a) preventivni sistem – vzgojni zaklad · 2018-07-23 · kot stari pogani, da postanemo ljudje...

5

a) Preventivni sistem – vzgojni zaklad

Salezijanci kot duhovni sinovi sv. Janeza Boska prejmemo od vr-hovnega predstojnika vsakoletno voščilo v obliki vezila, po katerem naj vsa salezijanska družina usmerja svoje vzgojno-pastoralno poslanstvo. Deveti don Boskov naslednik Pascual Chávez nam za leto 2008 naroča: Vzgajajmo z don Boskovim srcem.

Prav posebno uresničuje to voščilo pedagog in pisec Tone Ciglar, ki ne naslavlja po njem le te knjige, temveč nam v njej odkriva samo srce velikega očeta in učitelja mladine in njegovo skrivnost uspelega vzgoji-telja, ki spodbuja celostni razvoj življenja mladih, posebno še ubogih in nesrečnih, s pospeševanjem njihovih pravic.

Zadnja leta se novoletno vezilo vrhovnega predstojnika nanaša na družino in njene temeljne vrednote. Lani na vrednoto življenja, letos na vrednoto vzgoje. Kajti življenje potrebuje družino kot rodovitno zemljo, da lahko vzklije in raste. Vzgoja pa mu pomaga, da obrodi sad.

Oče Jean Duvallet, ki je bil dvajset let sodelavec pri poslanstvu Abbé Pierra za prevzgojo mladih, pravi salezijancem: »Vi imate ustanove, zavode in oratorije za mlade; imate pa samo en zaklad: don Boskovo pedagogiko ... V svetu, v katerem so mladi izdani, žejni, zlomljeni in izkoriščani, vam je Gospod zaupal pedagogiko, v kateri je na višku spo-štovanje mladostnika, njegove veličine, njegove krhkosti in dostojanstva Božjega otroka. Ohranjajte jo, obnavljajte jo, posodabljajte jo, obogatite jo s sodobnimi odkritji, prilagodite jo tem bitjem dvajsetega stoletja in njihovim dramam, ki jih don Bosko ni mogel poznati. Toda, za božjo voljo, ohranite jo! Spremenite vse, izgubite, če bo naneslo, vaše hiše, toda ohranite ta zaklad. V tisočih srcih ustvarjajte izkušnjo, da ljubite in rešu-jete mlade; to je don Boskova dediščina.«1

1 A. Martinelli, Responsabili di un tesoro, v: Agenzia internazionale salesiana di informazione, 3 (1999), št. 46, 1.

Vzgajajmo z don Boskovim srcem.indd 5 21.1.2009 23:01:39

6

Sv. Janez Bosko (1815–1888) imenuje ta zaklad preventivni sistem za vzgojo mladine, ki ga postavlja na temelje razumnosti, religioznosti in ljubeznivosti. Kako pa ga ocenjujejo njegovi nasledniki? Pavel Albera pravi, da je »magna charta« salezijanske družbe. Blaženi Filip Rinaldi doda: »Če bomo ravnali po njegovem sistemu, bomo zares njegovi sino-vi.« Alojzij Ricceri ga imenuje »srčika salezijanskega duha in srce naše pedagogike«. Egidij Viganò pravi, da »preventivni sistem ne zadeva le pedagogike, temveč je pristna duhovnost …, saj stremi za polnostjo lju-bezni«. Edmund Vecchi pa doda, da »je res vzgojna metoda, a še bolj je duhovna in vzgojna izkušnja«. Zakaj? Zato ker postavlja vzgojitelja med mladimi za znamenje prehitevajoče (preventivne!) Božje ljubezni, ki jo nekateri radi imenujejo Božja previdnost.

Avtor te odlične knjige Tone Ciglar razgrinja pred nami stran za stra-njo vzgojni sistem sv. Janeza Boska, ki je danes bolj kot kdaj koli prej ce-njen kot umetnost, njegova pedagogika pa je brž ko ne edina omembe vredna alternativa današnji pedagoški praznini in prav zato nujnosti.

Papež Benedikt XVI. pravi, da vzgajati ni bilo nikoli lahko in danes se zdi, da postaja vedno težje: zato je nemalo staršev in vzgojiteljev v skušnja-vi, da bi se odpovedali svoji nalogi; ne zmorejo več niti razumeti, katera naloga naj bi jim bila zares zaupana. Preveč negotovosti in preveč dvo-mov namreč danes kroži v naši družbi in v naši kulturi, preveč popačenih podob mečejo v svet družbena občila. Tako postaja težavno, da bi novim rodovom predstavili kaj veljavnega in gotovega, pravila obnašanja in cilje, za katere se splača darovati življenje. Dejansko je najresnejši vidik nujnosti vzgoje občutek razočaranja, ki navdaja mnoge vzgojitelje, posebno starše in učitelje, zaradi težav, na katere naletijo pri svoji nalogi. »V pismu rim-skim vernikom sem zapisal: Duša vzgoje more biti le zanesljivo upanje. Danes je naše upanje ogroženo z mnogih strani. V nevarnosti smo tudi mi, kot stari pogani, da postanemo ljudje 'brez upanja in v svetu brez Boga', kot je zapisal sveti Pavel kristjanom v Efezu (Ef 2,12). Prav od tod izhaja morda najgloblja težava za pravo vzgojno delovanje: pri korenini krize vzgoje je pravzaprav kriza zaupanja v življenje,«2 ki je prej ko slej le nezaupanje v tistega Boga, ki nas je poklical v življenje. Zato sveti oče Benedikt XVI. poudarja veljavnost don Boskovega vzgojnega sistema tudi za naš čas.3

2 Benedetto XVI., Discorso nella consegna alla Diocesi di Roma della Lettera sul compito urgente dell'educazione, 23. februar 2008.3 Benedikt XVI., Popolno prvenstvo Božje ljubezni, Govor njegove svetosti Benedikta XVI.

ob sprejemu zborovalcev, Rim, 31. marca 2008, v: Daj mi duše, drugo vzemi, Zborovski dokument, Salezijanski inšpektorat, Ljubljana 2008, 112.


7

Pedagoška praksa in teorijaPeter Braido, strokovnjak na Salezijanski papeški univerzi v Rimu,

vse svoje življenje posveča raziskovanju don Boskovega preventivnega vzgojnega sistema. Leta 1955 je izšla prva in 1964 druga izdaja njegove obširne razprave, ki ima zdaj naslov Preventivnost – ne represivnost.4 V številnih drugih bolj ali manj obširnih publikacijah objavlja še vrsto pri-spevkov s tega področja, strastno iščoč rokopise in v prvem raziskoval-nem obdobju še žive pričevalce, poglabljajoč se v zgodovino 19. stoletja in v kulturno ozračje Italije in Piemonta, ki je oblikovalo Janeza Boska v velikega vzgojitelja in ustanovitelja salezijanskega gibanja. Tudi pri nas je o tem doslej objavljenih več prispevkov.5

Od vsega začetka J. Bosko preventivno vzgojo pojmuje kot spre-mljanje – asistenco, ki je stalna navzočnost vzgojitelja z očetovsko in materinsko, skratka družinsko ljubeznivostjo, ki se v odnosu do mladostnika izraža prek prijateljskega pogovora, nasveta oziroma opomina. Pomeni več kot zgolj vzgojni sistem. Imenuje ga kar »naš vzgojni sistem«, pod vidikom duhovnosti in karizmatičnosti pa tudi »salezijanski duh«. Don Bosko je kot ustanovitelj salezijancev, salezijank (hčera Marije Pomočnice) in salezijancev sotrudnikov karizmatična osebnost, zato ga P. Braido predstavlja kot protagoni-sta, ki udejanja izvirno vzgojno zamisel v praksi in jo sam imenuje preventivni sistem.

Pomembne so prvine političnega, verskega, družbenega, gospodar-skega, kulturnega, vzgojnega in šolskega preoblikovanja v njegovem

4 Prevenire non reprimere, Il sistema educativo di don Bosco, LAS, Roma 31999, 439 str.5 Prim. A. Auffray, Vzgojna metoda bl. Janeza Bosca, po francoskem priredil prof. A. Lo-

gar, izdali in založili salezijanci, Ljubljana 1929, 128 str.; J. Kostanjevec, Don Boskova vzgojna metoda, v: Slovenski učitelj 41(1940), 145–148, 176–178, 204–206; T. Ciglar, Salezijanec vzgojitelj, Don Boskov preventivni vzgojni sistem, Salezijanski inšpektorat, Ljubljana 1980, 127 str.; Vzgajajmo z ljubeznijo, razumom, vero, Knjižice, Ljubljana 1982, 64 str.; Pedagoška oporoka, Salezijanska duhovna knjižnica 15, Ljubljana 1984, 104 str.; V. Dermota je poleg nekaterih poglavij o preventivni vzgoji v svojih knjigah objavil še npr. Naravne osnove in dejavniki preventivnega sistema, v: BV 48(1988), 71–83; Preventivni sistem sv. Janeza Boska je zgrajen na nadnaravi, v: BV 48(1988), 175–188; Svetost kot cilj preventivnega sistema sv. Janeza Boska, v: BV 48(1988), 323–334; Zakrament evha-ristije v preventivnem vzgojnem sistemu sv. Janeza Boska, v: BV 48(1988), 381–389; A. S. Snoj, Pedagogika prihodnosti je pedagogika razuma, srca in duha, v: BV 48(1988), 167–173; B. Kolar, Izbiranje med represivnim in preventivnim vzgojnim poseganjem, v: Delo Družbe sv. Frančiška Saleškega na Slovenskem do leta 1945 s posebnim poudar-kom na vzgojno-izobraževalnih ustanovah, Katehetski center – Knjižice, Ljubljana 1995, 337–343; T. Ciglar, Rad vas imam, Preventivni vzgojni sistem sv. Janeza Boska, Salve, Ljubljana 22004, 606 str.


8

času. V Evropi se poslavlja ancien régime, ne le stari način vladanja, temveč tudi življenja. Nastaja meščanska družba, na pohodu je industrij-ska kapitalistična revolucija. Z združevanjem Italije se papeška država zmanjša do zgolj simbolične suverenosti. Na verskem področju in v ve-soljni Cerkvi pa vsa ta razvejana problematika povzroča – paradoksalno – določen poglobitveni proces za papeštvo, misijone, redovne ustanove in poslanstvo laikov. Piemont ima pri tem paradigmatično vlogo, ker je na vrhu lestvice družbenih in gospodarskih sprememb. V 19. stoletju se npr. število prebivalstva v Torinu petkrat poveča, s tem pa seveda tudi uprava, industrializacija in možnosti komuniciranja. Kljub širjenju po-dročja vzgoje in izobraževanja ima javna ljudska šola v 19. stoletju poča-sen in težak korak. Ne le v Italiji, temveč tudi v slovenskih pokrajinah.

Staro izročilo in novo izrazjeMed raznimi socialnimi in vzgojnimi poskusi, ki jih terja tisti čas, je

tudi poslanstvo J. Boska.6 Vcepil ga je na obstoječo preventivno vzgojno usmerjenost, ki je bila v praksi, še preden jo je on teoretično orisal. Eno vplivnejših tovrstnih del je napisal že Silvio Antoniano (1540–1603) iz duhovnega kroga sv. Filipa Nerija v Rimu, poznejši kardinal, ki ga don Bosko baje ni bral.7 Tudi sv. Karel Boromejski je v svojih oratorijskih pedagoških pravilih vsaj virtualno postavljal dobrohotno preventiv-no metodo višje od zatekanja h kaznovanju in represiji. Jezuit Étienne Binet (1569–1639) pa vzgojo z ljubeznivostjo razglaša za uspešnejšo. Nek vpliv na vzgojno prakso J. Boska ima tudi pedagoški janzenizem (»zastraševanje«), ki je vel iz Port-Royala, uresničen v francoskih petites écoles (»male šole«). A piemontski vzgojitelj ni sprejemal teoloških idej portroyalistov, čeprav je kot dijak sam doživljal represivno preventiv-nost tedanje šolske vzgoje in jo je opisal v svojih Spominih na Oratorij. Toda kot oblikovalec preventivnega sistema ni odklanjal vseh tedanjih vzgojnih vsebin; prežel pa jih je z novo miselnostjo in novim slogom.

6 Ustanoviteljevi primarni viri za študij preventivnega sistema so: Preventivni sistem pri vzgoji mladine in Pismo iz Rima, v: Konstitucije Družbe sv. Frančiška Saleškega, Salezi-janski inšpektorat, Ljubljana 1991,230–246, ter Spomini na Oratorij (z opombami), Salve, Ljubljana 1996; Opere edite (zv. 1–38), LAS, Roma 1976–1987. Sekundarni in nič manj pomembni viri so v njegovi obširni življenjepisni dokumentaciji Memorie biografiche (zv. 1–20), S. Benigno Canavese – Torino 1898–1948. Vsakdo, ki se bo lotil kritičnega ocenje-vanja salezijanske pedagogike, pa ne bo mogel več mimo 1451 strani dolge monografije, ki jo je pripravil Francis Desramaut, Don Bosco en son temps, SEI, Torino 1996.

7 Tre libri Dell’educatione christiana dei figliuoli ..., Appresso Sebastiano dalle Donne et Girolamo Stringari, Compagni, Verona 1584.


9

Po francoski revoluciji sta se namreč polarizirala dva tipa vzgoje, ki jima je polemika onemogočala, da bi se medsebojno obogatila. Javni zavod je zato veljal za represivno ustanovo, bolj podobno jetnišnici. Pretresljiv opis tedanjih zaporov nam je zapustil literat Silvio Pellico, politični jetnik tudi v Ljubljani, ko so ga peljali v Spielberg na Moravsko, v najstrožjo kaznilnico avstrijske monarhije.8 Nasproti temu pa naj bi bil katoliški zavod kakor družinski dom.

V don Boskovi valdoški knjižnici je delo francoskega avtorja Félixa Dupanloupa De l’éducation v italijanskem prevodu.9 V njem opisuje re-presijo in kazen v družbenih ustanovah ter jih postavlja v nasprotje s cerkvenimi vzgojnimi ustanovami, ki jim pripisuje preventivo in oče-tovstvo, saj imajo izrazito pozitivno vzgojno ponudbo. Ljubeznivost in religioznost sta dva od treh vzgojnih stebrov, ki jih omenja tudi veliki francoski govornik in pedagog Henri Lacordaire (1802–1861). Tretji je zanj pravičnost, za don Boska pa razumnost. Preventivni sistem je v J. Bosku dozoreval ob soočenju še z mnogimi drugimi pedagoškimi izro-čili in avtorji.10 Bolj kot na ideje drugih pa se je opiral na lastno pozitivno vzgojno prakso: družinsko ozračje in zaupanje.

Don Boskov preventivni vzgojni sistem je prežet še posebno s kr-ščanskim humanizmom sv. Frančiška Saleškega, poleg oratorijanskega izročila F. Nerija, ljubezni do ubogih sv. Vincencija Pavelskega in apo-stolskega žara sv. Jožefa Cafassa. Čeprav revija L’Educatore laskavo pred-stavi don Boskova učbenika Storia ecclesiastica [Cerkvena zgodovina] (1845) in Storia Sacra [Svetopisemske zgodbe] (1847) ob njunem izidu, njegovi mladi vodilni salezijanci pa se univerzitetno izobražujejo in sam sodeluje z mnogimi takratnimi vplivnimi izobraženci, don Bosko ne naveže aktivnejšega razmerja s krogi uradne znanstvene pedagogike na Univerzi v Torinu. Vzgojni sistem uresničuje s svojo vzgojiteljsko osebnostjo: »Za vas študiram, za vas delam, za vas živim, za vas sem pripravljen dati tudi življenje.«11 Don Bosko je vzgojitelj z vsem svojim bitjem. Preden poda nekaj teorije, živi bogato izkušnjo.

8 Le mie prigioni, Libreria salesiana editrice, Torino 401910; Moje ječe, Slovenčeva knjižni-ca 10, Ljubljana 1942.

9 L’educazione per monsignor Felice Dupanloup vescovo d’Orléans membro dell’Accademia francese ... (zv. 1–3), Fiaccadori, Parma 1868–1869.

10 To so: Anton Marija Zaccaria in barnabiti, sv. Hieronim Emiliani in somaski, sv. Jožef Kalasanc in piaristi, sv. Janez Krstnik de la Salle in šolski bratje, brata Cavanis iz Benetk, Ludvik Pavoni iz Brescie, Marcelin Champagnat in maristi, Terezija Eustochio Verzeri in hčere presvetega Srca Jezusovega, Ferdinand Aporti, Anton Rosmini, Karl Fissiaux idr.

11 D. Ruffino, Cronaca dell’Oratorio, ASC 110, zv. 5, 10.


10

Naslovljenci in cilji vzgojnega procesaPrednostni naslovljenci don Boskovega vzgojnega sistema so odra-

ščajoči in mladostniki od enajstega do osemnajstega leta, to so takratni dijaki petletne gimnazije oziroma poklicnih šol. Izkušnja mu narekuje njihov preprost a zanesljiv sociološki in psihološki oris. Čuti se poslane-ga med najbolj revne, ki so v nevarnosti: »Ti so za nas pravo premože-nje, ki nam ga ne bo nihče zavidal in nihče ukradel«.12 Zanj so vsi mladi v nevarnosti. Velika večina jih je obdarjenih z znanimi mladostnimi značajskimi lastnostmi nestanovitnosti in iskanja identitete. Med temi je porazdeljena še tretja kategorija razposajencev ali že kar moralno ra-njenih. V Pravilniku za hiše leta 1877 don Bosko pravi, da je tak eden od petnajstih (6–7 %).13 Poleg teh so še mladi v posebnih stiskah. V tistem času jim pravijo »nevarni« oziroma »prestopniki« (a don Bosko ne upo-rablja teh izrazov), ki imajo opravka s policijo in sodiščem. Preventivni sistem teh nikoli trajno in sistematično ne vključuje v vzgojni proces, saj bolj kot kurativo potrebujejo terapevtsko skupnost, kakršna redna vzgojna skupnost ni in ne more biti. Don Bosko je uspešno deloval tudi med mladimi prestopniki v torinski jetnišnici Generali,14 vendar je vzgojno poslanstvo salezijanskih ustanov usmeril v preventivno vzgojo, ne pa v poboljševalnico, zato tovrstnih ponudb ni sprejemal.15

Preventivni sistem ne nastopa z radikalnostjo, ki jo poznajo neka-teri drugi pedagoški teoretiki. Ne namerava ustvariti novega človeka, kakor si to zamišljata npr. J. J. Rousseau in Anton Semjonovič Maka-renko – vsak v svojem času in na svoj način. Preventivni sistem tudi ne goji domotožja po starih časih. Vzgojni cilj postavlja v sedanjost, v sintezo »starega« in »novega«. Mlade, ki so subjekti vzgoje, spodbuja, naj sprejmejo univerzalne vrednote, ki so v svojem bistvu krščanske, in stremijo za izzivi, ki jim jih daje prihodnost. Glede vzgojnih ciljev se včasih zdi, kakor da so v ospredju duhovni in nadčasovni in da so v ozadju zemeljski; da so poudarjeni individualni, zanemarjeni pa social-ni. Toda poglobljena analiza vsakdanje prakse kaže, da gre v bistvu za

12 F. Motto, Memorie dal 1841 al 1884-5-6 pel sac. Gio. Bosco a’suoi figliuoli Salesiani, RSS 4 (1985), 127.

13 Regolamento per le case ..., Articoli generali, čl. 7, v: Opere edite 29, 112.14 G. Bonetti, Storia dell’Oratorio di S. Francesco di Sales, v: Bollettino Salesiano, Torino

11. nov. 1882, 180–181.15 Prim. zavrnitev prošnje za delo v madridski poboljševalnici, Lettera dell’8 luglio 1886, v:

Memorie biografiche 17, 604–605. Tudi po prihodu salezijancev na Slovensko leta 1901 je bilo potrebno izgladiti nesporazume v povezavi s pričakovanji, ki so jih nekateri imeli do salezijancev, češ, da naj se zavzamejo za mlade prestopnike.


11

cilj splošnega krščanskega humanizma, ki ga je mogoče strniti v reklo: mladi naj postanejo pošteni državljani in dobri kristjani.16 V neposre-dnem nagovoru mladim don Bosko pravi: »Podati vam hočem način krščanskega življenja, ki bo za vas vir pravega veselja in zadovoljstva, in pokazal vam bom, katere so prave zabave in razvedrila ... Preprost način, a vendar zadostuje, da boste, če se po njem ravnate, delali tolažbo staršem, čast domovini ter postali dobri državljani tu na zemlji, po smr-ti pa srečni dediči nebes.«17 Tudi laično usmerjeni strokovnjaki v don Boskovi vzgoji prepoznajo duhovno moč: ko gre za dušo, gre za celo-stnega človeka, ki je telo, duša in duh. Krščansko usmerjeni strokovnja-ki v njegovi vzgoji radi poudarjajo svetne vrednote: dostojanstvo mlade osebnosti, delavnost in veselje. Gre za dva različna pristopa, ki nekatere ocenjevalce dobesedno polarizirata. J. Bosko pa kot vzgojitelj vseskozi gradi celostno osebnost, ki jo povzame v treh SSS, brez slehernih na-sprotij: sanità, studio/sapienza, santità.18 Preventivni sistem – glede na napete politične razmere v 19. stoletju – ne postavlja za cilj družbene in politične angažiranosti, tem bolj pa usmerja mlade v odgovorno izbiro poklica in poslanstva. Vzgoja duhovnih poklicev je zato njegov nepo-grešljivi sestavni del.

Vzgojne vsebine in sredstvaPobudniki vzgojnih postopkov so odrasli vzgojitelji in mladi sami, težje

pa natančno opredelimo vsebine za določeno vzgojno obdobje. Prvine v vsakem obdobju so: pokorščina vzgojiteljem in pravilom, spolnjevanje dol-žnosti – zlasti učenje in delo, koristna uporaba časa, točnost pri dnevnem redu, premagovanje lenobe, veselje … Pestre in vzgojne so prostočasne de-javnosti – bi rekli danes: (športne) igre, sprehodi v naravo, sodelovanje pri razvedrilu, glasbi … Sestavine vzgojnega procesa so tudi zakramenti, od katerih sta spoved in evharistija »peruti za polet v nebesa«. Pravi pomen

16 Ob misijonskih ekspedicijah in v pismih misijonarjem se poudarja civilizacija in evangeli-zacija. V deželah s prevladujočimi drugimi verstvi, v katerih je treba prav tako spoštovati temeljne človekove pravice in nepretrganost otrokove vzgoje, do katere ima vsak pravico, je sintagma »dober kristjan« enakovredna izrazu »dober poznavalec svojega življenjskega nazora«.

17 J. Bosko, Mladini, v: Preskrbljeni mladenič, izdal in založil Salezijanski zavod na Ra-kovniku, Ljubljana 1910, XXI. To je prirejena izdaja italijanskega originala Il giovane provveduto, Tipografia Paravia e comp., Torino 1847.

18 Zdravje, učenje/modrost in svetost je pogost trinom v njegovih vzgojnih spisih in pi-smih. V načrtu za socialno prenovo ga je predstavil tudi v »laični« različici: zdravje, izobraževanje/delo, humanost, prim. Conferenza ai Cooperatori salesiani a S. Benigno Canavese del 4 giugno 1880, v: Bollettino Salesiano, Torino 7. julij 1880, 12.


12

teh sestavin je razviden v spodbudnih življenjepisih, ki jih J. Bosko napi-še sam o nekaterih svojih rajnih gojencih in vzornih fantih,19 v številnih njegovih večernih govorih svojim fantom za »lahko noč«, v konferencah, duhovnih vajah, pripovedovanju sanj, besedah na uho, pismih ...

Vzgojni proces potrebuje tudi vzgojna sredstva. Med vzgojna sred-stva duhovne narave spadajo cerkveni prazniki, molitev, duhovno vod-stvo ..., pa ljudske pobožnosti, v prvi vrsti do Marije, zvestoba do papeža in Cerkve ... Razvija še vrsto drugih vzgojnih sredstev, ker je krščanska vzgoja v sinergiji z božanskimi in človeškimi prvinami. Vzgoja v krepo-stih je med prvimi. Poleg že omenjenih so posebno v ospredju t. i. Božje kreposti vere, upanja in ljubezni. Pomembno mesto ima ljubezen, saj na njej sloni preventivni sistem.20 Za moralno korektnost vzgojitelja in za celostni razvoj mladostnika je pomembna krepost čistosti, ki krepi dostojanstvo in nedotakljivost vsake osebnosti. Za mladega človeka je izbira poklica življenjsko pomembna, zato ima v preventivnem sistemu prednostno mesto. Ob pedagoški razlagi verskih resnic o koncu življe-nja (»de novissimis«) – pomislimo na visoko umrljivost med mladimi v 19. stoletju – je don Boskova preventiva predvsem pedagogika upanja in veselja ob doseganju trajne sreče. Seveda pa ostane vrsta vzgojnih področij razvojne, družbene, moralne in verske narave (obdobja kriz!) komaj omenjenih in neobdelanih, mednje sodita v tistem času tudi vzgoja za ljubezen in spolna vzgoja. Don Bosko pogosto svetuje pre-prosti trojni FFF21 ter previdnost in iskrenost v pogovoru z duhovnim voditeljem. Zadržanost je mogoče razlagati z uravnoteženim stališčem, da bi podrobni opisi mladostniških zablod utegnili komu povzročiti te-žave in ga bolj kot vzgajati morda prezgodaj vznemirjati.

19 Vita del giovanetto Savio Domenico ..., Tip. G. B. Paravia e comp., Torino 1859, v: Opere edite 11, 150–292; Cenno biografico sul giovanetto Magone Michele ..., Tip. G. B. Paravia e comp., Torino 1861, v: Opere edite 13, 155–250; Il pastorello delle alpi ovvero vita del giovane Besucco Francesco d’Argentera, Tip. dell’orat. di S. Franc. di Sales, Torino 1864, v: Opere edite 15, 243–435. Luka Jeran je objavil življenjepis Mihca Magoneja v nadalje-vanjih v Zgodnji Danici že leta 1868, Mladenček Dominik Savio pa je izšel pri Katoliški družbi v Ljubljani 1870. Predzgodovino salezijanskega dela na Slovenskem je tudi s tega vidika predstavil B. Kolar v doktorski disertaciji, n. d., 48–83. Ob 50-letnici razglasitve Dominika Savia za svetnika dobimo omenjene življenjepise treh don Boskovih gojencev v novi izdaji: T. Ciglar, Trilogija zlatih fantov: Dominik Savio, Mihec Magone, Franček Besucco, Salve, Ljubljana 2004.

20 Prim. J. Bosko, Preventivni sistem pri vzgoji mladine, v: n. d., 232.21 Fuga dell’ozio, fuga dei compagni che fanno cattivi discorsi, frequentare confessione e

comunione [beg pred brezdeljem, beg pred tovariši, ki grdo govorijo, prejemanje zakra-menta sprave in obhajila], prim. Lettera a Gregorio dei baroni Garofoli (štirinajstletnik v jezuitskem kolegiju Mongrè, Južna Francija), 1. junij 1866, v: Epistolario II, 252.


197

3 Nekateri pedagoški biseri sv. Janeza Boska

»Ne z udarci,ampak s krotkostjo in ljubeznijo

si boš moral pridobiti te svoje prijatelje.«Sporočilo v sanjah

3.1 Pedagoške sanje pri devetih letihPreroki in Božji izvoljenci (Abraham, Mojzes, Izaija, Jeremija in

drugi) so imeli videnja, dneve, ko jih je Bog izvolil za svojo posebno službo: bili so poklicani za posebne naloge v posebnih časih. Don Bosko je doživel svojo izvolitev in poklicanost kot fantič pri devetih letih.

V zrelih letih je sanje sam zapisal v življenjepisnih spominih (avto-biografiji) in jih tako dokumentiral.

Poklican za vzgojiteljaTakole je zapisal: »V tisti dobi sem imel sanje, ki so se mi globoko

vtisnile v spomin za vse življenje.V sanjah se mi je zdelo, da sem bil blizu doma, na zelo prostranem

dvorišču, kjer je bila zbrana velika množica dečkov, ki so se zabavali. Nekateri so se smejali, drugi igrali, nemalo jih je preklinjalo. Ko sem slišal kletve, sem se takoj vrgel mednje ter uporabljal pesti in besede, da bi umolknili. V tistem trenutku se je prikazal častitljiv mož v zrelih letih, plemiško oblečen. Bel plašč mu je pokrival vso postavo; toda njegov obraz se je svetil tako, da ga nisem mogel znova pogledati. Poklical me je po imenu in mi ukazal, naj se postavim ne čelo tistih dečkov:

– Ne z udarci, ampak s krotkostjo in ljubeznijo si boš moral prido-biti te svoje prijatelje. Začni jih torej takoj poučevati, kako grd je greh in kako dragocena je krepost.


198

Zmeden in prestrašen sem odgovoril, da sem ubog in neveden de-ček, nesposoben govoriti o veri tistim fantom. V tistem trenutku so se dečki nehali prepirati, kričati in preklinjati, vsi so se zbrali okoli tistega, ki je govoril.

Skoraj ne da bi vedel, sem rekel:– Kdo ste vi? In dodal: Ki mi ukazujete nemogoče reči?– Prav zato, ker se ti zdijo nemogoče, jih moraš narediti mogoče s

pokorščino in znanjem.– Kje in kako se bom mogel tega naučiti?– Dal ti bom učiteljico, pod njenim vodstvom moreš postati moder,

brez njenega vodstva pa vsaka modrost postane nespamet.– Toda kdo ste vi, ki tako govorite?– Jaz sem sin tiste, ki te jo je tvoja mati naučila pozdravljati trikrat

na dan.– Mati mi pravi, da naj se ne družim s tistimi, ki jih ne poznam; zato

mi povejte svoje ime.– Za moje ime vprašaj mojo mater.V tistem trenutku sem ob njem zagledal ženo veličastnega videza,

ogrnjeno v plašč, ki se je bleščal na vse strani, kot da bi bil vsak njegov šiv najsvetlejša zvezda. Ko je videl, da sem zmeraj bolj zmeden v svojih vprašanjih in odgovorih, mi je namignil, naj se ji približam; ko me je z dobroto prijela za roko, mi je rekla:

– Poglej!Ozrl sem se in opazil, da so vsi tisti dečki izginili in namesto njih

sem videl množico kozličev, psov, mačkov, medvedov in še mnogo dru-gih živali.

– To je tvoje polje, tu moraš delati. Postani ponižen, močan in kre-pak in to, kar zdaj vidiš, da se godi tem živalim, boš moral storiti za moje otroke.

Obrnil sem pogled in, glej, namesto divjih živali se je prikazalo prav toliko krotkih jagnjet, ki so vsa poskakujoč tekala okrog, blejoč, kakor da bi slavila tistega moža in tisto gospo.

Tedaj mi je ona položila roko na glavo in mi rekla:– Ob svojem času boš vse razumel.Ko je to izrekla, me je zbudil ropot.Bil sem zmeden. Zdelo se mi je, da me bolijo roke zaradi udarcev,

ki sem jih dajal, in da me boli obraz od zaušnic, ki sem jih dobil; potem pa so mi tista osebnost in tista žena, povedano in slišano tako zaposlili misli, da vso noč nisem mogel zaspati« (SPO 17–18).


199

Zjutraj je Janezek pripovedoval sanje domačim. Eden je rekel, da vse kaže na to, da bo kozji pastir, drugi da voditelj razbojnikov; le mati je re-kla, da je to morda namig, da bo postal duhovnik. Babica pa je menila, da je najbolje sanjam ne verjeti.

»Bil sem mnenja kakor babica, vendar tistih sanj nikoli nisem mogel pregnati iz uma.«

O tem več ni nikdar nikomur govoril, domači so na to pozabili, do-kler mu leta 1858 papež Pij IX. ni zapovedal, da mora vse popisati.

Don Bosko je bil poklican in izvoljen za vzgojitelja. To je razvidno iz več prvin sanj. Da je res tako, govori najprej dejstvo, da te sanje don Boska nikdar niso zapustile; vse življenje se je trudil, da bi jih izpolnil. Jemal jih je kot dan izvolitve in posebnega Božjega naročila.

Prav zanimivo je, katere stvari nastopajo v sanjah:– najprej je to dvorišče, polno zanemarjenih fantov,– nakazano mu je področje dela, saj se mora postaviti na čelo teh fantov,– dobil je učiteljico modrosti, ko ni vedel, kako naj se loti tega ogro-

mnega in nevarnega poslanstva,– nakazana mu je tudi metoda dela, ki jo mora razodevati z dobroto

in ljubeznijo,– nakazana je tudi trajnost njegovega dela.

Dvorišče, polno fantovDvorišče se javlja na začetku don Boskovega poslanstva, dvorišče

tudi v Pismu '84, ob sklepu njegovega življenja, ko presoja svoje delo. Na dvorišču se bodo dogajale usodne stari. Dvorišče nastopa v don Bosko-vi pedagoški zasnovi kot enakovreden element vzgojne ustanove, na-mreč ob kapeli, učilnici – delavnici in dvorani ter kot kriterij vsebinske zasnove njegovega oratorija, kajti bil naj bi dom, ki sprejema, župnija, ki evangelizira, šola, ki usposablja za življenje, in dvorišče za prijateljstvo in veselje (prim. K 40).

Mnogi so videli, žal, pri don Bosku samo dvorišče, in mu niso zau-pali; mnogi so velikokrat hoteli samo dvorišče, in ga niso razumeli.

Nakazano področje dela: biti vodnik fantovKjer se je znašel, povsod je kaj organiziral, vodil, spodbujal. Nikjer

se ni zadovoljil s tem, kar je bilo, povsod je hotel več in bolje. Idej mu ni nikdar manjkalo, tudi sposobnosti in iznajdljivosti ne, še najmanj pa vztrajnosti.


200

Predvsem se je postavil na čelo mladih torinskih proletarcev in se zavzel zanje pri delodajalcih, oblasteh, policiji, zaporih, mogočnikih in dobrotnikih, pri vseh (ni poznal ponižanja, ki ga ne bi storil za svoje fante!), da bi fante rešil slabega, moralnega zla in človeškega poniža-nja in uničenja. Saj je znano, da je sklepal prve pogodbe z delodajalci v imenu fantov, da so tako dobivali primerno plačo in uživali ustrezno socialno zaščito, da niso bili prepuščeni na milost in nemilost brezsrč-nih izkoriščevalcev.

Vedno je hotel biti na čelu mladih in jih voditi, vse do nebes; kajti sam pravi, da bi bil zanj najlepši sprehod, če bi lahko deset tisoč fantov popeljal naravnost v nebesa (MB V 716). Nešteto več jih je tako, da jih je z vzgojnim prizadevanjem povedel do tega, da so postali pošteni dr-žavljani in dobri kristjani.

Dobil je učiteljico modrostiJanezek je v sanjah doživel to, kar je apostol Janez na Kalvariji: Jezus,

Dobri pastir, mu je svojo Mater izročil kot Dobro pastirico, ki ga bo vodila in učila vzgojne modrosti.

Marija v don Boskovem življenju nastopa v treh velikih podobah in resničnostih. Najprej kot Dobra pastirica ob Dobrem pastirju, kar potrebujejo ubogi fantje kot izgubljena ovca v evangeliju. Potem kot Brezmadežna, veliki domet, ki ga zasleduje s svojimi vzgojnimi cilji (svetosti). Končno kot Pomočnica, kot velika varuhinja njegovega dela, ki se mora (po njegovi smrti) razširiti po vsem svetu in uživati njeno pomoč in zaščito.

»Tri« Marije, tri vsebinske potrebe njegovega vzgojnega dela. Kdor tega nima, je pač za nekaj bistvenega v don Boskovem življenju osiromašen.

Vsi, ki so z don Boskom tesneje živeli, so bili prepričani, da je don Bosko v neposrednem dogovoru z Marijo. Ob koncu življenja je to tudi izrecno potrdil: »Ne moremo pogrešiti, Marija nas vodi« (MB XVIII 530). Torej je vse življenje pustil, da ga je Marija vodila za roko. Brez Marije je težko kaj razumeti v don Boskovem življenju.

Metoda dela: dobrota in ljubezenSvetnik dobrote in ljubezni do mladih se je tega naučil pri evangelj-

skem Kristusu. Ta je prišel izkazovat Božjo dobroto in ljubezen izgu-bljenim, grešnikom, pa tako, da ni sodil in obsojal, ampak (od)reševal (prim. Jn 12, 47). Nalomljenega trsa ni zlomil in tlečega stenja ne pogasil (prim. Mt 12,20).


201

Samo v svetu, ki ne pozna Božje ljubezni, lahko nastane rek: Dobro-ta je sirota. Kristusova dobrota je odrešenje. Brez te dobrote bi res bili sirote. Don Bosko je vztrajal v dobroti, kljub vsej hudobiji ljudi, ki je je bil v obilni meri deležen. Nič ga ni omajalo v zvestobi.

Don Bosko vztraja, ne odneha. Polen pod noge je dobil toliko, da bi jih bilo za celo skladovnico. Veruje in zaupa. Roke, ki jih je uporabil na začetku kot najbolj priročen vzgojni pripomoček, so ga tudi pozneje srbele, ko se je srečal z zlom, vendar jih ni nikdar več uporabil za udarce, za kaznovanje, za izkazovanje moči in oblasti. Bile so roke v blagoslov mladim. Pripravljen je celo dati življenje za svoje fante. Vsi so bili na-mreč prepričani, da jih don Bosko neizmerno ljubi.

Trajnost njegovega delaVelikansko dvorišče in neizmerne množice, že to nakazuje razse-

žnost njegovega dela, ki gre daleč prek rodne vasice, kraja in Torina. Posebej pa to nakazuje dejstvo, da jagnjeta, fantje, ki jih je sam vzgojil iz divjih živali, postajajo pastirji (vzgojitelji in pomočniki); vse več jih je, nepregledna množica.

Don Bosko je od vsega začetka iskal te »pastirje« in mislil, da jih je našel v sodelavcih, ki so prihajali od povsod. Pa ne. Moralo se je zgoditi po napovedi iz sanj: zrasti so morali na njegovem dvorišču iz fantov, ki mu jih je tja pripeljala Božja previdnost po Marijini roki. Nakazana je bila družba, za katero obliko ni vedel in jo je dolgo iskal, ob neizmernih težavah cerkvenih in proticerkvenih ljudi. Kot sv. Frančišek Asiški v sre-dnjem veku rešuje Cerkev z nekaj bosonogimi menihi, tako sedaj don Bosko stopa na čelu svojih mladeničev, da bi pomagal Cerkvi z vzgojno dejavnostjo v nove čase. In videl je prihodnje rodove in prihodnje čase, ki so prihranjeni za tiste, ki bodo zvesti poslanstvu.

Don Bosko je bil prepričan, da je orodje v Božjih rokah, da uresni-čuje načrt, ki mu ga je zaupal Bog. Prepričan je tudi, da mu je vsakega fanta pripeljala Marija, da bi ga z metodo, ki mu je bila razodeta, napra-vil »krotko« jagnje, saj so vsi fantje Marijini sinovi.

Že kot otrok uresničuje program vzgojitelja med svojimi vrstniki. Gotovo je vzgojno delo, ki ga je opravil Janezek med svojimi vrstniki na becchijskih pašnikih toliko vredno kot njegovo poznejše delo. Kako mu pride na um, da si pridobi mlade za poslušanje nedeljske pridige, ponavljanje katekizma, za molitev, lepo govorjenje, da se namreč vadi rokohitrstva in akrobatike; tako zabava in izvablja simpatijo in občudo-vanje. Ta žilica ga dolgo ni pustila, da je lezel za glumači in rokohitrci,


202

jih opazoval in jim »kradel« trike in spretnosti, da je imel gradivo kot vabo za mlade.

Da so ga te sanje res vodile, dokazuje tudi dejstvo, da jih je do svojega polnega vzgojnega poslanstva imel še sedemkrat, skoraj enake ali v posameznih odtenkih. Nekdo je skrbno pazil, da ne bi skrenil s poti, na katero je bil poklican. Tako je bilo drugo nedeljo oktobra 1844, ko so se sanje nadaljevale. Zapisal je: »Tisto noč sem imel nove sanje, ki so kakor dodatek tistim, ki sem jih imel v Becchijih, ko sem imel devet let.« V teh sanjah so se ovce začele spreminjati v pastirje, ki so bili vse številnejši. Bila je tudi cerkev, na kateri je pisalo: »Tu je moj doma, odtod moja slava!« Rečeno mu je bilo: »Vse boš razumel, ko boš s svojimi telesnimi očmi videl, kar sedaj vidiš z očmi svojega uma.« In sklene: »Tedaj sem slabo razumel njihov pomen, ker sem malo dal na sanje, a polagoma sem razumel reči, ki so se uresničevale. Še več, pozneje, povezane z drugimi sanjami, so mi bile vodilo pri mojih odločitvah« (SPO 88 –90).

To je nekaj, kar naj upošteva tisti, kdor hoče poznati don Boskov vzgojni način in ga s pridom uporabiti. (Izbor don Boskovih sanj v: Sanjska videnja sv. Janeza Boska, Salve, Ljubljana, 2006, 192 strani.)

3.2 Spoznanje, da fantje niso slabiDon Bosko je bil posvečen v duhovnika 5. junija 1841. V Castelnuo-

vem župnik ni imel kaplana, zato ga je don Bosko pet mesecev nado-meščal: pridigal je, maševal, obiskoval bolnike, vendar v »ospredju« je bilo nekaj drugega.

»Toda moje veselje je bilo poučevati krščanski nauk otroke, zadr-ževati se z njimi in govoriti z njimi. Iz Morialda so me prišli pogosto obiskat; ko sem se vračal domov, so me zmeraj obdajali. Ko sem stopil iz župnišča, me je zmeraj spremljala gruča otrok, in kamor koli sem šel, sem bil vedno obdan od svojih malih prijateljev, ki so mi vzklikali« (SPO 76–77).

Don Bosko se je učil, kako biti duhovnik. Potem so prihajale po-nudbe z vseh koncev. Don Bosko se je pogovoril s Cafassom, kateremu je že več let zaupal vse stvari. Ta mu je rekel, naj ne sprejme nobene po-nudbe, marveč naj pride v Torino v Konvikt, kjer bo tri leta dopolnjeval znanje in se uvajal v pastoralno prakso. Tako je 3. novembra stopil v Konvikt. Tu je dobival solidno teološko izobrazbo in bil pod duhovnim vodstvom Jožefa Cafassa.


203

Začele so se plesti usodne niti za don Boskovo življenje in delo. »On me je uvedel v ječe, kjer sem se hitro naučil, kako veliki sta hu-dobija in revščina ljudi. Ko sem videl trume fantov od 12 do 18 let, vse zdrave, močne in s prebujeno nadarjenostjo, a tam nedelavne, oglo-dane od mrčesa, v pomanjkanju duhovnega in telesnega kruha, me je navdajala groza. Sramota domovine, ponižanje družine in onečašče-nje samega sebe je bilo poosebljeno v tistih nesrečnežih. A kakšno je bilo moje začudenje in presenečenje, ko sem opazil, da so mnogi odšli ven s trdnim sklepom za boljše življenje, a so bili v kratkem že spet privedeni v kraj kazni, odkoder so bili odšli pred nekaj dnevi.

V tistih okoliščinah sem spoznal, da so bili mnogi privedeni nazaj v oni kraj, ker so bili prepuščeni sami sebi. Kdo ve, sem si rekel, če bi ti fantje imeli zunaj kakega prijatelja, ki bi skrbel zanje, jih spremljal in poučeval v veri ob prazničnih dneh, kdo ve, ali se ne bi mogli dr-žati daleč od propada ali pa bi se vsaj zmanjšalo število tistih, ki bi se vračali v ječo? To misel sem povedal Cafassu in po njegovem nasvetu in njegovi razsodnosti sem začel iskati, kako bi jo udejanjil; sad pa sem prepustil Gospodovi milosti, brez katere so ničevi vsi napori« (SPO 81).

Začelo se je veliko socialno in vzgojno poslanstvo, ki je na fante močno vplivalo in praktično spremenilo potek don Boskovega življe-nja. »Praznik je bil ves posvečen sprejemanju mojih fantov; med te-dnom sem jih šel obiskat sredi njihovih del v delavnice in tovarne. To je bilo fantom v veliko tolažbo, ker so videli prijatelja, ki skrbi zanje; ugajalo je gospodarjem, ki so radi imeli v svoji stroki fante, ki jih je kdo spremljal med tednom in še ob prazničnih dneh, ki so dnevi večje nevarnosti.

Vsako soboto sem šel v ječe s polnimi torbami zdaj tobaka, zdaj sadja, zdaj hlebov kruha, vedno pa da bi vzgajal fante, ki so imeli ne-srečo, da so jih privedli tja. Hotel sem jih spremljati, jih narediti za svoje prijatelje in tako spodbujati, da bi prišli v oratorij, ko bodo imeli srečo in bodo odšli iz kraja kazni« (SPO 86).

Nekaj prvin, ki so pomembne za don Boskovo prizadevanje, kako pomagati mladim:

– bil je vedno obkrožen s fanti,– soočil se je s stanjem mladih, pustil, da so ga nagovorili,– veliko spoznanje: če bi imeli prijatelja,– mrzlično iskanje rešitve.


362

Vsebina

KNJIGI NA POT ........................................................................................................ 3

a) Preventivni sistem – vzgojni zaklad ............................................................ 5Pedagoška praksa in teorija ............................................................................ 7Staro izročilo in novo izrazje ......................................................................... 8Naslovljenci in cilji vzgojnega procesa .......................................................10Vzgojne vsebine in sredstva .........................................................................11Družinska vzgojna paradigma: ljubeznivost, religioznost, razumnost .......13Oratorijsko ozračje: dvorišče, dom, šola, župnija ....................................14Odprtost za nove izzive.................................................................................15

b) Vzgoja je stvar srca .......................................................................................17

I. del DON BOSKOV PREVENTIVNI VZGOJNI SISTEM ....................................19

1. Vedno mislim na vas Pismo iz Rima 10. maja 1884 - Pedagoška oporoka ...........................21

1.1 Skriti zaklad ....................................................................................................29Zopet sanje ......................................................................................................30Zakaj pismo? ...................................................................................................30Pismo '84 in Duhovna oporoka '84 ............................................................31Usoda don Boskovega dela ..........................................................................31Okoliščine za nastanek Pisma '84 ...............................................................32Preprostost Pisma '84 ....................................................................................33Pisal je skupaj vsem: salezijancem in fantom ............................................34Pisal je iz Rima ...............................................................................................35Sanje v dveh delih ..........................................................................................35Srce preventivnega sistema ..........................................................................35Razlaga .............................................................................................................37

1.2 Ljubezen za ljubezen .....................................................................................37Ljubim vas iz vsega srca ................................................................................37


363

Ni dovolj ljubiti ..............................................................................................38Razvrednotenje ljubezni ...............................................................................39Kaj poraja ljubezen? ......................................................................................40Ljubezen gleda s srcem .................................................................................41Je ljubiti lahko? ...............................................................................................42

1.3 Brez zaupanja ni vzgoje ................................................................................43Zaupanje za zaupanje ....................................................................................43Zaupanje proti odnosom mi – vi ................................................................44Zaupati brez namena ....................................................................................45Več humorja ...................................................................................................46Igra vlog ...........................................................................................................47Prepričanje v vrednost drugega ...................................................................48Zaupanja se je treba naučiti .........................................................................48Don Bosko – človek zaupanja .....................................................................49Zaupanje zaslužiti ..........................................................................................51

1.4 Pogled na dvorišče .........................................................................................52Umetnost vzgoje pri igri ...............................................................................52Zrelostni izpit .................................................................................................53Dve podobi igrišča.........................................................................................53Duhovnost dvorišča ......................................................................................55

1.5 Bodi vesel ........................................................................................................56Veselje – glasba duše .....................................................................................56Sreča nasmeha ................................................................................................56Don Boskov nasmeh .....................................................................................57

1.6 Asistenca: biti vsem vse ................................................................................58S fanti in za fante ............................................................................................58Sožitje generacij .............................................................................................58Drug drugemu smo potrebni ......................................................................59Brez častihlepnosti .........................................................................................60Vzgojitelj brez kazni ......................................................................................60Biti z mladimi: asistenca ...............................................................................61

1.7 Darovanje. Ukradli ste mi srce ....................................................................62Fantje so se polastili don Boska ...................................................................62Teorija žrtvovanja ..........................................................................................63Mladost je vrednota ......................................................................................63Česar se Janezek nauči ..................................................................................64Živeti za fante je lepo ....................................................................................65

1.8 Spoved. Umiti obrazi .....................................................................................66Vzgojitelji za nebesa ......................................................................................66Don Bosko spovednik ...................................................................................67Spovedovanje – vaja za umiranje ................................................................68


364

1.9 V Marijini hiši ................................................................................................70Marija si ga je izvolila ....................................................................................70Marija je prva vzgojiteljica ...........................................................................71Marija bo naredila red v svoji hiši ...............................................................73

1.10 Brez vere ni vzgoje .........................................................................................73Vzgoja za nebesa ............................................................................................73Verska praksa .................................................................................................74Moralna moč ..................................................................................................75Nauči nas moliti .............................................................................................75

1.11 Govorjenje ......................................................................................................76Govori spodobno ...........................................................................................76Godrnjanje prepovedano .............................................................................77Kritika da, opravljanje ne .............................................................................78Opominjanje ...................................................................................................79Dialog ..............................................................................................................79

1.12 Zlati časi, kam hitite .....................................................................................81Naše skušnjave ..............................................................................................81Vsak ima svojo zlato dobo ...........................................................................82

1.13 In potem? ........................................................................................................82Skrivnostni razlagalec ...................................................................................82Don Bosko še govori .....................................................................................83Napotilo za prihodnje rodove .....................................................................83

1.14 Na obrežju don Boskovega srca ..................................................................84

2. Ljubezen ne prenese sistema .....................................................................872.1 Namesto predgovora .....................................................................................872.2 Uvodne misli ..................................................................................................88

Preventivni – represivni................................................................................88Pomen vzgoje v življenju človeka, salezijanca posebej ............................89

2.3 Vzgojni sistem ................................................................................................94Ali je bil Janez Bosko pedagog ali vzgojitelj?.............................................94Vprašanje sistema pri Janezu Bosku ...........................................................96Osebnost Janeza Boska .................................................................................97Pri Janezu Bosku je vzgoja evangelizacija ..................................................98Vzgoja Janeza Boska kot umetnost .............................................................99Salezijanec je vzgojitelj ..................................................................................99Povzetek nekaterih ugotovitev .....................................................................99

2.4 Cilj vzgoje ......................................................................................................101Vzgojni cilj ....................................................................................................101Pošten državljan, dober kristjan ................................................................102Da mihi animas – svetost ...........................................................................103


365

2.5 Položaj gojenca v vzgojnem procesu ........................................................106Vzgojitelj s srcem .........................................................................................107Dejavnost vzgojitelja ...................................................................................108Motivacija za ravnanje ................................................................................110Vzgojni pogovor ..........................................................................................111Disciplina ......................................................................................................113Opominjanje .................................................................................................114Nagrada – pohvala .......................................................................................116Kazen .............................................................................................................118Odpustitev ali izključitev ............................................................................121

2.6 Nosilci vzgojnega procesa ..........................................................................122Vzgojna skupnost ........................................................................................122Ravnatelj – voditelj skupnosti ....................................................................123Salezijanec – vzgojitelj – asistent ...............................................................126

2.7 Sredstva za dosego cilja ...............................................................................132Pomen sredstev ............................................................................................132Pedagogika socialnih resničnosti ..............................................................133Pedagogika kreposti ....................................................................................140Evharistija .....................................................................................................144Marija .............................................................................................................148Spoved ...........................................................................................................151Molitev in pobožnost ..................................................................................156Krepost čistosti .............................................................................................159Sanje ...............................................................................................................166Pedagogika poslednjih resničnosti ...........................................................167Apostolat ali pedagogika pridobivanja duš .............................................172

2.8 Metode za dosego cilja ................................................................................176Don Boskov trinom: ljubezen, razum, vera ............................................176Družinsko ozračje ........................................................................................183Veselje ............................................................................................................185Salezijanski duh............................................................................................188Salezijanska duhovnost ...............................................................................189

2.9 Sklepne misli .................................................................................................190Pomen vzgoje narašča .................................................................................190Nenehno izpopolnjevanje ..........................................................................191Povsem na koncu .........................................................................................194

3 Nekateri pedagoški biseri sv. Janeza Boska ..........................................1973.1 Pedagoške sanje pri devetih letih ..............................................................197

Poklican za vzgojitelja .................................................................................197Dvorišče, polno fantov ................................................................................199Nakazano področje dela: biti vodnik fantov ...........................................199


366

Dobil je učiteljico modrosti .......................................................................200Metoda dela: dobrota in ljubezen .............................................................200Trajnost njegovega dela ..............................................................................201

3.2 Spoznanje, da fantje niso slabi ...................................................................202Bil je vedno obkrožen s fanti ......................................................................204Soočil se je s stanjem mladih, pustil, da so ga nagovorili .....................204Veliko spoznanje: če bi imeli prijatelja .....................................................204Mrzlično iskanje rešitve ..............................................................................205

3.3 Vse se je porodilo iz veroučne ure ............................................................2053.4 Generala ali pesem o zaupanju ..................................................................2083.5 Pesem veselja ................................................................................................211

4 Preglednice ..................................................................................................216

II. del PEDAGOŠKI SPISI SV. JANEZA BOSKA .......................................................237

1 O preventivnem vzgojnem sistemu .......................................................2391.1. O preventivnem sistemu pri vzgoji mladine ...........................................239

V čem obstaja preventivni sistem in zakaj ima prednost ......................239Uporaba preventivnega sistema ................................................................241Koristi preventivnega sistema ....................................................................242Beseda o kazni ..............................................................................................243

1.2 O kaznih, ki se uporabljajo v salezijanskih hišah ...................................244Kaznujte samo, če ste izčrpali vsa druga sredstva ..................................244Pri opominjanju si prizadevajte izbrati ugoden trenutek .....................246Nikoli ne dopustite vtisa, da ste kaj ukrenili v razburjenosti ...............247Ravnajte tako, da boste krivcu pustili upanje na odpuščanje ...............249Kakšne kazni je treba uporabljati in kdo naj jih uporablja ...................249

1.3 Preventivni sistem v zavodih za prevzgojo ..............................................2521.4 Pismo iz Rima 10. maja 1884 ....................................................................254

2 Osebam javnega življenja ........................................................................2552.1 Ministru Terenziu Mamianiju (pri notranjem ministrstvu) ................2552.2 Notranjemu ministru Urbanu Rattazziju glede osnovne šole..............2572.3 Pogovor z ministrom Urbanom Rattazzijem ..........................................2582.4 Prefektu mesta Torino .................................................................................2602.5 Prefektu mesta Torino .................................................................................262


367

2.6 Guvernerju torinske province glede tiskarske delavnice ......................2672.7 Izvršnemu odboru narodne razstave .......................................................267

3 Mladim ........................................................................................................2703.1 Preskrbljeni mladenič .................................................................................270

Kaj potrebuje mladenič, da bi postal kreposten .....................................271Česa se mora mladenič še posebej ogibati ..............................................276Sredstva za stanovitnost ..............................................................................279

3.2 Pisma posameznikom .................................................................................284Moj dragi Homsi! ........................................................................................284Moj dragi Scavini! ........................................................................................285Dragi Giudizio! ............................................................................................285Predragi moj Cinzano in predragi vsi tvoji dijaki! .................................285Predragi gospod Lazzero in dragi moji rokodelci!.................................286

3.3 Pisma skupinam mladih .............................................................................287Moji mladi in predragi sinovi! (fantom v oratoriju) ..............................287Mojim dragim sinovom v malem semenišču

sv. Karla v Mirabellu ...........................................................................288Mojim dragim sinovom, ravnatelju, asistentom, prefektu,

katehetu, gojencem in drugim v zavodu v Lanzu. .........................290Moji dragi sinovi! .........................................................................................292Mojim dragim otrokom v Mirabellu!.......................................................293Moji dragi prijatelji: ravnatelj, učitelji, profesorji in gojenci! ...............294

4. Vzgojiteljem in salezijancem ...................................................................2954.1 Zaupni spomini ravnateljem......................................................................295

Z učitelji .........................................................................................................295Z asistenti in odgovornimi za spalnice ....................................................296S pomočniki in služabniki ..........................................................................297S fanti – gojenci ............................................................................................297Z zunanjimi ljudmi ......................................................................................298S člani Družbe ..............................................................................................299Pri ukazovanju .............................................................................................299

4.2 Iz Konstitucij sv. Janeza Boska ...................................................................3004.3 Iz duhovne oporoke sv. Janeza Boska .......................................................3024.4 Pedagoška pisma sobratom ........................................................................303

Moj dragi msgr. Cagliero!...........................................................................303Dragi in vedno ljubljeni g. Costamagna! .................................................304

5 Iz okrožnic iz pravilnikov ........................................................................3075.1 Okrožnica za »Prijatelja mladine« ............................................................307


368

5.2 O širjenju dobrih knjig ...............................................................................3085.3 Okrožnica za »Katoliško berivo« in za »Knjižno zbirko

italijanski klasiki« ........................................................................................3125.4 Iz Pravilnika za hiše družbe sv. Frančiška Saleškega .............................3135.5 Iz Pravilnika za oratorij ...............................................................................3145.6 Iz Pravilnika družbice sv. Alojzija ...............................................................3155.7 Pravilnik družbice Marijinega Brezmadežnega spočetja ......................316

6 Pedagoške misli sv. Janeza Boska ...........................................................320Asistenca .......................................................................................................320Don Bosko ....................................................................................................321Cerkev, papež ...............................................................................................324Delo, delovati, delavnost .............................................................................324Kazen, kaznovanje .......................................................................................326Ljubezen, dobrota ........................................................................................327Mladi, mladina .............................................................................................329Odrešenje, zveličanje, svetost.....................................................................331Oratorij ..........................................................................................................332Poklici ............................................................................................................332Preventivni sistem .......................................................................................333Salezijanec, vzgojitelj, predstojnik, ravnatelj ...........................................334Vera, zakramenti, verouk ...........................................................................340Veselje, radost, razigranost .........................................................................343Vzgoja ............................................................................................................344Zaupanje ........................................................................................................347

SKLEPNE MISLI ....................................................................................................349a) Dogodki iz življenja sv. Janeza Boska .......................................................350b) Besedila (viri in literatura) ........................................................................356 Don Boskovi spisi ........................................................................................357 Življenjepisi o don Bosku ...........................................................................357 Pedagoški spisi o don Boskovem preventivnem sistemu......................358


a) preventivni sistem – vzgojni zaklad · 2018-07-23 · kot stari pogani, da postanemo ljudje...

Documents