10 kvadrati/538/ponedeljek, 15. septembra 2014

Pri ogrevalnih sistemih s kotli na lesno biomaso je še posebno pomembno, da izberemo ustrezen hranilnik toplote. Da bo ogrevalni sistem na biomaso kakovosten in bo zadovoljil naše potrebe, pa ga je treba načrtovati.

Lesna biomasa je eden izmed obnovljivih virov energije. "Obnovljivost vira, domačnost, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dvi-

gujejo pomen lesa kot vira energi-je. Za učinkovito rabo lesa v ener-getske namene pa je potrebno tudi znanje o zgradbi in lastnostih lesa," pravijo na Zavodu za gozdo-

ve Slovenije. Tudi pri Ekoskladu je trenutno aktualni javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov, v okviru katerega kreditirajo vgradnjo učinkovitih

kurilnih naprav na lesno biomaso, polena, pelete ali sekance. Lesna biomasa je postala pomemben vir ogrevanja v naših domovih, trendi kažejo, da se bo ta delež v

Aktualni ogrevalni sistemi na lesno biomaso

Sponzor rubrike:

11kvadrati/538/ponedeljek, 15. septembra 2014

FO­TO

:­MIC

HA

EL­N

EUH

AU

SS

LEVO SPODAJ Sekanci so eden od energentov za ogrevanje s kotlom na lesno biomaso. SPODAJ Po letošnjem žledolomu so mnogi v Sloveniji pričakovali velik porast zanimanja za lesno biomaso, a se to ni zgodilo.

ZADETI ŽEBLJICO NA GLAVICO

prihodnje­še­povečeval.­Les­je­bil­že­pred­leti­pomemben­vir­ener-gije,­predvsem­v­stanovanjih­na­ruralnih­območjih.­Čeprav­so­po­letošnjem­žledolomu­pričakovali­velik­porast­zanimanja­za­lesno­biomaso,­Mitja Hertiš­iz­podjetja­Seltron­ugotavlja,­da­ta­naravna­katastrofa­ni­imela­večjega­vpli-va­na­povečanje­zanimanja­za­ogrevanje­z­lesno­biomaso,­tudi­

cene­lesne­biomase­se­zaradi­tega­niso­znižale.­Razmeroma­veliko­rast­naložb­v­ogrevalne­sisteme­za­lesno­biomaso­so­zaznali­med­letoma­2009­in­2012,­letos­se­je­ta­trend­umiril.­V­osnovi­kotle­na­lesno­biomaso­delimo­na­kotle­z­ročnim­polnjenjem­kuriva,­kamor­uvrščamo­kotle­na­polena­ali­bri-kete,­in­na­kotle­z­avtomatskim­polnjenjem­goriva,­kot­so­kotli­na­pelete­in­sekance.­S­Hertiševo­pomočjo­smo­pregledali,­kako­deluje­sistem­in­na­kaj­naj­bomo­še­posebno­pozorni.­

KAJ IZBRATIKo­izbiramo­kotel­na­lesno­bio-maso,­se­najprej­odločimo­za­energent.­Na­našo­odločitev­bo­vplivala­dostopnost­do­energen-ta,­upoštevajmo­tudi­delo­in­čas,­ki­smo­ga­pripravljeni­porabiti­za­obratovanje­kotla.­"Pri­večjih­porabnikih,­to­je­nad­50­kW,­pridejo­v­poštev­tudi­kotli­na­sekance.­Pri­teh­kotlih­je­naložba­

DIMENZIONIRANJE ZALOGOVNIKA TOPLOTE

PO MERI

Pravilno­dimenzioniranje­zalogovnika­toplote­je­zelo­pomembno­pri­uplinjevalnih­kotlih,­pojasni­Mitja­Hertiš.­Poznamo­več­metod­za­določitev­velikosti­zalogovnika.­Zelo­pogosto­določimo­velikost­zalogovnika­glede­na­nazivno­moč­kotla.­Po­zahtevah­okoljskega­ministrstva­oziroma­Ekosklada­moramo­imeti­za­vsak­kW­moči­kotla­vsaj­55­l­volumna­zalogovnika­toplote.

Primer­izračuna­velikosti­zalogovnika­za­kotel­nazivne­moči­25­kW:

25­kW­(nazivna­moč­kotla)­x­55­l­­=­1375­l­­-­­minimalen­volumen­zalogovnika

Novejša­metoda­za­določitev­velikosti­zalogovnika­izhaja­iz­­velikosti­nalagalnega­prostora­za­polena.­Volumen­hranilnika­­je­določen­kot­dvanajstkratnik­volumna­nalagalnega­prostora­­za­polena.­Primer­izračuna­velikosti­zalogovnika­za­kotel­glede­­na­volumen­nalagalnega­prostora,­ki­znaša­120­l.

120­l­(volumen­nalagalnega­prostora)­x­12­l­­=­1440­l­­-­minimalen­volumen­zalogovnika­

FO­TO

:­RIC

H­P

RESS

12 kvadrati/538/ponedeljek, 15. septembra 2014

v naprave največja, končna cena pridobljene energije pa najmanj-ša." Če pa se odločimo za kotel na polena, priporoča kotel na pirolizo, ki izpolnjuje tudi zah-teve Ekosklada glede izkoristka izgorevanja in emisij dimnih plinov in praha oziroma trdnih delcev.

"Kadar pa želimo bolj udobno ogrevanje, ki je primerljivo z oljem ali plinom, se odločimo za peletni kotel. Izbira kotlov je dokaj razno-lika, prav tako cenovni razpon." Višja cena se praviloma upravičuje s tem, da je kotel bolj izpopolnjen in ima dodano opremo, kot je samodejno čiščenje kotla, samo-dejno čiščenje gorilne posode, odstranjevanje pepela, lambda sonda, avtomatski dovod peletov do kotla ... Pri izbiri kotla ima po Hertiševih besedah pomembno vlogo tudi kakovost dodatnih sto-ritev dobavitelja ali proizvajalca, to so svetovanje, strokovna pod-pora in servis.

KOTLI Z ROČNIM NALAGANJEM KURIVAOd nekdaj poznamo klasične ali trajnožarne kotle na polena, te pa v zadnjih letih vse bolj izpo-drivajo sodobni kotli z nadzoro-vanim gorenjem, tako imenovani pirolizni kotli. Kot pravi Hertiš, je ogrevanje s kotli na kosovni les med cenejšimi načini ogre-vanja. "Pri sodobnih piroloiznih kotlih dosegamo tudi zelo dober izkoristek delovanja kotla, več kot 90 odstotkov, in nizke emi-sije škodljivih snovi v ozračje.

Osnovna pomanjkljivost teh kotlov so obvezno ročno polnje-nje in kurjenje ter čiščenje kotla." Ker tudi pri sodobnih piroliznih kotlih ne moremo uravnavati moči obratovanja v celotnem razponu moči, je po njegovih besedah uporaba hranilnika toplote obvezna. Hranilnik toplo-te omogoča, da lahko prostore ogrevamo ravno toliko, kot je potrebno, da dosegamo želeno sobno temperaturo, pri tem pa regulacija skrbi, da se presežna toplota iz kotla shranjuje v hra-nilniku toplote. "To pa porabimo za ogrevanje prostorov in sani-tarne vode kasneje, ko je kotel že davno pogorel. Na ta način se udobje ogrevanja in varčevanje energije bistveno izboljšata glede na ogrevalni sistem brez hranilni-ka toplote."

KOTLI Z AVTOMATSKIM DOVAJANJEM GORIVAV to kategorijo spadajo kotli na sekance in pelete. Najpogosteje se danes uporabljajo kotli na pelete, ki so v zadnjih letih razvoj-no zelo napredovali. Bistvena prednost je, da prisotnost uporabnika pri delovanju kotla ni potrebna oziroma je potreb-na samo občasno. "Glede na stopnjo avtomatizacije kotla je potrebno bolj ali manj pogosto odstranjevanje pepela, čiščenje kotla in polnjenje posode za pelete. Pogostost teh opravil je

dnevna, tedenska, mesečna ali celo samo sezonska pri najsodob-nejših in tehnično najbolj izpopol-njenih kotlih. Za varčno in udob-no delovanje ogrevanja z lesno biomaso je izjemno pomembno, da je kotel pravilno vgrajen in da je delovanje kotla in ogrevalnega sistema usklajeno."

POZORNOST HRANILNIKU TOPLOTEIzbira ustreznega hranilnika toplo-te je pri ogrevalnih sistemih s kotli na lesno biomaso še posebno pomembna. Tak hranilnik namreč omogoča kakovostno in varčno delovanje kotla ter komfortno in varčno ogrevanje prostorov. "Za uravnavanje polnjenje hranilnika in varovanje minimalne dovoljene temperature povratnega voda v kotel je treba vgraditi mešalni ventil, črpalko in regulator povra-tnega voda. Za ogrevanje prosto-rov pa uporabimo klasične mešal-ne ogrevalne kroge z vremensko vodeno regulacijo sobne tempe-rature." Na hranilnik toplote ne priključujmo direktnih ogrevalnih krogov, saj ti izničijo razslojevanje vode v hranilniku in zmanjšajo čas, ko lahko shranjeno toploto v hranilniku učinkovito porabljamo za ogrevanje prostorov ali sanitar-ne vode.

NAČRTOVANJE HIDRAVLIČNEGA SISTEMAKadar imamo ogrevalni sistem

z vgrajenim hranilnikom toplo-te in mešalnimi ogrevalnimi krogi, je nastavitev regulacije povsem enaka kot pri klasičnem ogrevalnem sistemu s kotli na olje ali plin. Sodobne peletne kotle lahko v nekaterih primerih vgradimo tudi brez hranilnika toplote. "V tem primeru je regu-lacija tovarniško nastavljena in prilagojena na tak način delo-vanja. Nikakor pa se ne pripo-roča izgradnja novih ogrevalnih sistemov s kotli na polena in brez hranilnika toplote," opo-zori Hertiš. Pravi še, da je med ogrevalnimi sistemi precej takih, kjer hranilnik ni vgrajen. "Da bi tudi v teh primerih omogočili čim bolj kakovostno in varčno obratovanje ogrevalnega siste-ma, so na voljo regulatorji, ki omogočajo delovanje kotla in ogrevalnega sistema brez hra-nilnika toplote. V tem primeru regulator spremlja tudi delovno temperaturo kotla, in če kotel presega dovoljeno delovno temperaturo, odvede presežek energije v prostore, čeprav je že bila dosežena želena sobna temperatura."

PREDVIDENI STROŠKI IN EKONOMIČNOST NALOŽBEZa določitev stroškov naložbe Hertiš za lažjo primerjavo izbere kotel z močjo 25 kW. Naložba v klasičen kotel na polena v kompletu s hranilnikom toplote

ZADETI ŽEBLJICO NA GLAVICO

DESNO Sodobne peletne kotle lahko v nekaterih primerih vgradimo tudi brez hranilnika toplote. S peleti se grejemo za polovico ceneje kot s kurilnim oljem.

FO TO

: PRO

PELL

ETS.

AT

13kvadrati/538/ponedeljek, 15. septembra 2014

ZADETI ŽEBLJICO NA GLAVICO

je okoli 2500 evrov. Pri vgradnji sodobnega uplinjevalnega kotla bo naložba znašala od 3300 pa vse do 7000 evrov.

Naložba v kotel z avtomatskim dovajanjem kuriva je nekoliko

višja. Cene za peletni kotel moči 25 kW in s hranilnikom toplote so med 4000 in 10.000 evri, medtem ko so kotli na sekance še nekoliko dražji, stanejo med 6000 in 15.000 evri. Pri večjih kotlovnicah, to je 100 kW in več,

postane konkurenčna naložba v kotle na sekance. Ekonomičnost in čas vračanja naložbe pri kotlih moči do 50 kW sta precej odvisna od pripravljenosti uporabnika glede vložka lastnega časa in dela, ki je potrebno za obratovanje

kotlov na lesno biomaso. Če je uporabnik pripravljen vložiti več lastnega dela, Hertiš pravi, da je najbolj ekonomična naložba v uplinjevalni kotel na polena. Če pa uporabnik ni pripravljen vložiti dosti lastnega časa in zahteva več udobja, svetuje naložbo v kotel na pelete.

METKA PIRC