110.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

5/201610.3.2016 Ljubljana

Zakon o javnem naročanju, ki bo v novi

različici začel veljati s 1. 4. 2016 in

med drugim predpisuje sankcijo, to je

prenehanje veljavnosti pogodbe, če se

izkaže, da ponudnik v poslu, ki ga je sklenil

z državo, ne obračuna in plača vseh davkov.

Več o tem v članku.

V vprašanjih pa objavljamo tudi odgovore, ki bodo prišli v poštev pri

vašem zaključevanju poslovnega leta 2015.

Mihael Sket

za redakcijo založbe Verlag Dashöfer

Spoštovani!

VSEBINA

Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike):

sestavine pogodbe o izvedbi JN

Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov

Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti

Vodenje zalog materiala v letu 2015

Kako knjižiti nadomestilo za dijake na praksi

Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki se ne

uporabljajo več, v letu 2015

Kateri stroški se upoštevajo pri gradnji objekta v letu 2015

Nakup starih strojev

Stroški telovadbe in plavanja

Organizacija kuharskih tečajev iz tujine

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

1

2

2-3

3-4

4

4-5

5

6

6-7

7-8

IZ ZAKONODAJE

VPRAŠANJA – ODGOVORI

obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic

delavcev, ne bodo poravnali obveznih dajatev in drugih denarnih

nedavčnih obveznosti oziroma ne bodo predložili vseh obračunov

davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja ipd.).

Gospodarski subjekti bodo torej morali pri izvajanju pogodbe,

sklenjene na podlagi javnega naročila, upoštevati obveznosti

iz okoljskega, socialnega in delovnega prava EU, predpisov

posameznih držav članic, kolektivnih pogodb in mednarodnega

prava.

Kršitev naštetega bo morala biti ugotovljena s pravnomočno

odločbo inšpektorja, in sicer konkretno za pogodbo, prek katere

se izvaja posamezno javno naročilo in ne npr. za predhodne.

Sankcija za kršitev bo prenehanje veljavnosti pogodbe.

Vir: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3; Ur. l. RS, št. 91/2015)

Mag. Irena Prodan

IZ ZAKONODAJE

Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike): sestavine pogodbe o izvedbi JN

Tudi z uveljavitvijo ZJN3 bo morala pogodba o izvedbi javnega

naročila vsebovati vrednost celotnega javnega naročila oziroma

v utemeljenih primerih, kjer dejanske vrednosti ne bo mogoče

določiti, ocenjeno vrednost slednjega in rok veljavnosti pogodbe.

Novost je, da bo morala pogodba, sklenjena med ponudnikom

in naročnikom, vsebovati t. i. socialno klavzulo, kar pomeni, da

bo pri javnem naročanju preprečeno sodelovanje subjektom, ki

ne bodo spoštovali delovne, okoljske ali socialne zakonodaje

(torej če bodo npr. kršili pravila v zvezi z delom, bili pravnomočno

2 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov

Arheologi – zavod (delujemo v okviru kolektivne

pogodbe za raziskovalno dejavnost) bi radi

rezervirali sredstva za naslednje leto. Pripravili

bi poročilo o vlaganju v raziskovanje, skratka, sedaj so stvari

izkopali, potrebna so sredstva, da bodo v naslednjih mesecih

te stvari dokumentirali, poslikali, očistili (določeni predmeti se

morajo še posušiti). Ali lahko na podlagi tega poročila denar,

namenjen za raziskovanje, izključijo iz dobička in vključijo v

rezervacije, to je v izkazu uspeha pod oznako H – REZERVACIJE

44 (ali samo v bilanco stanja pod oznako 965 Druge rezervacije

iz naslova dolgoročno vnaprej obračunanih stroškov)? Zavod je

po statutu posebnost, saj se vodi in obdavči podobno kot d.o.o.,

njegov namen pa ni ustvarjanje dobička, ker ta denar uporabijo

za nadaljnje delovanje. Prosim, če mi svetujete, ali je zgoraj

omenjen postopek izvedljiv (in v kakšni višini) oz. kje se lahko o

tem dodatno pozanimam.

Glede na vaš zapis, da zavod »vodite kot d.o.o.« predvidevamo, da

ste organizirani kot zasebni zavod. Navajate sicer, da ste prejeli

tudi denar za raziskovanje. Predvidevamo, da gre za državno

podporo oz. subvencije. Evidentiranje teh prejetih sredstev je po

našem mnenju odvisno od prihodnjega namena porabe denarnih

sredstev (če boste iz tega naslova financirali projekt in bodo šele

kasneje nastali stroški, seveda prejeta denarna sredstva še ne

pomenijo prihodkov).

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz

obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih

poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih

velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče

kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot

obveznosti do lastnikov.

Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma

odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje

takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Med takšne spadajo

na primer rezervacije:

➤ za reorganizacijo,

➤ za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,

➤ za pokojnine,

➤ za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi.

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami (PČR) se

izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od

leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene

prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete

za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih

stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije

teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s

prenašanjem med poslovne prihodke.

Na podlagi teh določil SRS o rezervacijah in dolgoročnih PČR

lahko ugotovimo, da samo zaradi prihodnjega investiranja

ne morete oblikovati rezervacije (odložiti prihodkov oz. tudi

zmanjševati davčne osnove).

Menimo, da je v vaših primerih možen odlog pripoznanja prihodkov

le v primeru prejetih podpor oz. subvencij za raziskovanje.

Vezano na prihodnja dejanja oz. odločitve družbe, bi bilo mogoče

oblikovanje rezervacij le v primeru reorganizacij, do takšnega

primera pa pri vas ne bo prišlo.

Pri obravnavi davčnega vidika je treba upoštevati 20. člen Zakona

o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov

zavezanca, se oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom

ZDDPO-2 (davčna osnova), prizna kot odhodek v znesku, ki

ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni

določeno drugače.

Za rezervacije po 20. členu ZDDPO-2 se štejejo rezervacije

za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev,

rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz

kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne

nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne

dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.

Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS

Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti

Od kupca smo prejeli račun zaradi neizpolnjenih

obveznosti v višini 2 % pogodbene vrednosti. Zanima

me, kako pravilno poknjižim poslovni dogodek,

predvsem z vidika DDV.

DDV vidik

Vsebine pogodbe, sklenjene med partnerjema ne poznam, zato

lahko le predvidevam, da gre v zadevnem primeru za pogodbeno

kazen. V kolikor gre, bi bilo treba upoštevati 13. člen PZDDV.

VPRAŠANJA – ODGOVORI

310.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

Slednji določa, da se od odškodnin ne obračunava in ne plačuje

DDV. Za odškodnino se šteje predvsem:

➤ dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo,

nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja

za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;

➤ zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava

svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti,

in stroški opomina;

➤ pogodbene kazni;

➤ povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik

za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene

storitve.

Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.

V kolikor gre v vašem primeru za pogodbeno kazen, takšna

transakcija torej ni predmet DDV in se računa ne izda, pač pa

se izda druga listina (na primer zahtevek za plačilo pogodbene

kazni). Takšne listine se ne evidentira v DDV evidence.

DDV asistenca Aleksandra Heinzer s.p.

Računovodsko evidentiranje

Ob upoštevanju predpostavke, da gre v obravnavanem primeru

za pogodbeno kazen, ki po naravi predstavlja neko vrsto

odškodnine za neizpolnjene obveznosti, menim, da se poslovni

dogodek evidentira na konto 753 – Odškodnine, ki niso povezane

s poslovnimi učinki, na drugi strani pa se izkaže obveznost do

dobavitelja na ustreznem kontu skupine 22 – Kratkoročne

obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev, ki se zapira s plačilom

(zmanjšanje na kontu 110 – Denarna sredstva na računih, razen

deviznih).

KER Katja Erjavšek s.p.

Vodenje zalog materiala v letu 2015

Ker imamo različna mnenja glede dotičnega

vprašanja, se obračamo na vas za strokovno

razlago. Ali je vodenje zalog po različnih metodah

materiala in blaga zakonsko obvezno? V kolikor je, prosimo za

ustrezen člen. Ali zadostuje, da na dan 31. 12. popišemo zaloge

materiala ali blaga po nabavni vrednosti? Drugo vprašanje

se nanaša na vnaprej vračunane stroške. Kdaj v praksi in za

katere stroške je zakonsko dovoljeno vnaprej vračunavati

stroške in ali je vračunavanje stroškov omejeno glede obdobja

vračunavanja?

Vodenje zalog lahko zavezanci organizirajo na različne načine

v okviru predlaganih rešitev iz Slovenskih računovodskih

standardov 2006. Zaloge obravnava SRS 4. Če se cene v

obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin razlikujejo od

cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri zmanjševanju teh količin

uporablja ena izmed predlaganih metod iz SRS 4.16: metodo

zaporednih cen (fifo), metodo tehtanih povprečnih cen ali metodo

drsečih povprečnih cen. Podjetje lahko za vodenje zalog materiala

izbere drugo metodo kot za vodenje blaga. Izbrano metodo

vrednotenja zalog mora podjetje uporabljati iz obračunskega

obdobja v obračunsko obdobje ter jo zapisati v računovodskih

usmeritvah. Morebitno spremembo računovodskih usmeritev

mora pojasniti. Računovodske rešitve pri malih samostojnih

podjetnikih so urejene v SRS 39.

Vodenje analitičnega materialnega/blagovnega knjigovodstva

o nabavi, porabi in stanju zalog je potrebno zato, da pravilno

ugotovimo znesek porabljenega materiala, podanega blaga in

stanje zalog, kadar to ni možno v okviru glavne knjige ter seveda

dejstvo, da so davčni zavezanci dolžni v davčnem postopku

dokazovati upravičenost nastanka stroškov, kar praviloma ni

možno brez ustreznih analitičnih evidenc. Celotno materialno

knjigovodstvo, v katerem se vrednoti poraba po eni izmed metod

iz SRS, je potrebno le v okviru množične (serijske) proizvodnje.

Pri individualni proizvodnji po naročilu, kjer se praviloma kupi

ves material pred izvedbo vsakega posameznega naročila, pa se

lahko zagotovi podatek o porabi tudi drugače, in sicer tako, da

se poveže izdani račun z računom za nabavo materiala, ki je bil

popravljen pri izvajanju.

Skladno s SRS 2006 se na koncu obračunskega obdobja opravi

popis (inventura) sredstev in obveznosti do njihovih virov, s

katerim se podatki uskladijo z dejanskim stanjem. Popis zalog

je količinski. Popisna komisija popiše tudi nekurantno blago in

material. V SRS 4.20 je določeno da se zaloge vrednotijo po

izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši

izmed njiju.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve opredeljuje SRS 12,

dolgoročne SRS 10. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke,

kratkoročno odložene prihodke in DDV od danih predujmov.

Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki nastajajo zaradi

enakomernega obremenjevanja poslovnega izida. Njihov namen

je zbrati rezervacije, ki bodo v prihodnosti omogočile pokritje

takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.

Kratkoročno vračunani stroški se praviloma vračunavajo

na podlagi predračunov stroškov, ki se sestavijo za celotno

predvideno obdobje. Klasični primer so stroški regresa za letni

dopust, ki se mesečno vračunajo med stroške dela, vračunavanje

4 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

neposrednih stroškov nabave materiala (delež na podlagi

izkušenj), letni strošek reklam, vnaprej vračunani stroški dela v

primeru neizkoriščene pravice do letnega dopusta, odpravnine

za tehnološke viške …

Med dolgoročno vnaprej vračunane stroške spadajo na primer

rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za

pokojnine, za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter

rezervacije za reorganizacijo.

Erika Stražar s.p.

Kako knjižiti nadomestilo za dijake na praksi

Kot učno mesto imamo celo leto na opravljanju

obvezne praske dijake in študente. Strošek njihovih

nagrad in nadomestil za prehrano in prevoz knjižimo

v breme stroškov (KTO 418). Obrtna zbornica nam je konec

meseca novembra nakazala nadomestilo (predvidevam, da

so ga dobili od Javnega sklada za razvoj kadrov), ki se nanaša

tako na pogodbe iz leta 2014 kot 2015. Kako knjižimo prejeto

nadomestilo?

Preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje ste

se prijavili na razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem

za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Predvidevam,

da ste po zaključku izobraževanja izstavili zahtevek skladno s

pogodbo.

Subvencije so vezane na šolsko leto 2014/2015. Skladno s

SRS 2006 se prihodki razmejijo preko kratkoročnih časovnih

razmejitev. Na osnovi pogodbe sorazmerno z nastajanjem

stroškov po učni pogodbi subvencijo prinašate v prihodke. To

naredite mesečno oziroma za posamezno poslovno leto.

Kot je razbrati iz vašega vprašanja, ste v poslovnem letu 2014

izkazali le stroške. Skladno s SRS 2006 je bistveno napako, ki

izvira iz preteklih obdobij treba popraviti za nazaj, in sicer tako,

da se preračunajo primerjalni zneski sredstev, dolgov in vseh

vpletenih sestavin kapitala predstavljenega preteklega obdobja,

kot da te napake v preteklih obdobjih ne bi nastale. Ker napaka

verjetno ni bistvena, v letu 2015 zahtevek knjižite na konto 16x

in na prihodke 768x.

Erika Stražar s.p.

Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki se ne uporabljajo več, v letu 2015

V registru OS imamo blagovne znamke, ki se

amortizirajo in imajo še knjigovodsko vrednost.

Blagovnih znamk trenutno ne uporabljamo, ker

smo zaprli maloprodajne enote. Ali moramo blagovno znamko

izločiti iz registra OS ali jo pustimo v registru in amortizacijo

obračunavamo do njenega izteka? Ali je v tem primeru strošek

amortizacije davčno priznan?

V letu 2013 smo od nabave v DDPO uveljavljali olajšavo za

investiranje v neopredmetena sredstva.

Kako ravnati v naslednjih primerih?

1. Blagovno znamko bomo ob morebitni uvedbi prodajnega

programa zopet uporabljali.

2. Blagovno znamko bomo skušali prodati.

Blagovna znamka je neopredmeteno sredstvo družbe/

podjetnika. Je pravica, s katero se zavaruje blagovni znak,

ki se v gospodarskem prometu uporablja za razlikovanje od

drugih sorodnih izdelkov ali storitev. Blagovna znamka torej s

trženjskega vidika omogoča poseben položaj na trgu.

Predvidevamo, da ste blagovno znamko pridobili na drug način

(denimo nakup), saj se v podjetju ustvarjene blagovne znamke

ne pripoznajo kot neopredmetena sredstva.

Trenutno blagovne znamke ne uporabljate, saj ste zaprli

maloprodajne enote, kjer ste, predvidevam, prodajali izdelke.

Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja

več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Imate

pa seveda možnost, da pri amortizaciji vaše blagovne znamke

spremenite računovodsko oceno. Obračunana amortizacija v

celoti zmanjšuje davčno osnovo v obračunu DDPO. Prav tako ne

povečujete davčne osnove zaradi koriščenja davčne olajšave v letu

2013. Potrebna je le pozornost v primeru prodaje neopredmetenega

sredstva (določilo 6. odstavka 55 a člena ZDDPO-2):

Vsebina Konto v breme v dobro

Terjatev za povračilo stroškov na osnovi pogodbe

16x 400

Kratkoročno odloženi prihodki 291x 400

Prenos v poslovne prihodke 291x 50

Prihodki 768x 50

510.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

(6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma

neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo

po tem členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred

dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to

krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave

povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve

opreme oziroma neopredmetenega sredstva.

Na vsak način pa ne smete blagovne znamke izločiti iz registra

OS, saj ste še vedno njen lastnik in jo lahko torej kadarkoli

aktivirate (ob ponovni oživitvi prodajnega programa), navajate pa

tudi, da jo nameravate prodati. Z blagovno znamko torej še vedno

gospodarite, saj skušate zanjo iztržiti najboljšo ceno. V primeru

prodaje blagovne znamke boste to seveda izločili iz poslovnih

knjig in ob prodaji evidentirali prihodke ali odhodke iz prodajnega

posla.

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS Abeceda

Svetovanje d.o.o.

Kateri stroški se upoštevajo pri gradnji objekta v letu 2015

Podjetje poleg opravljanja storitev za trg tudi gradi

objekte za svoje potrebe . V SRS 1.12 je navedeno,

da nabavno vrednost tvorijo stroški, ki jih povzroči

njegova zgraditev in posredni stroški njegove zgraditve, ki mu

jih je mogoče pripisati. Ne tvorijo je stroški, ki niso povezani

z njegovo izgraditvijo in stroški, ki jih trg ne prizna. Zanima me

podrobnejše pojasnilo posrednih stroškov njegove zgraditve. Ali

lahko upoštevamo: 1. Strošek plač vodilnih, ki se evidentirajo

kot režijski stroški in ne kot stroški plač investicij. Kot vodilni so

mišljeni vodje oddelkov, vodja investicij (koordinira vse investicije

v podjetju), vodja enote in podobni, ki sicer ne delajo na projektu,

vendar koordinirajo delo in skrbijo, da delo nemoteno poteka.

2. Zavarovalne premije za premoženjsko zavarovanje (objektov,

opreme, delovnih strojev, avtomobilov). 3. Stroške vzdrževanja

vozil (tovornjakov, avtomobilov) in delovnih strojev. 4. Stroške

amortizacije objektov in opreme. 5. Stroške električne energije

in ogrevanja v obratih. 6. Stroške pogonskega goriva za vozila,

ki se evidentirajo po posameznih vozilih, vendar ne razpolagamo

z evidenco o količinski porabi za investicije v lastni režiji.

7. Porabo pomožnega materiala. 8. Stroške skupnih služb (nabava,

računovodstvo). Prosim tudi za pojasnilo, kaj bi bili konkretni

posredni stroški pri graditvi objekta, ki ga gradijo naši zaposleni

z delovnimi sredstvi podjetja (npr. tovornjak, delovni stroji, delavci

se na gradbišče pripeljejo s službenimi vozili, na terenu jim pripada

pijača v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu).

Podjetje poleg opravljanja storitev za trg gradi objekte tudi za

svoje potrebe, torej ima v svojih računovodskih usmeritvah že

izbrano metodo vrednotenja zalog proizvodov. Usredstveni

lastni proizvodi so proizvodi, ki jih podjetje ustvari in nato

vključi med svoja opredmetena osnovna sredstva. Podjetje

sestavi knjigovodsko (interno) listino, ki je podlaga za knjiženje

nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. V zvezi z

usredstvenimi lastnimi proizvodi ali storitvami ni mogoče izkazati

dobička, kar pomeni, da njihov znesek ne sme presegati stroškov,

potrebnih za zgraditev ali izdelavo.

Skladno s SRS lahko podjetje za vrednotenje zalog proizvodov

izbere eno izmed treh metod, in sicer ali metodo proizvajalnih

stroškov ali metodo spremenljivih proizvajalnih stroškov ali

metodo zožene lastne cene. Podjetje izbere tisto metodo

vrednotenja poslovnih učinkov, ki najbolj ustreza po SRS. Izbiro

mora opreti na izkušnje, pri izbiri pa si pomaga s SRS 17.16.

Kot je navedeno v SRS 4.13, se lahko v utemeljenih okoliščinah

proizvodnja ovrednoti z zoženo lastno ceno. Zožena lastna cena

vključuje proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške

nakupovanja, posredne stroške prodajanja in posredne stroške

splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in

stroškov financiranja.

Neposredni stroški so tisti stroški, ki jih je možno neposredno

prepisati gradnji nepremičnine (neposredni stroški materiala,

neposredni stroški dela, drugi neposredni stroški, kot so gorivo,

energija …). Pri posrednih stroških, ki jih je možno vključiti v

izbrano metodo vrednotenja, je treba ločiti posredne proizvajalne

stroške, posredne stroške nakupovanja, posredne stroške

prodajanja in posredne stroške skupnih služb.

Stroške, ki jih navajate, je najprej treba razvrstiti na posamezna

stroškovna mesta. Zavarovanje, električna energija, ogrevanje ,

amortizacija … se pojavljajo tako pri proizvajanju kot naprimer

pri skupnih službah. Z ustrezno razporeditvijo oziroma ključem

se nato razporedijo na ustrezne posredne stroške, ki se nato

glede na izbrano metodo vrednotenja vključijo ali pa ne vključijo

v vrednost zalog.

Za posredne stroške, ki se pojavljajo samo pri proizvodnji

(delovni stroji, tovornjaki, stroški prevoza na gradbišče, pijača

…), morate izdelati ustrezna sodila (ključe), na podlagi katerih

boste posamezno vrsto stroška razporedili na posamezno

gradnjo. Osnova so delovni nalogi, kalkulacije oziroma gradbene

situacije.

Nabavna vrednost nepremičnine, zgrajene v lastni režiji, ne more

biti večja od vrednosti istovrstnih sredstev, ki bi jih podjetje lahko

kupilo na trgu.

Erika Stražar s.p.

6 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

Nakup starih strojev

Naša obvladujoča družba v Ameriki zapira podjetje

v Italiji, njeno proizvodnjo pa bi nadaljevali mi v

Sloveniji, zato smo od naše sestre v Italiji kupili

strojno opremo, potrebno za proizvodnjo. Ti stroji so stari 22 let,

ampak so obnovljeni. Na kaj moramo biti pozorni z davčnega

vidika, ker gre za povezane družbe? Gre za dva stroja, vredna

približno 55.000 EUR, za katera predvidevamo, da bosta v

uporabi pet let.

Po vašem opisu lahko ugotovimo, da je slovenska družba

povezana s svojo sestrsko družbo v Italiji v skladu s 16. členom

ZDDPO-2.

Gre torej za transakcije med povezanimi osebami in upoštevati

boste morali princip primerljivih tržnih cen. Z vidika DDV vam

bo italijanska družba morala izdati račun za dobavo stroja v

Slovenijo, slovenski pridobitelj pa bo obračunal DDV in ga tudi

uveljavljal kot vstopni DDV (t. i. samoobdavčitev). Na podlagi vaše

računovodske ocene boste določili stopnjo amortizacije stroja v

Sloveniji (že v vprašanju ste navedli vašo oceno, da bo stroj v

uporabi 5 let).

Predlagam vam, da neodvisno od trenutne knjigovodske

vrednosti poskušate določiti primerljivo tržno vrednost opreme.

Na višino primerljive tržne vrednosti vpliva veliko dejavnikov.

Uporabili boste ustrezno metodo. Menim, da je v vašem primeru

uporabna le metoda primerljivih prostih cen.

Z metodo primerljivih prostih cen se primerjajo cene, zaračunane

za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, oziroma

storitve povezanim osebam, s cenami, zaračunanimi za sredstva,

oziroma storitve nepovezanim osebam v enakih ali primerljivih

okoliščinah.

Primerljiva tržna cena se določi s primerjavo cene primerljivega

sredstva oziroma storitve v transakcijah, opravljenih v enakih ali

primerljivih okoliščinah med nepovezanimi osebami. Primerjava

cene se opravi na podlagi:

➤ notranje primerjave, pri kateri se primerjajo cene,

dosežene med povezanimi osebami s tistimi, ki so jih

dosegle povezane osebe same ali z njimi povezane osebe z

nepovezanimi osebami (npr. istovrstne dobave sredstev in

storitev tako povezanim kot nepovezanim osebam) oziroma

➤ zunanje primerjave, pri kateri se primerjajo cene,

dogovorjene med povezanimi osebami s tistimi, ki veljajo

na trgu (npr. na borzi, v panogi) med nepovezanimi osebami.

Slovenski davčni zavezanec, ki posluje s povezano osebo, mora

tudi zagotavljati dokumentacijo v skladu s 382. členom Zakona

o davčnem postopku (podatki v zvezi s transfernimi cenami in

cenami med povezanimi osebami rezidenti).

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS Abeceda

Svetovanje d.o.o.

Stroški telovadbe in plavanja

Na kateri konto naj knjižim stroške uporabe

telovadnice in karto za bazen, ki smo jo prejeli na

podlagi plana promocije zdravja? Kolikor vem, pa

na koncu leta to ni strošek pri obračunu DDPO in tudi DDV si ne

smemo refundirati.

DDV vidik

Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 ima davčni

zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV,

ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma

storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo

uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Ne glede na navedeno pa je pravica do odbitka le nekoliko omejena,

pri čemer je te omejitve slovenski zakonodajalec opredelil v 66.

členu ZDDV-1. Skladno s točko d) omenjene določbe tako davčni

zavezanec ne sme odbiti DDV od stroškov reprezentance (pri

čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve

in zabave ob poslovnih in družabnih stikih). Da bi bolje razumeli

dimenzije omenjene določbe, je smotrno preveriti, kako je slednje

določeno v Direktivi o DDV. Omejitve glede pravice do odbitka

DDV so opredeljene v 176. členu Direktive o DDV. Skladno s

slednjim Svet na predlog Komisije soglasno odloči, za katere

izdatke ni dana pravica do odbitka DDV. V nobenem primeru pa

ni dana pravica do odbitka DDV za izdatke, ki niso nedvomno

poslovni izdatki, kot so izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo

ali zabavo. Do začetka veljavnosti prej navedene odločitve Sveta

lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih

nacionalnih zakonodajah 1. januarja 1979 oziroma, v primeru

držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan

njihovega pristopa.

Na podlagi navedenega menim torej, da vaša družba od nakupa

vstopnin za bazen in uporabe telovadnice DDV ne sme odbijati.

Pri tem predlagam, da si preberete tudi pojasnilo davčnega

organa št. 4230-548528/2013-3, z dne 8. 10. 2013, ki se

nanaša na promocijo zdravja na delovnem mestu in je dostopno

na skrajšani povezavi bit.ly/1RFd8H0 .

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

710.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

Računovodski in DDPO vidik

Z vidika računovodske obravnave stroškov menim, da je prejete

račune, ki ste jih prejeli na podlagi plana iz promocije zdravja,

treba v računovodske izkaze evidentirati glede na njihovo

vsebino. Tako menim, da prejeti račun za uporabo telovadnice

evidentirate na konto 413 – najemnina, karto za bazen pa na

konto 407 – drugi stroški materiala.

Davčna obravnava odhodkov, povezanih z izvajanjem promocije

zdravja pa je odvisna od vsebinske presoje nastalih stroškov v

vsakem posameznem primeru. V kolikor so ukrepi promocije

zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, menim,

da se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot

davčno priznani odhodki, pri čemer pa je treba upoštevati tudi

določbe 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Stroškov,

nastalih v zvezi z izvajanjem promocije zdravja, ki ne upoštevajo

zgoraj navedenih omejitev, pa ni mogoče obravnavati kot

davčno priznane odhodke, razen če je bila v zvezi s temi stroški

zaposlenim obračunana boniteta.

Tako vas v zvezi z izvajanjem promocije zdravja opozarjam

tudi na vidik dohodnine. Plačil, ki jih delodajalec nameni za

zagotavljanje promocije zdravja delavcev na delovnem mestu

namreč ni mogoče na splošno izvzeti iz bonitet v skladu z njihovo

opredelitvijo po ZDoh-2, temveč je pri opredelitvi, ali se ta plačila

štejejo za boniteto ali ne, treba upoštevati dejstva in okoliščine

posameznega primera. Kot navedeno, si lahko podrobnejše

pojasnilo v zvezi z obravnavano tematiko preberete v zgoraj

navedenem pojasnilu davčnega organa.

KER, Katja Erjavšek

Organizacija kuharskih tečajev iz tujine

Poslovna stranka je slovenski mali DZ in atipični DZ,

ko gre za poslovanje z EU. Želi organizirati aktivnost

kuharskega izobraževanja in izpopolnjevanja za

svoje poslovne stranke, ki so davčni zavezanci v Sloveniji kot na

Hrvaškem. Za izvedbo bo najel podizvajalca (kuharskega šefa)

iz ZDA. Vse nastale stroške v zvezi s prihodom tega podizvajalca

želi tudi prevaliti na svoje kupce. Vprašanja, ki so vezana na

tale primer so naslednja : Zanima me kakšen je postopek in

za katere dokumente je potrebno poskrbeti pred začetkom

opravljanja dejavnosti podizvajalca oziroma kaj paziti, da je

zadeva pravilno evidentirana (iz vidika DDPO in dohodnine ter

DDV) : 1. V primeru, da se dogovorita, da bo podizvajalec opravil

svojo dejavnost kot fizična oseba ( se pravi na lokacijah v SLO in

CRO) in 2. V primeru, da bo podizvajalec opravil svojo dejavnost(

se pravi na lokacijah v SLO in CRO) kot predstavnik lastnega

podjetja (sedež v ZDA) iz katerega bo tudi izstavil račun? 3. V

primeru, da bo podizvajalec izstavil račun za svoje storitve preko

svojega ameriškega podjetja, kako torej poročati takšno nabavo

v DDV-O in kako v RP-O?, 4. A situacija pod točko 3. prinaša

dodatno obveznost za registracijo za normalnega davčnega

zavezanca in kdaj to storiti ?

DDV vidik

V zadevnem primeru je treba najprej preveriti, ali bo storitev

nastopanja kuharskega šefa, ki jo bo očitno prejel davčni

zavezanec s sedežem in identificiran (s posebno ID številko

za namene DDV) v Sloveniji, opravljena v okviru odvisnega ali

neodvisnega razmerja. DDV implikacije pri prejemanju teh

storitev nastanejo namreč le, če jih za tega prejemnika opravi

davčni zavezanec neodvisno. Skladno s prvim odstavkom

5. člena ZDDV-1 je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki kjerkoli

neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede

na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

V kolikor boste na podlagi pogodbenih določil ugotovili, da

bo izvajalec (kuharski šef) svoje storitve opravil neodvisno v

okviru svoje dejavnosti (samostojne dejavnosti, podjetja,..),

potem se pri določanju kraja opravljanja teh storitev

kuharskega izobraževanja in izpopolnjevanja (ne glede na to,

kje bodo opravljene) uporabi splošno pravilo iz prvega odstavka

25. člena ZDDV-1. Skladno z navedenim je kraj opravljanja

storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj,

kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te

storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca,

ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja

teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno

enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je

kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki

prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Ob

predpostavki, da bo torej vaša stranka prejela te storitve za

potrebe svojega sedeža v Sloveniji (ne pa na primer za potrebe

svoje morebitne stalne poslovne enote na Hrvaškem), se kot

kraj opravljanja teh storitev šteje Slovenija. Vaša stranka mora

ob tem upoštevati 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1,

ki določa, da mora DDV plačati tudi vsak davčni zavezanec,

kateremu se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena

ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža

v Sloveniji. Od teh prejetih storitev mora torej slovenski davčni

zavezanec – prejemnik - na podlagi samoobdavčitve obračunati

in plačati DDV.

Na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1 mora vsak

davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na

ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu

s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik

8 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016

storitev in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju

Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s

3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV, predložiti

davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za

DDV. Če sem pravilno razumela vaše vprašanje, je to obveznost

identificiranja zadevni davčni zavezanec že izpolnil, saj navajate,

da gre za atipičnega davčnega zavezanca. Predpostavljam torej,

da je na obrazcu DDV-P2 označil polje 19 (opravljanje in/ali

prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1). Takšna

identifikacijska številka za namene DDV se torej uporablja tako

za opravljanje storitev v drugo državo članico kot za prejemanje

storitev od davčnih zavezancev s sedežem v drugih državah

članicah in tretjih državah.

V kolikor torej davčni zavezanec v zadevnem primeru prejme

storitev izobraževanja in izpopolnjevanja kuharskih veščin s

strani davčnega zavezanca s sedežem v tretji državi, se prejeti

račun evidentira v knjigo izdanih računov (stolpec 20), knjigo

prejetih računov (stolpca 8 in 17 – pravice do odbitka DDV

namreč atipični davčni zavezanec nima), transakcija pa se poroča

v obrazec DDV-O, in sicer v polji 31 in 25. Prejemanje storitev se

v rekapitulacijsko poročilo ne poroča.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Vidik DDPO in dohodnine

Tudi z vidika neposredne obdavčitve je v zadevnem primeru

pomembno, ali gre za odvisno ali neodvisno razmerje med

podjetjem in podizvajalcem - kuharskim šefom (ali storitve opravi

na podlagi pogodbenega razmerja kot fizična oseba ali v okviru

registriranega opravljanja dejavnosti - preko podjetja), saj je od

tega odvisna tudi davčna obravnava dohodka in potencialna

administrativna obveznost podjetja - naročnika storitev.

V kolikor gre za neodvisno razmerje predlagam, da s

podizvajalcem sklenete ustrezno pogodbo o opravljanju storitev

(pogodba o delu oziroma podjemna pogodba), v okviru katere

se dogovorite za obseg opravljenih storitev, ceno, način plačila

ter drugih pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Tako

izplačan dohodek se po veljavnih določbah ZDoh-2 praviloma

obdavči v Sloveniji, in sicer kot dohodek iz drugega pogodbenega

razmerja. Davčno osnovo predstavlja izplačan dohodek,

zmanjšan za normirane odhodke v višini 10% ter prispevke,

ki bremenijo prejemnika dohodka (pri izplačilu tovrstnega

dohodka nerezidentu iz tretje države je potrebno obračunati

tudi 8,85% prispevek za PIZ v breme izplačevalca dohodka in

15,5% prispevek za PIZ v breme prejemnika dohodka), davčna

stopnja pa znaša 25%. Poleg tega je potrebno od izplačila za

opravljeno storitev na podlagi podjemne pogodbe plačati tudi

posebni davek na določene prejemke po stopnji 25%. Obračun

davčnega odtegljaja in prispevkov opravi izplačevalec na REK-2

obrazcu, katerega predloži ob izplačilu dohodka.

V primeru, da podizvajalec svoje storitve opravi v okviru lastnega

podjetja, ki ima sedež v ZDA, bo za opravljene storitve izdal

račun, naročnik storitev - slovensko podjetje pa bo na podlagi

prejetega računa plačala storitev in praviloma ne bo imelo

dodatnih administrativnih storitev. Pri tem pa opozarjam na

možnost, da plačilo po računu lahko zapade obdavčitvi z davčnim

odtegljajem (withholding tax) v kolikor bi opravljene storitve

(kuharsko izobraževanje) po naravi predstavljajo avtorsko delo.

V tem primeru je poleg slovenske zakonodaje potrebno preveriti

tudi določbe relevantne konvencije o izogibanju dvojnemu

obdavčenju.

Z vidika davčne obravnave stroškov, ki bodo podjetju nastali v

zvezi s podizvajalcem, pa je ne glede na način opravljanja storitev

(v okviru odvisnega ali neodvisnega razmerja) potrebno upoštevati

splošne določbe ZDDPO-2 glede davčnega priznavanja odhodkov.

V kolikor bo podjetje tako nastale stroške podizvajalca prezaraču-

nalo naprej svojim poslovnim partnerjem menim, da so ti stroški na

ravni podjetja davčno priznani, saj so nastali v okviru opravljanja

dejavnosti in so povezani z obdavčljivimi prihodki podjetja.

KER, Katja Erjavšek s.p.

On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2016 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški manipulacije/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-0562