akrilamid v ~ivilih v sloveniji - spm · odkritje pojavljanja akrilamida v živilih –april 2002...
TRANSCRIPT
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 11
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 MariborZavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 MariborTel.:02/45 00 137, E Tel.:02/45 00 137, E –– pošta: pošta: [email protected]@zzv--mb.simb.si
AKRILAMID V ŽIVILIH V AKRILAMID V ŽIVILIH V SLOVENIJISLOVENIJI
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Vesna Hrženjak, dr. med., spec. javnega zdravjaVesna Hrženjak, dr. med., spec. javnega zdravja
Mentor: Prim. mag. Karl Turk, dr. med., spec. epidemiologijeMentor: Prim. mag. Karl Turk, dr. med., spec. epidemiologije
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 22
C3H5NO, CAS 79-06-1
O
CH2 CCH NH2
industrijska kemikalija
AKRILAMID pojavljanje v živilih
procesni kontaminant
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 33
AKRILAMID – TOKSIČNI UČINKI
IARC: 2A(probablycarcinogenic to humans)
Muta. Cat. 2; R46Lahko povzroči dednegenetske okvare.
Repr. Cat. 3; R62Možna nevarnost oslabitveplodnosti.
Carc. Cat. 2; R45Lahko povzročiraka.
T; R25-48/23/24/25Strupen: nevarnost hudih okvar zdravja pridolgotrajnejši izpostavljenosti preko vdihavanja,v stiku s kožo in pri zaužitju.
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 44
AKRILAMID – PODATKI IN OCENA TVEGANJAPODATKI OCENA TVEGANJA
Odkritje pojavljanja akrilamidav živilih – april 2002 (Švedska)
Analize živil 248 podatkov JECFA – junij 2002
Potencialno tveganje
Potreba po več podatkihPodatkovna zbirka za zbiranje podatkov o vsebnosti akrilamidav živilih (2003)
6.752 podatkov JECFA – februar 2005
Potrditev ocene iz leta 2002
Potreba po več podatkih
EFSA – april 2005
Potrditev ocene in potrebe po več podatkih
Priporočilo Komisije Evropskih skupnosti o spremljanju ravni akrilamida v živilih (2007/331/ES)
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 55
120 (200)4040 (41)40 (119)Skupno število vzorcev
12 (28)444 (20)Drugi izdelki1010
12 (13)4444 (5)Predelana živila za dojenčke na osnovi žit99
12 (13)444 (5)Živila za dojenčke v kozarcih88
12 (13)444 (5)Pražena kava77
12 (25)44 (8)4 (13)Piškoti, vključno s piškoti za dojenčke66
12 (15)44 (1)4 (10)Žitni kosmiči za zajtrk55
12 (28)444 (20)Kruh44
12 (19)444 (11)Predhodno toplotno obdelani ocvrti krompirček/izdelki iz krompirja za pripravo doma
33
12 (18)444 (10)Krompirjev čips22
12 (28)444 (20)Ocvrt krompirček, ki se prodaja pripravljen za zaužitje11
200920092008200820072007
Predvideno Predvideno (dejansko) (dejansko) skupno skupno število število vzorcevvzorcev
Predvideno (dejansko) Predvideno (dejansko) število vzorcevštevilo vzorcev
Skupina živilSkupina živilKoda Koda skupine skupine živilživil
SLOVENIJA – VZORČENJE 2007 – 2009
Skupno število analiziranih vzorcev živil po posame znih skupinah živil v letih 2007 do 2009
19
15
25
18
2828 28
13 13 13
0
5
10
15
20
25
30
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Skupine analiziranih živil (po kodah)
Šte
vilo
vzo
rcev
(n=
200)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
02468
10
1214
1618
20
Število vzorcev (n=200)
Skupine analiziranih živil (po kodah)
Število analiziranih vzorcev živil po posameznih sk upinah živil in po posameznih letih
2009 2008 2007
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 66
SLOVENIJA – ANALIZA VZORCEV 2007 – 2009 � V skladu z navodili v Priporočilu, po katerih se za zagotovitev primerljivosti rezultatov
analize živil na vsebnost akrilamida morajo uporabiti metode, ki dosegajo mejo določljivosti 30 µg/kg za kruh in živila za dojenčke ter 50 µg/kg za izdelke iz krompirja, druge izdelke iz žitnih kosmičev, kavo in druge izdelke, je bila za analizo vsebnosti akrilamida v vzorcih živil uporabljena metoda LC/MS/MS z mejo določljivosti 30 µg/kg za vse kategorije živil. Pri tej metodi se akrilamid iz vzorcev ekstrahira z vodo, nakar se ekstrakti očistijo z uporabo SPE kolon. Akrilamid v ekstraktu se identificira in kvantificira z uporabo tekočinskega kromatografa visoke ločljivosti ter tandemskim masnim spektrometrom.
� Vzorci živil so bili analizirani pred potekom roka uporabe v skladu z zahtevami Priporočila.
� Obdelava rezultatov je bila opravljena z računalniškim programom SPSS (StatisticalPackage for Social Sciences) for Windows 13.0.13.0.
�� Pri statistični analizi podatkov so bile za ne Pri statistični analizi podatkov so bile za ne –– kvantificiranekvantificirane numerične spremenljivke numerične spremenljivke (vrednost spremenljivke enaka < LOQ) upoštevane vrednosti enake (vrednost spremenljivke enaka < LOQ) upoštevane vrednosti enake LOQ/2.LOQ/2.
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 77
SLOVENIJA – REZULTATI 2007 – 2009 Frekvenčna porazdelitev rezultatov analiz vseh vzorcev živil analiziranih na vsebnost akrilamida v letih 2007 do 2009 v koncentracijske razrede
510317356> 1000
24315211701 – 1000
350000415401 – 700
316137151773339101 – 400
20401562410202431 – 100
3980421747193744< 30 (LOQ)
%%ŠŠtevilotevilo%%ŠŠtevilotevilo%%ŠŠtevilotevilo%%ŠŠtevilotevilo
2007 2007 –– 2009 2009 200920092008200820072007
LetoLeto
Koncentracijski Koncentracijski razredi (razredi (µµg/kg)g/kg)
Število analiziranih vzorcev živil po združenih konc entracijskih razredih v letih 2007 do 2009
80
40
1045
61
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
< 30
(LOQ
)
31 -
100
101
- 400
401
- 700
701
- 100
0
> 10
00
Koncentracijski razredi (µg/kg)
Šte
vilo
vzo
rcev
(n=
200)
Delež analiziranih vzorcev živil po združenih koncentracijskih razredih v letih 2007 do 2009
39
20
31
3 2 5
0
10
2030
40
50
60
70
80
90
100
< 30
(LOQ
)
31 -
100
101
- 400
401
- 700
701
- 100
0
> 10
00
Koncentracijski razredi (µg/kg)
Del
ež v
zorc
ev (
%)
Delež analiziranih vzorcev živil po združenih koncentracijskih razredih
0102030405060708090
100
< 30
(LOQ
)
31 -
100
101
- 400
401
- 700
701
- 100
0
> 10
00
Koncentracijski razredi (µg/kg)
Del
ež v
zorc
ev (
%)
2007 - 2009 2007 2008 2009
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 88
SLOVENIJA – REZULTATI 2007 – 2009
101,68
85
27,69
82,69
186,40
118,4
24,36
124,95
922,22
202,54
AritmetičnaAritmetičnasredina sredina (µg/kg)
1010
99
88
77
66
55
44
33
22
11
KodaKoda
3000001111527Drugi izdelki
24000044513Predelana živila za dojenčke na osnovi žit
75000031013Živila za dojenčke v kozarcih
20000052413Pražena kava
1300110118425Piškoti, vključno s piškoti za dojenčke
59000223815Žitni kosmiči za zajtrk
120000132428Kruh
35000092819Predhodno toplotno obdelani ocvrti krompirček/izdelki iz krompirja za pripravo doma
210082240218Krompirjev čips
12001111411028Ocvrt krompirček, ki se prodaja pripravljen za zaužitje
> 1000> 1000701701--10001000
401401--700700
101101--400400
3131--100100
< 30< 30
MaxMax. . (µg/kg)
Koncentracijski razredi Koncentracijski razredi (µg/kg)ŠŠtevilo tevilo vzorcevvzorcev
Skupina živilSkupina živil
Delež analiziranih vzorcev živil po skupinah in po koncentracijskih razredih
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
< 30 (LOQ)
31 - 100
101 - 400
401 - 700
701 - 1000
> 1000
Kon
cent
raci
jski
raz
redi
(µg
/kg)
Delež vzorcev (%)
Drugi izdelki
Predelana živila za dojenčke naosnovi žit
Živila za dojenčke v kozarcih
Pražena kava
Piškoti, vključno s piškoti zadojenčke
Žitni kosmiči za zajtrk
Kruh
Predhodno toplotno obdelanikrompir za pripravo doma
Krompirjev čips
Ocvrt krompirček
Delež analiziranih vzorcev živil po skupinah in po koncentracijskih razredih
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
< 30 (LOQ)
31 - 100
101 - 400
401 - 700
701 - 1000
> 1000
Kon
cent
raci
jski
raz
redi
(µg
/kg)
Delež vzorcev (%)
Drugi izdelki
Predelana živila za dojenčke naosnovi žit
Živila za dojenčke v kozarcih
Pražena kava
Piškoti, vključno s piškoti zadojenčke
Žitni kosmiči za zajtrk
Kruh
Predhodno toplotno obdelanikrompir za pripravo doma
Krompirjev čips
Ocvrt krompirček
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 99
REZULTATI – POVZETEK
0
1000
Vseb
nost
akr
ilam
ida
(µg/
kg)
����
����
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1010
OCENA IZPOSTAVLJENOSTI
0,16 – 0,9211,56 – 64,32Skupaj Skupaj
2,12 – 4,9182,6959,42**59,42**18,90*18,90*Pražena kava7
1,16 – 5,99186,4032,1432,146,26,2Piškoti6
0,11 – 6,43118,4054,2954,297,47,4Žitarice za zajtrk5
2,48 – 4,34 24,36178178102102Kruh 4
0,62 – 5,37124,95434355Predhodno toplotno obdelan krompir za pripravo doma
3
2,67 – 26,35922,2228,5728,572,92,9Krompirjev čips2
2,4 – 10,93 202,5454541212Ocvrt krompirček1
µµg/kg/dang/kg/dan##µµg/dang/danSrednja Srednja vrednostvrednost
90 (95) 90 (95) percentilpercentil
Srednja Srednja vrednost vrednost
Ocenjena izpostavljenostOcenjena izpostavljenostIzmerjena Izmerjena vsebnost vsebnost AA v SLOAA v SLO
Količina zaužitega živila Količina zaužitega živila (g/dan)(g/dan)
Skupina živilSkupina živilKodaKoda
# upoštevana telesne teža 70,1 kg za odraslega človeka* upoštevana poraba 6 g mlete kave za pripravo 120 ml napitka** upoštevana poraba 7 g mlete kave za pripravo 125 ml napitka
Delež posameznih skupin živil pri približno ocenjen i dnevni izpostavljenosti povpre čnega porabnika teh živil v Sloveniji
21%
24%
5%21%
1%
10%
18%
Ocvrt krompirček
Krompirjev čips
Predhodno toplotno obdelani krompir za pripravo doma
Kruh
Žitni kosmiči za zajtrk
Piškoti, vključno s piškoti za dojenčke
Pražena kava
Delež posameznih skupin živil pri približno ocenjen i dnevni izpostavljenosti velikega porabnika teh živil v Slo veniji
17%
41%8%
7%
10%
9%8%
Ocvrt krompirček
Krompirjev čips
Predhodno toplotno obdelani krompir za pripravo doma
Kruh
Žitni kosmiči za zajtrk
Piškoti, vključno s piškoti za dojenčke
Pražena kava
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1111
OCENA TVEGANJA Ne – genotoksični in ne – kancerogeni škodljivi učinki
NEUROTOKSIČNOST
NOAEL = 0,2 mg/kg/dan
MOS
VARNA MEJA VNOSAPRAŽNI UČINEK
= NOAEL / ocenjena izpostavljenost = 1250 (povprečni porabnik živil)
= 217 (veliki porabnik živil)
zanemarljivo tveganje
��
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1212
OCENA TVEGANJA Genotoksičnost in kancerogenost
BENIGNI IN MALIGNI TUMORJI RAZLIČNIH ORGANOV
PRAŽNI UČINEK� VARNA MEJA VNOSA�
1,2 x 101,2 x 10--330,21 x 100,21 x 10--331,3 x 101,3 x 10--33 ((DybingDybing, , 2003)2003)
9,2 x 109,2 x 10--331,6 x 101,6 x 10--3310 x 1010 x 10--33 ((GranathGranath etetalal, 1999), 1999)
0,64 x 100,64 x 10--330,11 x 100,11 x 10--330,7 x 100,7 x 10--33 (WHO)(WHO)
4,14 x 104,14 x 10--330,72 x 100,72 x 10--330,920,920,160,164,5 x 104,5 x 10--33 (U.S. EPA)(U.S. EPA)
Veliki porabnik Veliki porabnik živilživil
Povprečni Povprečni porabnik živilporabnik živil
Veliki porabnik Veliki porabnik živilživil
Povprečni Povprečni porabnik živilporabnik živil
Ocenjeno tveganje za pojav Ocenjeno tveganje za pojav karcinoma tekom celotnega karcinoma tekom celotnega življenjskega obdobjaživljenjskega obdobja
Ocenjena izpostavljenost Ocenjena izpostavljenost ((µµg/kg/dan)g/kg/dan)
Nevarnost za pojav Nevarnost za pojav karcinoma tekom karcinoma tekom celotnega celotnega življenjskega življenjskega obdobja pri obdobja pri vsakodnevnem vsakodnevnem uživanju 1 uživanju 1 µµg/kg g/kg akrilamidaakrilamida
3 x 103 x 10--33 (ionizirajoče sevanje)(ionizirajoče sevanje)
0,001 x 100,001 x 10--33 ((aflatoksiniaflatoksini in in večina kancerogenih substanc v večina kancerogenih substanc v živilih)živilih)
0,11 - 9,2 x 10-3
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1313
UKREPI
http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/acrylamide_en.htm
Ukrepi v proizvodnji
Mejne vrednosti����
����Nemški minimizacijskikoncepthttp://www.bvl.bund.de
PriporočiloKomisije – Draft
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1414
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1515
KAJ JE AKRILAMID?
Akrilamid je procesni kontaminant živil, kar pomeni, da nastaja v procesu predelave alipriprave živil.
Nastaja predvsem pri cvrtju, pečenju in praženju živil, ki vsebujejo veliko ogljikovihhidratov in malo beljakovin, medtem ko v kuhanih ali surovih živilih akrilamida ne najdemo.
V KATERIH ŽIVILIH NAJDEMO AKRILAMID?
Živila, ki glede na podatke številnih raziskavvsebujejo največ akrilamida, so izdelki iz krompirja, zlasti krompirjev čips in ocvrt krompirček, ter izdelki iz žitaric, zlasti piškotiin žitarice za zajtrk.
Najdemo ga tudi v kruhu, v nadomestkih kruha, kot so prepečenec in razni kruhki,v prigrizkih, kot so grisini, krekerji, in v praženi kavi….
KATERA ŽIVILA NAJVE Č PRISPEVAJO K IZPOSTAVLJENOSTI
AKRILAMIDU?
Pri povprečnem porabniku živil k izpostavljenostinajveč prispevajo živila iz krompirja, zlasti krompirjev čips in ocvrt krompirček, ki jim sledita kruh in pražena kava.
Pri velikem porabniku živil pomembendelež k izpostavljenosti prispevajo tudi žitariceza zajtrk in piškoti.
ZAKAJ JE AKRILAMIDŠKODLJIV?
Uživanje akrilamida ima lahko škodljive učinke na živčni sistem, lahko povzroči oslabitev plodnosti in dedne genetske okvare.
Akrilamid spada tudi med verjetno kancerogenesubstance.
KAKO LAHKO SAMI ZMANJŠAMO
IZPOSTAVLJENOST AKRILAMIDU?
Pri izpostavljenosti akrilamidu v živilih imapomembno vlogo priprava živil v domačemgospodinjstvu.
Akrilamid nastaja predvsem pri cvrtju, praženju in pečenju živil, ki vsebujejo ustrezne prekurzorje za nastanek akrilamida – to so asparaginska kislina in reducirajoči sladkorji.
Tvorba akrilamida se povečuje z višanjemtemperature (praviloma nastaja le pri temperaturi nad 120°C) in daljšanjem časa priprave živila, ko se zmanjšuje tudi vlažnost živil na njihovi površini. Največ akrilamida nastaja na površini živila.
Splošna navodila za zmanjšanje izpostavljenosti akrilamidu v živilih:
Upoštevajte načela uravnotežene prehrane. Jedilnik naj bo čim bolj raznolik, zlasti z veliko surovega sadja in zelenjave. Ocvrta hrana naj bo na jedilniku le izjemoma. Tudi industrijsko pripravljeniprigrizki (krompirjev čips, kruhki, grisini,krekerji) naj bodo na jedilniku le izjemoma.
Pri pripravi hrane dajte prednost kuhanju in dušenju živil pri temperaturi pod 120°C.
Kadar živilo pečete, dodajajte zadostne količine vode ali živilo pokrijte, da se peče v lastnem soku.
����
����
����
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1616
Navodila za zmanjšanje izpostavljenosti akrilamidu v najbolj problemati čnih skupinah živil:
� Živila iz krompirja:
Uživajte kuhan ali v mikrovalovni pečici pripravljen krompir, ki vsebuje manj akrilamida kot ocvrt, pražen ali pečen krompir.
Pri nakupu krompirja za potrebe cvrtja, praženja ali peke bodite pozorni nanavedbe na označbi krompirja. Običajno je na označbi navedeno, ali je krompir primeren za cvrtje, praženje oziromapeko. Povprašajte tudi prodajalca.
Ne skladiščite krompirja v hladilniku. Idealen način skladiščenja krompirja jev temnem prostoru s temperaturo 8°C ali nekoliko višjo.
Pred pečenjem ali cvrtjem narežite krompirna debelejše kose oziroma rezine, saj v tem primeru nastane manj akrilamida.
Pred pečenjem ali cvrtjem narezan krompir namakajte v vodi. Pred nadaljnjo pripravokrompir dobro obrišite.
Tudi blanširanje krompirja (nekaj minutnokuhanje v vreli vodi) pred peko ali cvrtjem zmanjša nastanek akrilamida.
Temperatura cvrtja krompirja naj ne bo višja kot 175°C.
Temperatura pečenja krompirja v pečici naj ne bo višja kot 200°C oziroma 190°Cpri ventilatorski pečici.
Pri predhodno toplotno obdelanem in zamrznjenem krompirju, ki je namenjen pripravi v gospodinjstvu, upoštevajte navodila na embalaži.
Ocvrt ali pečen krompir naj bo zlato rumene in ne rjave barve.
� Kruh in pekovski izdelki:
Zaradi dokazane koristi uživanja polnozrnatih izdelkov in s tem tudi kruha, izbirajte predvsem med polnozrnatimi vrstami kruha, vendar se izogibajte preveč zapečeni skorji.
Pri uporabi aparatov za peko kruha nastaviteprogram za svetlo barvo skorje.
Kruh ali toast popecite le do svetlo rjave barve. Preveč pečene dele, ki so temno rjave ali celo črne barve, odrežite.
� Pražena kava:
Akrilamid nastaja med praženjem kave in sama priprava kave v gospodinjstvu ali restavraciji na nastanek akrilamida ne vpliva.Strokovnjaki zaenkrat še niso odkrili načinov,kako bi potrošniki lahko sami znižali vsebnost akrilamida v kavi.
Priporočamo, da kupujete temnejše vrste pražene kave, saj se vsebnost akrilamida v praženi kavi s časom praženja zmanjšuje.
Pri uživanju kave upoštevajte priporočila opriporočeni količini dnevno zaužitih skodelic kave.Več informacij:www.who.int; www.euro.who.int; www.foodrisk.org; www.ciaa.be; www.acrylamidefacts; www.ec.europa.eu.
����
����
����
����
����
����
����
����
����
����
����
����
����
����
����
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1717
UKREPI
Vsebnost akrilamida v analiziranih vzorcih živil (n =13) skupine 9 (predelana živila za dojen čke na osnovi žit)
0
50
100
150
200
250
300
07/2
2864
07/2
2865
07/2
2866
07/2
2867
07/2
2868
08/2
8039
08/2
8040
08/2
8041
08/2
8042
09/3
1481
09/3
1483
09/3
1480
09/3
1482
Oznaka vzorca (leto/št. vzorca)
Akr
ilam
id (
µg/k
g)
http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/acrylamide_en.htm
Ukrepi v proizvodnji
Mejne vrednosti
����
����Nemški minimizacijskikoncepthttp://www.bvl.bund.de
http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/acryl_guidance.pdf
Portorož, 03. december 2010Portorož, 03. december 2010 1818
Zahvaljujem se sodelavcem Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in Zdravstvenegainšpektorata Republike Slovenije za pomoč pri pridobivanju podatkov.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
http://www.zzv-mb.si