Alpska konvencija

Mednarodni sporazum za zaščito in trajnostni razvoj v Alpah

Prebivalstvo: 13,6 milijonovObmočje: 190 600 km2

Kratka zgodovina:

• 1991: podpis Okvirne konvencije

• 1995: stopi v veljavo• 2002: v veljavi 8 protokolov • 2003: ustanovitev Stalnega

sekretariata

Države pogodbenice:

Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Nemčija, Kneževina Monako, Slovenija, Švica in Evropska skupnost

Glavni namen

• Zagotoviti varstvo in trajnostno-sonaravni razvoj alpskega prostora, obenem pa zaščititi gospodarske in kulturne interese prebivalcev

• Obravnava Alpe kot enotno prostorsko enoto, ki se mora ohraniti v celoti, zato so potrebne skupne usmeritve in politike

Površina in prebivalstvo območja veljavnosti Alpske konvencije z odstotki dela površine in prebivalstva držav članic

Površina Prebivalstvo

Italija 27,3 % 30,1%

Avstrija 28,7% 23,9%

Francija 21,4% 18,0%

Švica 13,2% 12,8%

Nemčija 5,8% 10,1%

Slovenija 3,5% 4,7%

Monako 0,001% 0,2%

Lihtenštajn 0,008% 0,2%

ALPE 190.600 km2

13,6 milijonov

Območje Alpske konvencije v Sloveniji

• 6766,6 km2 (33,4% države)• 60 občin (43 v celoti, 17 delno)• 1193 naselij• 365.614 prebivalcev (18,6%

vsega slov. preb.)

Slovenija je Okvirno konvencijo podpisala leta 1993, ratificirala pa 1995, ko je tudi stopila v veljavo.

Okvirna konvencija in protokoli

Okvirna konvencija, ki določa splošne cilje varstva in razvoja alpskega prostora, je dopolnjena z vrsto izvedbenih protokolov:

•Urejanje prostora in trajnostni razvoj•Hribovsko kmetijstvo•Varstvo narave in urejanje krajine•Gorski gozd•Promet•Turizem•Varstvo tal•Energija

Najprej s podpisom in nato z ratifikacijo postanejo protokoli del pravnega reda držav podpisnic.

VarstvoVarstvo taltal

Urejanje prostoraUrejanje prostorain trajnostni razvojin trajnostni razvoj

TurizemTurizem

PrometPromet

Varstvo naraveVarstvo naravein urejanje krajinein urejanje krajine

Gorski gozdGorski gozd

Hribovsko Hribovsko kmetijstvokmetijstvo

EnergiEnergijaja

Okvirnakonvencija

Deklaracija Prebivalstvo in kultura

Deklaracija o podnebnih spremembah

Organi Alpske konvencije

ALPSKA KONVENCIJA

STALNI ODBOR

DELOVNE SKUPINE PLATFORME

ODBOR ZA PREVERJANJE

STALNI SEKRETARIAT

Ministri za okolje

Focal PointsOpazovalci

Alpska konferenca: vodilni politični organ, ki ga sestavljajo okoljski ministri, zaseda vsako drugo leto, po načelu rotacije vsako drugo leto ena od pogodbenic prevzame predsedstvo

Stalni odbor: izvršilni organ, sestavljen iz delegatov pogodbenic na ravni visokih uradnikov, zaseda dvakrat letno

Odbor za preverjanje: organ, ki preverja ali pogodbenice izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz konvencije

Delovne skupine/platforme: organi, ki so zadolženi za pripravo konkretnih vprašanj

Stalni sekretariat Alpske konvencije

Ustanovljen 2003, Glavni sedež v Innsbrucku (A), Oddeljeni sedež v Bolzanu (I)

Glavne naloge• zagotavlja administrativno in tehnično podporo organom Alpske

konvencije, • usklajuje raziskovalne projekte o Alpah, • pospešuje izvajanje Alpske konvencije• odnosi z javnostmi (posredovanje in širjenje informacij o Alpski

konvenciji, njenih protokolih in dosežkih), • sistem opazovanja in informiranja o Alpah (SOIA) ter • prevajanje in tolmačenje

OpazovalciIzmenjava informacij, izkušenj in dobrih primerov z namenom, da se

izvajajo cilji Alpske konvencije:

• AEM • Alpe Adria • Arge Alp • Društvo Alpsko mesto leta • CIPRA International• Club Arc Alpin• Euromontana• FIANET • International Steering Committee of the Network of Protected areas • IUCN • Managing Authority of the European Cooperation Programme Alpine Space • Pro Mont Blanc • UNO/UNEP-ROE • ISCAR

Večletni program dela Alpske konference (2005-2010)

• odnosi z javnostmi, • izmenjava izkušenj in sodelovanje med alpskim

prostorom ter drugimi gorskimi območji in konvencijami,• opazovanje in interpretacija razvojnih gibanj, • priprava Poročil o stanju v Alpah, • dejavnosti na posameznih vsebinskih področjih, za

katera protokoli še niso bili pripravljeni (npr. voda).

Večletni program dela Alpske konference (2005-2010)

KLJUČNE VSEBINEMobilnost, dostopnost in tranzitni promet

Družba, kultura in identiteta

Turizem, prosti čas, šport

Narava, kmetijstvo in gozdarstvo, kulturna krajina

www.alpconv.org