alen š 2.b biologijadijak.gess.si/alen.first/zapiski 2.letnik/biologija.pdf · gimnazija in...

Gimnazija in ekonomska srednja šola TrbovljeAlen Firšt 2.b

1

Biologija

Raznolikost živih bitij

1. Virusi – na meji živega2. Prokarionti – bakterije (ni jedra)3. Evkarionti (jedro):

a) Glive – celična membrana, celična stena (iz hitina), heterotrofi- Sluzavke- Prave- Lišaji – skupnost alg in gliv

b) Rastline – celična membrana, celična stena (iz celuloza), vakuola, kloroplast, avtotrofi- Steljčnice – ni rastlinskih organov

I. AlgeII. Mahovi

- BrstniceI. PraprotniceII. Semenovke

- Golosemenke (iglavci)- Kritosemenke

1. Enokaličnice (koruza, trave)2. Dvokaličnice (fižol)

c) Živali – celična membrana, centriol, heterotrofi- Enocelične – praživali- Večcelične

I. SpužveII. Prave mnogocelične živali

- Nečlenarji (glista)- Mnogočlenarji (deževnik)- Maločlenarji (morska zvezda)- Strunarji (človek)

4. Znanstveniki so si že od nekdaj prizadevali, da bi poiskali med organizmi sorodstvene odnose in bi naredili sistem, ki bi bil čimbolj naraven. Danes obravnavamo pri nas sistem živih bitij po LEEDALU, ki ima štiri kraljestva:

1. Kraljestvo – cepljivke2. Kraljestvo – glive3. Kraljestvo – rastline


2

4. Kraljestvo – živaliNekateri obravnavajo sistem petih kraljestev po WITHAKAERJU, ki ima poleg prejšnjih kraljestev še kraljestvo enoceličarjev.Osnove sistematike pa je postavil Carl Linne, ki je poznal 2 kraljestva –rastline, živali-uvedel je sistematske kategorije.

5. Osnovna sistematska kategorija je vrsta ali species – je skupina morfološko (po obliki in zgradbi) podobnih osebkov, ki se med seboj plodijo in imajo plodne potomce.Višje sistematske kategorije so:

- Rod- Družina- Red- Razred- Deblo- Kraljestvo

Sistem je zgrajen hierarhično, kar pomeni, da so v vsaki višji kategoriji podrejene nižje. (slika – U/14)

6. Linne je v sistematiki živih bitij uvedel poimenovanje posameznih organizmov z dvema imenoma – z imenom vrste in rodu. To imenujemo dvojno poimenovanje (kmečka lastovica, rdeči bor, črni bor).

- Vrsta misleči rjavi- Rod človek medved- Družina človečnjaki medvedi- Red prvaki zveri- Razred sesalci sesalci- Deblo strunarji strunarji- Kraljestvo živali živali

Kje vse najdemo dokaze za sorodnost živih bitij?

1. Biokemijski dokazi – analiza DNK, analiza beljakovin( A+ ime za krvno skupino, RH faktor)

2. Iz primerjalne anatomije in embriologije (veda o zarodkih)a) Kadar primerjamo med seboj organizme po zgradbi, obliki, moramo

paziti, da nas zunanja podobnost ne zavede pri iskanju sorodnosti. - Homologni organi (istoizvorni) na zunaj ne kažejo podobnosti, vendar

imajo skupen izvor. Ker se uporabljajo za različne namene so se


3

navidezno spremenili. Primer homolognih organov so sprednje okončine kopenskih vretenčarjev.

- Analogni organi pa imajo različen izvor, vendar so si navidez zelo podobni, ker je prišlo do prilagoditev na podobne razmere v okolju (kaktusi, mlečki). Primer teh organov so tudi krilo ptice in krilo žuželke.

b) Embriologija je veda o zarodkih. Dokaze in primerjalne embriologije dobijo tako, da med seboj primerjajo zarodke na različni stopnji razvoja

3. Dokazi iz telesne simetrijea) Zvezdasta – m. ježki b) Dvobočna (bilateralna) – metulj, človek

4. Ontogenetski razvoj – ontogenija proučuje razvoj osebka5. Način življenja

a) Živi samostojnob) Prostoplavajoče

Določevalni ključi

1. Kadar imamo pred seboj nek organizem, ki ga ne poznamo si lahko pomagamo z določevalnimi ključi. Ti so narejeni tako, da upoštevajo večino ali pa vse dokaze o sorodnosti (so naravni) ali pa upoštevajo manj dokazov (umetni). Določevalni ključi so narejeno po dihotomnem ali dvovejnem principu.

2. Primer: Imajo krila Nimajo kril Imajo dolge tipalke Imajo kratke tipalke Tipalke so gladke Tipalke so ščetinaste Imajo kratke tipalke Ima dolga krila Imajo kratka krila Ima progast trup Ima črn trup Ima tipalke Nima tipalk Na zadku so izrastki Na zadku ni izrastkov Na zadku sta 2 izraztka Na zadku so 3 izrastki


4

o Listi so deljeni( kot dlan)o Listi so deljeni kot perjeo List ima 5 krakov Fo List nima krakovCo List je gosto nazobčeno List ni nazobčeno List je podolgovatDo List je bolj okrogelEo List je redko nazobčenGo Nazobčen list je v obliki leščurjaBo List ni v obliki leščurjaA

3. Za organizme imamo več določevalnih ključev (za mehkužce, za žuželke, za rastline,…). Ključ za določanje slovenskih rastlin praprotnic in semenovk se imenuje Mala flora Slovenije. a) Pri razvrščanju organizmov se znanstveniki lahko opirajo samo na

zunanje znake – empirična klasifikacijab) Lahko pa se opirajo na teorije po izvoru – teoretična klasifikacija

Virusi

1. Virusi so na meji živega, zato jih ne uvrščamo v štiri osnovna kraljestva. Znake živega kažejo samo v gostiteljski celici, drugače pa so v kristalni obliki. Proti virusnim boleznim se borimo s cepljenjem.

2. Virusne bolezni so:- AIDS (HIV)- Hepatitis (A,B,C)- Gripa (N1N1)- Herpes (herpes labialis)- Otroška paraliza- Rdečke- Norice- Vodene, črne koze

3. Viruse so odkrili konec 19.st. – odkril jih je Dimitrij Ivanovski. Prvi virus so določili leta 1935.

4. Zgradba virusov:a) Po obliki ločimo:

- Nitaste- Okrogle- Tetraedični


5

5. V glavi imajo virusi shranjen dedni material, ki je lahko DNK ali RNK, nikoli oboje. Če imajo virusi dedni material RNK, jih imenujemo retrovirusi. Ti nujno potrebujejo še encim, ki mu pravimo REVERZNA TRANSKRIPTAZA –RNK se prepiše v DNK.

6. Dedni material virusu omogoča, da se podvoji znotraj gostiteljske celice, nosi tudi zapise za virusne encime.

7. Razvojni krog virusov:a) Litični razvojni krog:

- Virus v gostiteljsko celico spusti svojo DNK (vse ostalo ostane zunaj). Dedni material virusa prisili potem gostitelja, da začne po njegovih navodilih delati vse sestavne dele virusa. Pri tem porablja snovi in energijo gostiteljske celice.

- Ko so narejeni vsi delčki za virus se v kapsido spakira še dedna snov gostiteljska celica propade in ven se izloči veliko novih virusov.

- Gostiteljska celica razpade takojb) Lizogeni razvojni krog

- Pri tem razvojnem ciklu pa se dedni material virusa vgradi v dedno snov gostiteljske celice. To stanje virusa se imenuje provirus ali profag. Tem virusom rečemo tempirani oz. lizogeni virusi.

- Gostiteljska celica razpade čez nekaj časa.- Lizogeni razvojni krog lahko preide v litičnega.

Virus HIV in bolezen AIDS

1. Bolezen AIDS ali sindrom pridobljene imunske pomanjklivosti.2. Bolezen se imenuje tako zato, ker virus HIV napada ker virus HIV napada

celice imunskega sistema limfocite T4.3. Bolniki okuženi z virusom HIV zbolevajo zbolevajo za boleznimi, ki jih

drugače naš organizem premaga.4. Prenos virusa HIV

- Z okuženo krvjo- Z spermalno in vaginalno tekočino- Možen prenos iz matere na otroka (med nosečnostjo, med porodom,

z dojenjem)5. Natančen izvor virusov ni znan, verjetno nimajo skupnega izvora.

a) Nekateri menijo, da so virusi potomci čisto prvotnih organizmov.b) Drugi menijo, da so potomci bakterij, ki so zaradi parazitizma izgubile

samostojnost in s tem celično organizacijo.


6

c) Tretji pa menijo, da so osamosvojeni koščki dednega materiala, ki so nastali iz gostiteljske dedne snovi.

Kraljestvo cepljivk (monera) ali bakterije

1. Prvi je bakterije videl v kapljici vode Anton van Leeuwenhoek in jih je tudi poimenoval po obliki:

- Koki (okrogli)I. diplokoki (2 koka) – pljučnicaII. streptokoki (več kokov) – škrlatinka, anginaIII. stafilokoki (v obliki grozda) – infekcija kože, ran

- vibrio (oblika banane) – kolera- Bacili (paličice) – antraksa, kuge, tuberkulole- Spirili (spiralni)

I. Spirohete (daljše) – sifilis2. Veda, ki proučuje bakterije se imenuje mikrobiologija. Proti njim se borimo z

antibiotiki, pred njimi se obvarujemo tako, da stvari prekuhavamo oz. steriliziramo in dezinfekcijo.

3.Prokariontska celica Evkariontska celica

Velikost celic Večinoma med 0,5 in 8 um

Večinoma med 10 in 100 um

Dedni zapis V eni krožno oblikovani molekuli DNK, ki ni povezana z beljakovinami

V številnih linearno oblikovanih molekulah DNK, ki so povezane s posebnimi beljakovinami (histoni)

Jedrni ovoj Ni prisoten PrisotenJedrce Ni prisotno PrisotnoDelitev Brez sodelovanja

delitvenega vretena (cepitev)

S sodelovanjem delitvenega vretena (mitoza, mejoza)

Ribosomi Manjši VečjiEndoplazmatski retikulum, Golgijev aparat

Nista prisotna Prisotna

Mitohondriji Niso prisotni PrisotniPlastidi Niso prisotni Prisotni pri rastlinah


7

Nitaste citoplazmatske strukture

Niso prisotne Mikrotubuli, mikrofilamenti, intermediarni filamenti

4. Razmnoževanjea) Cepitev – celica gre enostavno na polb) Konjugacija – neprava spolnost (paraseksualnost)

- Tista bakterija, ki ima plazmid je moška- Tista bakterija, ki nima plazmida je ženska, lahko postane moška, če

ga dobi- V plazmidu (F faktor, sex faktor) je največkrat napisana odpornost na

antibiotike- Po konjugaciji ne dobimo iz ene celice 2eh novih, ampak si 2

bakterijski celici med seboj izmenjata gene. Bakterijske celice, ki imajo plazmide lahko prenesejo dej svojega genoma v tisto bakterijo, ki plazmida nima

Delitev bakterij po načinu predelovanja

1. Avtotrofne (sami izdelajo hrano)a) Kemosinteza

- CO2 (kemična energija) organska snovNitrifikacijske bakterije

b) Fotosinteza- Nastaja organska snov + žveplo

Zelene ali purpurne bakterije (imajo bakterioklorofil)- Nastaja organska snov + kisik

Modrozelene bakterije (imajo klorofil a in b)2. Heterotrofne (ne izdelajo sami hrane)

a) Zajedalske (parazitske) ali patogene (povzročajo bolezni)b) Saprofitske ali gniloživke – kroženje snovi (razgrajujejo organske ostanke)c) Simbiotske (sožitje) – v povezavi z nekaterimi organizmi črpajo zračni

dušik s tem bogatijo tla z dušikom

Delitev bakterij po odnosu do kisika

1. Aerobne bakterije (vršijo celično dihanje – 38 ATP)2. Anaerobne bakterije (brez O2, vršijo vrenje – 2 ATP)


8

3. Fakultativno anaerobne (dihajo ali vršijo vrenje)

Delitev cepljivk po sistemu

1. Arhe ali starinske bakterije (slana jezera, PH 2, metanovi rudniki)a) Razlika: RNK, drugače zgrajena celična stena, lipidib) Življenjsko okolje: skrajne razmerec) Predstavniki

- Slanoljubne- Termoalidofilne- Metanogene

2. Evbakterije ali modernejše bakterije – z njimi se srečujemoa) Mureinska stena (murein – dolge polisaharidne verige)b) Nekateri skozi celično steno izločajo polisaharide, ki tvorijo kapsuloc) Tvorijo endospore (trpežna stanja, ko se celična stena okrepi, citoplazma

se zmanjša na minimum, v celici ostane le DNK). Uničimo jih s prekuhavanjem oz. sterilizacijo.

3. Modrozelene cepljivke (včasih smo jim pravili modrozelene alge-ker imajo takšno fotosintezo, kot zelene rastline)a) Spadajo med evbakterijeb) So avtotrofi-opravljajo fotosintezoc) Celična stena je iz celuloze, imajo klorofil A,Bd) Rezervna snov-škrobe) Fotosintetska barvila so vgrajena v TLAKOIDE – imajo jih veliko, zato so

trdožive (kromatična adaptacija – izkorišča katerokoli svetlobo v okolju)f) Vrste

- Enocelične- Galerti-celice povezane v skupnem želatinastem ovoju- Nitaste- Heterociste-debela celična stena

Pomen bakterij

1. Pozitivni pomen:- Za izdelovanje antibiotikov- Razgradnja organskih ostankov- Izdelovanje mlečnih izdelkov, ocetne kisline- Predelava kož, tobaka, čaja

2. Negativni pomen:


9

- Bolezni- Kvarijo živila- Cvetenje jezer

Kraljestvo gliv

1. Značilnosti:a) Glive so heterotrofne steljčnice, njihovo telo je steljka (talus), ki je

sestavljena iz podgobja (prepleta hif) in plodišča (trosnjaka)b) Celica gliv ima celično steno iz hitina, redko iz celuloze, rezervna snov je

glikogen, nikoli škrobc) Razmnoževanje: spolno (gametagijogamija in somatogamija) in nespolno

s trosi, metageneza.d) Po načinu prehranjevanja so glive lahko:

- Simbiotske (mikoriza): jurčki, lisičke, dežnikarice- Saprofitske (gniloživke): ostrigarji, glavičasta plesen, krušna plesen- Parazitska (zajedalske): sneti, rje, lesne gobe

2. Podgobje je sestavljeno iz hif, hife tvorijo preplet, ki ga imenujemo micelj.a) Trosovnik – (redukcijska delitev – mejoza) tros ali spora (1n)

- Trosi padajo po tleh, lahko je tros + ali tros –- Tros kali (nespolno razmnoževanje)- Združitev hif (spolno razmnoževanje) – somatogamija

3. Ker se pri glivah izmenjujeta spolno in nespolno razmnoževanje imenujemo ta način razmnoževanja prerod ali metageneza.

4. Smreka in gliva se povežeta s hifami in koreninami. Smreka posreduje glivi organsko snov, gliva pa da vodo, mineralno snov in zaščito pred patogenimi bakteriji.

Sistem gliv

1. Glive sluzavke (neprave glive) – njihove celice so ameboidne, brez celičnih sten in imajo sposobnost, da pojedo druge bakterije fagocitirajo

2. Prave glive imajo podgobje in plodišče, zgrajeno je iz hif (enojedrne, dvojedrne celice).

a) Nižje glive – plesnivke- Pri nižjih glivah še običkane razmnoževalne celice.- Med nižje glive spadajo:

I. glavičasta plesen – na kruhuII. trtni palež


10

III. krompirjev paležb) Višje glive

- Višje glive pogosto razvijejo plodišča- Njihove hife so septirane, kar pomeni, da so zgrajene iz

posameznih celic- Mednje uvrščamo zaprtotrosnice in prostotrosnice.- Pri zaprtotrosnicah nastanejo trosi v zaprtih trosovnikih. Pri

spolnem razmnoževanju prihaja do združitve spolnih organov (gametangijogamija), plodišče pa je iz enojedrnih in dvojedrnih hif. Predstavniki zaprtotrosnic so glive kvasovke, mavroh, skledica, gomoljike (tartufi), čopičasta plesen (Penicillium-antibiotik)

- Pri prostotrosnicah nastanejo trosi v odprtih trosovnikih. Plodišče je iz dvojedrnih hif, pri spolnem razmnoževanju pa se spolni organi več ne razvijajo, ampak pride do združitve hif (somatogamija). Predstavniki prostotrosnic:I. Sneti in rje povzročajo veliko gospodarsko škodo na žitu,

kulturnih rastlinah. Pšenična rja. Snet: škrlatno rdeča glavnica (pridobivajo LSD)

II. Gobe (jurčki, lisičke)3. Pomen gliv:

- Prehrana ljudi in živali- Kroženje snovi v naravi, razgradnja organskih odpadkov- Mikoriza, pospešujejo rast rastlin- Pivske kvasovke pri peki kruha, proizvodnji piva- Pri izdelavi sirov, antibiotikov, alkaloidov- Parazitske glive povzročajo gospodarsko škodo (sneti, rje, plesni) in

tudi številne bolezni pri ljudeh

Lišaji

1. Lišaji – 16000 vrsta) So avtotrofne steljčniceb) So simbioze med algo in glivo

- Alga vrši fotosintezo posreduje organsko snov- Gliva posreduje vodo in mineralne snovi

2. Po obliki steljke ločimoa) Skorjasti – navadni rumenčekb) Listasti – parmelija


11

c) Grmičasti – bradovec, pljučar3. Način razmnoževanja

a) Spolno (združitev dveh spolnih celic) – samo glivab) Nespolno vegetativno

- S koščki steljke- Zarodni beliči (izidiji)- Zarodne kepice (sorediji)

4. Lišaji so indikatorji čistega zraka. Ker nimajo pravih povrhnjic, gre samo za preplet hif, med hifami so alge. Rizoidi so strukture, ki se oprimejo podlage.

5. Pomen lišajev:- Izdelovanje zdravil: islamin- Za izdelavo čajev- Za izdelovanje barvil lakmus papir- Za izdelovanje alkohola- Za izdelovanje antibiotikov

Kraljestvo rastlin (plantae)

Semenovke Alge Mahovi PraprotniceListi Brez pravih

organovListi

Steblo So steljčnice Steblo Cvet Brez cvetovKorenine Nimajo pravih

korenin1. Rastline

a) Steljčnice- Alge

Vmes so mahovib) Brstnice

- Semenovke- Praprotnice

2. Vse rastline imajo kloroplaste in zato vršijo fotosintezo.6CO2+6H2O C6H1206+6O2

Celice imajo celično steno, ki je iz celuloze.Rezervne snovi so: škrob, olje, beljakovine


12

Alge

1. So mikroskopskih in makroskopskih oblik so lahko enocelične, so lahko kolonijske ali pa so večcelične. Kolonija je skupek celic, kjer vse celice opravljajo vse naloge – ni delitve dela.

2. Alge so avtotrofne steljčnicea) Izvor: iz prvotnih heterotrofnih organizmov po endosimbiontski hipotezib) Osnovne značilnosti:

- Evkariontska zgradba celice- Celulozna celična stena- Prisotnost različnih pigmentov: klorofil a, klorofil b, rumena

(ksantofil), rdeča (eritrin), rjava- Rezervna snov je škrob- So enocelične ali večcelične, mikroskopske in makroskopske: (filoidi

(list), kavloidi (steblo) in rizoidi (korenina), opravljajo podobne funkcije kot listi, stebla in korenine pri brstnicah)

c) Razmnoževanje:- Spolno

I. Izogamija – spolni celici sta enake po obliki, obe gibljiviII. Anizogamija – spolni celici sta neenaki po obliki (ena večja, druga

manjša), obe gibljiviIII. Oogamija – sponi celici sta neenaki po obliki, gibljiva samo moška

Tak način razmnoževanja ima ima večina živali in ostale rastline.Pri semenovkah je celo tak način oogamije, da sta obe spolni celici negibljivi.

- Konjugacija (izmenjava spolnega materiala – spirogira)- Nespolno (delitev)- Pogosto menjava generacij (metageneza)

3. Organizacijski tipi:a) Bičkaste: evglena, volvoks

Celice imajo bičke- lahko samo enega, 2 enako dolga, 2 različno dolgab) Kroglaste (kokalna): diatomejec) Nitaste:

- enostavna nitka (spirogira)- razrasla nitka (morska solata)

d) Pletež: trodimenzionalna steljkae) Tkivna steljka, ki je razvita samo pri rjavih algah (Macrocystis – takim

velikim morskim algam pravimo haluge)- Imajo filoide, kavloide (skoraj pravi organizem)


13

Sistem alg

Pri sistematiki upoštevajo:- Kemijska merila: vrste pigmentov, snovi v celični steni, rezervna snov- Morfološke oblike: bički, število bičkov

1. Deblo – EVGLENOFITIa) Bičkaste enocelične alge, brez celične stene, heterotrofne in avtotrofne,

razmnožujejo se nespolno z delitvijo, predstavnik je evglena.2. Deblo – ZELENE ALGE

a) Enocelične, kolonijske in mnogocelične, po 2 bička ali brez, klorofil a in b ter še rumena in oranžna barvila, celična stena iz celuloze, rezervna snov škrob, olja in beljakovine- Prave zelene alge (morska solata, morski dežniček)- Jarmovke – imajo konjugacijo (spirogira)- Parožnice – makroskopske

3. Deblo – RUMENKASTE ALGEa) Zelo raznolika skupina, enocelične in mnogocelične, prevladujejo

rjavkasta barvila, bičkaste celice imajo dva neenako dolga bičkab) Med rumenkaste alge prištevamo:

- Rumeno zelene alge- Zlate alge- Kremenastim algam pravimo tudi diatomeje. Imajo hišico, ki je

dvodelna in je iz kremena. Za rezervo imajo oljne kapljice, ki jim omogočajo lebdenje. Največkrat so lebdeči, ali pa so pritrjeni na druge organizme – so epifiti. I. Nespolno se razmnožujejo z delitvijo. Večji del hišice producira

manjši del hišice, manjši del hišice pa še manjši del hišice in se velikost zmanjša. Ko je velikost premajhna se začne razmnoževati spolno. Tvorijo plankton. (u/71)

II. So največji proizvajalci kisika na Zemlji.- Rjave alge so večinoma morski organizmi. Prevladujejo v obalnem

pasu, pritrjene na skalnato dno. Med njimi je najbolj znan endemit jadranski bračič.

- Rdeče alge so makroskopske, nitaste, imajo rdečkasta barvila, v celični steni je poleg celuloze še pektin, uporabljajo se za izdelavo agarja (gojišče, na katerem gojimo bakterije)

4. Pomen alg:- Najpomembnejši producenti v morjih in jezerih- Produkcija kisika


14

- Hrana za mnoge živali- Diatomeje uporabljajo za izdelavo diatomejskih filtrov- Rdeče alge za agar- Za izdelavo zdravilnih snovi

Mahovi

1. Mahovi so skupina rastlin med steljčnicami in brstnicami. Nimajo še pravih korenin, ampak imajo samo rizoide (spletna učilnica).

2. Sestavljeni so iz rizoidov, lističev in stebla. Ta del največkrat vidimo in se imenuje gametofit. Zgornji del, ki ima čepico se imenuje sporofit. Deli sporofita so stebelce (seta), pušica in čepica (kaliptira). Gametofit producira gamete, sporofit producira spore.

3. V pušici nastajajo spore po redukcijski delitvi (1n). Ko pade spora na tla služi razmnoževanju. Spora kali v PREDKAL (nespolno razmnoževanje). Na vrhu lističi nosijo gametangije. Ženski gametangij se imenuje arhegonij (jajčna celica), moški gametangij pa anteridij (spermatozoid).

4. Mahovi imajo metagenezo. Spolno se razmnožuje gametofit, nespolno pa sporofit.

5. Sistem mahov:a) Jetrenjaki (pelia)

- podobni algam- loščata, vilasto razrasla steljka, včasih listnata- prirasli z rizoidi- zg. povrhnjica enoplastna, ima dihalne odprtine, v notranjosti zračne

kamrice z asimilacijskim tkivomb) Lističarji, listnati tip mahov

- šotni mahovi (liste imajo zgrajene iz dveh vrst celic: hialocit (zadržujejo vodo), klorocit (vršijo fotosintezo), uspevajo na barjih in tvorijo šoto-uporabljamo jo za ravnanje zemlje).

- pravi lističarji (lističi so enoslojni, osrednje rebro pa je večslojno)6. Pomen mahov

- pionirske rastline- v nenaseljenem habitatu pripravijo ugodne pogoje za naselitev višjih rastlin

- poseljujejo visokogorje in tundre (nizke temperature)- zadržujejo vodo v tleh in preprečujejo erozijo- nudijo življenjski prostor manjšim organizmov- uspevajo na visokih barjih in tvorijo šoto


15

Brstnice

1. Med brstnice prištevamo praprotnice in semenovke. Njihovo telo imenujemo brst. Brst je sestavljen iz korenine, stebla in lista. Semenovke imajo še cvet.

2. Izvor brstnic:- prve brstnice so bile praprotnice, ko so se razvile iz zelenih alg pred

440 milijoni let in so bile v paleozoiku najobsežnejša skupina rastlin- pred približno 300 milijoni let so se pojavile prve semenovke,

golosemenke- kritosemenke so se pojavile pred približno 145 milijoni let

3. Semenovke in golosemenke so osvojile kopno, so postale neodvisne od vode. Semenovke in brstnice so razvile številna tkiva, ki jim omogočajo življenje na kopnem.

Tkiva brstnic

1. Krovna tkiva tvorijo povrhnjice (celice so skupaj), izločajo kutikulo, nekatere nimajo kutikule in imajo dlačice (ujamejo zrak in deluje kot toplotna izolacija)

2. Similacijska tkiva – predvsem listi, listi vršijo fotosintezo in nastaja organska snov

3. Prevajalna tkiva imenujemo tudi žile – zgrajene so iz dveh delov:a) iz ksilema (tvorijo traheje in traheide – mrtve celice in služi prenosu vode

in mineralnih snovi, transpiracijski ali ksilemski tok (navzgor) )b) floema (sitke in spremljevalke – žive celice in služijo prenosu organskih

snovi,asimilacijski tok (praviloma navzdol, zgodaj spomladi tudi navzgor)4. Rastna tkiva (meristemi) – ta tkiva imajo sposobnost delitve vse življenje.

Tam rastlina raste – koreninski, stebelni vršiček in kambij.a) Kambij je zarodno tkivo, ki se nahaja med ksilemom in floemom v žilah. V

steblu je ksilem obrnjen navznoter, floem pa navzven. Dvokaličnice imajo kambij in lahko olesenijo. Enokaličnice ne morejo oleseniti ker imajo kambij samo v mladosti. Notri je les (sekundarni ksilem), meja je kambij, izven kambija je pa lubje (sekundarni floem).

b) Prirastek lesa v enemu letu imenujemo branika. Med branikami je navidezna meja, ki jo imenujemo letnica. Ta nastane zato ker kambrij spomladi začne proizvajati velike celice ker so razmere v okolju ugodne.

c) Ko pride poletje so celice vedno manjše. Les se nato prepoji s čreslovinami in se zavaruje pred trohnenjem in je temnejše barve,


16

imenujemo ga črnjava. Les, ki nima toliko čreslovin je manj obstojen se imenuje beljava.

5. Založna tkiva imajo zalogo organskih snovi, rastline jih imajo v koreninah, gomoljih in tudi v steblu, je v semenih.

Organi brstnic

1. Lista) zgradba

- listno dno- listni pecelj – pecljati, nepecljati- listna ploskev

I. enostavna, deljena (dlanasto –javor, pernato – hrast) – odpade kot celota

II. sestavljeno (dlanasto – detelja, perjasto – robinja) – odpadajo po delih

- listni rob – enostaven, nazobčan, valovitb) zgradba lista prečno (slika U/86)

- kutikula – zaščita - zgornja povrhnjica – zaščita- stebričasto tkivo – poteka fotosinteza- gobasto tkivo – izmenjava plinov- spodnja povrhnjica – vsebuje veliko listnih rež (izmenjava plinov)

c) funkcija list- fotosinteza – nastane organska snov in O2 primarna produkcija- transpiracija – oddajanje H2O. Posledice:

I. hlajenje rastlineII. dvig H2O in mineralne snovi

Na transpiracijo vpliva:I. veter (močnejši veter, večja transpiracija)II. temperatura (večja temperatura, večja transpiracija)III. zračna vlaga (velika vlaga, manjša transpiracija). Problem z

oddajanjem vode imajo rastline v tropih, ki so se prilagodile tako, da oddajajo vodo v obliki kapljic – vršijo gutacijo.

Rastlina lahko oddaja vodo skozi listne reže – stomatarna transpiracija.Ta je regulirana in je odvisna od svetlobe, temperature, količine CO2, sladkorja, hormoni, ioni K+.


17

Listna reža je v obliki rite. V riti so kloroplasti. Rita aka celični zapiralki, v sredini je reža (stoma). Reža je široka podnevi (visok turgor), ponoči pa zelo ozka (nizek turgor).

Podnevi gre notri CO2, ven gre O2 in H2O. Ponoči gre notri O2, ven pa H2O in CO2.Rastlina naredi sladkor, ta poveča osmotsko vrednost, naraste turgor in celici zapiralki nabrekneta. Ponoči fotosinteze ni, ni sladkorja, turgor pade in listna reža se zapre.

2. Steblo nosi liste in cvetove, povezuje liste s koreninami, raste negativno geotropično. (slika/85)a) sestavljeno je iz

- krovnega tkiva (kutikula/dlačice, povrhnjica) daje zaščito- prevajalno tkivo – žile, ksilem(voda, mineralne snovi) in floem

(organske snovi)- založno tkivo (parenhimatsko tkivo) – opora, shranjujejo snovi

3. Korenina – črpa vodo in mineralne snovi, pritrjuje rastlino v tla, shranjuje organske snovia) vzdolžni prerez korenine (u/85)

- koreninska čepica, rastni vršiček (koreninski vršiček), kjer se celice večajo je cona raztezanja, v sredini je žila, koreninski laski. Žila in koreninski laski so cona vsrkavanja

b) prečni prerez korenine (u/85)- koreninska povrhnjica, endodermida. Med tem je koreninska

(primarna) skorja. V sredini je centralni cilinder (pericikel). Sestavljen je iz žile, floema in ksilema.

c) prehajanje H2O in mineralnih snovi v korenino- voda gre v korenino iz tal po principu osmoze- iz korenine gre po koreninski skorji voda lahko po celičnih stenah ali

po plazmodezmah- skozi endodermido, ki je polprepustna potujejo najprej ioni z aktivnim

transportom, potem pa pasivno sledi še voda. Posledica tega je koreninski pritisk, ki požene vodo in ione v koreninsko žilo in nato v stebelno žilo. Zaradi koreninskega pritiska se voda in ioni dvigata nekaj metrov, da pa voda potuje še višje pa je vzrok v transpiraciji. Ko ena molekula vode izhlapi potegne za seboj še drugo molekulo vode medmolekulske sile

- če je 100% zračna vlaga transpiracije ni, rastline vršijo gutacijo- s transpiracijskim tokom se zgodaj spomladi dvigajo organske snovi iz

korenin v liste


18

Praprotnice

1. O praprotnicaha) Razvoj se je začel pred 440 milijoni let.b) Razvile so se iz zelenih alg.c) Višek razvoja so dosegle v srednjem zemeljskem veku. Takrat so živele

velike praprotnice pečatnikovci, luskovci, lisičjakovci. Njihove ostanke najdemo v premogu.

d) Danes so največje praprotnice velike okoli 5m. Živijo vsepovsod, največ jih je pa v tropih, subtropih ni pa jih v morju

2. Zgradba:a) korenina – lahko je šopasta ali korenikab) stebloc) listi

- majhni – mikrofilne praprotnice (lisičjakovci, preslice)- veliki – makrofilne praprotnice (jelenov jezik, orlova praprot)

Ti veliki listi, ki so deljeni se imenujejo mahala.3. Praprotnice imajo metagenezo ali prerod (biologija 3).

a) iz rastline padejo trosi iz trosišč na tla. Na tleh tros kali (nespolno razmnoževanje), nato nastanejo gametangiji.

b) na gametangiju pride do oploditve. Za oploditev je potrebna voda. Na mestu, kjer je oplojeno jajčece zraste nova rastlina. Mlada rastlinica je začetek sporofita (vidni del).

c) metageneza pri sladki koreninici je izosporna haplodiplofazna metageneza (izmenjuje se haploidno in diploidno št. kromosomov).

4. Vodne praproti in nekateri lisičjakovci producirajo dve vrsti spor (mikro in makro spore), torej imajo heterosporno metagenezo, iz njih so se razvile semenovke.

5. Sistem praprotnica) 1. razred: Lisičjakovci so mikrofilne praprotnice, poganjki so pogosto

polegli in dihotomno razrasli, trosovnike nosijo v zalistju zgornjih lističev ali pa so združeni v trosonosni klas nastajajo trosi. Predstavniki: kijasti lisičjak, brezklasno lisičje

b) 2. razred: Presličevci (preslice) so mikrofilne praprotnice in imajo kolenčasto rast in pogosto 2 poganjka-njivska, orjaška preslica:- najprej požene zgodaj spomladi fertilni poganjek, ki nosi trosonosni

klas ki je rjav, ne vrši fotosinteze in služi razmnoževanju (slika U/99)- čez nekaj časa požene sterilni poganjek, ki vrši fotosintezoPri nekaterih sta oba poganjka združena-zimska, močvirska preslica.


19

c) 3.razred: Praproti so makrofilne praprotnice, listi so lahko enostavni ali pa so večkrat pernato deljeni (jelenov jezik, sladka koreninica). Pogosto so trosišča na spodnji strani listov, lahko pa imamo 2 poganjka: fertilni in sterilni (rebrenjača). Sterilni ima malo širše lističe. (U/96)Vodne praproti (plavček, marzilka) pri nas živijo v mrtvih rokavih Mure, so heterosporne, iz njih so se razvile semenovke.

6. Pomen praprotnic:- ker so pionirske vrste, pripravljajo teren za bolj zahtevne vrste- služijo za hrano živalim- zadržujejo vlago

Semenovke

1. So rastline, ki so popolnoma osvojile kopno, ker za razmnoževanje več ne potrebujejo vode. Živijo v vseh biotopih: na kopnem, v sladkih vodah, v morju. Razvile so se iz heterospornih praprotnic

2. Zgradba:a) koreninab) stebloc) listd) cvete) seme

3. Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo in služi razmnoževanju.a) somerni (dvobočno somerni )-vijolica, fižol ali

zvezdasti (*)-trobenticab) pecljati-vijolica, trobentica ali

nepecljati-kaktusic) lahko so posamič-trobentica ali

socvetju (sončnica)- v košek-marjetica- kobul-korenje- klas-trave- grozd-akacija

d) enospolni (nosijo samo prašnike ali samo pestiče)-trave, vrba, leska ali dvospolni (v cvetu so prašniki in pestiči)

e) rastline so lahko enodomne (imajo dvospolne cvetove ali enospolne na isti rastlini-leska) ali dvodomne (aktinidija-kivi, vrba)


20

f) cvetovi imajo lahko enojno cvetno odevalo (perigon) – ni razlik med čašnimi in venčnimi listi - lilije, tulipan, zvonček alidvojno cvetno odevalo

4. Cvet 5. Prašniki in pestič

prašnična nit ali filamentPo redukcijski delitvi nastanejo v prašnici moški trosi, v semenski zasnovi tudi trosi.

Razmnoževanje semenovk

1. Semenovke imajo metagenezo, kar pomeni, da se razmnožujejo nespolno (s trosi oz. cvetnim prahom) oziroma z makrosporami, ki so skrite v plodnici pestiča. Po nespolnem razmnoževanju nastane mikroskopsko majhen ženski (embrionalna vrečka) in moški (pelodni mešiček) gametofit. Gametofita producirata spolne celice in po njihovi združitvi nastane zarodek – embrio, ki zraste v mlado rastlino.

2. Pri kritosemenkah je oploditev dvojna. Po prvi oploditvi nastane zigota, ki se razvije v kalček, po drugi oploditvi pa nastane rezervno tkivo, ki gaimenujemo sekundarni endosperm, ki je 3n.

3. Pri golosemenkah je oploditev enojna. Po oploditvi nastane seme semena so skrita v plodu.

4. Slika fižola5. Semena vsebujejo:

a) semensko lupinob) hranljivo tkivo (lahko je v sekundarnem endospermu ali v kličnih listih)c) kalček ali embrio (ima 1 ali 2 klična lista z zasnovo za koreničico stebelce)


21

6. Seme za kalitev potrebuje vodo, svetlobo, toploto, kisik, hranljive snovi. a) Najprej se seme prehranjuje heterotrofno, črpa hranljive snovi iz kličnega

lista ali in sekundarnega endosperma, potem se pa prehranjuje avtotrofno.

b) Nekatera semena pa so brez hranljivega tkiva (orhideja), za kalitev potrebujejo simbiozo z glivami. Večina semen naših rastlin na jesen ne kali, ker bi prenizke temperature uničile kalček/zarodek. V semenu so nakopičeni inhibicijski hormoni, ki preprečujejo kalitev. Nizke temperature te hormone razgradijo in semena lahko spomladi kalijo (stratifikacija).

c) Počivanje semena se imenuje dormanca.7. Plod je cvet v stanju semenske zrelosti. Plod ščiti seme in služi razširjenosti

semen. Ločijo se po nastanku, razširjenosti, odpiranju. Plodove delimo po:a) kakovosti:

- sočni plodovi (jabolko)- suhi (strok fižola)

b) nastanku:- iz enopestičnega cveta (strok fižola)- iz večpestičnega cveta (orešek pri jagodi)- iz celega socvetja (fig)

c) zgradbi in načinu odpiranja- sejalni – ko je plod zrel se odpre in semena se stresejo ven (strok pri

fižolu)- zaprti – ob zrelosti plod odpade kot celota (jagoda pri paradižniku,

buči)- pokovci – ob zrelosti razpade na dva plodiča (javor)

d) po načinu razširjanja- živali

I. sočni plodoviII. imajo kljukicež

- veter I. lahkiII. imajo krilca

- voda - človek


22

Sistem semenovk

1. Semenovke delimo na 2 poddebla: golosemenke in kritosemenke.GOLOSEMENKE (800 vrst) KRITOSEMENKE (250.000 vrst)Semenske zasnove prosto na plodni luski

Semenske zasnove skrite v plodnici

Lesnate rastline Lesnate rastline in zeliščaCvetovi enospolni, rastline večinoma enodomne

Cvetovi večinoma dvospolni, redko enospolni

Ne tvorijo plodu, oleseneli storž Tvorijo plodVetrocvetke Vetrocvetke in žužkocvetkeEnojna oploditev Dvojna oploditev

2. Golosemenke so razširjene po vsem svetu, edina skupina golosemenk, ki je pri nas avtohtona so iglavci, imajo igličaste ali luskaste liste.Iglavci:a) borovke

- črni bor, rdeči bor, ruševje, pinja, macesen- jelka: storži so stoječi, iglice v obliki V, sivo deblo, ravne veje- smreka: storži so viseči, iglice špikajo (xD), rdeče deblo, veje v V.

b) cipresovke (luskasti listi, okrogli stroži)- prava cipresa, klek, pacipresa

c) tisovke- tisa – je strupena

Ginkijevci:a) dvokrpi ginko – živi fosilSagovci - imajo pernato deljene liste in spominjajo na palme.a) cycasGnetovcia) velibičevkab) efedrac) gnetum

3. Kritosemenke1.razred – dvokaličnicea) značilnosti

- predstavljajo največjo skupino kritosemenk- so rastline z dvema kličnima listoma- imajo koreninski sistem z glavno korenine


23

- žile so nedovršene in so v prečnem prerezu razporejene v krogu, ter imajo razvit kambialni obroč, ki povzroča sekundarno odebelitev (oselenitev)

- listi so navadno pecljati, mrežasto žilnati, pogosto tudi sestavljeni- cvetovi so 4 ali 5 števni

b) predstavniki (znati je treba 4)- zlatičnice (izvirna skupina; cvetnih listov je mnogo, so spiralno

nameščeni; plod je mešiček; predstavniki so podlesna vetrnica, jetrnik, zlatice, teloh)

- rožnice (lesnate rastline ali zelišča; plod je koščičast ali pečkat; predstavniki so hruška, jablana, češnja, breskev, jagodnjak, šipek, malina)

- metuljnice (zelišča in lesnate rastline; cvetovi so somerni; plod je strok; zelo pomembne v prehrani ljudi; predstavniki so fižol, soja, grah, detelja, nagnoj :D)

- križnice (cvetovi štiri števni – vsega po 4, simetrični; plod je lusk ali lušček; predstavniki so zelje, koleraba, ohrovt, hren, repa)

- kobulnice (socvetje je kobul; plod je pokovec, ki razpade na dva plodiča; rastline izločajo močna eterična olja; predstavniki so peteršilj, zelena, korenje)

- ustnatice (zelišča z močnimi eteričnimi olji; svet je dvoustnat, simetričen, petšteven; predstavniki so mrtva kopriva, žajbelj, rožmarin, sivka, origano)

- košarnice (cvetovi v socvetju – košku, ki spominja na cvet; plod je rožka, osemenje je močno zraslo s semensko ovojnico; predstavniki so marjetica, regrat, sončnica, kamilica)

2.razred – enokaličnicea) značilnosti

- imajo en klični list- glavna korenina zakrni, razvijejo se nadomestne korenine- žile v steblu so razmetane ni sekundarne debelitve- listi so vzporedno žilnati, sedeči- cvet je 3 števen, enojno cvetno odevalo

b) predstavniki- lilijevke (dva cvetna kroga s 3 cvetnimi listi, 2x po 3je prašnik; nadrasla

plodnica; predstavniki so lilije, logarice, tulipani)- narcisovke (cvetni list v dveh krogih, 2x po 3je prašniki; plodnica

nedorasla; predstavniki so zvončki, narcise)


24

- trave (reducirano cvetno odevalo; cvetovi dvospolni, v socvetju; socvetje največkrat klas ali lat; plod je orešek, ki se imenuje golec; predstavniki so lisičji rep, pasja trava, pšenica, ječmen)

- kukavičevke – orhideje (simetrično zgrajen cvet; cvet je prilagojen za opraševanje žuželk; semena brez hranilnih snovi, za kalitev je potrebna simbioza z glivami

Dvokaličnice EnokaličniceKalček z dvema kličnima listoma Kalček z enim kličnim listomRazvita glavna korenina in stranske korenine

Glavna korenina zakrni, razvijejo se nadomestne korenine

Žile v steblu in kolobarju, nedovršene, možna sekundarna debelitev

Žile v steblu razmetane, sekundarne odebelitve ni

Listi mrežasto žilnati, pecljati Listi vzporedno žilnati, sedečiCvet je 4 ali 5 števen, dvojno cvetno odevalo

Cvet je 3 števen, enojno cvetno odevalo

Kraljestvo živali (animalia)

1. Značilnostia) živalske celice

- ni celične stene- ni kloroplastov, ni vakuole- ima centriol

b) živali- so heterotrofne- večinoma se premikajo- so enocelične, kolonijske, večcelične- imajo nespolno (delitev, brstenje, multipla) in spolno razmnoževanje

(večinoma enospolniki ali gonohoristi, včasih dvospolniki ali hermafroditi)

- imajo 3 podkraljestva2. Podkraljestva

a) 1. podkraljestvo – praživali (protozoa)- enocelični, kolonijski

b) 2. podkraljestvo – spužve (porifera)- mnogocelične, brez pravih tkiv

c) 3. podkraljestvo – prave mnogocelične živali (evmetazoa)- nečlenarji, mnogočlenarji, maločlenarji, strunarji


25

Praživali

1. Praživali so se razvile iz rastlinskih bičkarjev, ki so izgubili kloroplaste in so prešli na heterotrofni način življenja. Najdemo jih v vodnih okoljih (morje, sladke vode, telesne tekočine).

2. Značilnosti:- nimajo kloroplasti- evkarionska zgradba celice- enocelični ali kolonijski- lahko se premikajo (bički, migetalke, panožice) ali ne- pokrite so s pelikulo, lahko pa izločajo hišico (luknjičarke, amebe)- mikroskopsko majhne in tudi vidne s prostim očesom- vsi so heterotrofni

I. paraziti – plazmodijII. simbionti – črevesjeIII. saprofiti – hranijo se z odmrlimi ostankiIV. plenilci

- hrano sprejemajo skozi usteca (citostom) ali s pomočjo psevdopodijev, nerabne snovi izločajo skozi citopige

3. Zgradba paramecija (U/132)- migetalke- prebavna vakuola potuje po celem

parameciju- veliko (nadzoruje deli celice)- malo jedro (spolna fukncija)- celična usteva (citostom)- kontraktilna vakuola izloča vodo

(osmoregulacija)- strelne paličice so med migetalkami za

obrambo in napad- citopiga je zadnjična odprtina

4. Razmnoževanjea) nespolno – delitev

- vzdolžna (bičkarji)- prečna (migetalkarji)- multipla (trosovci) – iz ene celice jih

dobimo večb) spolno – konjugacija pri parameciju (izmenjava genov)

- nekatere luknjičarke imajo metagenezo


26

- konjugacija se vrši, ko se ekološke razmere poslabšajo5. Sistem praživali

a) bičkarji – imajo bičke- evglena- vrteljc ali tripanosoma, povzročitelj spalne bolezni (prenašalec je

muha ce-ce)- trichomonas vaginalis je povzročitelj vnetja spolovil iz izločal- simbiotski bičkarji – razgradnja celuloze- bičkarji ovratničarji – verjetno so se iz njih razvile spužve

b) korenonožci – premikajo se s panožicami- amebe – nekatere med njimi so parazitske, povzročajo griže- luknjičarke – imajo zunanje hišice iz apnenca, imajo metagenezo

(izgleda kot zelo majhen polž)- mreževci – notranje ogrodje iz kremena

c) trosovci – notranji zajedalci, nazadnjaški razvoj, razvili so se iz bičkarjev, telesna organizacija je zelo poenostavljena, razvojni krog je izredno zapletena metageneza, njihovi sorodniki so mikrosporidiji,- plazmodij – povzročitelj malarije (v naših jetrih se plazmodij

razmnožuje multiplo, v črevesju komarja mrzličarja pa tudi spolno)- toksoplazma – nevarne za nosečnice in plod- gregarina – bolezni pri žuželkah

d) migetalkarji – najobsežnejša skupina praživali; telo je migetalkasto; jedrni dualizem (vedno sta prisotni dve različni jedri), veliko jedro nadzira dogajanje v celici, malo pa ima spolno funkcijo; konjugacija- paramecij- školjčica- zvončica

6. Pomen praživali- samoočiščevalna sposobnost voda- kroženje snovi v naravi- kopičenje sedimentov v vodah- povzročitelji bolezni (malarija, spalna bolezen, griže)

Spužve

1. Lastnosti:a) izvor iz bičkarjev ovratničarjev, ko so se delili (celica, ki ima veliko

migetalk in dolg biček)b) življenjski prostor – morje, redko v sladki vodi


27

c) zgradba:- nesimetrične oblike (kroglaste, vrečaste, drevesaste)- več gradbenih tipov (slike v učbeniku)

I. askon-pore dotetalke, mezogleja, osredja votlina (tu so celice ovratničarke), ustnje

II. sikonIII. levkon

- ogrodje – v osrednji plasti so iglice (spikule), ki tvorijo notranje ogrodje. So lahko iz kremena (kremenjače) ali iz apnenca (apnenjače)

2. Razmnoževanje:- nespolno – delitev ali brstenje- spolno – razvoj poteka preko ličinke-najde nov življenjski prostor.

Mnoge spužve tvorijo prezimovalne brste- predstavniki: spužva žveplenjača, pomarančasta spužva

3. Pomen- nekatere vsebujejo snovi s protivirusnim delovanjem- včasih so jih uporabljali kot gobe za brisanje tabel- skupaj z ožigalkarji nudijo življenjski prostor mnogim živalim

Prave mnogocelične živali

1. Lastnosti- imajo prava tkiva, organe in notranje organe- celice so specializirane za določeno funkcijo in niso več sposobne

samostojnega življenja, potrebna je koordinacija med njimi- vlogo usklajevanja prevzame živčevje in pa hormonalni sistem

2. Prave mnogocelične živali razdelimo na v štiri debla:a) nečlenarjib) ožigalkarjic) mnogočlenarjid) maločlenarji

Nečlenarji

1. Lastnosti:- telo je nečlenjeno, brez pravih okončin- samo ena odprtina za sprejem in izločanje – izločala-protonefridiji- samo primarna telesna votlina- slabo razvito krvožilje – izjema nitkarji in mehkužci


28

- živčevje je dokaj dobro razvito- čutila so dobro razvita pri mehkužcih

Ožigalkarji

1. Večinoma živijo v morju, pojavljajo se v dveh oblikah: polip (pritrjen) in meduza (plavajoča)

2. Razmnoževanje:- večina ožigalkarjev se pojavlja kot polip in meduza – izmenjavata se

polipna in meduzna generacija – metageneza.- Samček in samička izločita spolne celice – se združijo v vodi. Iz

oplojenega jajčeca nastane ličinka ali planula (večinoma pritrjena na podlago). Iz nje zraste polip, ki živijo tudi po več let.

- KORM – nastanejo mlade meduze s posebnim načinom nespolne delitve, odcepijo se od vrha polipa. Ko odrastejo 95% njihovega telesa sestavlja voda.Pri ostalih se razvije le en oblikovni tip telesa.

3. Zgradba:- so zvezdasto somerne živali z vencem lovk- telo je sestavljeno iz zunanjega epidermisa ter notranjega

gastrodermisa – dva razvita sloja celic iz krovnih tkiv, vmes je mezogleja (telesni sloj vrez ali z maloštevilnimi, nepovezanimi celicami)

- dobro razvita čutila imajo le klobučnjaki- Mrežasto živčevje: je posebnost ožigalkarjev-ni centralnega živčnega

sistema- Kožno mišične celice: v vsaki kožni/epidermalni celici so MIOFIBRILE, s

katerimi se celica krči in razteza


29

- ogrodje je pri meduzah hidro skelet, nekateri polipi pa imajo pravo apnenčasto ogrodje

- pri nekaterih je ogrodje notranje, pri nekaterih pa zunanje4. Imamo 3 skupine ožigalkarjev

a) koralnjaki- so tista skupina ožigalkarjev, ki imajo poudarjeno polipno generacijo

in njihove meduze so majhne- sem spada rdeča morska vetrnica; voščena vetrnica; kameni

koralnjaki, ki gradijo koralne grebeneb) klobučnjaki

- nimajo polipa, ali so ti zelo majhni- sem spadajo mesečinke, uhati klobučnjak

c) trdoživnjaki- ni meduze, ali so meduze čisto majhne, majhni polipi – živijo v kormih- sem spada portugalska ladjica, zeleni in rjavi trdoživ

Ploščati črvi (vrtinčarji, sesači, trakulje)

1. Zgradba:- so sploščene, črvaste in trakaste živali- so dvobočno somerni- imajo tri sloje tkiv (zgornji sloj-epidermis, vmesni sloj-memezoderm,

notranji sloj-entoderm)- pri prostoživečih vrstah so dobro razviti organski sistemi (prebavila,

izločala, živčevje, spolovila), pri parazitih pa so dobro razviti le spolni organi

- nimajo posebnih dihal in so tudi brez krvožilja (dihajo skozi kožo)- za sprejem hrane in izločanje je ustnozadnjična odprtina (aprokta)

2. Predstavnikia) vrtinčarji

- so prostoživeči- imajo preprosto živčevja in čutila- prebavilo brez zadnjične odprtine (aprokta – ustnozadnjična odprtina)- migetalkasta koža, razvito mišične- spolno razmnoževanje

b) sesači- so zajedavci (endoparaziti v vretenčarjih)- 2 gostitelja (glavni in vmesni)- ugreznjena povrhnjica


30

- predstavniki: mali in veliki metljaj, krvni metljaj (bilharcija)c) trakulje

- najbolj specializirani endoparaziti- predniki so imeli prebavila, danes jih nimajo- pripona, vrat, odrivki (samooploditev)- ugreznjena povrhnjica- Predstavniki: pasja trakulja (bolezen ehinokokoza, pri nas dokaj

razširjena na Primorskem; svinjska ali ozka trakulja (smo končni gostitelj)

3. Prilagoditve na parazitski način življenja (!)- večja sposobnost razmnoževanja (pomožen spolni aparat, večje

število spolnih celic)- poenostavljena telesna zgradba- zaščita: močna ugreznjena kutikula (kutikula je ravna, povrhnjica je iz

celic)- razširjanje s pomočjo vmesnega gostitelja

4. Pomen ploščatih črvov- povzročajo gospodarsko škodo, ker zajedajo svinje, govejo živino,

ovce, pse, človeka

Valjasti črvi

1. Značilnosti:- so nečlenjene živali, okroglega prereza- gliste in žive niti imajo obliko dolgega valja- so brez krvožilja, večina je brez dihal- so ločenih spolov in se razmnožujejo spolno- prebavilo poteka vzdolž celotnega telesa in se tik pred koncem konča

z zadnjično odprtino- pri živih nitih je prebavilo zakrnelo- glava ni posebej izoblikovana, na sprednjem koncu telesa imajo usta

in nekatera čutila- izločala so protonefridiji

2. Sistem – glavne skupine valjavcev- kotačniki- gliste (človeška glista, lasnica, trahinele, otroška glista)- žive niti (navadna živa nit)

3. Kotačniki:- so drobne živali, manjše od milimetra, sodčaste oblike


31

- pritrjene na druge rastline in živali- imajo stalno število celic- razmnožujejo se partenogenetsko (iz neoplojenih jajčec se razvijejo

potomci)4. Gliste

- so podolgovati valjasti črvi- so prostoživeče ali parazitske (parazitske oblike imajo močne kutikule)- v ustih imajo posebna bodalca s katerimi navrtajo steno v gostitelja- nekatere so mikroskopske, druge lahko vidimo s prostim očesom- njihova posebnost so izločala v obliki črke H- sodelujejo pri razkroju organskih snovi in nastajanju humusa,

parazitske gliste pa povzročajo gospodarsko škodo5. Žive niti

- so zelo tanke in dolge, podobne glistam, le da imajo drugačno celično organizacijo

- prebavilo in še nekateri drugi organski sistemi so vsaj deloma zakrneli- najdemo jih v vodi, kjer se neprestano zvijajo- pogosto parazitirajo v členonožcih

Nitkarji

1. Značilnosti- so dolge, črvaste živali- živijo večinoma v morju- imajo sklenjen krvožilni sistem- imajo sekundarno telesno votlino okrog rilca – RINHOCEL

Mehukužci

1. Mehkužci so najbolj razviti nečlenarji. Proučuje jih veda malakologija. Pomembni so v prehrani ljudi (polži, školjke, glavonožci).

2. Sistem – 5 razredova) Bokoživčniki ali Hitoni (velik 2, 3 cm, sestavljen iz ploščic – 200 vrst)b) Polži – imajo trodelno telo

- glava s tipalkami in dobro razvitimi očmi, oči so mehurjaste, z njimi vidijo slike in so podobne očesu vretenčarjev, na glavi je tudi začetek prebavil, v ustih imajo strgačo

- trup ali drobovnjak je pokrit z hišico, ki jo izloča plašč (posebna kožna guba), plašč je dobro prekrvavljen – pljuča, z njimi dihajo kopenski


32

polži ali polži pljučarji, vodni polži dihajo s škrgami- noga je močna mišična struktura, s pomočjo katere se premikaPomen polžev:

I. delajo gospodarsko škodoII. pomembni so v prehrani

c) Zobati polžki imajo hišico z dvema odprtinicama, nimajo glaved) Školjke imajo dvodelno lupinico, so brez glave, imajo samo nogo in

drobovnjak, dihajo s škrgami, so filtratorji (precejajo morsko vodo). Predstavniki: klapavica, volek, lepotke, datlji, pokravača.Pomen:

I. prehrana ljudiII. gospodarska škoda

e) Glavonožci so brez zunanjega ogrodja, razen indijskega brodnika. Nimajo noge, preoblikovala se je v lovke in lijak. Plavajo s pomočjo lovk, lijaka in plavuti. Imajo sklenjen krvožilni sistem, dihajo s škrgami in imajo zelo dobro razvite oči-analogija z vretenčarskim očesom. Imajo razvite možgani, ki so zaščiteni s hrustančasto kapsulo. Glavonožce delimo na deseterolovkarje (8 enako dolgih in 2 daljše-sipe in lignji), osmerolovkarje (hobotnice) in indijski brodnik (nautilus).

Prave mnogocelične živali (polymeria)

1. Sestavljeni so iz mnogih členov ali metamerov, ki pa se združujejo v posamezne regije.

2. Do členjenosti je prišlo zato, ker so se začele premikati intenzivno premikati. Verjetno so se razvili iz nitkarjev, ki so imeli zaprt krvožilni sistem, niso pa še imeli rilca.

3. 1.poddeblo – Kolobarniki 2.poddeblo - Členonožci-mnogoščetinci (morski)-maloščetinci (deževnik)-pijavke

-raki-pipalkarji (pajki)-stonoge-žuželke

členjenost enakomerna glava, oprsje-glavoprsje, zadekkoža tanka, pokrita z rahlo kutikulo izloča hitinjačoogrodje notranje – hidroskelet zunanje – hitinjačadihala skozi telesno površino –

integumentalno-škrge (raki)-traheje (žuželke, pajki)

krvožilje sklenjeno nesklenjeno


33

živčevje živčni vozlji ali gangliji so v vsakem členu – lestvičasta trebušnjača

gangliji se združijo skupaj –vrvičasta trebušnjača

čutila slabo razvita – pijavke imajo kemoreceptorje (za vonj, okus)

Dobro razvita, predvsem vid (sestavljene oči), tipalke, sluh (bobnični organi), kemoreceptorji

spolovila izločala, dvospolniki, razvoj –morski ličinka, kopenski direktno

izločala, enospolniki, večinoma razvoj poteka preko ličinke

4. Prečni prerez deževnika:

Kolobarniki

1. Značilnosti- valjaste in večinoma enakomerno členjene živali- živijo v morju (mnogoščetinci), celinskih vodah (pijavke) in na kopnem

(večina maloščetincev)- kopenski maloščetinci so zelo pomembni pri nastajanju plodnih tal

2. Zgradba telesa- enakomerno členjeno telo, sestavljeno iz večjega ali manjšega števila

kolobarjev, med seboj so ločeni s pregradami (disepimenti)- v vsakem kolobarju je

I. par živčnih vozlov (ganglijev)II. par metanefridijev (izločala)III. par celomskih vrečk (opora)

- v prvem segmentu so usta, možgani (cerebralni ganglij) in nekatera čutila; zadnji segment ima zadnjično odprtino


34

- posebnost pijavk je, da imajo 2 priseska, izločajo hirudin (preprečuje strjevanje ljudi)

- deževniki rahljajo zemljo, požirajo organske ostanke in jih apnijo, pijavke so paraziti

Členonožci

1. Členonožcia) trokrparji – izumrla skupina členonožcev, živeli v paleozoiku.b) pipalkarji U/187

- nimajo tipalnic, imajo dva para pipalk (helicere-krajše in pedipalpi-daljše), imajo glavoprsje in zadek

- so razdeljeni na 3 skupineI. morski pajkiII. ostvarjiIII. pajkovci

2. Pajkovci so najobsežnejša skupina pipalkarjev in kopenska skupina.a) Ščipalci/škorpijoni imajo široko glavoprsje, ozek zadek, končuje se s

strupno žlezo, pedipalpi so veliki in škarjasti.Zadek ščipalcev je dvodelen:spredaj širši in zadaj ozek. Končni, mehurčast člen zadka, ki vsebuje strupno žlezo se končuje z želom. Pri vbodu ščipalec iztisne strup v rano. Pri nas ni človeku nevarnih ščipalcev, smrten pa je lahko pik mnogih tropskih in subtropskih vrst

b) Paščipalci so podobni škorpijonom, le da nimajo �strupenega zadka�. Od ščipalcev so mnogo manjši (merijo le nekaj milimetrov), človeku niso nevarni. Živijo lahko v prsti (pri nas je v kraškem podzemlju pogost rod neobizij.

c) Pajki so najobsežnejši red pajkovcev. Ima ozek ožemek med glavoprsjem in zadkom. Na glavoprsju so pretežno štirje pari pikčastih oči. Na trebušni strani glavoprsja je 6 parov okončin (2 para pipalk, 4 pari členkastih nog). S helicerami vbode pajek svojo žrtev, na koncu je izvodilo skupnih žlez, iz katerih vbrizga vanjo strup, nato še prebavne encime. Čez nekaj časa posesa iz plena prebavljeno (utekočinjeno) vsebino. S pedipalpi, ki so daljše in podobne nogam, pajek drži svoj plen. Samci imajo pedipalpa oblikovana v plodilna organa. Živčevje je vrvičasta trebušnjača.

d) Suhe južine so zelo podobne pajkom, od njih se razlikujejo po tem, da sta glavoprsje in zadek na široko povezana med sabo. Na hrbtni strani imajo par oči. Za mnoge suhe južine so značilne zelo dolge in tanke noge. Če žival primemo za posamezno nogo, jo sama spusti. Odtrgana noga še


35

dolgo časa trza in marsikdaj zavede plenilca, medtem ko si suha južina na sedmih reši življenje. Pri nas je pogost navadni matija.

e) Pršice imajo širok prehod med glavoprsjem in zadkom, členjenost telesa je na zunaj slabo vidna, imajo močne pipalke za zbadanje in izsesavanje. So najobsežnejša skupina pajkovcev, po velikosti pa najmanjša. Med pršice spadajo številne vrste, ki povzročajo alergije, tudi klop. Je prenašalec dveh bolezni: klopni meningitis, ki ga povzroča virus in boreliozo, ki jo povzroča bakterija. Človeški srbec je povzročitelj garjavosti. V človeški koži vrta rove in povzroča neznosno srbenje.Pršice grizejo organske ostanke in so pomembne pri kroženju snovi v naravi.

3. Raki so večinoma vodne živali.a) zgradba

- telo – glavoprsje in zadek- glavoprsje (sestavljeno iz nekaj členov oprsja)- zadek (različno členjen)- členkaste tipalnice (čutilna vloga, plavanje)- hitinjača, ki raste s hrbtne strani glave, ščiti prednji del telesa (koš)- dvovejnate – razcepljene okončine (notranja in zunanja veja- šest parov obustnih okončin

b) razvoj- raki so ločenih spolov- osebni razvoj poteka s preobrazbo (metamorfozo), najpogostejšo

ličinko imenujemo navplij.c) vrste

- nižji rakiI. listonožci – majhni rakiII. dvoklopniki – imajo hitinjačo v obliki dveh lupinicIII. ceponožci – majhni rakiIV. vitičnjaki – so pritrjeni na skalah, ladjah, kitih

- višji rakiI. deseteronožci (potočni rak, jastog)II. postraniceIII. enakonožceIV. manjše skupine

d) pomen- so pomembni v človeški prehrani, planktonski raki za hrano lovijo

druge živali


36

- kopenski enakonožci – prašički, ki živijo v tleh so soudeleženi pri nastajanju prsti

4. Stonogea) lastnosti

- stonoge so kopenske živali in so zelo pogoste v prsti- stonoge po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike- telo delimo na glavo in trup

b) imamo dve skupine- kačice/diplopode – imajo na 1 členu 2 para členjenih okončin (železna

kačica)- strige – imajo na 1 členu 1 par (imajo strupne žleze in so strupene;

sobna striga)c) pomen stonog

- pomembne pri kroženju snovi v naravi- grizejo, drobijo listje- povečujejo površino, na kateri potem delujejo še manjši organizmi

5. Žuželkea) žuželke

- so najobsežnejša skupina živali (okrog 850.000 znanih vrst)- veda in znanost o žuželkah se imenuje entomologija- osvojili so vse biotope, ni jih pa v morju

b) zgradba (U/101) – preprosta žuželka je zelena kobilica- glava, oprsje in zadek – se med seboj jasno razlikujejo- na glavi so par tipalnic (anten) – služijo za tip, gibanje zraka in

kemoreceptorje; dobro razvite sestavljene ali pikčaste oči; obustni aparat (lizalo, grizalo-kobilice, sesalo, bodalo)

- oprsje sestoji iz treh členov, vsak s parom členkastih nog, na koncu so krempeljci, daljše in močnejše noge so skakalnedvokrilci (muhe, komarji), enokrilciimajo črevo (so euprokta-imajo usta in anus posebej), malpighijeve cevke – čistijo hemolimfo (mešanica krvi in limfe)živčevje je vrvičasta trebušnjačažuželke dihajo skozi vzdušnice (traheje), za prenos kisika nima krvi, kisik gre do celic

c) razmnoževanje- so večinoma enospolniki – gonohoristi- razmnožujejo se spolno ali partenogenetsko-razvoj poteka preko

ličinke, imajo preobrazbo ali metamorfozo– iz neoplojenih jajčecd) preobrazba žuželk


37

- nepopolna preobrazba: jajčece-ličinka-odrasla žival (kačji pastir, enodnevnice, kobilice)

- popolna preobrazba: jajčece-ličinka-buba-odrasla žuželka (metulj,hrošč)

- mlade žuželke se razlikujejo od odraslih- ličinka se večkrat levi in z vsako levitvijo postaja bolj podobna odrasli

živali

e) pomen- povzročajo, prenašajo bolezni- rastlinojede so pomembne pri pretvarjanju rastlinskih beljakovin v

živalske- hranijo se s drugimi, škodljivimi žuželkami- so pomembni opraševalci (čebele)- sodelujejo pri nastajanju plodnih tal

Maločlenarji

1. Razvoj maločlenarjev se je začel takrat, ko so se začeli nekateri mnogočlenarji postali slabše gibljivi, se je število členov zmanjšalo. Največkrat imajo 3 člene, ali pa se te členjenosti sploh ne vidi in ji kažejo samo njihove ličinke.

2. Maločlenarje delimo na 3 poddebla:a) lovkarji

- ime so dobili po vencu lovk okrog ust- delimo jih na

I. ramenonožce – spominjajo na školjke (imajo pecelj, dve lupinici –hrbtno in trebušno, rame z lovkami)

II. mahovnjaki – spominjajo na ožigalkarjeb) predstrunarji


38

- črevoškrgarji – kažejo nekatere znake strunarjev (trodelno telo, škržno črevo in na hrbtni strani ovratnika izrastek, ki spominja na hrbtno struno)

c) iglokožci- sem spadajo morske zvezde, morske lilije, morski ježki, morske

kumare- iglokožci živijo samo v morju; imajo zvezdasto ali radialno simetrijo,

ogrodje je notranje; čez plast apnenčastih ploščic je še mišičje, živčevje in migetalčasta povrhnjica

- posebnost iglokožcev je vodovodni/ambulakralni sistem (sistem kanalov brazdnih nožic, ki se polnijo in praznijo z morsko vodo) spomočjo katerega se premikajo; pri premikanju pomagajo tudi iglice, pri morski zvezdi in kačjerepih tudi kraki

- pri prehrani jim pomagajo apnenčasti zobci, s katerimi strgajo po podlagi; ven izviha želodec, imajo zunanjo prebavo

3. Iglokožcia) morske lilije – so pritrjene; imajo večje število krakov, nato se še kraki

cepijob) kačjerepi – med premikanjem po podlagi krake kačasto zvijajo; imajo

dolge krake, kraki so gibljivic) brizgači ali morske kumare – dihajo z vodnimi pljuči, vzdražene živali

odvržejo drobovje in si rešijo življenje, nato se regenerirajod) morski ježki – premikajo se s pomočjo bodic in ambulakralnih nožic

Strunarji

1. Strunarji so se najverjetneje razvili iz črevoškrgarjev. Osnovni znaki strunarjev so:

- členjeno ali segmentirano telo – členjenje ne zajema celotnega dela telesa, ampak samo hrbtni del

- hrbtna struna ali horda – notranje ogrodje v obliki trdne, toge in prožne celice

- hrbtenjača – nastane v zarodku z ugreznitvijo vrhnjega sloja celic- škržno črevo – predstavlja sprednji del prebavila – žrelo- rep – del telesa za zadnjično odprtino

2. Strunarje delimo naa) brezglavci – škrgoustka (slika)b) plaščarji – kozolnjakic) vretenčarji – obloustke, ribe, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci


39

3. Brezglavci – škrgoustka (U/219)- živi v morju, ima tipične znake strunarjev- nimajo pa glave, možganov, ustje imajo v obliki lovk s katerimi

sprejema hrano

4. Plaščarji so pritrjene živali in kot odrasle živali ne spominjajo na strunarje, ki pa jih kažejo njihove ličinke. V plašču, ki jih obdaja imajo snov tunicin, ki spominja na celulozo.

5. Vretenčarji a) imajo trodelno telo (glava, trup, rep). b) dihala so škrge ali pljučac) krvni obtok je enojen (ribe, obloustke – iz srca v telo) ali dvojen (iz telesa

v srce, nato v telo)d) prebavilo je diferencirano – na različnih predelih se prebavljajo različne

snovi e) ogrodje je notranje; deljeno na kosti glave, trupa in okončinf) mišična tkiva so gladka (notranji organi), prečno-progasta (skeletne

mišice), srčno mišično tkivog) koža je večplastna, čutila so dobro razvita; živčevje delimo na centralno

(možgani, hrbtenjača) in na periferno (živci)h) Delimo jih na šest razredov (obloustke,ribe,dvoživke,plazilci,ptiči,sesalci)

Vretenčarji

Obloustke

Nimajo čeljusti, usta imajo v obliki priseska. So paraziti, parazitirajo na ribah. Morski predstavnik je glenovica, sladkovodni pa piškur.

Ribe

1. So najbogatejša skupina vretenčarjev (30.000 vrst) – sladkovodni in morskipredstavniki. Imajo hidrodinamično obliko, plavajo s pomočjo plavuti:


40

a) neparne (repna plavut, hrbtna, predrepna)b) parne

- prsne s katerimi plava in so pripete na kosti glave- trebušne s katerimi plava in nimajo stalnega mesta na telesu

2. Njihova značilnost so luske, ki so produkt (derivat) usnice, so pokoščenele in so predhodniki zob pri vretenčarjih.

3. Krvni obtok je enojen, čutila so dobro razvita- dober vid, okrogla leča- dober voh- dober tip, brke

4. Najbolj pomemben organ za njih je pobočnica, s katero se orientirajo –zazna odbiti val in zvok. Možgani so majhni in slabo razviti.

5. Prebavila so dobro razvita, pri kostnicah je s prebavilom povezan vzdušni mehur, ki ima hidrostatsko vlogo (pomaga pri dviganju in spuščanju, izločala so predledvice.

6. So ločenih spolov, semenitev in oploditev je zunanja (redko notranja). Imajo velik ekološki pomen in so za prehrano ljudi.

7. Sistem ribHrustančnice Kostnice

Število 500 vrst 20.000 vrstLuske plakoidne, zobate gladkeŠkržni pok. brez, dobro vidne škržne reže imajo škržni poklopecOgrodje hrustančen skelet, brez koščenega

tkiva, utrjen z apnencem, hrbtenica je na koncu ukrivljena

deloma koščeno(predvsem lobanja)

Usta na spodnji strani, podaljšan gobec, zavitnica v črevesju

na sprednjem koncu glave, nima zavitnice

Repna plavut nesimetrična simetrična (zaokrožena, ravna ali razcepljena

Ribji mehur brez imajoSkupine morski psi (ljudožer, pes orjak),

skati (manjša, električni skat)Žarkoplavutarice (postrv),Mesoplavutarice (pljučarice – na kopnem dihajo s pljuči, resoplavutarice – plavut na izrastkih


41

Dvoživke

1. So se razvile iz resoplavutaric, so kopenski vretenčarji, vendar je njihov razvoj vezan še na vodo. Živijo večinoma v vlažnih okoljih; zimo preživijo tako, da otrpnejo, v sušnih dnevih se pa zarijejo v zemljo, blato, listje

2. Kot odrasle živali dihajo s pljuči in kožo, ličinke pa dihajo s škrgami, imajo dvojni (pljuča-srce-telo) in sklenjen krvni obtok.

3. Imajo 2 para okončin; kratko telo, lahko imajo rep; kratka rebra, zato nimajo prsnega koša; imajo sluzasto vlažno kožo, ki omogoča izmenjavo plinov, nekatere imajo strupne žleze

4. Imajo nestalno telesno temperaturo, srce je tridelno5. So dvospolniki, oploditev je zunanja ali notranja; žabe odložijo mrest iz

katerega se razvijejo paglavci, ki dihajo s škrgami; po približno 4ih mesecih se razvije odrasla žival

6. Večinoma se prehranjujejo z živalsko hrano (so koristni plenilci, odstranjujejo škodljivce).

7. Delimo jih v 3 skupinea) brezrepne dvoživke ali žabe (zelena žaba, navadna krastača, urh)b) repate dvoživke (imajo rep, notranjo osemenitev; človeška ribica)c) sleporili (črvaste ali kačaste oblike, nimajo nog, luskasta koža)

Plazilci

1. Plazilci so se razvili iz ščitoglavcev in so prave kopenske živali, ker njihov razvoj ni več vezan na vodo. Ležejo amniotska jajca (plazilci, ptiči in sesalci so amnioti). (jajce-U/234)

2. Plazilci so ločenih spolov. Koža plazilcev preprečuje prehitro izsuševanje telesa (poroženele luske). Dihajo s pljuči (koža nima dihalne vloge, kot pri dvoživkah). So mesojedci, nekatere želve so rastlinojede, izločala so ledvice.

3. Krvožilje je naprednejše zgrajeno kot pri dvoživkah (dvojni krvni obtok). Živčevje in čutila so dobro razvita – imajo poseben organ, s katerim zazna toploto okolja. Z vonjalnimi čutnicami zaznavajo vonjave iz okolja, imajo tudi razcepljen jezik.

4. Telesna temperatura je nestalna, srce je 4 delno, vendar pregrada ni popolna (razen pri krokodilih)

5. Sistem:a) prakuščarji (Tuatara, je živi fosil, živi na Novi Zelandiji)b) krokodili (aligator, kajman, gavial)

- živijo v rekah, nekaj v morjih, med prsti imajo plavalno kožico


42

- imajo roževinaste luske, močno zobovje (zamenja jih 24x)c) želve

- so lahko kopenske, sladkovodne in morske- imajo notranje ogrodje, ki se povezuje z roževinastimi ploščami, ki

tvorijo oklep, nimajo zobd) luskarji

- imajo poroženelo vrhnjo plast kože, ki jo med levitvijo odvržejo- luske so povezane v povrhnjico- predstavniki:

I. kače – nimajo okončin, nekateri zobje so votli in povezani s strupno žlezo, imajo gibljive kosti glave

II. kuščarji – imajo okončine, ki se končujejo s 5 prsti (slepec)

Ptiči

1. Razvili so se iz starinskih plazilcev, ki so letali (pterozavrov). Vmesni člen med plazilci in ptiči je praptič. Obstaja 9.000 vrst.

2. Osnovne značilnosti:a) koža in perje

- tanka in suha koža (lažje letijo), ki je pokrita s perjem- perje mažejo s voskom, ki ga izločajo iz trtične žleze ob zadnjični

odprtini- perje ima letalno in termoregulacijsko funkcijo- letalno perje ima kosmačo – zgrajeno iz tulca, rebra, vej, vejic, na

koncu vejic so kaveljčki, ki drži dve veji skupaj in tvori kosmačob) ostalo

- stalna telesna temperatura, ki jo vzdržujejo s pomočjo perja in mišic- imajo votle kosti- pljuča so pretočna, povezana z pljučnimi vrečami, ki pomagajo pri

učinkovitejši izmenjavi plinov, njihova dihalna površina nasiči do 80%- nimajo zob, imajo kljun, izločala so ledvice, glavni odpadni produkt je

sečna kislina- dvodelni želodec (železovnik-se izločajo encimi, mlinček-melje), imajo

skupno odprtino za izločala in za spolovila (stok ali kloaka)- srce je štiri delno (2 preddvorja, 2 prekada), kri se več ne meša- dobro vidijo in slišijo in se oglašajo, oploditev je notranja

3. Sistem ptica) Staročeljustnice ali ptice brez grebena na grodnici (oj, emu) – hodijo,

hitro tečejo


43

b) Novočeljustnice ali ptice z grebenasto grodnico (pingvini, ujede, kure)4. Pomen ptic

- jedo žuželke, mrčes, pomembne v prehrani ljudi, - pojedo zrno, kormorani jedo ribe

Sesalci

1. Sesalcev je 4000 vrst. Sesalci so se razvili iz plazilcev zverozobcev.2. Značilnosti

a) osnovne- mladiči sesajo materino mleko- telo je pokrito z dlako- imamo diferencirano zobovje (sekalci, podočniki, ličniki, kočniki)- trebušna prepona ali diafragma

b) ostale značilnosti- stalna telesna temperatura – homotermnost- 4 delno srce- dihajo s pljuči, ki se končujejo s pljučnimi mehurčki- diferencirana prebavila, ki se končujejo z zadnjično odprtino- izločala so ledvice, glavni odpadni produkt je sečnina- notranja oploditev, ločen spol- so živorodni, razen stokavcev, ki ležejo jajca

3. Sistema) stokavci

- imajo stok – skupno izvodilo za izločala, prebavila in spolovila- ležejo jajca, mladiči pijejo materino mleko, pokriti so z dlako, nimajo

zob- predstavniki: kljunaš, kljunati jež

b) vrečarji- so prebivalci Avstralije, nekaj jih je v Južni Ameriki- zarodek se razvija v maternici, vendar posteljica še ni popolnoma

razvita in zato se zarodek dokončno razvije v vrečic) višji sesalci (placentalni-imajo placento ali posteljico)

- netopirji- zveri (mačke, psi, medvedi, kune)- glodalci (miši, podgane, veverice)- prvaki (primates)

I. supinacija palca


44

Ekologija

1. Ekologija je veda, ki proučuje odnose med organizmi in okoljem. Okolje so vsi živi/biotski in neživi/abiotski dejavniki, ki omogočajo, vplivajo in odločajo o obstoju žive naravea) živi – živali, rastline, glive in bakterijeb) neživi – podlaga (kamnita, prst), voda, zrak (02,CO2), svetloba, gibanje

zraka, pH2. Pravimo, da so organizmi odprti sistem, ker neprestano izmenjujejo z

okoljem snovi in energijo. Snovi v ekosistemu neprestano krožijo, energija pa se skozi ekosistem samo pretaka – vstopa kot svetlobna, s fotosintezo se spreminja v kemično, ki je nakopičena v organski snovi. Iz nje se sprošča kot življenjska energija ATP in toplota. Tej izmenjavi snovi med okoljem in organizmi pravimo tudi presnova ali metabolizem.

3. Organizmi se okolju v katerem živijo, prilagajajo. Vsota vseh prilagoditev, ki jih ima neka vrsta do okolja opredeljuje njegovo ekološko nišo – bivališče + poklic. Dve različni vrsti nimajo enake ekološke niše.

4. Ekosistem je povezanost med življenjskim prostor (biotop) in življenjsko združbo (biocenoza).a) ekosistem – jezero (pomembna je temperatura, pH, svetloba, globina),

gozd, travnik, polje – umeten, akvarij, terarijb) biotop – voda, prst, kamen, skala, drevo, telesne tekočine (paraziti)c) biocenoza – polhi, veverice, medvedi, smreke, jelke, ribe

5. Sorodni ekosistemi se povezujejo v biome. Biomi so naravne enote, ki združujejo ekosisteme v danih podnebnih pasovih in talnih razmerah.

Sever- tundra- tajga- stepe, prerija, pampe- listopadni gozd- zimzeleni trdolistnati gozdovi- makija- puščava- deževni gozdJug

6. Biomi se povezujejo v biosfero. Biosfera obsega kopenske biome, celinske vode ter morja in oceane. Biosfera tvori z zemeljskim površjem ekosfero.


45

Neživi dejavniki okolja

1. Neživi dejavniki okolja so fizikalne in kemične lastnosti življenjskega prostora. Med najvažnejše spadajo svetloba, toplota, pH, vlažnost, voda.

2. Razlikujejo se od enega do drugega biotopa zaradi zemljepisne širine kraja (ekspozicija), od osojne in prisojne lege, nadmorske višine, nagib terena, vegetacija, gibanje vode in vetra.

3. Neživi dejavniki se od biotopa do biotopa spreminjajo tudi količinsko (koliko svetlobe, koliko prsti) in kakovostno (kakšna svetloba).

4. Liebigov zakon minimuma pravi, da sta rast in razvoj najbolj odvisna od tiste snovi, ki jo je v okolju najmanj.

5. Kadar spreminjamo nek dejavnik okolja lahko ugotovimo, katera temperatura/pH je najbolj oz. najmanj ugodna za preživetje nekegaorganizem. Pravimo, da ta dejavnik okolja določa organizmu njegovo strpnostno/tolerančno območje, ki je sestavljen iz tolerančne krivulje.

6. Minimalna temperatura, pri kateri rastlina živi je min. pesimum, maksimalna pa max. pesimum. Tam, kjer najboljše živi je pa optimum. Kadar imajo organizmi za večino dejavnikov široka strpnostna območja pravimo, da so dobro prilagodljivi in jih imenujemo tudi generalisti, če pa imajo ozke krivulje, so pa specialisti.

Svetloba

1. Svetloba je elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin. Za življenje na Zemlji je najpomembnejša vidna svetloba, ki zajema od 380 do 760 nm.

2. Vidna svetloba je pomembna zaa) fotosintezo zelenih rastlin (nastaja organska snov, porablja se kisik)b) rastne procesec) kalitev rastlind) zorenje plodove) orientacijo živalif) aktivnost organizmov

- dnevno-nočne aktivne živaliI. nočne so krti, rovke, pajki, netopir, soveII. dnevno aktivne so pa ostale živali

- sezonsko aktivne živaliI. zgodaj spomladi in jeseni – žabeII. poleti – kače, kuščarji


46

- mnoge živali so svoje življenje prilagodile na dolžino dneva – vpliva na selitve (ptic)

- živali so preko leta različno aktivneI. nekatere poznajo zimske počitke (medvedi, polhi, kače) –

hibernacijaII. poletni počitki (žabe, hrastače) – aestivacijaIII. odrasle živali otrpnejo, organizem se ne razvija, preživijo samo

njihova jajčeca – diapavza- rastline so se prilagodile na različno količino svetlobe

I. sončne – heliofilne (sončnica, koruza, žita, trave)II. senčne – skiofiti (praproti, mahovi)

Toplota

1. Večina toplote prihaja na Zemljo od Sonca, nekaj odstotkov je pa geotermalnega izvira.

2. Sonce najprej ogreje tla (kondukcija), tla ogrejejo zrak (konvekcija), zrak ogreje vodo – izhlapevanje (evaporacija).

3. Na ogretost tal močno vpliva vrsta tal, količina vode in zraka v tleh, vegetacija (rastlinje).

4. Bolj odvisni od toplote so organizmi z nestalno toploto. To so poikilotermni / ektotermni organizmi. Živali s stalno telesno temperaturno so homeotermni / endotermni organizmi.

5. Sorodne živali na severu so večja od sorodnih živali na jugu. To pa zato, ker imajo večje živali ugodnejše razmerje telesne višine:volumnu.a) majhna kocka ima stranico 1cm. P=6cm2. V=1cm3. P:V=6:1b) velika kocka ima stranico 3cm. P=54cm2. V=27cm3. P:V=2:1Izrastki (ušesa, rep) sorodnih živali na severu so manjši do tistih, ki jih imajo živali na jugu.

6. Za rastline so bolj nevarne visoke temperature (transpiracija, koagulacija-poškodba beljakovin). Nizke temperature pa so nevarne za to, ker lahko voda zamrzne in mehansko poškoduje celice oz. voda več ne deluje kot topilo-je zamrznjena, vendar so rastline razvile številne mehanizme proti zmrzovanju. Oddati morajo čim več proste vode, in kopičiti osmotsko aktivne snovi (sladkor).

Voda, vlažnost

1. Zakaj organizmi potrebujejo vodo?


47

- kot medij- kot topilo- z njo potujejo številne snovi- za fotosintezo

2. Živalia) Kseromorfne živali so tiste, ki prenesejo veliko izgubo vode, so živali

sušnih okolij. Imajo številne mehanizme s katerimi preprečujejo izgubo vode. Imajo luske, močne kutikule, hitinjače ali pa imajo rezervo vode. To so kuščarji, plazilci, škorpijoni.

b) Mezomorfne živali so tiste, ki prenesejo delno izgubo vlage.c) Hidromorfne živali so tiste, ki ne prenesejo izgube vlage.

3. Rastlinea) hidrofiti so vodne rastline, ki imajo prilagoditve (zračne mehurčke, oljne

kapljice)b) helofiti so močvirske rastlinec) higrofiti so rastline v vlažnih rastiščih (mahov, praprotnice)d) mezofiti so rastline naših gozdove) kserofiti so rastline sušnih predelov

- sukulenti imajo rezervo vodnega tkiva (kaktusi, aloje)- sklerofiti so rastline, ki imajo zaščito pred izgubo vode (močne

kutikule; močne, dolge korenine) – rožmarin, limonovci

Medij oz. osredje

1. Medij sta zrak in voda.2. Med seboj se razlikujeta v številnih fizikalnih dejavnikih

a) gostota – voda 775x gostejša od zraka- voda omogoča plavanje (hidrodinamične), pritrjeno življenje (bentos),

lebdenje (plankton) – omogočajo zračni mehurčki, oljne kapljice, dolgi izrastki

- zrak pa letenje (aerodinamične) b) pritisk (tlak)

- atmosferski pritisk z višino pada (največji zračni na gladini morja)- hidrostatski pritisk z globino narašča

Substrat ali podlaga

1. Najpogostejša je zemlja, prst. Lahko je na kopnem ali v vodi. Pogosta podlaga je tudi kamen, les, drugi organizmi.


48

Biotski dejavniki okolja

1. Živi dejavniki so rastline, živali, glive, lišaji, bakterije. Med seboj se povezujejo v življenjske združbe ali biocenoze. Biocenoze pa so sestavljene iz posameznih populacij.

2. Populacija je skupina osebkov iste vrste, ki živi na določenem območju v določenem času in se med seboj redno plodijo.

3. Organizmi v biocenozah imajo medsebojne odnose. Ti so lahko odnosi sodelovanja, izkoriščanja ali so pa nevtralni.

4. Vsaka življenjska družba ima dominantne vrste, ki dajejo tej družbi glavni značaj. Imamo vrste, ki ji rečemo značilnice in razlikovalnice (razlika med zasavskim in pohorskim gozdom).

5. Medvrstni odnosia) simbioza (mutalizem) (+,+)

- lišaj – gliva (voda+min.snovi) + zelena alga ali modrozelene cepljivke (org.snovi)

- mikoriza – gliva (voda+min.snovi, protibakterijska zaščita)+ rastline(organske snovi)

- rak samotar (transport, ostanki hrane) + morska veternica (zaščita)b) neobvezno sožitje (+,+)

- v gozdu

alen š 2.b biologijadijak.gess.si/alen.first/zapiski 2.letnik/biologija.pdf · gimnazija in...

Documents