz pridobljenim gradbenim dovoljenjem Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz do določenega zneska 100 sofinanciranje tako gradnje kotDDV-ja

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev ndash Hiša žive dediščine raquoIz narave in preteklosti za prihodnostlaquo

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

4

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

5

o delu občine

Delo ki ga opravlja upokojenecPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

6 Ime in priimek Stojan GorencDatum rojstva 09101962Naslov stalnega prebivališča Šmarjeta 11 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic poslovodjaDelo ki ga opravlja pomočnik direktorjaPredlagatelj Renata Hribar Gorenc in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za tri kandidate

2 VOLILNA ENOTA

V 2 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega naselja Brezovica Koglo s h št 2 4 in 5 Šmarješke Topli-ce s h št od vključno 1 do vključno 99 Žaloviče

1 Ime in priimek Marko BesalDatum rojstva 17091971Naslov stalnega prebivališča Šmarješke Toplice 54 8220 Šmarješke ToplicePoklic inženir strojništvaDelo ki ga opravlja vodilni konstruktorPredlagatelj Polonca Vrščaj in skupina volivcev

2 Ime in priimek Ladislav PrešerenDatum rojstva 24031963Naslov stalnega prebivališča Brezovica 60 8220 Šmarješke ToplicePoklic strojni tehnikDelo ki ga opravlja tehnologPredlagatelj Jožica Prešeren in skupina volivcev

3 Ime in priimek Dušan BregantDatum rojstva 02031988Naslov stalnega prebivališča Žaloviče 32 8220 Šmarješke ToplicePoklic univerzitetni diplomirani inženir strojništvaDelo ki ga opravlja konstruktor v razvojnem oddelkuPredlagatelj Jože Strupih in skupina volivcev

4 Ime in priimek Stane PirkovičDatum rojstva 08091971Naslov stalnega prebivališča Brezovica 69 8220 Šmarješke ToplicePoklic kuharski tehnikDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj SDS DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJSKA KOORDINACIJA

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

3 VOLILNA ENOTAV 3 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega

naselja Družinska vas Šmarješke Toplice s h št nad 100 (vključno s 100)

1 Ime in priimek Aleksander DuričDatum rojstva 17061955Naslov stalnega prebivališča Šmarješke Toplice 150 8220 Šmarješke ToplicePoklic komunalni inženirDelo ki ga opravlja vodja gradbiščaPredlagatelj Drago Durič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Danijela JakšeDatum rojstva 01011979Naslov stalnega prebivališča Družinska vas 45 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic diplomirani inženir gradbeništvaDelo ki ga opravlja projektantPredlagatelj Marjan Novak in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

4 VOLILNA ENOTA

V 4 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obsega naselja Bela Cerkev Dolenje Kronovo Draga Gradenje Hrib Sela Vinji Vrh

1 Ime in priimek Aleksander PavličDatum rojstva 26021959Naslov stalnega prebivališča Dolenje Kronovo 11 a 8220 Šmarješke ToplicePoklic trgovec - komercialistDelo ki ga opravlja komercialistPredlagatelj Majda Kušer Ambrožič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Majda Kušer AmbrožičDatum rojstva 19021957Naslov stalnega prebivališča Bela Cerkev 1 8220 Šmarješke ToplicePoklic diplomirani vzgojitelj predšolskih otrokDelo ki ga opravlja ravnateljica Vrtca Ciciban Novo mestoPredlagatelj Branko Ambrožič in skupina volivcev

3 Ime in priimek Jože VidicDatum rojstva 17031956Naslov stalnega prebivališča Bela Cerkev 14 8220 Šmarješke ToplicePoklic strojni tehnikDelo ki ga opravlja upokojenecPredlagatelj NOVA SLOVENIJA ndash KRŠČANSKI DEMOKRATIObčinski odbor Šmarješke Toplice

4 Ime in priimek Metka KovačičDatum rojstva 15041955Naslov stalnega prebivališča Hrib 1 8220 Šmarješke ToplicePoklic medicinska sestra - babicaDelo ki ga opravlja upokojenkaPredlagatelj Dušan Kovačič in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

5 VOLILNA ENOTA

V 5 volilni enoti se voli 2 člana Ta volilna enota obse-ga naselja Čelevec Dol pri Šmarjeti Grič pri Klevevžu Mala Strmica Radovlja Sela pri Zburah Zbure

1 Ime in priimek Branko ZoranDatum rojstva 08121964Naslov stalnega prebivališča Grič pri Klevevžu 15 8220 Šmarješke ToplicePoklic komercialni tehnikDelo ki ga opravlja poslovodjaPredlagatelj Franc Anderlič in skupina volivcev

2 Ime in priimek Franc AnderličDatum rojstva 02121956Naslov stalnega prebivališča Zbure 47 8220 Šmarješke ToplicePoklic avtomehanikDelo ki ga opravlja vodja nabavePredlagatelj Branko Zoran in skupina volivcev

3 Ime in priimek Franc PeršeDatum rojstva 20091956Naslov stalnega prebivališča Zbure 30 8220 Šmarješke ToplicePoklic natakarDelo ki ga opravlja samostojni podjetnikPredlagatelj Darko Gorenc in skupina volivcev

Volivec glasuje tako da obkroži zaporedno številko pred kandi-datom Volivec lahko glasuje največ za dva kandidata

Izrazi uporabljeni v moški slovnični obliki se uporabljajo za oba spola enako

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

Številka 040-00012014Datum 17092014

Ksenija Mihovar Globokar lr Predsednica

Poročilo o zaključku mandata občinskega sveta Občine Šmarješke TopliceČlanica in člani občinskega sveta v sestavi Pavel Zupančič Peter Selak Jože Novak Stane Pirkovič Franci Anderlič Marko Besal Branko Zoran Aleksander Pavlič Aleksander Durič Dejan Pav-lin in Majda Kušer Ambrožič so v času mandata izvedli 33 red-nih sej občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice tri dopisne ter štiri slavnostne seje občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice Povprečno število prisotnih članov občinskega sveta na seji je 10 svetnikov ki so skupaj na 33 rednih in 3 dopisnih sejah obravnavali 356 zadev in sprejeli 400 sklepov

Redna seja OS Datum izvedbe seje

Udeležbasvetnikov na

seji

Število obravnavanih

zadev1 seja 22102010 11 52 seja 30112010 10 83 seja 28122010 10 94 seja 15022011 9 135 seja 29032011 9 146 seja 12042011 11 117 seja 31052011 10 98 seja 05072011 11 99 seja 27092011 11 2110 seja 29112011 11 1011 seja 27122011 11 812 seja 28022012 10 1213 seja 27032012 10 1214 seja 24042012 11 915 seja 28052012 9 816 seja 25092012 10 1617 seja 13112012 9 1018 seja 18122012 10 919 seja 29012013 9 1220 seja 26022013 9 1121 seja 28032013 9 1222 seja 23042013 11 923 seja 28052013 11 1124 seja 26062013 11 625 seja 24092013 11 1626 seja 22102013 10 1027 seja 26112013 10 828 seja 23122013 10 1429 seja 28012014 10 1030 seja 18022014 9 1031 seja 31042014 11 932 seja 27052014 10 933 seja 17052014 10 12

Dopisna seja OS

Datum izvedbe seje

Št svetnikov ki so potrdili

prisotnost

Število obravnavanih

zadev1 seja 18042011 9 12 seja 08082011 9 13 seja 05032013 11 2

NADZORNI ODBOR je v mandatu 2010ndash2014 zasedal na 23 red-nih sejah ODBOR ZA RAZVOJ prav tako na 23 rednih sejah OD-BOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI se je sestal 13-krat na rednih in 3-krat na dopisnih sejah ODBOR ZA PRORAČUN IN FINANCE je izvedel 11 rednih sejKOMISIJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE je v mandatu 2010ndash2014 zasedala 4-krat KVIAZ je opravil 9 rednih in 7 dopisnih sej KOMISIJA ZA STATUT IN POSLOVNIK pa 1 sejo

Lidija Radkovič občinska uprava

Razgledi glasilo Občine Šmarješke Toplice Glasilo delno financiraObčina Šmarješke Toplice Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice Razgledi so vpisani pod zaporedno št 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Naklada 1200 izvodov Odgovorna urednica Katja Kuhelj Gorjanec Lektorica Kristina Ščuka Uredniški odbor Miha Gorenc Jože Novak Jože Perše Majda Kušer Ambrožič Terezija Balažević Mateja Bobič Majda Pungerčar Sonja Košak razgledismarjeske-toplicesi Grafična realizacija Tomograf Tomo Cesar s p Avtor fotografije na naslovnici Stane BajukOdgovornost za prispevke prevzema avtor Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil Fotografija na naslovnici Cerkev sv Jožefa na Vinjem vrhu

6

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

7

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o prido-bitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo kanalizacijev naselju Gorenja vas pri Šmarjeti Z investicijo bo zgrajeno 2703 m dolgo kanalizacijsko omrež-je od tega 249927 m gravitacijske kanalizacije 20373 m dolg tlačni vod ter črpališčeTa dela predstavljajo ekonomsko nedeljivo celoto ki izpolnjuje natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in ima jas-no opredeljene cilje Zgrajena infrastruktura bo po zaključku investicije polno funkcionalna (delujoča) Vse komunalne odpadne vode z območja Gorenje vasi bodo preko obstoječega kanalizacijskega omrežja naselja Šmarjeta speljane na centralno čistilno napravo Šmarjeta in nato čistil-no napravo Šmarješke ToplicePo zaključku del se bo na nov kanalizacijski sistem priključilo 51 gospodinjstev naselja oziroma bo lahko odpadne vode v kanalizacijo odvajalo 143 prebivalcev Gorenje vasi pri Šmarje-ti V končni fazi bodo z investicijo pred komunalnimi odpadni-mi vodami zaščiteni podtalnica (Jezero in Zavetrščica) narava

naselja in bližnje območje Nature 2000 kar bo dvignilo kako-vost bivalnega okolja v naselju in okolici Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih intekočih cenah (v EUR)

Vir financiranja 2014 2015 Skupaj Delež

Občina Šmarješke

Toplice307377 9533895 9841272 1500

MGRT (ESRR) 1741803 54025405 55767208 8500

Skupaj 2049180 63559300 65608480 10000

Izvajalec gradbenih del je že izbran na javnem razpisu na katerem je bila izbrana najugodnejša ponudba ndash ponudnika GRADNJE d o o Boštanj Dolenji Boštanj 66 A 8294 Boštanj Zaključek investicije je predviden v letu 2015 skladno s spre-jetim terminskim planom

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Projekt se je začel izvajati v letu 2013 in se bo zaključil v letoš-njem letu 2014 Trenutno smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja ki je osnova za izvedbo vseh aktivnosti za pričetek priključevanja na vodovod in kanalizacijo Občina Šmarješke Toplice je za izvedbo investicije pridobila 71878618 EUR nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnihupravičenih izdatkov operacije Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje Trenutno odpravljamo na terenu še določene pomanjkljivosti po njihovi odpravi bomo lahko zaključili z izvedbo investicije oz pridobili uporabno dovoljenjeV teku izvajanja investicije je prišlo do odkritja več arheoloških najdb in novih arheoloških najdišč Arheološke raziskave so bile uspešne izvedene Investicija je obsegala izgradnjoobnovo 4706 m vodovoda in

izgradnjo 1025 m kanalizacije oziroma natančneje- izgradnja vodovoda na odseku Mlada Vina v dolžini 509 m- izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh v dolžini 1874 m- izgradnjaobnova vodovoda na odseku Gradenje v dolžini

1113 m- izgradnja 1210 m raznih priključnih vodovodnih vodov in- izgradnja 1025 m gravitacijskega kanalizacijskega sistema

Z izvedbo predvidenih del bo na območju Vinjega Vrha zago-tovljena tekoča pitna voda na območju naselja Gradenje pa odvajanje odpadnih komunalnih voda s čimer bo zaščiteno okolje izboljšani bivalni pogoji in omogočen nadaljnji razvoj tega območja občine Tako kanalizacija kot vodovod bosta po-zitivno vplivala na gospodarski in turistični razvoj in poselje-nost naselij Vinji Vrh in Gradenje

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradiva za decembrske Razglede pošljite do ponedeljka 1 12 2014 na elektronski naslov razgledismarjeske-toplicesi

Obnova vodovoda Grič pri KlevevžuObčina obnavlja del vodovoda kjer se trenutno pojavlja naj-več vodnih izgubProjekt zajema izgradnjo vodovoda v skupni dolžini cevovo-dov 3036 m Ob izvedbi investicije se bodo ustrezno uredile tudi ceste oziroma ostala infrastruktura na tem območju Občina Šmarješke Toplice izvaja obnovo vodovodnega omrež-ja v severnem delu občine in sicer na območju naselja Grič pri Klevevžu in v delu naselja Radovlja da bo to tamkajšnjim pre-bivalcem zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter obenem omogočalo vodovodno oskrbo novim za-zidalnim površinam ki so opredeljene v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS št 912012) ustrezen razvoj turističnega območjaNa obstoječem vodovodu se zaradi dotrajanosti pogosto po-javljajo okvare katerih posledica so pogoste prekinitve doba-ve pitne vode vodovod ima velike vodne izgube zaradi pod-dimenzioniranosti pa vodovodno omrežje tudi ne zagotavlja zadostnih količin sanitarne in požarne vode Zaradi pogostih vodovodnih okvar pa nastajajo na področju vodovoda stroški vzdrževanja

Predmetni vodovod predstavlja del vodovodnega sistema Novo mesto ndash Jezero kateri poleg občine Šmarješke Toplice zagotavlja vodo tudi občinam Šentjernej Škocjan Straža Do-lenjske Toplice Mirna Peč in Novo mesto Veliko število okvar ima za posledico velik negativni vpliv na vodooskrbo vseh občin ki jih predmetni vodovodni sistem napaja Dela so se pričela izvajati v začetku meseca julija predviden konec izvajanja del je v mesecu oktobru 2014Vrednost pogodbenih del znaša 28704232 EUR z DDV

Tomaž Ramovš občinska uprava

Fekalna kanalizacija BrezovicandashStrelac in vodovod Strelac ndash I fazaInvesticija se je začela izvajati v mesecu juniju zaključek je bil predviden septembra 2014 vendar je zaradi slabih vremen-skih razmer v poletnem času pričakovati zamik oz podaljšanje terminskega plana izvedbe investicije vsaj za en mesec Cilj operacije je izgradnja javne kanalizacije (1929 m) in či-stilne naprave ter obnova vodovoda (689 m) Za to bo po-trebna - izgradnja 610 m javne kanalizacije v naselju Strelac

- izgradnja 1319 m javne kanalizacije v naselju Brezovica- izgradnja čistilne naprave v Šmarjeti- izgradnja mostička na kanalu A (Strelac) za prečkanje po-

toka Prinovec in - obnova 689 m vodovoda v naselju Strelac

Za izvedbo investicije smo pridobili nepovratna finančna sred-stva v višini 28165165 evrov

Tomaž Ramovš občinska uprava

Kanalizacija v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti

Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje

8

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

9

o delu občine

Pred priključitvijo stanovanjskega gospodarskega ali poslovnega objekta na kanalizacijsko in vodovodno omrežje je vsak zaveza-nec dolžan plačati komunalni prispevekVišina komunalnega prispevka je odvisna od velikosti gradbene parcele neto tlorisne površine objekta in namembnosti objekta Komunalni prispevek za priključitev na vodovodno ali kanaliza-cijsko omrežje se obračunava za vsa naselja v Občini Šmarješke Toplice na enak način in ni nobene razlike med obračunom glede na naselje Znesek komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje je možno plačati na obroke do največ 10 obrokov Zavezanec se lahko priklopi na vodovodno oziroma ka-nalizacijsko omrežje ko ima plačane vse obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevkaPostopek odmere komunalnega prispevka se prične s predložit-vijo izpolnjene vloge z obveznimi prilogami in plačilom takse v znesku 2266 EUR Izpolnjeni vlogi za odmero komunalnega pri-spevka je potrebno predložiti gradbeno dovoljenje in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali uporabno dovoljenje če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 (to potrdilo izda Upravna enota Novo mesto in se šteje enako kot gradbeno dovoljenje iz tega potrdila je možno pridobiti podatke ki so potrebni za od-mero komunalnega prispevka) V kolikor objekt nima gradbene-ga dovoljenja se za tak objekt odmeri komunalni prispevek na podlagi podatkov Geodetske uprave RS (GURS-a) in se zavezancu po plačilu komunalnega prispevka izda začasni priključek na vo-dovodno omrežje s tem da je zavezanec dolžan v roku enega leta objekt legalizirati Plačilo komunalnega prispevka za začasen priključek se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka pri le-galizaciji objektaV kolikor obstaja kakšna nejasnost v zvezi z obračunom komu-nalnega prispevka vas prosimo da se obrnete v času uradnih ur na Občino Šmarješke Toplice oziroma na Staneta Bajuka tel 0738-44-333 ali e-mail stanebajuksmarjeske-toplicesi ki vam bo pojasnil vse v zvezi z odmero komunalnega prispevka

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRI-KLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 22500 euro + 147840 euro = 170340 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 18000 euro + 103488 euro = 121488 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 8100 euro + 43982 euro = 52082 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

1a Vodovod ndash primarno omrežje VO1 045 317

1b Vodovod ndash sekundarno omrežje VO2 105 739

SKUPAJ 150 eurom2 1056 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRIKLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 20900 euro + 145180 euro = 166080 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko

Izračun komunalnega prispevka za priključitev objektov na kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju Občine Šmarješke Toplice

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 17520 euro + 101626 euro = 119146 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 7884 euro + 30233 euro = 38117 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

2a Kanalizacija ndash primarno omrežje KA1 044 311

2b Kanalizacija ndash sekundarno omrežje KA2 102 726

SKUPAJ 146 eurom2 1037 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10

Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

Faktor indeksacije cen od dneva uveljavitve odloka je 100

Stane Bajuk občinska uprava

Investicijsko vzdrževanje občinskih cest

Občina Šmarješke Toplice bo predvidoma od meseca sep-tembra do meseca oktobra izvajala investicijsko vzdrževal-na dela na petnajstih odsekih občinskih cest in sicer na JP 794-721 (HribndashSv Helena) JP 797-891 (Gradenje) LC 295-371 JP 796-562 (Orešje) LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica) JP 798-861 JP 798-842 LC 295-324 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) JP 797-691 (Šmarje-ške Toplice) JP 798-871 (Lakote) JP 798-881 (Žaloviče) JP 798-801 (Brezovica) JP 798-161 (SlapendashKlevevž) in LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDob vas)

Navedene lokalne ceste in javne poti so sedaj dotrajane na številnih mestih zelo poškodovane in nekatere še v ma-kadamski izvedbi

Na občinskem cestnem omrežju bomo izvedli naslednja delaminus asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku

JP 794-721 (HribndashSv Helena)minus razširitev 42 m dolgega odseka JP 797-891 (Gradenje)minus sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na

184 m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke ToplicendashDružinska vas)

minus ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dol-gem odseku JP 796-562 (Orešje)

minus izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP 798-861 (Čelevec)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP 798-842 (Mala Strmica)

minus razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (ŽalovičendashGo-renja vasndashŠmarjeta)

minus ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP 797-691 (Šmarješke Toplice)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP 798-871 (Lakote)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP 798-881 (Žaloviče)

minus izgradnja pločnika z javno razsvetljavo na 334 m dolgem odseku JP 798-801 (Brezovica)

minus izgradnja pločnika na 100 m dolgem odseku JP 798-161 (SlapendashKlevevž)

minus sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDobruška vas)

Za izvajanje del bomo črpali sredstva na osnovi 23 člena Zakona o financiranju občin

Tomaž Ramovš občinska uprava

10

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

11

Postavitev usmerjevalne turistične obvestilne signalizacije

Občina Šmarješke Toplice je v poletnih mesecih letošnjega leta realizirala projekt postavitve turistične obvestilne signa-lizacije V sklopu projekta se je izvedla postavitev znakov za obveščanje o smeri v kateri so kulturni spomenik varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekti in naprave znotraj območja znamenitosti ali naselja na državnih cestah znotraj naselij Zbure Šmarjeta Šmarješke Toplice in Družinska vas

S projektom oziroma izdelavo elaborata smo pričeli v lan-skem letu V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti od načrtovanja potreb po signalizaciji pridobivanja soglasij lastnikov na mesto umeščene signalizacije pridobitve so-glasja Direkcije RS za ceste izdelave in do končne postavitve signalizacije

Z umestitvijo turistične obvestilne signalizacije smo ustrez-no in skladno z zakonom uredili usmerjanje prometa znotraj

naselij ob državnih cestah Projekt bo doprinesel k boljši ure-jenosti in lažji orientaciji na državnem cestnem omrežju zno-traj območja občine

Izdelan imamo že tudi elaborat postavitve turistične obve-stilne signalizacije na občinskem cestnem omrežju realizacija postavitve še sledi

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice je v skladu z zakonodajo ter v ok-viru sredstev predvidenih v proračunu občine za leto 2014 na svoji spletni strani ter oglasni deski objavila sedem javnih razpisov Prejete vloge so obravnavale imenovane komisije in odbori ki so vloge pregledali jih točkovali v skladu s posa-meznim pravilnikom ter pripravili predlog razdelitve sredstev med posamezne upravičence

V letu 2014 so bili tako izvedeni naslednji javni razpisi

1 Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in pro-jektov- višina razpoložljivih sredstev 230000 EUR - čas objave od 7 marca do 7 aprila 2014 - število prejetih vlog 5 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

2 Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih invalidskihdejavnosti in programov ter ostalih neprofitnih izvajalcev vobčini- višina razpoložljivih sredstev 190000 EUR (za delova-

nje društev na področju socialnega varstva humanitar-nih in invalidskih dejavnosti) 25000 EUR (za delovanje ostalih neprofitnih organizacij in združenj) 100000 EUR (za delovanje upokojenskih društev)

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 16

3 Javni razpis za sofinanciranje programov športa- višina razpoložljivih sredstev 650000 EUR

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

4 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja turističnih progra-mov in projektov

- višina razpoložljivih sredstev 600000 EUR- čas objave javnega razpisa od 7 marca do 7 aprila

2014 - število prejetih vlog 10 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

5 Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob-jektov nepremične kulturne dediščine - višina razpoložljivih sredstev 500000 EUR- čas objave razpisa od 23 maja do 13 junija 2014- število prejetih vlog 1

6 Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega go-spodarjenja z divjadjo

- višina razpoložljivih sredstev 39583 EUR - čas objave razpisa od 31 marca do 16 aprila 2014 - število prejetih vlog 1

7 Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja

- višina razpoložljivih sredstev 1500000 EUR - čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

Klaudija Povše občinska uprava

Objavljeni javni razpisi Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Veljavna zakonodaja naroča da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice kjer ne bo zgrajena jav-na kanalizacija zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN)

Občina je v proračunu namenila finančna sredstva za finan-ciranje malih komunalnih čistilnih naprav zato so občinski svetniki na 19 redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeli pravilnik s katerim se je določil namen upra-vičence pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev namenjenih za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Šmarješke Toplice

Pravilnik natančneje določa namen upravičence postopek izvedbe javnega razpisa postopek dodelitve finančnih sredstevvišino sofinanciranja in upravičene stroške pogoje in omejitvevloge vsebino zahtevka za izplačilo v končnih določbah pa je opredeljeno vračilo sredstev v kolikor obstajajo nepravilnosti

S pravilnikom je določeno sofinanciranje nakupa malih ko-munalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Šmarješke Toplice

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravil-niku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini in s pri-javljenim stalnim prebivališčem v stanovanjski hiši za katero se uveljavlja subvencija Upravičenec lahko kandidira na prora-čunska sredstva za en objekt le enkrat

Višina sofinanciranja čistilne naprave za posamezno stano-vanjsko hišo znaša največ do 50000 EUR

Višina sofinanciranja čistilne naprave za večstanovanjsko hišooziroma za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša največ 50000 EUR po stanovanjski enoti oziro-ma stanovanjski hiši sofinanciranje pa ne sme presegati 50 investicijske vrednosti čistilne naprave z DDV

V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe ozi-roma več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stano-vanjske hiše priključene na skupno čistilno napravo podati skupno vlogo za sofinanciranje

Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski splet-

ni strani httpwwwsmarjeske-toplicesi Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice v času uradnih ur in si-cer v ponedeljek sredo in petek od 800 do 1200 ponedeljek od 1300 do 1500 ter v sredo od 1300 do 1700

Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti tomazramovssmarjeske-toplicesi ali infosmarjeske-to-plicesi ali po telefonu 0738-44-337 v času uradnih ur kon-taktna oseba Tomaž Ramovš

Razpis se zaključi s porabo sredstev oz se zaključi najkasneje z 31 10 2014 Na voljo so še finančna sredstva

Tomaž Ramovš občinska uprava

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napravna območju Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spo-mladanskih mesecih leta 2015 Odstranili smo stari objekt izvedene so bile arheološke raz-iskave opravljena je bila zaščita pokopališča Gradnja poteka skladno s terminskim planom izvedena je celotna konstrukcija objekta trenutno se izvajajo strojne in elektroinštalacijeObčina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva Oprav-

ljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb Gradnja se izvaja skladno s projektom oz pridobljenim gradbenim dovoljenjem Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz do določenega zneska 100 sofinanciranje tako gradnje kotDDV-ja

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev ndash Hiša žive dediščine raquoIz narave in preteklosti za prihodnostlaquo

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

6

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

7

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o prido-bitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo kanalizacijev naselju Gorenja vas pri Šmarjeti Z investicijo bo zgrajeno 2703 m dolgo kanalizacijsko omrež-je od tega 249927 m gravitacijske kanalizacije 20373 m dolg tlačni vod ter črpališčeTa dela predstavljajo ekonomsko nedeljivo celoto ki izpolnjuje natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in ima jas-no opredeljene cilje Zgrajena infrastruktura bo po zaključku investicije polno funkcionalna (delujoča) Vse komunalne odpadne vode z območja Gorenje vasi bodo preko obstoječega kanalizacijskega omrežja naselja Šmarjeta speljane na centralno čistilno napravo Šmarjeta in nato čistil-no napravo Šmarješke ToplicePo zaključku del se bo na nov kanalizacijski sistem priključilo 51 gospodinjstev naselja oziroma bo lahko odpadne vode v kanalizacijo odvajalo 143 prebivalcev Gorenje vasi pri Šmarje-ti V končni fazi bodo z investicijo pred komunalnimi odpadni-mi vodami zaščiteni podtalnica (Jezero in Zavetrščica) narava

naselja in bližnje območje Nature 2000 kar bo dvignilo kako-vost bivalnega okolja v naselju in okolici Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih intekočih cenah (v EUR)

Vir financiranja 2014 2015 Skupaj Delež

Občina Šmarješke

Toplice307377 9533895 9841272 1500

MGRT (ESRR) 1741803 54025405 55767208 8500

Skupaj 2049180 63559300 65608480 10000

Izvajalec gradbenih del je že izbran na javnem razpisu na katerem je bila izbrana najugodnejša ponudba ndash ponudnika GRADNJE d o o Boštanj Dolenji Boštanj 66 A 8294 Boštanj Zaključek investicije je predviden v letu 2015 skladno s spre-jetim terminskim planom

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Projekt se je začel izvajati v letu 2013 in se bo zaključil v letoš-njem letu 2014 Trenutno smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja ki je osnova za izvedbo vseh aktivnosti za pričetek priključevanja na vodovod in kanalizacijo Občina Šmarješke Toplice je za izvedbo investicije pridobila 71878618 EUR nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnihupravičenih izdatkov operacije Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje Trenutno odpravljamo na terenu še določene pomanjkljivosti po njihovi odpravi bomo lahko zaključili z izvedbo investicije oz pridobili uporabno dovoljenjeV teku izvajanja investicije je prišlo do odkritja več arheoloških najdb in novih arheoloških najdišč Arheološke raziskave so bile uspešne izvedene Investicija je obsegala izgradnjoobnovo 4706 m vodovoda in

izgradnjo 1025 m kanalizacije oziroma natančneje- izgradnja vodovoda na odseku Mlada Vina v dolžini 509 m- izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh v dolžini 1874 m- izgradnjaobnova vodovoda na odseku Gradenje v dolžini

1113 m- izgradnja 1210 m raznih priključnih vodovodnih vodov in- izgradnja 1025 m gravitacijskega kanalizacijskega sistema

Z izvedbo predvidenih del bo na območju Vinjega Vrha zago-tovljena tekoča pitna voda na območju naselja Gradenje pa odvajanje odpadnih komunalnih voda s čimer bo zaščiteno okolje izboljšani bivalni pogoji in omogočen nadaljnji razvoj tega območja občine Tako kanalizacija kot vodovod bosta po-zitivno vplivala na gospodarski in turistični razvoj in poselje-nost naselij Vinji Vrh in Gradenje

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradiva za decembrske Razglede pošljite do ponedeljka 1 12 2014 na elektronski naslov razgledismarjeske-toplicesi

Obnova vodovoda Grič pri KlevevžuObčina obnavlja del vodovoda kjer se trenutno pojavlja naj-več vodnih izgubProjekt zajema izgradnjo vodovoda v skupni dolžini cevovo-dov 3036 m Ob izvedbi investicije se bodo ustrezno uredile tudi ceste oziroma ostala infrastruktura na tem območju Občina Šmarješke Toplice izvaja obnovo vodovodnega omrež-ja v severnem delu občine in sicer na območju naselja Grič pri Klevevžu in v delu naselja Radovlja da bo to tamkajšnjim pre-bivalcem zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter obenem omogočalo vodovodno oskrbo novim za-zidalnim površinam ki so opredeljene v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS št 912012) ustrezen razvoj turističnega območjaNa obstoječem vodovodu se zaradi dotrajanosti pogosto po-javljajo okvare katerih posledica so pogoste prekinitve doba-ve pitne vode vodovod ima velike vodne izgube zaradi pod-dimenzioniranosti pa vodovodno omrežje tudi ne zagotavlja zadostnih količin sanitarne in požarne vode Zaradi pogostih vodovodnih okvar pa nastajajo na področju vodovoda stroški vzdrževanja

Predmetni vodovod predstavlja del vodovodnega sistema Novo mesto ndash Jezero kateri poleg občine Šmarješke Toplice zagotavlja vodo tudi občinam Šentjernej Škocjan Straža Do-lenjske Toplice Mirna Peč in Novo mesto Veliko število okvar ima za posledico velik negativni vpliv na vodooskrbo vseh občin ki jih predmetni vodovodni sistem napaja Dela so se pričela izvajati v začetku meseca julija predviden konec izvajanja del je v mesecu oktobru 2014Vrednost pogodbenih del znaša 28704232 EUR z DDV

Tomaž Ramovš občinska uprava

Fekalna kanalizacija BrezovicandashStrelac in vodovod Strelac ndash I fazaInvesticija se je začela izvajati v mesecu juniju zaključek je bil predviden septembra 2014 vendar je zaradi slabih vremen-skih razmer v poletnem času pričakovati zamik oz podaljšanje terminskega plana izvedbe investicije vsaj za en mesec Cilj operacije je izgradnja javne kanalizacije (1929 m) in či-stilne naprave ter obnova vodovoda (689 m) Za to bo po-trebna - izgradnja 610 m javne kanalizacije v naselju Strelac

- izgradnja 1319 m javne kanalizacije v naselju Brezovica- izgradnja čistilne naprave v Šmarjeti- izgradnja mostička na kanalu A (Strelac) za prečkanje po-

toka Prinovec in - obnova 689 m vodovoda v naselju Strelac

Za izvedbo investicije smo pridobili nepovratna finančna sred-stva v višini 28165165 evrov

Tomaž Ramovš občinska uprava

Kanalizacija v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti

Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje

8

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

9

o delu občine

Pred priključitvijo stanovanjskega gospodarskega ali poslovnega objekta na kanalizacijsko in vodovodno omrežje je vsak zaveza-nec dolžan plačati komunalni prispevekVišina komunalnega prispevka je odvisna od velikosti gradbene parcele neto tlorisne površine objekta in namembnosti objekta Komunalni prispevek za priključitev na vodovodno ali kanaliza-cijsko omrežje se obračunava za vsa naselja v Občini Šmarješke Toplice na enak način in ni nobene razlike med obračunom glede na naselje Znesek komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje je možno plačati na obroke do največ 10 obrokov Zavezanec se lahko priklopi na vodovodno oziroma ka-nalizacijsko omrežje ko ima plačane vse obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevkaPostopek odmere komunalnega prispevka se prične s predložit-vijo izpolnjene vloge z obveznimi prilogami in plačilom takse v znesku 2266 EUR Izpolnjeni vlogi za odmero komunalnega pri-spevka je potrebno predložiti gradbeno dovoljenje in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali uporabno dovoljenje če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 (to potrdilo izda Upravna enota Novo mesto in se šteje enako kot gradbeno dovoljenje iz tega potrdila je možno pridobiti podatke ki so potrebni za od-mero komunalnega prispevka) V kolikor objekt nima gradbene-ga dovoljenja se za tak objekt odmeri komunalni prispevek na podlagi podatkov Geodetske uprave RS (GURS-a) in se zavezancu po plačilu komunalnega prispevka izda začasni priključek na vo-dovodno omrežje s tem da je zavezanec dolžan v roku enega leta objekt legalizirati Plačilo komunalnega prispevka za začasen priključek se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka pri le-galizaciji objektaV kolikor obstaja kakšna nejasnost v zvezi z obračunom komu-nalnega prispevka vas prosimo da se obrnete v času uradnih ur na Občino Šmarješke Toplice oziroma na Staneta Bajuka tel 0738-44-333 ali e-mail stanebajuksmarjeske-toplicesi ki vam bo pojasnil vse v zvezi z odmero komunalnega prispevka

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRI-KLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 22500 euro + 147840 euro = 170340 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 18000 euro + 103488 euro = 121488 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 8100 euro + 43982 euro = 52082 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

1a Vodovod ndash primarno omrežje VO1 045 317

1b Vodovod ndash sekundarno omrežje VO2 105 739

SKUPAJ 150 eurom2 1056 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRIKLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 20900 euro + 145180 euro = 166080 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko

Izračun komunalnega prispevka za priključitev objektov na kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju Občine Šmarješke Toplice

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 17520 euro + 101626 euro = 119146 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 7884 euro + 30233 euro = 38117 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

2a Kanalizacija ndash primarno omrežje KA1 044 311

2b Kanalizacija ndash sekundarno omrežje KA2 102 726

SKUPAJ 146 eurom2 1037 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10

Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

Faktor indeksacije cen od dneva uveljavitve odloka je 100

Stane Bajuk občinska uprava

Investicijsko vzdrževanje občinskih cest

Občina Šmarješke Toplice bo predvidoma od meseca sep-tembra do meseca oktobra izvajala investicijsko vzdrževal-na dela na petnajstih odsekih občinskih cest in sicer na JP 794-721 (HribndashSv Helena) JP 797-891 (Gradenje) LC 295-371 JP 796-562 (Orešje) LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica) JP 798-861 JP 798-842 LC 295-324 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) JP 797-691 (Šmarje-ške Toplice) JP 798-871 (Lakote) JP 798-881 (Žaloviče) JP 798-801 (Brezovica) JP 798-161 (SlapendashKlevevž) in LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDob vas)

Navedene lokalne ceste in javne poti so sedaj dotrajane na številnih mestih zelo poškodovane in nekatere še v ma-kadamski izvedbi

Na občinskem cestnem omrežju bomo izvedli naslednja delaminus asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku

JP 794-721 (HribndashSv Helena)minus razširitev 42 m dolgega odseka JP 797-891 (Gradenje)minus sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na

184 m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke ToplicendashDružinska vas)

minus ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dol-gem odseku JP 796-562 (Orešje)

minus izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP 798-861 (Čelevec)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP 798-842 (Mala Strmica)

minus razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (ŽalovičendashGo-renja vasndashŠmarjeta)

minus ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP 797-691 (Šmarješke Toplice)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP 798-871 (Lakote)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP 798-881 (Žaloviče)

minus izgradnja pločnika z javno razsvetljavo na 334 m dolgem odseku JP 798-801 (Brezovica)

minus izgradnja pločnika na 100 m dolgem odseku JP 798-161 (SlapendashKlevevž)

minus sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDobruška vas)

Za izvajanje del bomo črpali sredstva na osnovi 23 člena Zakona o financiranju občin

Tomaž Ramovš občinska uprava

10

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

11

Postavitev usmerjevalne turistične obvestilne signalizacije

Občina Šmarješke Toplice je v poletnih mesecih letošnjega leta realizirala projekt postavitve turistične obvestilne signa-lizacije V sklopu projekta se je izvedla postavitev znakov za obveščanje o smeri v kateri so kulturni spomenik varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekti in naprave znotraj območja znamenitosti ali naselja na državnih cestah znotraj naselij Zbure Šmarjeta Šmarješke Toplice in Družinska vas

S projektom oziroma izdelavo elaborata smo pričeli v lan-skem letu V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti od načrtovanja potreb po signalizaciji pridobivanja soglasij lastnikov na mesto umeščene signalizacije pridobitve so-glasja Direkcije RS za ceste izdelave in do končne postavitve signalizacije

Z umestitvijo turistične obvestilne signalizacije smo ustrez-no in skladno z zakonom uredili usmerjanje prometa znotraj

naselij ob državnih cestah Projekt bo doprinesel k boljši ure-jenosti in lažji orientaciji na državnem cestnem omrežju zno-traj območja občine

Izdelan imamo že tudi elaborat postavitve turistične obve-stilne signalizacije na občinskem cestnem omrežju realizacija postavitve še sledi

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice je v skladu z zakonodajo ter v ok-viru sredstev predvidenih v proračunu občine za leto 2014 na svoji spletni strani ter oglasni deski objavila sedem javnih razpisov Prejete vloge so obravnavale imenovane komisije in odbori ki so vloge pregledali jih točkovali v skladu s posa-meznim pravilnikom ter pripravili predlog razdelitve sredstev med posamezne upravičence

V letu 2014 so bili tako izvedeni naslednji javni razpisi

1 Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in pro-jektov- višina razpoložljivih sredstev 230000 EUR - čas objave od 7 marca do 7 aprila 2014 - število prejetih vlog 5 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

2 Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih invalidskihdejavnosti in programov ter ostalih neprofitnih izvajalcev vobčini- višina razpoložljivih sredstev 190000 EUR (za delova-

nje društev na področju socialnega varstva humanitar-nih in invalidskih dejavnosti) 25000 EUR (za delovanje ostalih neprofitnih organizacij in združenj) 100000 EUR (za delovanje upokojenskih društev)

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 16

3 Javni razpis za sofinanciranje programov športa- višina razpoložljivih sredstev 650000 EUR

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

4 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja turističnih progra-mov in projektov

- višina razpoložljivih sredstev 600000 EUR- čas objave javnega razpisa od 7 marca do 7 aprila

2014 - število prejetih vlog 10 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

5 Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob-jektov nepremične kulturne dediščine - višina razpoložljivih sredstev 500000 EUR- čas objave razpisa od 23 maja do 13 junija 2014- število prejetih vlog 1

6 Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega go-spodarjenja z divjadjo

- višina razpoložljivih sredstev 39583 EUR - čas objave razpisa od 31 marca do 16 aprila 2014 - število prejetih vlog 1

7 Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja

- višina razpoložljivih sredstev 1500000 EUR - čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

Klaudija Povše občinska uprava

Objavljeni javni razpisi Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Veljavna zakonodaja naroča da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice kjer ne bo zgrajena jav-na kanalizacija zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN)

Občina je v proračunu namenila finančna sredstva za finan-ciranje malih komunalnih čistilnih naprav zato so občinski svetniki na 19 redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeli pravilnik s katerim se je določil namen upra-vičence pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev namenjenih za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Šmarješke Toplice

Pravilnik natančneje določa namen upravičence postopek izvedbe javnega razpisa postopek dodelitve finančnih sredstevvišino sofinanciranja in upravičene stroške pogoje in omejitvevloge vsebino zahtevka za izplačilo v končnih določbah pa je opredeljeno vračilo sredstev v kolikor obstajajo nepravilnosti

S pravilnikom je določeno sofinanciranje nakupa malih ko-munalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Šmarješke Toplice

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravil-niku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini in s pri-javljenim stalnim prebivališčem v stanovanjski hiši za katero se uveljavlja subvencija Upravičenec lahko kandidira na prora-čunska sredstva za en objekt le enkrat

Višina sofinanciranja čistilne naprave za posamezno stano-vanjsko hišo znaša največ do 50000 EUR

Višina sofinanciranja čistilne naprave za večstanovanjsko hišooziroma za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša največ 50000 EUR po stanovanjski enoti oziro-ma stanovanjski hiši sofinanciranje pa ne sme presegati 50 investicijske vrednosti čistilne naprave z DDV

V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe ozi-roma več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stano-vanjske hiše priključene na skupno čistilno napravo podati skupno vlogo za sofinanciranje

Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski splet-

ni strani httpwwwsmarjeske-toplicesi Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice v času uradnih ur in si-cer v ponedeljek sredo in petek od 800 do 1200 ponedeljek od 1300 do 1500 ter v sredo od 1300 do 1700

Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti tomazramovssmarjeske-toplicesi ali infosmarjeske-to-plicesi ali po telefonu 0738-44-337 v času uradnih ur kon-taktna oseba Tomaž Ramovš

Razpis se zaključi s porabo sredstev oz se zaključi najkasneje z 31 10 2014 Na voljo so še finančna sredstva

Tomaž Ramovš občinska uprava

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napravna območju Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spo-mladanskih mesecih leta 2015 Odstranili smo stari objekt izvedene so bile arheološke raz-iskave opravljena je bila zaščita pokopališča Gradnja poteka skladno s terminskim planom izvedena je celotna konstrukcija objekta trenutno se izvajajo strojne in elektroinštalacijeObčina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva Oprav-

ljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb Gradnja se izvaja skladno s projektom oz pridobljenim gradbenim dovoljenjem Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz do določenega zneska 100 sofinanciranje tako gradnje kotDDV-ja

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev ndash Hiša žive dediščine raquoIz narave in preteklosti za prihodnostlaquo

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

8

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

9

o delu občine

Pred priključitvijo stanovanjskega gospodarskega ali poslovnega objekta na kanalizacijsko in vodovodno omrežje je vsak zaveza-nec dolžan plačati komunalni prispevekVišina komunalnega prispevka je odvisna od velikosti gradbene parcele neto tlorisne površine objekta in namembnosti objekta Komunalni prispevek za priključitev na vodovodno ali kanaliza-cijsko omrežje se obračunava za vsa naselja v Občini Šmarješke Toplice na enak način in ni nobene razlike med obračunom glede na naselje Znesek komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje je možno plačati na obroke do največ 10 obrokov Zavezanec se lahko priklopi na vodovodno oziroma ka-nalizacijsko omrežje ko ima plačane vse obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevkaPostopek odmere komunalnega prispevka se prične s predložit-vijo izpolnjene vloge z obveznimi prilogami in plačilom takse v znesku 2266 EUR Izpolnjeni vlogi za odmero komunalnega pri-spevka je potrebno predložiti gradbeno dovoljenje in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali uporabno dovoljenje če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 (to potrdilo izda Upravna enota Novo mesto in se šteje enako kot gradbeno dovoljenje iz tega potrdila je možno pridobiti podatke ki so potrebni za od-mero komunalnega prispevka) V kolikor objekt nima gradbene-ga dovoljenja se za tak objekt odmeri komunalni prispevek na podlagi podatkov Geodetske uprave RS (GURS-a) in se zavezancu po plačilu komunalnega prispevka izda začasni priključek na vo-dovodno omrežje s tem da je zavezanec dolžan v roku enega leta objekt legalizirati Plačilo komunalnega prispevka za začasen priključek se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka pri le-galizaciji objektaV kolikor obstaja kakšna nejasnost v zvezi z obračunom komu-nalnega prispevka vas prosimo da se obrnete v času uradnih ur na Občino Šmarješke Toplice oziroma na Staneta Bajuka tel 0738-44-333 ali e-mail stanebajuksmarjeske-toplicesi ki vam bo pojasnil vse v zvezi z odmero komunalnega prispevka

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRI-KLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA VODOVODNO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 22500 euro + 147840 euro = 170340 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na vodovodno

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 18000 euro + 103488 euro = 121488 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na vodovodno omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 150 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1056 eurom2 middot 070) =KP= 8100 euro + 43982 euro = 52082 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

1a Vodovod ndash primarno omrežje VO1 045 317

1b Vodovod ndash sekundarno omrežje VO2 105 739

SKUPAJ 150 eurom2 1056 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

PRIMERI IZRAČUNOV KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA PRIKLJUČITEV RAZLIČNIH OBJEKTOV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE

PRIMER 1Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 50000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 20000 m2 KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (50000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 20000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 20900 euro + 145180 euro = 166080 euro

PRIMER 2Odmera KP priključitev stanovanjskega objekta na kanalizacijsko

Izračun komunalnega prispevka za priključitev objektov na kanalizacijsko in vodovodno omrežje na območju Občine Šmarješke Toplice

omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 40000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 14000 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (40000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (10 middot 14000 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 17520 euro + 101626 euro = 119146 euro

PRIMER 3Odmera KP priključitev zidanice na kanalizacijsko omrežjePovršina gradbene parcele objekta je 18000 m2 Neto tlorisna površina stanovanjskega objekta 8500 m2

KPij = (Aparcela x Cpij x Dp ) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt) =KP = (18000 m2 middot 146 eurom2 middot 030) + (070 middot 8500 m2 middot 1037 eurom2 middot 070) =KP= 7884 euro + 30233 euro = 38117 euro Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) so določeni v 11 členu odloka in so naslednji

Postavka Obračunsko območje

Cp (v EURm2)

Ct(v EURm2)

2a Kanalizacija ndash primarno omrežje KA1 044 311

2b Kanalizacija ndash sekundarno omrežje KA2 102 726

SKUPAJ 146 eurom2 1037 eurom2

Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za stavbe za spravilo pridelka (CC-SI 12713) 07Faktor dejavnosti je določen v 8 členu odloka in sicer znaša za enostanovanjske stavbe (CC-SI 11100) 10

Delež neto tlorisne površine objekta (Dt) in delež parcele (Dp) je določen v 7 členu odloka in znaša 07 za neto tlorisno površino in 03 za gradbeno parcelo

Faktor indeksacije cen od dneva uveljavitve odloka je 100

Stane Bajuk občinska uprava

Investicijsko vzdrževanje občinskih cest

Občina Šmarješke Toplice bo predvidoma od meseca sep-tembra do meseca oktobra izvajala investicijsko vzdrževal-na dela na petnajstih odsekih občinskih cest in sicer na JP 794-721 (HribndashSv Helena) JP 797-891 (Gradenje) LC 295-371 JP 796-562 (Orešje) LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica) JP 798-861 JP 798-842 LC 295-324 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta) JP 797-691 (Šmarje-ške Toplice) JP 798-871 (Lakote) JP 798-881 (Žaloviče) JP 798-801 (Brezovica) JP 798-161 (SlapendashKlevevž) in LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDob vas)

Navedene lokalne ceste in javne poti so sedaj dotrajane na številnih mestih zelo poškodovane in nekatere še v ma-kadamski izvedbi

Na občinskem cestnem omrežju bomo izvedli naslednja delaminus asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku

JP 794-721 (HribndashSv Helena)minus razširitev 42 m dolgega odseka JP 797-891 (Gradenje)minus sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na

184 m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke ToplicendashDružinska vas)

minus ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dol-gem odseku JP 796-562 (Orešje)

minus izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295-411 (ŠmarjetandashVinica)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP 798-861 (Čelevec)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP 798-842 (Mala Strmica)

minus razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (ŽalovičendashGo-renja vasndashŠmarjeta)

minus ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295-421 (ŽalovičendashKoglondashŠmarjeta)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP 797-691 (Šmarješke Toplice)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP 798-871 (Lakote)

minus asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP 798-881 (Žaloviče)

minus izgradnja pločnika z javno razsvetljavo na 334 m dolgem odseku JP 798-801 (Brezovica)

minus izgradnja pločnika na 100 m dolgem odseku JP 798-161 (SlapendashKlevevž)

minus sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (OrešjendashVinji VrhndashDobruška vas)

Za izvajanje del bomo črpali sredstva na osnovi 23 člena Zakona o financiranju občin

Tomaž Ramovš občinska uprava

10

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

11

Postavitev usmerjevalne turistične obvestilne signalizacije

Občina Šmarješke Toplice je v poletnih mesecih letošnjega leta realizirala projekt postavitve turistične obvestilne signa-lizacije V sklopu projekta se je izvedla postavitev znakov za obveščanje o smeri v kateri so kulturni spomenik varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekti in naprave znotraj območja znamenitosti ali naselja na državnih cestah znotraj naselij Zbure Šmarjeta Šmarješke Toplice in Družinska vas

S projektom oziroma izdelavo elaborata smo pričeli v lan-skem letu V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti od načrtovanja potreb po signalizaciji pridobivanja soglasij lastnikov na mesto umeščene signalizacije pridobitve so-glasja Direkcije RS za ceste izdelave in do končne postavitve signalizacije

Z umestitvijo turistične obvestilne signalizacije smo ustrez-no in skladno z zakonom uredili usmerjanje prometa znotraj

naselij ob državnih cestah Projekt bo doprinesel k boljši ure-jenosti in lažji orientaciji na državnem cestnem omrežju zno-traj območja občine

Izdelan imamo že tudi elaborat postavitve turistične obve-stilne signalizacije na občinskem cestnem omrežju realizacija postavitve še sledi

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice je v skladu z zakonodajo ter v ok-viru sredstev predvidenih v proračunu občine za leto 2014 na svoji spletni strani ter oglasni deski objavila sedem javnih razpisov Prejete vloge so obravnavale imenovane komisije in odbori ki so vloge pregledali jih točkovali v skladu s posa-meznim pravilnikom ter pripravili predlog razdelitve sredstev med posamezne upravičence

V letu 2014 so bili tako izvedeni naslednji javni razpisi

1 Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in pro-jektov- višina razpoložljivih sredstev 230000 EUR - čas objave od 7 marca do 7 aprila 2014 - število prejetih vlog 5 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

2 Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih invalidskihdejavnosti in programov ter ostalih neprofitnih izvajalcev vobčini- višina razpoložljivih sredstev 190000 EUR (za delova-

nje društev na področju socialnega varstva humanitar-nih in invalidskih dejavnosti) 25000 EUR (za delovanje ostalih neprofitnih organizacij in združenj) 100000 EUR (za delovanje upokojenskih društev)

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 16

3 Javni razpis za sofinanciranje programov športa- višina razpoložljivih sredstev 650000 EUR

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

4 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja turističnih progra-mov in projektov

- višina razpoložljivih sredstev 600000 EUR- čas objave javnega razpisa od 7 marca do 7 aprila

2014 - število prejetih vlog 10 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

5 Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob-jektov nepremične kulturne dediščine - višina razpoložljivih sredstev 500000 EUR- čas objave razpisa od 23 maja do 13 junija 2014- število prejetih vlog 1

6 Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega go-spodarjenja z divjadjo

- višina razpoložljivih sredstev 39583 EUR - čas objave razpisa od 31 marca do 16 aprila 2014 - število prejetih vlog 1

7 Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja

- višina razpoložljivih sredstev 1500000 EUR - čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

Klaudija Povše občinska uprava

Objavljeni javni razpisi Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Veljavna zakonodaja naroča da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice kjer ne bo zgrajena jav-na kanalizacija zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN)

Občina je v proračunu namenila finančna sredstva za finan-ciranje malih komunalnih čistilnih naprav zato so občinski svetniki na 19 redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeli pravilnik s katerim se je določil namen upra-vičence pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev namenjenih za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Šmarješke Toplice

Pravilnik natančneje določa namen upravičence postopek izvedbe javnega razpisa postopek dodelitve finančnih sredstevvišino sofinanciranja in upravičene stroške pogoje in omejitvevloge vsebino zahtevka za izplačilo v končnih določbah pa je opredeljeno vračilo sredstev v kolikor obstajajo nepravilnosti

S pravilnikom je določeno sofinanciranje nakupa malih ko-munalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Šmarješke Toplice

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravil-niku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini in s pri-javljenim stalnim prebivališčem v stanovanjski hiši za katero se uveljavlja subvencija Upravičenec lahko kandidira na prora-čunska sredstva za en objekt le enkrat

Višina sofinanciranja čistilne naprave za posamezno stano-vanjsko hišo znaša največ do 50000 EUR

Višina sofinanciranja čistilne naprave za večstanovanjsko hišooziroma za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša največ 50000 EUR po stanovanjski enoti oziro-ma stanovanjski hiši sofinanciranje pa ne sme presegati 50 investicijske vrednosti čistilne naprave z DDV

V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe ozi-roma več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stano-vanjske hiše priključene na skupno čistilno napravo podati skupno vlogo za sofinanciranje

Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski splet-

ni strani httpwwwsmarjeske-toplicesi Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice v času uradnih ur in si-cer v ponedeljek sredo in petek od 800 do 1200 ponedeljek od 1300 do 1500 ter v sredo od 1300 do 1700

Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti tomazramovssmarjeske-toplicesi ali infosmarjeske-to-plicesi ali po telefonu 0738-44-337 v času uradnih ur kon-taktna oseba Tomaž Ramovš

Razpis se zaključi s porabo sredstev oz se zaključi najkasneje z 31 10 2014 Na voljo so še finančna sredstva

Tomaž Ramovš občinska uprava

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napravna območju Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spo-mladanskih mesecih leta 2015 Odstranili smo stari objekt izvedene so bile arheološke raz-iskave opravljena je bila zaščita pokopališča Gradnja poteka skladno s terminskim planom izvedena je celotna konstrukcija objekta trenutno se izvajajo strojne in elektroinštalacijeObčina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva Oprav-

ljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb Gradnja se izvaja skladno s projektom oz pridobljenim gradbenim dovoljenjem Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz do določenega zneska 100 sofinanciranje tako gradnje kotDDV-ja

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev ndash Hiša žive dediščine raquoIz narave in preteklosti za prihodnostlaquo

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

10

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

11

Postavitev usmerjevalne turistične obvestilne signalizacije

Občina Šmarješke Toplice je v poletnih mesecih letošnjega leta realizirala projekt postavitve turistične obvestilne signa-lizacije V sklopu projekta se je izvedla postavitev znakov za obveščanje o smeri v kateri so kulturni spomenik varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekti in naprave znotraj območja znamenitosti ali naselja na državnih cestah znotraj naselij Zbure Šmarjeta Šmarješke Toplice in Družinska vas

S projektom oziroma izdelavo elaborata smo pričeli v lan-skem letu V sklopu projekta je bilo izvedenih več aktivnosti od načrtovanja potreb po signalizaciji pridobivanja soglasij lastnikov na mesto umeščene signalizacije pridobitve so-glasja Direkcije RS za ceste izdelave in do končne postavitve signalizacije

Z umestitvijo turistične obvestilne signalizacije smo ustrez-no in skladno z zakonom uredili usmerjanje prometa znotraj

naselij ob državnih cestah Projekt bo doprinesel k boljši ure-jenosti in lažji orientaciji na državnem cestnem omrežju zno-traj območja občine

Izdelan imamo že tudi elaborat postavitve turistične obve-stilne signalizacije na občinskem cestnem omrežju realizacija postavitve še sledi

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice je v skladu z zakonodajo ter v ok-viru sredstev predvidenih v proračunu občine za leto 2014 na svoji spletni strani ter oglasni deski objavila sedem javnih razpisov Prejete vloge so obravnavale imenovane komisije in odbori ki so vloge pregledali jih točkovali v skladu s posa-meznim pravilnikom ter pripravili predlog razdelitve sredstev med posamezne upravičence

V letu 2014 so bili tako izvedeni naslednji javni razpisi

1 Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in pro-jektov- višina razpoložljivih sredstev 230000 EUR - čas objave od 7 marca do 7 aprila 2014 - število prejetih vlog 5 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

2 Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih invalidskihdejavnosti in programov ter ostalih neprofitnih izvajalcev vobčini- višina razpoložljivih sredstev 190000 EUR (za delova-

nje društev na področju socialnega varstva humanitar-nih in invalidskih dejavnosti) 25000 EUR (za delovanje ostalih neprofitnih organizacij in združenj) 100000 EUR (za delovanje upokojenskih društev)

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 16

3 Javni razpis za sofinanciranje programov športa- višina razpoložljivih sredstev 650000 EUR

- čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

4 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja turističnih progra-mov in projektov

- višina razpoložljivih sredstev 600000 EUR- čas objave javnega razpisa od 7 marca do 7 aprila

2014 - število prejetih vlog 10 vlog od tega je bila ena vloga

neustrezna

5 Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob-jektov nepremične kulturne dediščine - višina razpoložljivih sredstev 500000 EUR- čas objave razpisa od 23 maja do 13 junija 2014- število prejetih vlog 1

6 Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega go-spodarjenja z divjadjo

- višina razpoložljivih sredstev 39583 EUR - čas objave razpisa od 31 marca do 16 aprila 2014 - število prejetih vlog 1

7 Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja

- višina razpoložljivih sredstev 1500000 EUR - čas objave razpisa od 7 marca do 7 aprila 2014- število prejetih vlog 8

Klaudija Povše občinska uprava

Objavljeni javni razpisi Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Veljavna zakonodaja naroča da je potrebno do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice kjer ne bo zgrajena jav-na kanalizacija zamenjati z nepretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN)

Občina je v proračunu namenila finančna sredstva za finan-ciranje malih komunalnih čistilnih naprav zato so občinski svetniki na 19 redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeli pravilnik s katerim se je določil namen upra-vičence pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev namenjenih za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Šmarješke Toplice

Pravilnik natančneje določa namen upravičence postopek izvedbe javnega razpisa postopek dodelitve finančnih sredstevvišino sofinanciranja in upravičene stroške pogoje in omejitvevloge vsebino zahtevka za izplačilo v končnih določbah pa je opredeljeno vračilo sredstev v kolikor obstajajo nepravilnosti

S pravilnikom je določeno sofinanciranje nakupa malih ko-munalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Šmarješke Toplice

Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravil-niku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini in s pri-javljenim stalnim prebivališčem v stanovanjski hiši za katero se uveljavlja subvencija Upravičenec lahko kandidira na prora-čunska sredstva za en objekt le enkrat

Višina sofinanciranja čistilne naprave za posamezno stano-vanjsko hišo znaša največ do 50000 EUR

Višina sofinanciranja čistilne naprave za večstanovanjsko hišooziroma za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša največ 50000 EUR po stanovanjski enoti oziro-ma stanovanjski hiši sofinanciranje pa ne sme presegati 50 investicijske vrednosti čistilne naprave z DDV

V primeru povezovanja lastnikov večstanovanjske stavbe ozi-roma več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki večstanovanjske hiše oziroma posamezne stano-vanjske hiše priključene na skupno čistilno napravo podati skupno vlogo za sofinanciranje

Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski splet-

ni strani httpwwwsmarjeske-toplicesi Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Šmarješke Toplice Šmarjeta 66 8220 Šmarješke Toplice v času uradnih ur in si-cer v ponedeljek sredo in petek od 800 do 1200 ponedeljek od 1300 do 1500 ter v sredo od 1300 do 1700

Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti tomazramovssmarjeske-toplicesi ali infosmarjeske-to-plicesi ali po telefonu 0738-44-337 v času uradnih ur kon-taktna oseba Tomaž Ramovš

Razpis se zaključi s porabo sredstev oz se zaključi najkasneje z 31 10 2014 Na voljo so še finančna sredstva

Tomaž Ramovš občinska uprava

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih napravna območju Občine Šmarješke Toplice v letu 2014

Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spo-mladanskih mesecih leta 2015 Odstranili smo stari objekt izvedene so bile arheološke raz-iskave opravljena je bila zaščita pokopališča Gradnja poteka skladno s terminskim planom izvedena je celotna konstrukcija objekta trenutno se izvajajo strojne in elektroinštalacijeObčina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva Oprav-

ljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb Gradnja se izvaja skladno s projektom oz pridobljenim gradbenim dovoljenjem Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz do določenega zneska 100 sofinanciranje tako gradnje kotDDV-ja

Tomaž Ramovš občinska uprava

Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev ndash Hiša žive dediščine raquoIz narave in preteklosti za prihodnostlaquo

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

12

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

13

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada Operaci-ja se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007ndash2013 6 razvojne prioritete raquoTrajnostna raba energijelaquo 1 prednostne usmeritve raquoEnergetska sanacija javnih stavblaquo na podlagi javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnostilaquo objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije št 1013 (spremembe in dopolnitve javnega razpisa so bile objavljene dne 22 02 2013 v Uradnem listu RS št 1613 ter dne 08 3 2013 v Uradnem listu RS št 2013)

Energetska sanacija OŠ ŠmarjetaProjekt energetske sanacije je zajemal obnovo ovoja stavbe osnovne šole v Šmarjeti (fasada okna streha zunanja uredi-tev elektroinštalacijska dela strojnoinštalacijska dela zidarska in fasaderska dela požarno stavbno pohištvo) Vrtec telovad-nica kuhinja in uprava so izvzeti iz projekta zaradi predvidene gradnje OŠ ŠmarjetaV sklopu energetske sanacije OŠ Šmarjeta ki smo jo izvajali letošnje poletjebull smo izvedli dodatno toplotno izolacijo fasade v debelini 16

cmbull menjavo novih oken in vrat ndash vgradili smo energetsko

učinkovita okna z zunanjimi žaluzijami ter ustrezno toplotno prevodnostjo in sicer s komorno energetsko učinkovitimi profili

bull izvedli toplotno izolacijo stropa proti neogrevanemu pod-strešju s toplotno izolacijo debeline 20 cm ter zamenjali strešno kritino namestili smo vlakno cementne valovite plošče

bull izvedli optimizacijo ogrevalnih sistemov z izvedbo hidravlič-nega uravnoteženja sistema ogrevanja in zamenjali termo-state na vseh grelnih telesih

bull z ureditvijo odvodnjavanja ter zaščito fasade z robniki in pohodnimi pralnimi ploščami smo poskrbeli tudi za zunanji izgled šole

Vrednost celotne investicije je 34128834 EUR od tega smo na osnovi Javnega razpisa raquoEnergetska sanacija osnovnih šol vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupno-stilaquo za obdobje 2007ndash2013 pridobili 22322646 EUR nepov-ratnih sredstev Izbrani izvajalci na osnovi izvedenih javnih razpisovbull izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d o o

Košenice 86 8000 Novo mestobull izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d o o Ljubljan-

ska cesta 8 a 8000 Novo mestobull izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠ-

NJAK VARSTVO PRI DELU d o o Šmarje 7 a 8310 Šentjer-nej

Dela so se izvajala v mesecu juniju juliju in avgustu 2014 in so bila zaključena pred začetkom novega šolskega leta 20-142015

Tomaž Ramovš občinska uprava

o delu občine

Občina Šmarješke Toplice Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v me-

secu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve raquoRe-gionalni razvojni programilaquo razvojne prioritete raquoRazvoj regijlaquo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov 2007ndash2013 za obdobje 2013ndash2015 V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj

Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranjeinvesticij

bull KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI in

bull REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI

11 9 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pri-dobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo ob-stoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti

Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo neka-terih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zagotoviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgo-ročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice

Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko gra-jenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki) v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek) Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika ki ureja prostor in opremo vrtca prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje pros-tore ki jih sedaj uporablja vrtec Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini prav tako pa se je delež

v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 20122013 je znašal 845 )Glavne tehnične značilnosti investicije sominus rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (34915

msup2) in minus izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (133185 msup2)

ob SV in JV stranici obstoječega vrtca

Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pri-dobila gradbeno dovoljenje ki je 30 julija 2013 postalo pra-vnomočno

Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenihstroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Vira financiranja

Vsi stroški investicije v EUR

DeležUpravičeni stroški investicije v EUR

Delež

Občina Šmarješke Toplice

87258489 3081 34578296 1500

MGRT (ESRR) 195943675 6919 195943675 8500

Skupaj 283202164 10000 230521971 10000

Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančnasredstva smo projekt oddali 5 5 2014 ob 0004 z vztrajnost-jo smo časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih občin

V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projek-ta pridobitev gradbenega dovoljenja izbor izvajalca gradbe-nih del z javnim naročilom priprava in oddaja vloge na javni poziv) zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in začetkom izvajanja projekta

Tomaž Ramovš občinska uprava

S 1 7 2014 mi je bila s strani Občine Šmarješke Toplice dodeljena koncesija za zobozdravstvo Tako kot pred tem izvajamo v naši ordinaciji program otroškega in mladinskega zobozdravstva v ob-segu 35 in odraslega zobozdravstva v obsegu 65 Po številu odraslih pacientov presegamo število le-teh in imamo trenutno za 130 več izjavljenih pacientov kot je povprečje v novomeški izpostavi ZZZS Zato tudi tako dolge čakalne dobe za naročanje in protetikoDelo v ordinaciji poteka enako kot pred podelitvijo koncesije Vse težave in bolečine rešujemo na začetku delovnega časa Včasih je potrebno le nekaj potrpljenja in razumevanja s pacientove strani ker so te ure zelo obremenjene Trudimo se po naših najboljših močeh da ugodimo vsem kolikor je le mogočeSodelujemo s sodobnimi zobnoprotetičnimi laboratoriji saj si le-te sedaj izbiramo sami Prej smo bili primorani sodelovati samo z zobnoprotetičnim laboratorijem v Zdravstvenem domu Novo mesto Pacienti ki so v protetični obravnavi ne nosijo protetičnih

izdelkov več sami v zobotehnične laboratorije ampak za to v celoti poskrbimo mi Menim da je to velika prednost saj je predvsem starejša populacija imela s prevozom kar precej težavNovost je tudi samoplačniška ordinacija ki deluje izven delovnega časa za ZZZS torej v našem prostem času Sa-moplačniška ordinacija deluje ob sredah popoldne oz po individualnem dogovoru s pacientom Tukaj smo lahko bolj fleksibilni saj si delovnik krojimo sami Delovnik za ZZZS paje določen z njihove straniSedaj imamo možnost večje izbire in nabave različnih mate-rialov (npr za zalivke) saj vemo da je razvoj v tej smeri zelo hiter Tako lahko pacientu ponudim boljši material seveda ustrezno s pacientovim problemom So pa ti boljši materiali za doplačilo ker ZZZS ne krije belih plomb na zobeh razen v sprednjem sektorju Torej si pacient lahko sam izbere ali delamo standardno zalivko ali nadstandardno za doplačilo

Stremimo k vedno boljši oskrbi pacientov se stalno izobražujemo in trudimo po naših najboljših močeh da pacient zapusti ordinaci-jo zadovoljen In navsezadnje če je zadovoljen pacient smo tudi mi Nenazadnje raquoZDRAVI ZOBJE SO POGOJ ZA SPLOŠNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TER OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA DO NAŠEGA LASTNEGA TELESAlaquo

Nadja Judež dr dent medicine

Ordinacijski čas ambulantePonedeljek in torek 1230ndash1930Sreda četrtek in petek 730ndash1430Pacienti z bolečinami naj pridejo prvo uro ordinacijskega časaKontakt 0738-44-168

Predstavitev zobozdravstvene ordinacije

Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

14

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

15

o delu občine

Na obisku pri prijateljih iz pobratene občine Teplice nad BečvouV avgustu občani občine Teplice nad Bečvou praznujejo svoj občinski praznik Tudi letos smo ohranili običaj in smo se od-zvali njihovemu vabilu ter se udeležili slovesnosti ob prazno-vanjuPotovanja na Češko smo se tokrat udeležili v malce večjem številu kot ponavadi saj je županja na obisk k prijateljem iz pobratene občine povabila predsednike društev ki delujejo v občini Šmarješke Toplice prav tako pa tudi vse tiste najbolj zaslužne člane Na ta način jim je želela izkazati zahvalo za ves vloženi trud in čas ki ga namenijo za udejstvovanje pri društvenih dejavnostih Ne nazadnje so društvene dejavnosti odraz življenja v občini in moramo priznati da je dogajanje na tem področju zelo aktivno za kar se lahko zahvalimo vsem društvom Na izlet in slovesnost so bili povabljeni tudi vsi štirje zlati ma-turanti ki so s trdim delom in voljo dokazali da na mladih svet stoji Z veseljem so se odzvali vabilu in se odpravili na spoznavanje Češke Republike in Teplic nad Bečvou Imeli pa smo tudi to čast da se nam je pridružil častni občan dr Franc Cvelbar s soprogoNo pa smo se v petek 22 8 2014 z avtobusom in dvema prisrčnima šoferjema odpravili Češki Republiki naproti Že med vožnjo proti Šentilju je bilo čutiti tisto pravo vzdušje in priča-kovanje da bomo spoznali nove kraje nove ljudi in si hkrati nabrali dragocene izkušnje in ideje za nadaljnje udejstvovanje na domačih tlehUstavili smo se tudi na Dunaju kjer smo se sprehodili po me-stu medtem ko je županja obiskala gospo Lizolette Wita še zadnjo potomko družine ki je zadnja živela na posestvu Kle-vevž Županja je bila po obisku vidno ganjena saj je gospa prava zakladnica spominov na življenje v Klevevžu in ne na-zadnje tudi v Šmarjeti Več si o besedah ki so jih spregovorile lahko preberete v članku objavljenem v tej številkiV večernih urah smo prispeli v Teplice nad Bečvou kjer so nas vsi že nestrpno pričakovali Spoznavni večer smo preživeli na vrtu (Kiosek ndash večnamenski prostor za druženje) V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na sveti hrib Svaty Kopaček

Skupinska fotografija na Dunaju

Častni občan Občine Šmarješke Toplice dr Franc Cvelbar podžu-pan Teplic nad Bečvou Aleš Havranek županja in ga Cvelbar

Nagovor županje na slovesnosti v počastitev občinskega praznika Občine Teplice nad Bečvou

Zadovoljno smo spremljali program slovesnosti ob občinskem prazniku

Ogled jame Zbrašovkjer smo prisostvovali sveti maši Sledila je zelo zabavna iz-kušnja ko smo se pomerili v veslanju v kanujih po reki Bečvi Popoldne tega dne smo se udeležili slovesnosti ob praznova-nju občinskega praznika V nedeljo dopoldan smo opravili še ogled znamenite jame Zbrašov in pivovarne Po kosilu smo se s težkimi srci poslovili in odpravili proti domuVsi smo bili enotnega mnenja da nam bo izlet ostal v najlep-šem možnem spominu Spoznali smo preproste in tople ljudi

naše pobratene občine Mnogih se je njihova preprostost še posebej dotaknila saj nam točno to v tem vsakdanjem hitenju in norenju manjka Hkrati smo spoznali tudi nove kraje nove običaje in nove turistične produkte Vsako novo spoznanje nas oplemeniti nam razširi um in lahko pričakujemo da se nam bo porodila kakšna nova ideja tudi za skupne projekte z ob-čino Teplice nad Bečvou

Mateja Bobič občinska uprava

Na obisku pri gospe Lisoletti z gradu KlevevžNa poti v pobrateno občino Teplice nad Bečvou smo se usta-vili tudi na Dunaju kjer sva z županjo obiskali gospo Lisoletto (Puci) Lisoletta je z bratom Antonom zadnja še živeča po-tomka grajske družine Ulm ki je do leta 1942 živela na gradu KlevevžŽe ob samem prihodu naju je očarala iskrivost in vitalnost gospe ki je letos dopolnila 83 let Srečanju se je pridružil tudi njen brat Anton (Pubi) z ženo ki danes živi na gradu Gro-szligtaxen blizu avstrijsko-češke meje kamor se je družina Ulm preselila po odhodu s Klevevža Najino pozornost v dnev-ni sobi je takoj pritegnila slika klevevškega gradu Lisoletta nama je povedala da je mama (med pogovorom jo je cel čas imenovala mamica) plačala vaškemu slikarju da bi upodobil klevevški grad Vnaprej plačan denar za material je slikar za-pil namesto platna pa je za sliko uporabil staro pižamo ki je bila na več mestih že zakrpana kar je v zgornjem delu slike dobro videti Slika je le eden izmed predmetov z gradu ki jih Lisoletta še danes hrani v svojem dunajskem stanovanju Lisoletta ki je leta 1942 kot 12-letna deklica morala zapustiti svoj rodni kraj še danes izvrstno govori in razume slovenski jezik Pravi da je dan ko je zapustila svoj rodni kraj še danes zapisan kot najbolj žalosten dan v njenem življenju Še vedno se dobro spomni prijateljev s katerimi je preživljala otroštvo na gradu z nama je delila kar nekaj anekdot iz svojih mla-dih dni Njeno otroštvo je zaznamovala tragična smrt očeta Franca mama pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Antonom Lisoletta pravi da je bila vzgojena po strogih nače-lih vendar z veliko ljubezni Z bratom Franzom se nista nikoli skregala zato jo žalosti ko vidi koliko prepirov neskladij in

nestrpnosti vlada današnjemu svetu Lisoletta naju je pogostila z okusnim kosilom Preden smo začeli jesti smo sklenili roke Lisoletta pa se je zahvalila za blagoslov in dobrote na mizi Ta ritual je lep spomin na njene otroške dni v Klevevžu Čas za obisk je minil prehitro pred nami je bila še dolga pot do Teplic midve pa kar nisva mogli nehati poslušati prijetne gospe ki še po toliko letih s takim žarom govori o svojem rodnem kraju

Na županjino vabilo bo gospa Lisoletta novembra obiskala Šmarješke Toplice takrat bo z nami delila še več spominov na svoje otroštvo ki jih boste lahko prebrali že v naslednji številki glasila

Metka Ban

Lisoletta Wita županja Anton Ulm z ženo (od leve proti desni) v ozadju na steni slika Klevevža

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

16

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

17

o delu občine

Kmečke igre v GerlincihPrijatelji iz pobratene Občine Cankova so nas v mesecu avgustu povabili k udeležbi na tradicionalne kmečke igre Vsako leto pripravijo igre v drugi vasi tokrat v Gerlincih Po konkretnem okrepčilu ob našem prihodu smo se z nekaterimi našimi do-mačimi godbeniki na čelu povorke sprehodili do prizorišča kjer je kljub vodni ujmi prejšnje noči vladalo zelo prijetno vzdušje Pohvalimo lahko vse tiste ki so v igrah tekmovali saj smo zasedli skupno drugo mesto

Mateja Bobič

Nekateri člani godbe in harmonikašica Urška so nastopili celo na glavnem odru in vzdušje prireditve dodatno popestrili

Veseli občani Šmarjeških Toplic pred gasilskim domom v Gerlin-cih

Izvedba igre raquogasilskalaquo je bila res izvrstnaNaši tekmovalci kujejo strategijo igre

Pot prijateljstvaZadnji dnevi v mesecu avgustu so bili zaznamovani z novim projektom ki je še bolj združil občane pobratenih občin Can-kova in Šmarješke ToplicePrvič smo namreč izvedli projekt Pot prijateljstva Ideja za to da bi prehodili pot iz Cankove v Šmarješke Toplice se je po-rodila pri županji do realizacije in nadgradnje projekta pa je prišlo ob podpori župana Draga Vogrinčiča in Janka DuričaVeliko spoštovanje lahko izrazimo 11 pohodnikom ki so v šti-rih dneh prehodili 172 kilometrov iz Cankove v Šmarješke To-plice S tem so uradno stkali Pot prijateljstva Med pohodniki je vseskozi vladalo neverjetno vzdušje lepo in prijateljsko so jih na poti pozdravljali župani občin ki so jih prečkaliProjekt pa je v samem bistvu temeljil še na nečem drugem na dejanju ki se ne pozabi in ki pusti vtis v mnogih srcih Pomoč Vsi vemo da danes mnogi živijo iz dneva v dan pa ne vedo kaj bo jutri ali bodo lahko stkali teden s tednom mesec z mesecem Veliko je takih ljudi in lahko rečemo da smo vsaj nekaterim pomagali da bodo živeli bolje predvsem so to otroci katerih starši so izgubili delo v podjetju Aha Mura V sklopu projekta smo zbirali humanitarna sredstva za nakup šolskih potrebščin Naslednje leto s projektom nadaljujemo in sicer v smeri Šmar-

ješke Toplice ndash Cankova Osrednji cilj pa bo ravno tako zbiranje humanitarnega prispevka za ogrožene družine in otroke iz šir-šega območja Šmarjeških Toplic K pohodu pa bomo povabili tudi župane in občane občin na poti Predvidoma bo pohod potekal v času od 27 do 3082015

Mateja Bobič občinska uprava

Prvih 12 km do Občine Tišina sta pohodnike pospremila tudi županja in župan

V zgodnjem jutru pred Občino Cankova

Vinjevrška pogača v obliki Slovenije z označeno Potjo prijatelj-stva

Ponosni zastavonoši Ivan Petančič ndash Ičo za Šmarješke Toplice in Ludvik Trajbar za Cankovo

11 pohodnikov in vse ostale ki so se jim pridružili na Bučki v Šmarjeti je do Prinovca pospremila tudi Godba na pihala Šmar-ješke Toplice

Zlati maturanti naše občineOb zavedanju da svet stoji na mladih in da je znanje ključ do uspeha je županja mag Bernardka Krnc dne 18 7 2014 v prostorih Občine Šmarješke Toplice sprejela štiri naše občane Manco Zorko Nino Kermc Gregorja Deželana in Roka Besala letošnje zlate maturante Z rezultati mature so zlati maturanti seveda nadvse zadovoljni kar je bilo videti na njihovih pre-šerno nasmejanih obrazih Manca Nina Gregor in Rok so se vabilu županje z veseljem odzvali in prijetno pokramljali v njeni družbi in družbi direktorja občinske uprave Ob tej priložnosti je županja vsem iskreno čestitala jim za-želela uspešno pot pri študiju in jim v dar poklonila knjigo z naslovom Popotnik avtorja Zvoneta Šeruge Maturanti so se odzvali tudi povabilu županje da se ji pri-družijo na obisku pobratene občine Teplice nad Bečvou na Češkem kjer so kot častni gostje prisostvovali njihovemu ob-činskemu prazniku

Na fotografiji z leve proti desni Manca Zorko Gregor Deželanžupanja Rok Besal in Nina Kermc

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

18

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

19

o delu občine društva

95-letnica Jožefe Kopina16 junija je 95 rojstni dan praznovala Jožefa Kopina z Vinjega Vrha pri Šmarjeških ToplicahSkromna prijazna polna dobre volje in nasmeha na obrazu nas je pričakala pred hišo kjer živi pri sinu Janezu in njegovi družini Še vedno je aktivna vsako nedeljo se še peš odpravi k sv maši v dolino v Belo CerkevraquoNoge mi še služijo in dobra volja tudilaquo ponosno pove z na-smehomRazveselila se je srečanja s pevsko skupino iz Bele Cerkve v kateri prepeva na koru od rane mladosti prav tako gospe žu-panje Občine Šmarješke Toplice članov Društva upokojencev Bela Cerkev prostovoljk Rdečega križa Bela CerkevNazdravili smo skupaj in še dolgo veselo prepevali stare pes-mi

Milena Činkole

80-letnica Marije MarkeljcMarija Markeljc rojena 12 julija 1934 v Zburah je letos praznovala častitljivih 80 let V mladosti je živela v skromni hiši s starši in bratom Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Gozdnem go-spodarstvu Novo mesto kot gozdna delavka in tam delala vse do upokojitve Vseskozi je pridno skrbela za svoje starše saj je brat že v zgodnji mladosti odšel od doma Na njeni življenjski poti sta jo spremljala dva življenjska sopotnika ki sta oba že preminilaMarija si je zgradila lepo hiško v kateri je žal uživala premalo let Pred šestimi leti jo je namreč bolezen priklenila na bolniško posteljo Sedaj domuje v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu Ob njenem 80 rojstnem dnevu so jo obiskali županja Občine Šmarješke Toplice mag Bernardka Krnc predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta gospod Janez Turk ter članici in vaščanki gospa Marica Blažič in gospa Jelka Goli

Marica Blažič in Jelka Goli Marija Markeljc v mladosti

80-letnica Terezije ErženGospa Terezija Eržen iz Šmarjeških Toplice je 1 avgusta 2014 praznovala 80 let Ob njenem prazniku sta jo prijetno presenetila in razveselila predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Šmarjeta predsednik gospod Janez Turk in članica gospa Alenka Klobučar Gospa Eržen se obema iskreno zahvaljuje za izrečene želje in prejeto darilo

Klaudija Povše občinska uprava

92- letnica Ane Perše Svoj 92 rojstni dan je 14 julija 2014 praznovala Ana Perše iz Zbur Ob njenem osebnem prazniku ji je gospa županja Bernardka Krnc poklonila prikupen šopek s košarico presenečenja pa sta se voš-čilu pridružila tudi predstavnika Rdečega križa gospod Janez Turk in gospa Jelka Goli Ob kavici in sladkih dobrotah je naša mama kljub nekoliko opešanemu spominu skupaj s sinom Milanom in snaho Sonjo obujala spomine iz rane mladosti in tako poskrbela da so se vsi skupaj dodobra nasmejali njenim prigodam iz starih časov Za obisk in pozornost se vsem skupaj prav lepo zahvaljuje-mo naši mami pa želimo vse najboljše

vnukinja Barbara Perše

V počastitev občinskega praznika smo pripravili pohod na Gradec pod Veliko Strmico Tam je bila v šestem stoletju po Kristusu rimska vojaška utrdba To znamenitost je pred dobri-mi sto leti odkril znani slovenski starinokop Jernej Pečnik Do-mneval je da gre za ostanke iz srednjega veka Danes vemo da gre za poznoantično utrdbo z dobro ohranjenimi ostanki obzidja petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripada-jočo ji cisterno na južni strani Najdba zlatega novca tremisa bizantinskega cesarja Zenona (474ndash475 476ndash491) in ostale najdbe uvrščajo začetek te utrdbe v konec 5 stoletja ali celo na sam začetek 6 stoletja čeprav sodijo najstarejši predmeti že v drugo oziroma tretje stoletje To ni presenetljivo saj med temi najdbami prevladujejo uporabni predmeti (npr konjska oprema) ki so lahko dolgo v uporabi in se s časom ne spre-minjajo Ker na samem najdišču ni bila opravljena še nobena sistematična raziskava je tudi konec te utrjene naselbine za-vit v plašč skrivnostiOb tej priložnosti smo pri utrdbi odkrili obvestilno tablo Na

slovesnosti so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto delegacija pobratene češke občine Teplice nad Bečvou in vaščani Velike StrmicePripravljamo tudi zloženko ki bo pohodnike in turiste seznani-la z bogato zgodovino naše občine in njeno soseščino Gradec je namreč na strmem okljuku Radulje na njenem levem bre-gu kjer meji na sosednjo občino Mokronog ndash TrebelnoDruga zahtevna naloga društva pa je obnova krajevnega kul-turnega spomenika Lurške kapelice pri pokopališču v Šmarjeti Kapelica je stara več kot 110 let in jo je dodobra načel zob časa Ob večjem deževju jo zaliva voda omet odpada po-trebna so nova okna hellip Odkopali bomo zemljo utrdili temelje jih izolirali obnovili simse nov omet hellip Lani smo zamenjali ostrešje in kritino letos pa nadaljujemo z zidarskimi deli Pre-dračun za obnovo je skoraj 7000 evrov Prostovoljne prispev-ke za obnovo lahko prinesete na društvo ali pa jih nakažete na transakcijski račun 24800-9004388864

Jože Perše

Domoznansko društvo Šmarjeta

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

20

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

21

društva

Poletna potepanja članov Društva upokojencev ŠmarjetaČeprav letošnje poletje ni bilo prav radodarno z lepim vreme-nom smo vendarle imeli srečo pri organiziranju izletov v juliju in avgustu saj smo bili deležni prav prijetnega vremena2 julija smo se odpravili v Ljubljano in sicer je bil naš glavni cilj vožnja z ladjico po reki Ljubljanici Pogled na obrežje reke Ljubljanice iz druge perspektive kot smo je sicer navajeni je bil prav zanimiv Na ladjici so nam pripravili tudi piknik tako da nam je triurna vožnja prehitro minila Obiskali smo še botanični vrt v Ljubljani ki je najstarejša kul-turna znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji Deluje namreč že od leta 1810 Je sicer precej manjši kot je bil ob ustanovitvi v njem pa raste mnogo vrst ki so drugod že izumrle Ogledali smo si tudi znamenito cerkev sv Mihaela v Črni vasi Cerkev je bila zgrajena po na-črtih arhitekta Jožeta Plečnika v letih 1937ndash39 Zaradi močvir-nih tal stoji cerkev na pilotih in je tudi sicer po svoji obliki in materialih iz katerih je grajena nekoliko drugačna od drugih cerkva Na koncu smo se ustavili še v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani z namenom da popijemo kavico ali kozarček osvežilne pijače v 20 nadstropju kristalne palače kar pa se-veda ni uspelo vsem Tisti bolj pogumni pa so se vendarle podali na vrh od koder je bil prav čudovit pogled na Ljubljano

z okolico V kristalni palači vozi 10 dvigal površina palače je 48500 kvadratnih metrov in je trenutno najvišja stavba v Slo-veniji Domov smo se vračali prijetno razpoloženi in z željo da se kmalu spet srečamoIn potem se nam je želja po ponovnem srečanju uresničila in 2 avgusta smo se z dvema avtobusoma odpeljali na sreča-nje upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjske Toplice Srečanje je seveda v prvi vrsti namenjeno druženju vendar pa brez aktualnih tem o težavah upokojencev tudi tokrat ni šlo Pozdravni govor je imel predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine gospod Jože Jazbec slavnosti govornik pa je bil predsednik stranke Desus Karl Erjavec Iz Dolenjskih Toplic smo pot nadaljevali po do-lini reke Temenice in se v vasi Temenica ustavili na turistični kmetiji Fajdiga Tu so nam v prijetnem kmečkem okolju pod kozolcem postregli s kosilomPo kosilu smo se odpeljali še na ogled gradu Bogenšperk Naj-znamenitejši lastnik tega gradu je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor in sicer od leta 1672 pa do leta l692 ko je bil zaradi dolgov prisiljen grad prodatiGrad je zelo lepo obnovljen v njem so razne zbirke ki pona-zarjajo življenje na gradu skozi časTako smo bogatejši za nova spoznanja zaključili še en dan pri-jetnega druženja

Pripravila Jožica PermeFranc Nadu predsednik DU Šmarjeta

Na ladjici Na gradu Bogenšperk

Marmelade in džemiMarmelade in džeme kuhamo iz različnih vrst sadja od zgod-njega poletja do pozne jeseni Marmelada vsebuje pretlačene plodove različnega sadja z dodanim sladkorjem Džem se od marmelade razlikuje po tem da so v džemu ohranjeni koščki sadja in da je dodano več sladkorja

Kutinova marmelada100 kg kutin060 kg sladkorjasok 1 limoneceli cimet

Kutine zdrgnemo s krtačo da odstranimo kosmatice Plodove naribamo na tanke lističe in prilijemo malo vode (010 l) Kuha-

mo do mehkega Vse piriramo s paličnim mešalnikom dodamo sladkor limonin sok ter cimet ki ga na koncu odstranimo Kuha-mo do želiranja Napolnimo v vroče kozarčke in takoj zapremo

Hruškov džem z ingverjem100 kg hrušk070 kg sladkorja1 limona EKOingver svež ali suh

Očistimo hruške naribamo jih na lističe ali jih narežemo na koš-čke Limono narežemo na zelo tanke rezinice peške odstrani-mo Hruške limono sladkor in ingver zmešamo lahko pustimo stati nekaj časa (do 2 uri) ali začnemo s kuhanjem do želiranja Džem napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo

Elizabeta Verščaj

Otvoritev Igrišča NK Plastoform ŠmarjetaraquoVedno obstaja pot do cilja samo poiskati jo je potrebno laquo19 7 2014 datum ki bo poleg letnice 1980 ko je bilo usta-novljeno Športno društvo Šmarjeta v zgodovino društva za-pisan z zlatimi črkami uspeha19 7 2014 je bil dan ko so sanje članov društva postale res-ničnost Resničnost ki je zahtevala veliko vztrajnosti potrp-ljenja razumevanja odrekanja hellip na trenutke tudi razočaranja in nemoči Na koncu so se čustva zlila v enostavno besedo raquoZMAGAlaquoZmaga nad tistimi ki niso verjeli da nam bo uspelo potrditvi nam iz NK Plastoform Šmarjeta da zmoremo in zahvala ene-mu ki nam je omogočil da smo projekt igrišča izpeljali tako da nam je vsem v ponos Grupi Plastoform

Klub in Šmarjeta sta z dokončanjem in uradno otvoritvijo Športnega parka Plastoform pridobila večnamensko travno površino kjer se bodo oz se že dogajajo različne športne in gasilske prireditve sama Šmarjeta kot kraj pa je pridobila mozaik urejene okolice ki lepo sovpada z urejenostjo okolice podjetja Plastoform na drugi strani ceste19 7 2014 smo tako člani NK Plastoform Šmarjeta priredili ot-voritveni turnir v malem nogometu na katerega smo povabili 12 ekip iz bližnje okoliceSama prireditev je zaradi same vpetosti lokacije igrišča v kraj že na začetku pokazala da bodo prireditve na prireditvenem prostoru obiskane tudi s strani domačinov in ostalih občanov saj je ekipe ob igrišču in malo nižje bodrilo kar lepo število obiskovalcev Odlično pripravljeno igrišče razsvetljava in od-lična postrežba so dogodek naredili raquokullaquo hellipZmagala je ekipa Bele Cerkve drugo mesto je zasedla ekipa Vinice tretje mesto pa ekipa Pahe Najboljši vratar turnirja je bil Janez Urigelj iz ekipe Bela Cerkev najboljši igralec pa Mar-ko Škoda iz ekipe Vinica Domača ekipa ki se je na turnirju predstavila v novih dresih je druženju in veselju nad klubsko pridobitvijo dala prednost pred tekmovalnostjo vendar z jas-no zavezo da naslednje leto pokal za zmagovalca ostane v klubskih vitrinah Na koncu iskrena zahvala članom NK Plastoform Šmarjeta za vložen trud voljo in željo da nam uspe ter podjetju Plasto-

form za razumevanje naših želja in pomoč da so sanje po-stale resničnost Hvala in še enkrat hvalaŠportno raquozmagovalnilaquo pozdrav

Boštjan Štrasberger ndash predsednik v imenu NK Plastoform Šmarjeta

OrličKreposten orlič je peruti mogočne razprlskalnate gore objadralširoke poljane preletelse dvignil pod oblake visokopogledal v brezno globoko

Vihar ga je suval v krila razprta ga toča je zbila na tladež mu je perje bleščeče premočilVeter prijazen mu zdravil je ranjena krilasapica lahka mu je premočeno perje sušila

Orel ne dviga se več pod oblakeBežno ozira se v skalnate gorepočasi zajadra nad širne poljanezaokroži okoli domačega gnezdavčasih ustavi na robu se brezna

Rad bi imel še mogočne perutiše bi se uprl grozeči nevihtiše negoval bi si perje bleščečevendar da bil bi še enkrat orličto več ga ne vlečeVeronika Perše

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

22

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

23

društva oš

Tekaška vadba v Šmarjeških ToplicahZa nami je že več kot polovica letošnje vadbe ki se bo iztekla enkrat v mesecu novembru ko dolžina dneva ne bo več dovoljevala varne vadbe Mnogo zanimivih ljudi se je že zvrstilo tekom leta zabeleži-li smo 52 različnih ljudi vadbo obišče povprečno 14 ljudi odtekli smo 21 torkov skupno zabeležili obisk skoraj 300 vadečih Zagotovo se bo v jesenskem času ta številka še povzpela bližajo se namreč šte-vilne tekaške prireditve največja tekaška prireditev v Sloveniji Ljubljanski maraton na katerega se se-daj tudi načrtno pripravljamo Skupaj bomo posku-šali izvajati vadbe do konca novembra ko se bomo skupaj z društvom Marathon iz Novega mesta ude-ležili tekaškega vikend izleta v Crikvenici (proge 5 21 ali 42 km) Nikakor naši treningi niso samo za raquoprofesionalcelaquo kot večkrat slišim Največ se na-uči tisti ki pride brez tekaške podlage ki nekajkrat samo hodi da lahko kasneje s tekaškim korakom sledi svojim sanjam Preko poletja smo izvedli tudi nenavadni trening koordinacije agilnosti in moči na nogometnem igrišču v Šmarjeških Toplicah Bilo je zabavno skoraj vsi pa so se prvič srečali s tako ob-liko vadbe Cilji vadečih so različni nekateri iščejo v teku estetske popravke drugim je to oblika medi-tacije ko se znebijo celodnevnega stresa ki nanje pritiska na delovnem mestu nekateri so tekmoval-no naravnani Trenutno do Ljubljanskega maratona izvajamo ob četrtkih tudi daljše teke v zelo počas-nem ritmu s katerimi želimo naše telo privaditi na razmere dolgotrajnega napora z razporeditvijo energijskih zalog Ker se dnevi krajšajo bomo tudi mi morali spremeniti uro vadbe (še vedno maka-damsko parkirišče pri zunanjih bazenih Term ŠT) Zaenkrat velja torek in četrtek ob 1800 Morebitne informacije o spremembah so ažurno podane na FB strani Teki Dolenjske za vsa vprašanja pa je na voljo elektronski naslov tekidolenjskegmailcom Se vidimo

Aleš Lindič

Oratorij 2014Vstopili smo že v koledarsko jesen meni pa spomin bega nazaj

na letošnje poletne počitnice Le zakaj bi se kdo lahko spraševal V mojih ušesih pa še vedno

slišim himno raquohellip Na tvojo besedo bomo mreže vzeli in postali ribiči ljudi helliplaquo

Ja to besedilo so otroci prepevali na Oratoriju v Šmarjeti ki je po-tekal med 1 in 5 julijem 2014 Vsak dan se je v Šmarjeti dobivalo 67 otrok in 15 animatorjev ki so skupaj poskušali živeti geslo letoš-njega oratorija raquoNa tvojo besedolaquo Geslo izhaja iz svetopisemskega dogodka ko so ribiči lovili celo noč in niso nič ujeli ob prihodu Jezu-sa pa so se mreže trgale zaradi velike količine rib Otroci so na ora-toriju spoznali življenjsko zgodbo apostola Petra vse od njegovega poklica do njegove smrti kajti lik svetega Petra je eden osrednjih likov v krščanstvu in je tesno povezan z Jezusom Kristusom

Vsak dan je naše veselo dvorišče oživelo ob 900 ko smo zapeli himno in dvignili zastavo Nato smo se odpravili v gledališče in si tam ogledali del gledališke igre o dogodivščinah Simona ki je kasneje postal Peter Sledile so kateheze po skupinah in skupna kateheza v cerkvi Nato pa smo svoje talente razvijali v delavnicah v katerih smo vsak dan izdelovali nekaj novega Kdor dela naj tudi je ndash malico Da pa ne bi kdo od preutrujenosti po malici malo za-dremal smo se vsi odpravili na velike igre ki so vsak dan potekale na travniku za skednjem Otroci so tekali iz ene postojanke v drugo in tam opravljali najrazličnejše naloge Največ veselja pa so otro-kom prinesle igre z vodo Utrujeni od tekanja in igranja smo zmolili molitev zapeli himno in spustili zastavo se pozdravili in si obljubili da se naslednje jutro zopet vidimo

Iskrena zahvala animatorjem ki so svoj prosti čas in vso mladostno energijo darovali za te otroke in za naš oratorij

Naš oratorij ne bi bil izpeljan tako lepo in v celoti če nam ne bi pomagali prijatelji našega oratorija župnik Andrej Golčnik družine animatorske ekipe župljanke ki so prinesle dobrote (hrana sokovi zelenjava pecivo suhomesnate dobrote) ter vsi ki so naše delo in prizadevanja spremljali z molitvijo

Skozi celoten oratorij smo tkali prijateljstva se igrali veselili pa tudi česa naučili Hmmm učili ndash Seveda ne geografije ali fizikeampak življenja v skupnosti prilagajanja strpnosti pomoči in sku-pinskega duha Našega naučenega raquoznanjalaquo sicer ne moremo oce-niti z oceno oceno bo tem otrokom dalo življenje samo

David Dobravc

Slovesno odprtje energetsko prenovljene Osnovne šole Šmarjeta

Pozdrav ravnateljice OŠ Šmarjeta gospe Nevenke Lahne

Zbrane je nagovo-rila tudi županja Občine Šmarješke Toplice mag Ber-nardka Krnc

Pevski zbor OŠ Šmarjeta je pod vodstvom zborovodje Tadeje Molan zapel pesem Okna na stežaj

Pia je prireditev popestrila z violino

Rdeča nit slovesnosti je bila misel raquoOkna na stežajlaquo

Enja Tamara in Jan so prisotne nasmejali s hudomušno zgodbo o umazanih oknih

Slovesnost je po-vezovala Mojca Gorenc Ban

Slovesnosti se je udeležila tudi odgovorna projektantka Teja Sa-velli iz podjetja Projekt Nova Gorica Foto OŠ Šmarjeta in Občina Šmarješke Toplice

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

24

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

25

oš vrtec aktualno

Prvi šolski dan ndash prijeten za prvošolceLetošnji 1 september je bil poseben in zelo pomemben za prvošolce ki so zakorakali na novo življenjsko pot Pred OŠ Šmarjeta se je na prvi šolski dan ob 8 uri zjutraj zbralo kar 49 letošnjih prvošolcev v spremstvu staršev Po uvodnem pozdravu ravnateljice in županje so učiteljice prvih razredov povabile vse prvošolce da prestopijo šolski prag in si ogle-dajo svojo garderobo Sledilo je že prvo presenečenje ndash ogled predstave čarov-nika ki je otroke popeljal v čudoviti svet čarovnij Starši so v tem času prejeli že prve informacije o poteku pouka in dela na šoli Po predstavi so prvošolci presenetili s svojo sproščenostjo in zgovornostjo Samozavestno so si ogledali učilnico se spoznali z učiteljicami medse so sprejeli tudi čebelici Lili in Bineta ki bosta prvošolce spremljali pri bra-nju računanju in nasploh na vsakem koraku

Starši so se medtem seznanili še z navodili šolske sveto-valne delavke in policistom Takrat pa so v jedilnico odločno zakorakali novi šolarji ki so jih starši prvič uzrli z rutkami in jim z navdušenjem zaploskali Pogumni prvošolci so se po-stavili pred oder in se predali bliskanju fotoaparatov ki so neutrudno shranjevali prve preživete trenutke v šoli Najbolj pa so se razveselili sladkega presenečenja ndash torte

Končno je v šolo vstopila močna generacija tako da sta na-stala dva normalno velika oddelka in se ni potrebno bati da bi ob minimalni migraciji bilo potrebno oddelke združevati kar je bila dosedanja praksa Posledice so se kazale v šte-vilčnih razredih z malo oddelki kar je posledično vplivalo na stalnost zaposlenih (poučevanje na sosednjih šolah in obra-tno) in na finančne prihodke šole Prav tako bi ob negativninataliteti v občini imeli težave pri pridobivanju sredstev na razpisih za dograditev šole itn Zatorej ljubite se med seboj kar piše tudi na oboku prezbiterija šmarješke cerkve

Jože Novak

Avtomatski defibrilator tudi v ŠmarjetiOd avgusta smo v Šmarjeti raquobogatejšilaquo za avtomatski defibri-lator Avtomatski defibrilator je naprava namenjena laikomkar pomeni da ga lahko uporabi prav vsak ne glede na medi-cinsko znanje Uporablja se v primeru zastoja srca ko se bitje srca ustavi naprava pa z električnim sunkom srce ponovno raquozaženelaquo Zelo pomembno je da se defibrilator uporabi čim prej če jele mogoče v 5-ih minutah po zastoju srca Zato je še bolj bistveno da je aparat dostopen tudi v ruralnih območjih ko je dostopni čas urgentne ekipe daljši Tako lahko z uporabo enostavnega aparata rešimo življenje če je le pomoč pravo-časnaAparat se uporablja zelo enostavno Pokrov odpremo in vza-memo vrečko na katero so pripete žice Vrečko odpremo in vzamemo 2 nalepki veliki za dlan ki ju nalepimo na bolnikov gol prsni koš ndash enako kot obliž Na obeh nalepkah je slika kam se nalepita zato je strah pred tem da ju ne bi znali nalepiti odvečPritisnemo na gumb za vklop ki ima enako oznako kot npr

gumb za vklop televizije Aparat bo glasno povedal navodila v slovenskem jeziku Očividec torej le posluša navodila apa-rata ki mu pove ali je potreben električni sunek ali ne Če je sunek potreben očividec pritisne na drugi večji gumb ki rdeče utripa In to je toČe povzamem aparat v velikosti manjšega kovčka bo nameš-čen na zunanji steni zdravstvene postaje v Šmarjeti prirejen pa je za uporabo laikom brez medicinskega znanja uporabi ga lahko vsak ki zna upravljati z navadno domačo pečico ali mobilnim telefonom Torej ndash ne bojte se z ničemer ne more-te škoditi bolniku lahko pa ob pravočasnem ukrepanju rešite življenjeOb tej priliki naj še omenim da smo v ambulanti družinske medicine v Šmarjeti v letošnjem letu kupili kar precej nove opreme imamo sodoben EKG aparat za snemanje srčnega ritma nov merilec krvnega tlaka merilec nasičenosti kisika v krvi in CRP aparat ki omogoča z odvzemom vzorca krvi iz prsta ločevanje bakterijske od virusne okužbe Skupno je bilo v opremo vloženih cca 5000 evrov sredstev

Irena Vester dr med

Avtomatski defibrilator Odprt pokrov vidna vrečka z nalepkami

Vrečka z nalepkami za prsni koš

Gumb za vklop v desnem spodnjem kotu gumb za pro-ženje električnega sunka v ob-liki srca na sredini

Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije

Pelinolistna ambrozija in dru-ge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline ki predstav-ljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi Zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetij-stvu večjo gospodarsko ško-do z občutnim zmanjšanjem pridelka pa se ugotavlja zlasti v ekološki pridelavi kjer ke-mično zatiranje ni mogoče Velike težave povzroča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oz sene-nih nahodov

Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja za-raščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo je zakonsko predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje Pomembno je opozoriti na to da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer in se po-gosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah ozi-roma tam kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje Največ je najdemo ob cestah ob bregovih rek in potokov na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih Od tam se širi tudi na kmetijska zem-ljišča Preprečevanje njenih škodnih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenjaRastline ambrozije je potrebno odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več Ambrozijo se lahko izpuli s ko-reninami vred ali se jo v sezoni večkrat pokosi lahko se jo zatira tudi s herbicidom vendar je potrebno biti ob tem pozoren na bližnje vodotoke in podtalne vodeCvetenje se po navadi začne v sredini julija in traja do konca oktobra svoj višek pa doseže v mesecu avgustu in septem-bruKer se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja da se prepreči nastanek semenNajnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin kjer so na voljo tudi ostale informacije v zvezi z ambrozijoČlanek je povzet po novici objavljeni na spletni strani Mi-nistrstva za okolje in prostor Uprava za varno hrano vete-rinarstvo in varstvo rastlin

Mateja Bobič občinska uprava

Etnologija veda o ljudehKako človek živi kakšne so njegove navade šege verova-nja Človeka na slovenskih tleh je raziskoval že Janez Vajkard Valvasor ki je na terenu poizvedoval po šegah navadah ob-lačilni kulturi hellip Etnologija je veda o načinu življenja v sloven-skem etničnem prostoru V Evropi se je oblikovala konec 18 stol Na Slovenskem se je razvila iz razsvetljenskega zanima-nja za narodovo zgodovino življenjske razmere prebivalstva (Anton Tomaž Linhart Belsazar Hacquet) V romantiki se je veda okrepila z navdušenjem nad ljudsko kulturo oz folkloro V drugi polovici 20 stoletja se je v Evropi in na Slovenskem oblikovala etnologija kot veda ki raziskuje lastno in tujo kul-turo Če je bil nekoč poudarek na raziskovanju načina življenja kmečkega prebivalstva v sodobni etnologiji postaja pomem-ben človek v različnih okoljih ndash tako se raziskuje tudi delavsko

okolje urbana središča ipd Etnolog raziskuje način življenja iz različnih zornih kotov Zato ga zanima vse kar človek počne Kako praznuje praznike različne obrti glasba obdelovanje polj transport hellip

Etnološko delo je običajno razdeljeno v tri dele Prvi del za-jema pregled že obstoječih virov in literature o temi ki se raziskuje Drugi del predstavlja delo na terenu neposreden stik z ljudmi oz informatorji Raziskovalno delo lahko poteka v obliki anket intervjujev opazovanja na terenu ipd Tretji del predstavlja analizo raziskanega in predstavitev v obliki članka knjige izvajanje etnoloških projektov hellip

Človek njegov odnos z naravo in kulturo je ena največjih spremenljivk in ugank na svetu Zato bo etnološko delo vedno zanimivo in pomembno za razumevanje družbe

Martina Fekonja občinska uprava

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

26

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

27

zanimivosti

Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto v prvem polletju 2014Državni presejalni program Svit je program ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke V Slo-veniji je bil prvič uveden leta 2009 Vanj se vključuje populacija

v starosti od 50 do 69 let Poda-tki Registra raka RS kažejo da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje pojavljati ravno v starosti od 50 leta dalje in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu Program SVIT se koordini-ra in izvaja v sodelovanju s part-nerji kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja RS Zastavljen je kot učinkovito sred-stvo za zmanjševanje umrljivosti

zaradi raka debelega črevesa in danke seveda ob pogoju da se vanj vključi vsaj 70 vabljene populacije Odzivnost na pro-gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe počasi izboljšuje Zelo pomembno je vključevanje v program vedno ne glede na to ali je nekdo že v njem sodeloval in je bil izvid negativen Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen pro-ces ki traja več let lahko tudi desetletje Torej če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen potem bo oseba v pro-gram zopet povabljena čez dve leti Le z rednimi pregledi lahko zmanjšamo breme tega raka Zato še vedno velja sodelujte v programu Svit to je program ki rešuje življenjaV nadaljevanju prikazujemo odzivnost ciljne populacije v Slove-niji po posameznih zdravstvenih regijah in občinah zdravstvene regije Novo mesto za obdobje od 1 1 do 30 6 2014

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 129776 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 76599 oseb (5926 ) Po-drobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže pre-glednica 1 (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Izvajanje programa Svit v Zdravstveni regiji Novo mestoV prvem polletju 2014 je bilo v program povabljenih 8537 oseb Izjavo o sodelovanju je vrnilo 5262 (6172 ) oseb Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica 2 Glede na prejšnja leta opažamo upad odzivnosti v regijah tudi v Zdravstveni regiji Novo mesto Še vedno obstajajo razlike med odzivnostjo moških in žensk v državni presejalni program

SVIT Pri moških je udeležba za 10 nižja kot pri ženskah Tudi znotraj regije opažamo velike razlike v odzivnosti med posa-meznimi občinami Torej naj ne bo odveč ponoviti dejstvo da program SVIT rešuje življenja in je edini program s katerim lah-ko zgodaj odkrijemo raka na debelem črevesu in danki zato pozivamo vse ki dobijo vabilo v program odzovite se program SVIT vam lahko reši življenje

Napisala Doroteja Kuhar dr med specialistka javnega zdravja

Vir Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek SVIT

Smokulja ni gadŽe pri sami omembi besede kača se več-ina ljudi kar zgrozi To so ene od najbolj osovraženih živali na svetu a povsem neupravičeno saj si tega ne zaslužijo Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih še posebej če ta stojijo blizu gozda ali vodotokov Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pre-tirano bojijo Zato jih ubijajo čeprav je to prepovedano saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane Zato je ubijanje kač pravzaprav krivolov Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih napadejo samo če se po-čutijo ogrožene ali če jih je strah Zato si zapomnite da je v primeru če jo opazite najbolje da se ji umaknete in jo pustite pri miru Na vrtu ali v vinogradu se v več-ini pojavljajo nestrupene kače ki so ne le nenevarne pač pa tudi koristne saj ubijajo male glodavce in poskrbijo da ne naredi-jo preveč škode Če bo kač zmanjkalo se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizov kač smrtnih primerov ni več strupenjač pa vedno manj Najpogosteje na hišnem pragu vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo

To je povsem nenevarna in nestrupena kača Po videzu in tudi po obnašanju ne-koliko spominja na gada Vrsti sta podobne barve čeprav izkušeno oko zlahka prepo-zna razliko v vzorcu Tudi telesna dolžina obeh vrst je podobna Ker samice smoku-lje kotijo žive mladiče so raquobrejelaquo samice lahko zelo debele in delujejo čokato ndash to pa je lastnost ki jo običajno pripisujemo strupenjačam Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači ki se ogrože-ni branita z glasnim sikanjem Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več Živi predvsem v višjih legah Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenja-če V nasprotju z večino nestrupenih kač ne

odlaga jajc ampak koti žive mladiče Pari se aprila avgusta ali septembra povrže do 15 mladičev Marsikdo bi dal roko v ogenj ko zagleda smokuljo da ima pred seboj strupenjačo Hrbtni vzorec na prvi pogled in še posebej med premikanjem kače daje vtis cikcakaste verige Podrobnejši ogled glave ter telesa bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa Najbolj prepozna-mo smokuljo po izraziti progi oziroma lisi na glavi v obliki črke U če jo bolj pazljivo pogledamo seveda če se je ne ustrašimo tudi po okrogli zenici To pa je značilno za nestrupenjače kajti naše strupene kače (modras gad in laški gad) imajo poševne zenice Borivoj Ladišić

Naša kamenina ndash laporV naših vinogradih in drugod v naši širši okolici zasledimo tan-ke plasti ali posamezne kose svetle kamenine ki so relativno mehke in se na udarec lahko razbijejo to je lapor Po definicijije lapor vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve Nastal je s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita Lapor je nastal v morju ali jezerih glineni material ki so ga prinašale reke in potoki s kopnega so se usedale na dno Obenem je na dno prihajal material iz katerega je nastajal apnenec to so

školjčne lupine mehkužci ter različne biokemične in kemične oborine oziroma različni karbonatni delci Takšna kombinacija glinenih delcev in karbonatni mulj se je kopičil dlje časa Sledilo je strjevanje zlepljenje delcev in na koncu okamnitev Sedi-mentacijsko območje se je v geološki zgodovini Zemlje z narivi počasi dvigovalo ter je prišlo nad morsko gladino Lapor torej vsebuje karbonatne delce to je pomembno za njegovo določe-vanje Na terenu je večino različkov kamenin med seboj težko ločevati Navadno se zadovoljimo z ločevanjem v apnenec la-por in glinavec O prisotnosti karbonatnih delcev oz karbonat-nih mineralov v kamnini se lahko prepričamo že kar na terenu s kapljicami hladne desetodstotne klorovodikove kisline (HCl) Če kamnina vsebuje kalcit se bo polita površina odzvala in postala mehurčkasta s spremljajočim močnim šumenjem V literaturi so pogosto uporabljena tudi opisna imena kot glinen peščen ap-nenčev lapor kar je odvisno od tega katera posamezna primes prevladuje v kamenini Za natančno določitev imena kamenine količino glinenih delcev in karbonatov ter zrnatost moramo na-rediti sedimentološke in mineraloške raziskave v laboratorijih a to prepustimo izkušenim geologomSveži laporji so zelo različnih barv temno do svetlosivi modri-kastosivi zelenkastosivi rjavkasti če so prepereli so sivkasti do belkasti Barva je odvisna od sestave primesi vsebnosti železovih oksidov in hidroksidov ter organskih spojin Če se na-vlažijo in če vsebujejo več glinenih materialov nekoliko nabrek-nejo postanejo plastični in razpadejo Laporji z večjo vsebnostjo

Zdravstvena regija Odzivnost ()Nova Gorica 6315

Ljubljana 6216

Novo mesto 6172Kranj 6014

Ravne na Koroškem 5784

Celje 5871

Murska Sobota 5730

Maribor 5702

Koper 5534

Slovenija 5926

Preglednica 1 Odzivnost vabljenih v Program Svit Slovenija in zdravstvene regije

SKUPAJ Odzivnost ()Semič 7414

Mirna Peč 7356

Šentrupert 7090

Straža 6878

Mirna 6627

Trebnje 6615

Kostanjevica na Krki 6424

Črnomelj 6371

Mokronog -Trebelno 6284

Šmarješke Toplice 6193

Novo mesto 6171

Šentjernej 6161

Dolenjske Toplice 6126

Metlika 5996

Krško 5555

Žužemberk 5513

Škocjan 5380

NOVO MESTO 6172

Preglednica 2 Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1 1 2014ndash30 6 2014)

Smokulja z Vinjega vrha Podobna je gadu

Na sliki mladič gada Foto Borivoj Ladišič

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

28

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

29

zanimivosti kolumna

karbonatov imenujemo jih apnenčevi laporji so bistveno trši Pomembna značilnost laporjev je da pogosto vsebujejo števil-ne in dobro ohranjene ostanke in fosile Po njih sklepamo na starost in okolje v katerem so nastajali Številni značilni morski organizmi v laporjih kažejo na morsko okolje nekatere oblike na brakično ali polslano okolje sladkovodni mehkužci in rastlinski ostanki pa na jezersko okoljePri nas zasledimo mezozojske (tri-asne jurske in kredne) laporje ki so kot vložki ali tanjše plasti med apnenci in so stari od 250 do 60 milijonov let Toda ti la-porji so že močno preoblikovani in delno tudi kristalinični Večina laporjev pri nas je tercijarnih ki so nastajali v zalivu Panonskega morja Terciar je geološka doba ki se je začela približno pred 60 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 16 milijoni let Terciar razdelimo na pet geoloških obdobij paleocen eocen oligocen miocen in pliocen Ravno v miocenu to je obdobje od 23 pa do 5 milijonov let nazaj se je

na našem območju raztezalo Panonsko morje in so naši laporji ravno te starosti Med dobre lastnost laporja štejemo njihovo uporabnost za izdelavo cementa V Sloveniji sta dve veliki ce-mentarni Prva je v Trbovljah njene korenine segajo v leto 1857 Glavna surovina za cement je miocenski lapor imenovan tudi laški lapor ki ima manjšo vsebnost karbonatov pridobivajo ga v kamnolomih Plesko in Retje nad Trbovljami Druga z začetki v letu 1921 je v Anhovem ki izkorišča bližnji lapor z nekoliko višjo vsebnost karbonata zato je manj primeren za predelavo v ce-ment Na lapornatih tleh odlično uspevajo tudi sadno drevje ter vinska trta Zato je naše širše območje znano po številnih vino-gradih ki bogato rodijo ter dajo dobro vino Med slabe lastnosti laporja sodijo hitro razpadanje oziroma preperevanje njegova slabša nosilnost nabrekljivost ter nastajanje neobstojnih brežin in pobočij kar v deževnem obdobju povzroča plazove

Borivoj Ladišić

Trk dveh realnostiNedavno se je nad nami utrgal oblak kot so včasih rekli Meteo-rologi temu pravijo izjemno močan in vztrajen Genovski ciklon Beseda ki sumljivo spominja na monsun Po dolgem dežev-nem poletju leto po dolgem sušnem poletju Takšne količine padavin v tako kratkem času in toliko zemeljskih plazov zdrsov in usadov ne pomni nihče Tudi najstarejši v občini Škocjan ne pomnijo takih poplav Ravno tako v Šentjerneju v Kostanjevici na Krki so imeli v štirih letih že druge stoletne poplaveSanacija bo dolgotrajna in draga nekaterih stvari se ne bo saniralo ali jih ne bo smiselno sanirati Ponekod bo potreben tudi razmislek o omejitvi ali opustitvi uporabe zemljišč tako v kmetijstvu (predvsem vinogradi) kot zazidalne parcele da se s pogozdovanjem oziroma zelenimi pasovi poveča stabilnost tal in prepreči škodo ob naslednji ujmi Kajti te utegnejo biti vse pogostejše in vse močnejšePo ujmi ostane vprašanje Zakaj Ali je to popolnoma naraven pojav ali smo krivi (tudi) mi Na to vprašanje je nemogoče za-nesljivo odgovoriti saj je vreme oziroma podnebje preveč kom-pleksen sistem da bi lahko poznal in vključil vse podatke ki vplivajo nanj ali izdelal računalniški model ki bi napovedal ali razložil rezultat Teorija kaosa ter učinek metulja sta skupaj pre-več nepredvidljiva Pa vendar teorija o globalnem segrevanju predvideva in napoveduje točno takšne dogodke vse močnejše in vse pogostejšeTa znanstvena teorija namreč ne pravi da bo zaradi toplogred-nih plinov ki jih človeštvo vse intenzivneje izpušča v zrak od začetka industrijske revolucije vsepovsod za 2 stopinji topleje in to je to To bi bilo krasno prihranili bi pri kurjavi pridelki bi prej ter bolje dozoreli in vse bi bilo krasno Žal neNapoveduje namreč točno to kar se zadnje čase vse jasne-je dogaja ndash zaradi učinka tople grede je v zemeljski atmosferi veliko več energije posledica tega pa so predvsem povečana pogostost in intenzivnost vremenskih ujm Tako je popolnoma upravičeno v prihodnosti pričakovati daljše in hujše suše moč-nejša in obsežnejša deževja večje število neviht in strel po-gostejšo in debelejšo točo snežne meteže močnejše vetrove včasih toplejše včasih pa tudi bolj mrzle in snežene zime in debelejši žled Povečani ekstremi in nepredvidljivost In kaj storiti Preventiva ali kurativa Kaj pravijo časopisi Fi-

nance kapitalistično desničarski medij v naslovih pravijo le kaj storiti da bo škoda manjša ter koliko škode je bilo v pod-jetjih Umrli osebi in škoda navadnih ljudi ne najdejo mesta v njihovem svetu Bolj leva Delo in RTV SLO pišeta o umrlih ter o škodi za državo (infrastruktura) prebivalce (hiše) in podjetja Ekstremno leva Mladina še ne piše o poplavah ima pa nekaj dni star članek o vplivu dolga in podnebnih sprememb na 21 stoletje Desni spekter se torej problema loteva pragmatično in orienti-rano v kratkoročno učinkovito ukrepanje glede na okoliščine Narediti kar se da in kar je potrebno In seveda da se izpla-ča da je ekonomsko upravičeno in prinese čim večji učinek za čim manj denarja Upoštevajoč ekonomsko realnost Podnebne spremembe se ne splačajo zato se z njimi ne ukvarjajo vzrok ni pomembenLevica je slepa na drugi strani Želi odpraviti vzrok podnebnih sprememb želi ustavitev izpustov toplogrednih plinov in tako odpraviti težavo ne le popravljati škode Pravilno če na prvo mesto postaviš ekološko realnost Pozabijo pa na ekonomsko da je treba tudi preživeti in plačati račune Oba odgovora sta pravilna le da sta odgovora na različni vpra-šanji In tu se pokaže ena velikih težav današnje družbe V svetu se prepletajo številne realnosti ndash materialna fizična zaznavnaekološka ekonomska gospodarska (ni isto kot ekonomska) psihološka zgodovinska socialna čustvena in še kakšna bi se našla V zadnjih desetletjih je močno v ospredje stopila eko-nomska realnost se proglasila za edino realnost vse ostale pa pregnala v območje ideologije otroške naivnosti ter izumira-jočih akademskih nebodijihtreba Pravijo da je bila največja zmaga hudiča ko je svet prepričal da ne obstaja Prav tako je bila največja zmaga ekonomije ko je svet prepričala da ni ideologija temveč znanost realnost Edina prava realnost vse ostalo pa ideologije Pa niSredi septembra nam je torej na glavo padla še kako resnična ekološka realnost kriza pa buta na površje še socialno psiholo-ško in ostale Kdaj bomo doumeli da je potrebno pri odločitvah upoštevati vse realnosti ne le ekonomsko Tudi ekonomsko vendar ne le to in ne nujno na prvem mestu Sicer nam bodo ostale realnosti vse močneje padale na glavo

Miha Gorenc

Poletje 2014Če letošnjemu sploh lahko tako rečemo Kajti v primer-javi s preteklimi je bilo zelo neobičajno Redkokateri dan je bil s soncem obsijan pred-vsem je deževalo Imeli smo 16 vročih dni in 55 toplih dni

Po rekordno visokih temperaturah v lanskih poletnih mesecih (8 avgusta 2013 je bilo v Družinski vasi zabeleženih 41degC) smo se kar malo razvadili Pa poglejmo še malo bolj v preteklost (podatki ARSO postaje Novo mesto) V 70-ih letih so bila poletja z le dvema vročima dnevoma (1975 1977 1978 in 1997) Po letu 1998 se je opazno povečalo število vročih dni Tako smo imeli vedno vsaj 14 vročih dni ali več Poletja v času raquoglobal-nega segrevanjalaquo so nas kar precej razvajala s sončnim suhim in vročim vremenom Pogosto smo iskali osvežitve v toplicah lokalnih potokih rekah in tudi v morju A letos je bilo vse prej kot to Reke so le redko presegle 22degC (reka Krka) Ob večjih pa-davinah so bile še precej hladnejše predvsem pa zelo umaza-ne blatne Suše nismo trpeli tako kot lani ko je v treh mesecih padlo le 165 mm padavin Trava je bila povsem rjava sušila so se drevesa Letos smo zabeležili 406 mm padavin Več padavin je bilo le v poletjih 2005 (590 mm) in 2008 (424 mm) (statistika za Družinsko vas v obdobju 2003ndash2014)Pa si poglejmo vreme po posameznih mesecih V začetku junija je bilo spremenljivo vreme občasno so se pojavljale plohe Jutra so bila hladna Med 7 in 13 6 je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska Od juga je dotekal topel zrak Naj-višja temperatura je bila 11 6 ko je termometer kazal 342 degC Obenem je to tudi najvišja temperatura poletja 6 dni zapored smo imeli temperature višje od 30degC Po vročinskem valu smo imeli v nadaljevanju precej spremenljivo vreme Pojavljale so se plohe in nevihte z močnejšimi nalivi a brez toče V zadnjem tednu junija je padlo 756 l dežjam2 Merilnik temperature na Vinjem Vrhu je beležil samo 1 tropsko noč 2 junija je bilo v mrazišču Žaloviče zelo sveže saj se je ohladilo na 15 degC Pri tleh se je lahko pojavila tudi slanaOd 1 do 8 julija smo imeli sončno z občasno nekaj več oblač-nosti 3 julija nas je prešla hladna fronta Nova hladna fronta nas je z močno ohladitvijo prešla spet v jutranjih urah 9 7 Nad Jadranom je nastalo ciklonsko območje ki se je počasi umikalo iz naših krajev Za sredino julija je bilo precej hladno Čez dan je bilo ob dežju le malo nad 14 degC Velja omeniti da je na Kredarici (2515m) snežilo pri 0deg in zapadlo 10 cm snega V juliju so se vrstile vremenske fronte ki so prihajale iznad Atlantika Tako smo imeli precej oblačnega vremena s plohami in nevihtami Jutra so bila topla s povprečno temperaturo 151 degC Najtopleje je bilo 23 7 zjutraj z 183 degC Julij 2013 je bil zelo suh in vroč kar

je pravo nasprotje letošnjemu ne preveč toplemu in predvsem precej mokremu Še bolj spremenljivo vreme je bilo v avgustu To je tudi mesec v katerem so se navadno v poletju beležile najvišje temperature A letos smo imeli samo 4 vroče dneve lani kar 16 od tega je bilo sedemkrat topleje od 35degC Najvišja temperatura je bila le 325degC (11 8) Omembe vreden je izjemen padavinski dogodek v noči s 13 8 na 14 8 Približevala se nam je izrazita hladna fronta Malo pred polnočjo so se pričeli pojavljati siloviti nalivi ki so bili posledica približevanja hladne fronte Nad našimi kraji se je vzpostavila stacionarna linija neviht V samo 2 urah je pa-dlo 50 l dežjam2 Do jutra pa izjemnih 100 lm2 in to v samo 13 urah Nekaj takega se pojavi samo enkrat na 50 let Težiš-če padavin je bilo bolj proti JV VP Vinji Vrh je imela 85 lm2 agrometeorološka postaja Šentjernej je zabeležila 125 Bizeljsko 130 Leskovec pri Krškem pa 150+ l dežjam2 V nadaljevanju meseca je temperatura le stežka presegla 25 degC Sonca je bilo bolj malo pogosto so se pojavljale plohe in nevihte Vinogradniki in kmetje se kar s težkim srcem oziramo v nebo Za zaključek pa še novost v juniju 2014 je pričela obratovati nova vremenska postaja Družinska vas-Kronovo Postaja je Davis z dodatnima senzorjema za UV index in solarno sevanje Najdete jo na naslednji povezavi httpkronovozevssipodatkicustomhtml Blaž Košak

Statistični pregled poletja 2014 junij julij avgust povprečje

Povprečna temperatura (degC) 189 204 189 194Najvišja temperatura (degC) 342 328 325 342Najnižja temperatura (degC) 85 102 91 85Povp najv dnevna temperatura 242 246 235 246Povp najn dnevna temperatura 13 137 155 13UV max 83 71 83UV min 14 3 14Solar MAX (Wm2) 1310 1160 13100AVG Solar (Wm2) 189 410 Mesečno izhlapevanje vode (mm) 1146 982 2128Dnevni max izhlapevanja (mm) 57 5 57Količina padavin (v mm) 101 1254 1694 3958Št dni s padavinami vsaj 1mm 10 11 11 32Št toplih dni 15 23 17 55Št vročih dni 6 6 4 16Zaporedje vročih dni 6 4 3 6Povprečni z tlak (mbr) 10149 10123 10135 10136Najvišji zračni tlak (mbr) 10185 10258 10206 10258Najnižji zračni tlak (mbr) 10048 10035 10032 10032Najvkolpad v dnevu (mm) 27 274 698 698Max hitrost vetra (kmh) 418 483 354 483

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

30

Občina Šmarješke Toplice Razgledi september 2014 leto VIII številka 3

31

pisma bralcev

Pločniška povezava Šmarjeta ndash Šmarješke TopliceŽe dlje časa se pripravljam da se oglasim v Razgledih s raquopole-mično temolaquo pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami ki sama na videz ni zelo pomembna dolgoročno pa iz različnih zornih kotov zelo zelo Upam si celo reči da ne do-sti manj kot preprečitev poteka tretje razvojne poti čez naše mirne in idilične kraje ali ohranitev Term Šmarješke Toplice kot mirnega in zgolj zdraviliško usmerjenega in koncipiranega ko-tička kakršnih v Sloveniji in širše že skoraj ni več In kaj imam predvsem v mislih Preprosto to da pločnik ne bi potekal tik ob cesti kot v tej mali občini že potekata vsaj dva pločnik od Šmarjeških Toplic do Družinske vasi oziroma Kronovega in ploč-nik v Slapih pri Klevevžu Oba bolj ali manj samevata in sta sama sebi namen in v posmeh neracionalni rabi našega skup-nostnega denarja Novi pločnik med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto v prvi vrsti še ni narejen čeprav je že ponesrečeno vrisan a z malo denarja ga je še vedno mogoče preprojekti-rati v okviru plana celotne prenove cestišča med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami in predvsem planirati bistveno modreje varneje in okoljsko osveščeno umestiti v prostor Pločnik ki bi bil lahko tudi peščen kot je cel kup posrečenih in meni zelo dragih potk do znamenitih naravnih in kulturnih točk v občini in bi bil speljan ob vodni strugi in ob znamenitih šmarjeških vrbah tik pod gozdom v zdravi senci daleč proč od nevarne hrupne in prometno zelo obremenjene ceste Nad to idejo se zagotovo ne navdušujem edini v kraju somišljeniki sedijo celo v občinskem svetu in se tudi oglašajo v podporo tej ideji Ni še prepozno in zanesljivo je izvedljivo opravičljivo dvomim če bi-stveno dražje dolgoročno pa bi vplivalo na kulturo gibanja kra-janov ki bi take vrste pločnik bistveno več uporabljali ne zgolj za obvezne pešpoti ampak tudi za druženje v prostem času in resnične sprehode Nekaj povsem drugega kot asfaltiran ploč-nik ob cesti bi te vrste pločnik ki ga predlagam predstavljal za mlade družine z otroki starejše šolarje turiste in nenazadnje tudi pasjeljubce ki so tudi vse pomembnejša interesna skupina ljudi Zglede za te vrste poti nimamo samo v tujini (Bavarska Avstrija) ampak že v številnih krajih po Sloveniji Čeprav gre za kraje gledano v celini daleč od morja in turističnih destinacij so take poti sprehajališča postala prava zadrževališča ljudi po-sebne krajevne znamenitosti ki so včasih bile posebnost samo obmorskih krajev Mi v občini Šmarješke Toplice pa smo mlada tudi turistična občina z ogromno priseljenci z velikim številom mladih družin otrok turistov športnikov in tudi starostnikov ki bi se prav tako radi varno in v zdravem okolju malo sprehodili in vsem bi ta tip pešpoti bistveno bolj ustrezal in bi prinesel v te naše lepe kraje povsem drugo dinamiko in bi deloval tudi povezovalno med malo bolj urbano usmerjenimi Šmarješkimi Toplicami in malo bolj ruralno usmerjeno Šmarjeto In zakaj ne bi k premoščanju teh razlik nekaj prispevali tudi z domišljeno pločniško povezavo in se ne kar konformistično uklonili nekim načrtovalcem predmodernih rešitev ki jih moramo že tako pre-več raquopogoltnitilaquo da ne sprožijo preveč raquosvete jezelaquo med na-šimi lokalnimi oblastniki Sicer pa saj poznate tisti znani beo-grajski jutranji pozdrav aforista Dušana Radovića raquoDobro jutro Beograjčani v deželo je prišla pomlad Blagor vsem ki ste to sploh opazililaquo Bomo Šmarječani dočakali kako raquoodločevalsko pomladlaquo vsaj v obliki ustrezno speljanega pločnika

Marjan Grahut

Zakaj se ravno meni to dogajaVemo da naša energija rodi točno take dogodke ki ji pritičejo Po načelu raquokar seješ to žanješlaquo deluje ves svet Čeprav tako preproste ljudske modrosti ne moremo vedno sprejeti Vsaj v tem življenju ki ga živimo sedaj se večkrat sprašujemo zakaj se mi dogajajo takšne in podobne reči ko pa sem vseskozi po-zitiven dober neškodljiv za druge Nihče se ne vpraša da je mogoče v naših genetskih programih vzorcih in prepričanjih skrita energija ki dobesedno lovi slabe dogodke Mi pa se je niti ne zavedamo Samo vidimo da resničnost ni taka kot bi si jo želeliKo se nam zgodi kaj takega česar ne moremo takoj razumsko odmakniti iz glave in srca je pomembno da se za začetek malo raquopocrkljamolaquo in sicer v smislu da si vzamemo čas zase samo zase Odidemo v naravo se oprimemo športa gremo na kakš-no masažo si privoščimo lahko hrano obogateno z vitamini se dovolj naspimo in ndash kar je pomembno ndash se navadimo hoditi spat zgodaj vsaj do desete ure zvečer ker v poznejših nočnih urah izgubljamo življenjsko pomembno energijo Zato se disci-plinirajmo da zjutraj vstanemo pred sončnim vzhodom in po možnosti odidemo na kratek sprehod S tem si po eni strani krepimo ledvice ki so po kitajski tradicionalni medicini vrata življenja in v katerih se skrivata volja do življenja in moč da se uresničijo cilji ki smo si jih zadali Po drugi strani pa je to čas ko se narava prebuja v vsej svoji lepoti in moči in v zraku še ni čutiti stresnih energij negativnih misli ndash živžava na splošno ndash in celotna klima zelo blagodejno vpliva na nas Pripravimo se na dan ki je pred nami Zbistrimo si glavo Odpremo srce življe-nju Naravnani smo le na pričakovanje dobrega v tem dnevu V vsaki stvari ki se je lotimo moramo začutiti užitek zadovolj-stvo četudi je pred nami ta dan kaj neprijetnega na sporedu kar nas spravlja v negotov občutek Samo vedeti moramo da noben test v življenju ni težji kot ga zmoremo opraviti in da vsaka situacija vedno nosi rešitve samo sproti izpiramo svoje nelagodne občutke in jih zamenjujemo s pozitivnimi prijetnimi občutki in izredno voljo za premagovanje težav Tako napolnjeni s pozitivno energijo odidemo svojim nalogam naprotiPomembno nam mora biti kot sem že omenila da se zadev ki jih moramo opraviti ne lotimo z grozo in paniko temveč s pre-udarnostjo pogumom ter pozitivnostjo Ko smo pred pomemb-no nalogo se najprej postavimo nad njo zadržimo ugodje ozi-roma ujamemo občutke užitka in četudi v tistem trenutku še ni pravih idej za rešitev naloge vemo da bo ideja prišla in samo zadržujemo položaj ugodja veselja sreče in se disciplinirajmo biti v tem zlasti če to ni naše naravno stanjeŽivljenje nas seveda ne pričaka samo z lahkotnimi nalogami pač pa nam kdaj naloži hudo breme na ramena V takih zelo kriznih trenutkih se na isti način zbereš da potegneš moč in si z globoko vero rečeš da bo dobro In četudi se počutiš ne-srečno bolno brezupno ne kloneš in ne omagaš Nekje znotraj sebe prebudiš energijsko zavest da si samo prežet z negativno energijo (bolezen strah žalost brezizhodna situacija hellip) ki se je zagotovo da očistiti Težava nastopi takrat kadar se sami ni-kakor ne moremo pobrati oziroma ne moremo stopiti nad svojo težavo in še bolj rijemo vanjo saj je naša energijska zavest še prešibka da bi bila dovzetna za resnico Da bi nam to uspelo nam lahko pomagajo razni trenerji pomočniki svetovalci ki nas če so pravi sčasoma naučijo da si znamo sami očistiti negativno energijo oziroma najti povezavo z višjo frekvenco po-

zitive Kolikokrat sem že prebrala da je bistvo našega življenja v čiščenju duše a tega nisem prav razumela Vso negativo ki se skriva v tej ogromni posodi ki jo imenujemo duša čistimo oziroma jo pretapljamo v pozitivnejše oblike Pri tem moramo dojeti da se ta negativna sporočila vedno aktivirajo v odnosu do drugih ljudi in konec koncev tudi do samega sebe

Nataša Kuhelj - Rožac prof pedagogike in sociologije

Odmev na komentar o projektu Pot prijateljstva v Šmarjeških vrelcih v Dolenjskem listuO ti pisunska ozkosrčnost ki ne zmoreš širine duha in iskrene namene Poti prijateljstva med pobratenima občinama Cankova in Šmarješke Toplice v blato poteptavaš Kdo bi se prerekal z gospo novinarko ki humanitarno gesto solidarnosti prešteva z gostoljubnim pozdravom in malico Pomurca in Dolenjca ko po-potnik prijatelj na naša dvorišča vstopa Njen raquošmarješki nalivlaquo poplavlja v razvrednotenje iskrenih src naših dragih šmarjeških prijateljev Ali je kdaj zakričala za stanje duha na Slovenskem ko se v glamurju ekstravagance z denarci navadnih smrtnikov v siju žarometov medijsko podprte prirejajo modne revije in osladne predstavitve slovenske posvečene aristokracije Po-hodniki za solidarnost so na poti pričevali da prisluškujejo vesti in odgovornosti za pomurske otroke ki jim politična buržoazija onečašča dostojanstvo Gospa je prezrla prisrčen objem prija-teljev in pohodnikov v Šmarjeti in zavezo da bomo navkljub njeni pikri ironiji vsakoletno tradicionalno povezali naša srca in pohode za potrebne otroke in družine Modrec je zapisal raquogorje vam ljudje ko vam bodo vsak vaš korak in dobro delo v blato preobračalilaquo Naj razume kdor morehellip

Župan Občine CankovaDrago Vogrinčič

SmiselČe sama sebe vprašam kaj je smisel življenja bom še vedno enako v zadregi kot sem bila pred leti ko sem o tem veliko več razmišljala Vsekakor pa zdaj vem da ni nujno da puščaš za seboj velika dela o katerih se razpišejo časopisi Ni nujno da si ustvaril nesmrtne stavbe in mostove vzgojil dvakrat debelejši breskov plod kot ga daje sosedovo drevo se podpisal pod sto slik ali deset knjig Smisel je v drobnih stvareh ki so na kateri koli postaji življenja razveselile tebe in druge ljudi Torej gremo dalje Ni še konec Živimo s smislom ali brez smisla vendar vse enkrat mine

Terezija Balažević

Vredna branja ali raquokultura in prosveta to naša bo osvetalaquoKo sem naletel na drobno in poceni (299euro) knjižico Stephana Hessla raquoDvignite selaquo mi je dobesedno zaigralo srce in skozi možgane mi je preletelo nič koliko raznovrstnih misli in asocia-cij Še preden sem knjižico kot se v prispodobi reče raquona dušeklaquo prebral in se samo prepričal da me občutek ni varal V roke sem dobil raquoknjižni biserlaquoNaj najprej nanizam nekaj središčnih lastnih misli ki jih je pre-budila že naslovnica V nadaljevanju pa bom iz pričujoče knji-žice povzel še nekaj najbolj udarnih avtorjevih raquoostroumnih bistecevlaquo

Dvignite se iz brezbrižja in dajte svoj mali a pomembni pečat svetu ki v svoji dezorientiranosti bolj kot kdajkoli doslej rabi prav vsakogar od nasPrevzemite štafeto preporoda in pomagajte raquovrteti čas nazajlaquo k smislu normalnemu tempu življenja h koreninam pramiru ki se izgublja v sodobnem svetu globalizacije robotizacije in ob-upnega pomanjkanja čuta za pravičnost in enakopravnostNekje iz podzavesti mi je na plano privrela tudi tale simpatična in simptomatična misel (ne vem koga) raquoBog je ustvaril človeka in zaspal Prestrašen bo dejal ko se zbudi s prstjo res ni da bi se igrallaquoV sami knjigi pa se boste srečali s takole pronicljivimi in globo-koumnimi mislimi Naloga vseh nas je skrbeti da bo naša družba ostala takšna da bomo nanjo ponosni da to ne bo družba ilegalnih priseljencev izgonov in sumničavih pogledovanj na prišleke hellipPrepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi nikoli ni bil tako globok dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni takšne in tolikšne spodbudeOdgovorni v politiki in gospodarstvu intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se pustiti prepričati sedanji dik-taturi finančnih trgov ki ogroža mir in demokracijoOdgovorni ste kot posamezniki To je zelo močna svobodomi-selna trditev Svoboda človeka ki se ne more zateči niti pod okrilje oblasti niti pod plašč boga Ravno nasprotno ukrepati mora v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstojaNaj torej še enkrat pozovem k raquopravemulaquo miroljubnemu upi-ranju vsem sredstvom množičnega obveščanja ki naši mladini ne odpirajo drugih obzorij kot množično potrošnjo prezir do šib-kejših od sebe in do kulture splošno izgubo spomina in skrajno tekmovalnost na raquoživljenje in smrtlaquoNaj zaključim s parafraziranjem Bertolda BrechtalaquoNamesto kr-vavega nasilja raje uporabimo čvrstost besede ki je lahko tako orodje kot tudi učinkovito orožjeAli ima življenje smisel Življenje nima (višjega) smisla Misel išče s-misel Življenje samo je Je sončno oblačno deževno Je mirno viharno Steče po hudourniških brzicah in se lenob-no razvije po ravnicah S-misel si izmišljuje človek S-misel je misel ki išče nekaj več V življenju ni nekaj več To kar je je dovolj Ko uživam v slastni hrani se ne sprašujem o smislu tega marveč uživam Ko se grejem na soncu uživam v toploti Ko se vzpenjam na hrib se veselim razgleda Ko sem z ljubljeno ose-bo občutim bližino Ne razmišljam o smislu Ko pa sem bolan trpim ali koga izgubim se sprašujem o smislu Postavljam si vprašanje zakaj Odgovor je preprost Ni višjega odgovora To je del življenja Zakaj jaz Tudi na to ni odgovora Življenje se ni zarotilo proti meni tebi Če lahko potem kaj spremenim po-magam naredim Če ne morem potem pač sprejmem Tako je torej to Pa ne povsem To da ni metafizičnega višjega smis-la ne pomeni da ni smisla v občutenju doživljanju v odnosih ndash to je v življenju Ne obstaja življenje onstran tega onstran občutenja doživljanja odnosov Življenje je v tem ne onstran tega enako velja tudi za bistvo življenja in njegov smisel Ste kdaj pomislili na to kako pogubna je za človeka stalna zaskrb-ljenost Zaskrbljenost ne bo preprečila da bi se dogajale slabe reči bo pa povzročila da ne boste uživali v lepih in ker je misel res dobra jo prevajamo še v angleščino da jo bo akceptiral še pretežno angleško govoreči mladi rod raquoWorring wontacutet stop the bad stuff from happening it just stops you from enyoying the goodlaquo Marjan Grahut

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI

32

obvestila

Dnevi turizma in zabave 2014Sobota 27 9 2014 od 1300 dalje Športni park Šmarješke Toplice

-povorka ekip z Godbo na pihala Šmarješke Toplice

-zabavne vaške igre-razglasitev najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014

-podelitev priznanj najboljšim športnikom iz Občine Šmarješke Toplice v letu 2014-ustvarjalnice za otroke

-zabava z ansamblom Efekt

Nedelja 28 9 2014 od 1500 dalje lokacija tržnice v Šmarjeških Toplicah

-pestra ponudba domačih sezonskih pridelkov ter izdelkov umetnostne obrti-poučne delavnice za odrasle in otroke na temo ustvarjalnost in podjetnost-glasbena animacija z ansamblom Aufbiks-animatorka dogodka Barbara Pirh

Udeležba na dogodkih je brezplačna Lepo vabljeni

V okviru Dnevov evropske kulturne de-diščine 2014 bo 3 10 2014 ob 1900 v Gostilni Domen odprtje razstave o šol-skem življenju v Beli Cerkvi Drobci iz zgodovine in spominov na staro šolo so bili zbrani leta 2011 v okviru pro-jekta Veselje v ustvarjanju ndash fragmen-ti iz umestitve v zgodovinsko pozicijo skupnostnih praks Na razstavi bodo na ogled panoji z zgodbami iz šolskega živ-ljenja reproducirane stare fotografije terdokumentarni etnološki film Stara šola vBeli Cerkvi s spomini nekdanjih učiteljev in učencev Razstava bo odprta do 31 10 2014

Lepo vabljeni

GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN GLASBENA ŠOLA AMBRO UMETNIŠKO USTVARJANJEpod okriljem Občine Šmarješke Toplice odpira svoja vrataPonujamo poučevanje glasbene teorije in naslednjih instrumentov

TROBILA ndash trobenta rog pozavna bariton tubaPIHALA ndash klarinet saksofon flavtaINSTRUMENTI S TIPKAMI ndash klavir klaviature klavirska harmonikaGODALA ndash violina čelo kontrabasBRENKALA ndash klasična kitara električna kitara bas kitaraTOLKALA ndash mali boben veliki boben komplet bobnov

Poleg učenja instrumentov se lahko vključite tudi v program učenja VOKALNE TEHNIKE

Vpis bo potekal v KD Bela Cerkev v nedeljo 2892014 od 900 do 1100 in v torek 3092014 od 1700 do 1830Po vpisu ste lahko prisotni tudi na vaji Godbe na pihala Šmarješke Toplice

Informacije na GSM 031 361 352 vsak dan po 1500

K VPISU VABLJENI TAKO OTROCI KOT ODRASLI

PRI NAS NAUČIMO ŠE PSA MIJAVKATI