drage bralke, dragi bralci, · 2019-04-24 · drage bralke, dragi bralci, pred vami je druga...
Post on 27-Jul-2020
10 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Drage bralke, dragi bralci,pred vami je druga {tevilka revije Osvoboditev `ivali, ki jo izdaja Dru{tvo za
osvoboditev `ivali in njihove pravice. @e v prvi, brezpla~ni {tevilki (~e je
niste prejeli, si lahko njeno vsebino preberete na www.osvoboditev-
zivali.org) smo objavili kar nekaj ~lankov, katerih namen je bil informirati
javnost o nevzdr`nem polo`aju `ivali v dana{njem svetu, {kodljivosti mesne
prehrane, mno`i~ne `ivinoreje, lova, ribolova in poskusov na `ivalih.
Prispevki so ogledalo dana{nje dru`be, za katero bi bilo nujno potrebno, da
razmisli, kam nas vodijo napa~ni posegi v naravo ter brutalno ravnanje z
`ivalmi. Odlo~itev, ali boste razmislili o tem ali ne, prepu{~amo seveda vam,
drage bralke in bralci. Pomembno pri tem se nam zdi le opozoriti, da so `ivali
del enosti vesolja in zato niso nikogar{nja last. Tako po zakonu vesolja, ki
glasi: "kar sejemo, to `anjemo", sledi, da bomo vsako, pri ubijanju
povzro~eno bole~ino in izkori{~anje `ivali morali sami ob~utiti in pretrpeti
kot posamezniki in kot dru`ba.
Ob vseh teh katastrofah, ki jih `e do`ivljamo, in ni~ kaj lepih napovedih za
naslednja leta je vsekakor vzpodbudno to, kar se `e ve~ let dogaja na malem
del~ku Nem~ije v okolici Würzburga. Predstavljamo vam Gabrielin sklad, ki
si je za glavno nalogo zadal postaviti temelje za `ivljenje v miru z `ivalmi in
naravo (str. 4). V novi {tevilki objavljamo tudi ekskluzivni intervju z dr. med.
Petrom Papugo, ki kot strokovnjak – zdravnik odkrito spregovori o napa~nem
stali{~u uradne medicinske stroke, ki {e vedno podpira u`ivanje mesa (str. 8).
^eprav se odnos, ki ga ima ~love{tvo do `ivali, najve~krat opravi~uje s sklice-
vanjem na tradicije, pa `elimo pojasniti, kje so korenine katastrofalnega
odnosa z `ivalmi (str. 20). Znani slovenski kantavtor in velik prijatelj `ivali,
Adi Smolar, v svojem prispevku nakazuje preprosto re{itev za izbolj{anje
polo`aja `ivali (str. 11). Cerkev odreka `ivalim du{o, mnogi otopeli ljudje pa
ne verjamejo niti v obstoj ~ustev pri na{ih `ivalskih bratih in sestrah. [tuden-
tka veterine vabi tiste, ki dvomijo, da `ivali ob~utijo tudi strah, grozo in
`alost, v poslednje koncentracijsko tabori{~e nekaterih `ivali (str. 14).
Skratka sku{ali smo se tematiki `ivali pribli`ati z ve~ vidikov in vsi se ver-
jetno bolj ali manj razlikujejo od tistih splo{no poznanih na~inov gledanja na
`ivali. Tega pa ne po~nemo zato, da bi vas, drage bralke in bralci, zasuli z
"novim", "{okantnim" ali celo "{kandaloznim", temve~ zato, da bi v vas pre-
budili tisti aspekt va{e du{e, ki mu pravimo usmiljenje ter del va{e osebnosti,
ki se imenuje zdrav razum. Kajti, kako naj druga~e {e re{ujemo svoje dosto-
janstvo, kot tako, da se zavemo, da smo kot ~love{tvo globoko za{li s tem, da
smo se brez zadr`kov in sramu podlo znesli nad nedol`nimi bitji? In da nas
iskreno usmiljenje do trpe~ih sostvaritev pravzaprav lahko povede iz
mo~virja, imenovanega samouni~evalna agonija ~love{tva...
Damjan Likar, odgovorni urednik
OSVOBODITEV @IVALI, revija za prijatelje `ivaliLetnik I, {t. 2, sept. 2004
IZDAJA:Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove praviceOstro`no pri Ponikvi 26, 3232 PonikvaTel.: 03/5763-303, 031/499-756Internet: www.osvoboditev-zivali.orgEmail: infoÆosvoboditev-zivali.orgPredsednik: Stanko Valpati~
UREDNI[TVOOdgovorni urednik: Damjan Likar
e-po{ta: damjan.likarÆsiol.net
tel.: 041/356 093
Naslednja {tevilka revije Osvoboditev `ivali izide 10. januarja!
Oblikovanje: Polona Kregar, Adriana Ger{ak
Uredni{ki odbor: Andreja Gabrovec, Gretta Miku` Fegic, Magda Vetrih, Alja
Divjak, Stanko Valpati~, Vlado Began, Silvo Metelko
Fotografija naslovnice: Leon Hard
Posamezni izvod stane 550 SIT
Letna naro~nina stane 1600 SIT (PTT stro{ki so vklju~eni)
Tisk: Kolortisk s.p., Kr{ko
Ulica Milke Kerinove 11
8270 Kr{ko, september 2004, natisnjeno v 3000 izvodih
Prostovoljne prispevke za Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove pravice lahko naka`ete na transakcijski ra~un {t.:02011-0253228311.Donatorji Dru{tva za osvoboditev `ivali in njihove pravice:Kbm invest d.o.o, Studio scriptus, Interteks d.o.o., Trideja in`eniring, trgovinain storitve Fürst Bogdan s.p. Celotna imena ostalih donatorjev niso bila razvidna iz ban~nega izpiska, vendarse tudi njim iskreno zahvaljujemo za finan~no pomo~, s katero lahko izvajamorazli~ne akcije v dobrobit `ivali.
VSEBINA:
V Nem~iji so postavljenitemelji za mir na Zemlji 4
Dr. med. Petar Papuga o{kodljivosti u`ivanja mesne prehrane 8
Prej vas bo zadela strela, kot pa napadel medved 10
Adi Smolar: Mu~enje in ubijanje `ivali je trebazakonsko prepovedati 11
Ali lahko resno jemljemo celoten Zakon o za{~iti `ivali? 12
[tudentka veterine v klavnici:Sedaj sem sama do`ivela, da tudi krave jo~ejo 14
Posmrtna slava zaznanstvenika, ki je delalposkuse na `ivalih 16
Novice iz Dru{tva za osvoboditev `ivali in njihove pravice 18
Anketa: Kaj menite o no{enjukrzna in drugih `ivalskih ko`? 19
Moris Hoblaj: Teologi smoprekinili odnos med Bogom,~lovekom in `ivalmi 20
Pismo bralke: V~eraj semdo`ivela nekaj `alostnega 22
Kako je sploh pri{lo do ideje omiroljubni zemlji - Gabrielinemskladu?Za~etki miroljubnega poljedelstva
segajo `e skoraj tri tiso~ let v zgodovi-
no. Takrat je prerok Izaija rekel, da bo
na Zemlji nastalo Kraljestvo miru, da
bodo ljudje iz me~ev naredili pluge, da
bodo `ivali `ivele v so`itju in otrok jih
bo pasel. Jezus iz Nazareta je prav tako
napovedal Kraljestvo miru. Ljudje so
sicer mislili, da bo cerkveno kr{~anstvo
tudi prineslo kraljestvo miru, toda
zgodilo se je ravno nasprotno.
Zgodovinsko je nesporno, da je ravno
cerkveno kr{~anstvo s svojo doktrino o
pravi~ni vojni v zadnjih dveh tiso~le-
tjih direktno ali indirektno odgovorno
za nasilje in smrt milijonov ljudi,
posebno v kri`arskih vojnah in v ~asu
inkvizicije. Ljudje mislijo, da bo
Kraljestvo miru nastalo samo od sebe,
toda Jezus je `elel, da naj vsak ~lovek
najprej razvije kraljestvo miru v sebi z
izpolnjevanjem desetih Bo`jih zapove-
di in njegovih naukov iz Govora na
gori. Ker se to v dva tiso~ letih ni
zgodilo, je Bog ponovno na Zemljo
poslal preroka. Sedaj je pri{el ~as, da se
tisto, kar je bilo zapisano, tudi uresni~i.
To se je `e za~elo dogajati z
ustanovitvijo Gabrielinega sklada.
Zakaj se miroljubna zemlja imenujeGabrielin sklad?Miroljubno poljedelstvo je nastalo na
pobudo Duha preko visoko duhovno
ozave{~ene `enske in prerokinje za
dana{nji ~as, z imenom Gabriele. Iz
njenega Bo`jega prero{kega dela se je
razvila tudi zavest o enosti med
~lovekom, `ivalmi in naravo, kar je
osnova za miroljubno poljedelstvo.
Gabriele pravi, da Bo`ji duh pre`ema
vse, kar nas obdaja. Vsako rastlino,
mineral, `ival in ~loveka. Harmonija z
naravo pa je mogo~a le, ~e ~lovek
najprej `ivi v miru s samim seboj in v
harmoniji s svojimi bli`njimi. Mir je
zato zanjo nedeljiv. Bolj, ko postaja
~lovek umirjen v sebi, bolj senzibilen
postaja tudi za komunikacijo z naravo
in naravnimi elementi. V eni od objav
Bo`jega Duha preko Gabriele je
zapisano: "Bodite povezani z vsako
stvaritvijo in z vsem kamenjem in
rastlinami in za{~itite `ivali, ki so vam
bile zaupane. Nikdar ne zakoljite `ivali
za va{o lastno potrebo. Vidite, narava
je poskrbela za vas. Plodovi polja,
vrtovi in gozdovi vam nudijo hrano za
va{e telo."
Kaj so osnovne zna~ilnosti mirolju-bne zemlje?Miroljubna zemlja si prizadeva za mir z
vsemi `ivljenjskimi oblikami. Kmetje
se u~ijo `iveti v miru tudi z `ivalmi,
zato jih nimajo za ustvarjanje dobi~ka,
za zakol in hrano ljudi. Pri njih ni ubi-
janja `ivih bitij, tki. mikroorganizmov
v tleh z uporabo kemije, gnoja ali gnoj-
nice, s ciljem izvle~i iz tal ~im ve~ji
pridelek. V zemljo ne vna{ajo nobenih
snovi, ki uni~ujejo `ivljenje in obre-
menjujejo okolje ter jih nato zau`ijemo
s hrano. Tudi genske manipulacije ne
uporabljajo. Dve leti zemljo obdelujejo
in pobirajo pridelek, nato jo pustijo eno
leto v prahi - to imenujemo triletno
kolobarjenje. V ~asu po~itka dopustijo,
da rastejo na poljih razli~ne rastline,
kot na primer detelja in kamilica, ki z
visoko vsebnostjo du{ika v koreninah
naravno obnavljata tla. Za regeneracijo
pa skrbijo tudi milijarde najmanj{ih
`ivih bitij v zemlji - mikroorganizmi.
Pri naravnem ravnanju z njivami ni
izkori{~anja - je dajanje in sprejemanje
v medsebojnem spo{tovanju. Ti kmetje
zemljo vidijo kot `ivo bitje, ki si `eli
iskrene komunikacije. Miroljubni
kmetje zase pravijo, da so prijatelji na-
rave in vseh `ivali. Tudi `ivali, ki `ivijo
v naravi, ne preganjajo in ne ubijajo.
Zavedajo se, da je ~lovek vzel `ivalim
njihov `ivljenjski prostor, ter da so zato
prisiljene narediti {kodo na njivah, ~e
sploh temu lahko re~emo {koda, saj si
4
V Nem~iji so postavljeni temelji za resni~ni mir na Zemlji
Pokrajina v bli`ini mesta Würzburg na severnem Bavarskem je na prvi pogled povsem enakakot vsa druga kmetijska podro~ja, travniki in gozdovi. Toda, ko iz avtomobila stopi{ natamkaj{njo zemljo, za~uti{ v zraku globok mir, ki se kaj kmalu naseli tudi v vsako celico
tvojega bitja. Razlog za tak{no visoko duhovno atmosfero je miroljubna zemlja. Miroljubnazemlja se hkrati imenuje Gabrielin sklad, ki je bil ustanovljen spomladi leta 2001 na relativno
majhnem ko{~ku zemlje, s ciljem `ivalim in rastlinam vrniti `ivljenjski prostor. Na tejmiroljubni zemlji obstaja tudi kmetijstvo, kjer kmetje pridelujejo hrano po zakonih narave,
ki ima tako ~udovit in naraven okus, da se ji enostavno ne more{ upreti. Vendar njihovomiroljubno poljedelstvo dale~ presega okvire zdrave hrane, ki verjetno nima primerjave nikjerv svetu. Iz zgoraj navedenega lahko re~emo, da se na tem obmo~ju vzpostavlja in {iri resni~ni
mir na Zemlji, kar pomeni so`itje med ~lovekom, `ivalmi in naravo. O Gabrielinem skladu smose pogovorili z vodjem Martin-om Hennel-om.
Ra~ka v svojem luksuznem zaveti{~u sredi biotopa za vodne `ivali
`ivali vzamejo samo tisto, kar jim je
mati Zemlja podarila. Izku{nje ka`ejo,
da ~e jim zavestno zasejejo del njive, jo
pustijo nepo`eto, na drugih njivah sko-
rajda ne naredijo {kode.
Kaj pa so glavni cilji Gabrielinegasklada?Ena od glavnih nalog Gabrielinega
sklada je, da `ivalim ponovno ustvari-
mo varen `ivljenjski prostor in tak{ne
pogoje bivanja, kot so primerni za nji-
hovo vrsto, da `ivali ponovno dobijo
nazaj svoj ko{~ek zemlje, ki jim pripa-
da, da se bo ~lovek z njimi nau~il deli-
ti hrano, ki nam jo podarja mati narava.
^lovek je doslej o~itno mislil, da `ivali
`ivijo od zraka, zato jim je v zadnjih
stoletjih mo~no skr~il njihov `ivljenj-
ski prostor. Skratka, eden od osnovnih
ciljev Gabrielinega sklada je, da se
popravi vsa {koda, ki je bila zaradi
~love{kega egoizma storjena `ivalim in
materi Zemlji in to je eden od prvih
korakov do resni~nega svetovnega
miru.
Kako pa skrbite za bolj kvalitetnobivanje divjih `ivali na tem obmo-~ju?@ivalim smo ustvarili razli~ne vrste
biotopov, ki so primerni za njihov na~in
`ivljenja. S tem `elimo dose~i, da bo
narava ponovno funkcionirala tako, kot
si jo je Stvarnik zamislil in da bodo vse
`ivalske vrste imele svoj prostor, tako,
da ne bodo posegale v okolje drugih
`ivalskih vrst. Naredili smo pti~ji
biotop z gnezdi in vodo, kajti doslej so
ptice zaradi pomanjkanja vode na tem
obmo~ju morale leteti zelo dale~ po
vodo in veliko jih je na tej poti pogini-
lo. Poskrbeli smo tudi za naraven `iv-
ljenjski prostor ku{~arjev in ka~ in z
veseljem ugotavljamo, da je v razpokah
teh skal na{lo svoj novi dom `e kar pre-
cej plazilcev. Napravili smo tudi vodne
biotope, kjer so se `e naselile prve
ra~ke, vedno ve~ pa opa`amo tudi
ka~jih pastirjev. Na{e podro~je omejuje
`iva meja, ki je zgrajena iz starih, od-
mrlih vej, pod katerimi se razvije pestra
flora, hkrati pa nudi tudi bivali{~e in
skrivali{~e mnogim `ivalim kot so
zajci, lisice, pti~i. Ob `ivih mejah smo
posadili tudi drevesa, ki bodo zemljo
varovala pred mo~nimi vetrovi in bodo
hkrati s svojimi plodovi izvir hrane za
`ivali. ^e ni mo~nih sunkov zra~nih
gmot, je tudi temperatura bolj kon-
stantna, kar pomeni bolj{o rast
pridelkov. Drevesa ob `ivih mejah
bodo tudi zadr`evala vodo, da ne bo
odtekla s tega podro~ja.
Ali so divje `ivali na tem obmo~jukaj bolj zaupljive do ljudi?Vsaka `ival `eli biti v prijateljskih
odnosih s ~lovekom, vendar se mora
najprej ob njem po~utiti varno. O~itno
`ivali dobro ~utijo, da je to podro~je
varno za `ivljenje, da jih ne bodo pre-
ganjali lovci, zato so vedno bolj zau-
pljive tako do ljudi kot tudi do drugih
`ivalskih vrst. Opa`amo namre~, da so
se razli~ne vrste `ivali za~ele dru`iti
med seboj. Videli smo `e srne skupaj s
kravami in ovcami ter zajce, ki so pri{li
na kmetijo obiskati koko{i. Skratka,
po~asi se `e uresni~uje tisto, kar je
napovedal Jezus, namre~ da bo pri{lo
Kraljestvo miru na Zemljo, ko bodo
vse `ivali `ivele v so`itju in miru, ko se
bo lev pasel z jagnjetom. Ker na tem
podro~ju ni lovcev, so `ivali tudi veliko
bolj spro{~ene in igrive. Nedavno smo
videli na travniku zajce, kako so
skakali eden ~ez drugega in pri tem
u`ivali kot majhni otroci. Opazili smo
tudi, da so se na to obmo~je ponovno
naselile nekatere `ivalske vrste, ki so
o~itno prav tako za~utile, da je tukaj
najbolj miroljuben `ivljenjski prostor.
Kako pa za{~itite poljske `ivali v~asu `etve?Kmetje iz miroljubnega poljedelstva se
zavedajo, da je mo`no komunicirati z
vsemi `ivimi bitji, tudi z rastlinami in
`ivalmi. ^as `etve predstavlja za
poljske `ivali velik {ok, saj nekatere
izmed njih izgubijo svojo rojstno hi{o,
torej `ivljenjski prostor. Vendar preko
komunikacije ali molitve poljski zajci,
ptice, srne, gliste in mikroorganizmi
dobijo informacijo o `etvi, zato se
vedno pravo~asno umaknejo, da jih ne
po{koduje kombajn. Gliste in mikroor-
ganizmi se takrat bolj globoko
pogreznejo v zemljo, ostale poljske
`ivali pa dobijo novo naravno zato~i{~e
Poljska zajca se zavedata, da jih tukaj ne bodo preganjali lovci, zato se lahko spro{~eno igrata.
Ganljiv prizor materinskega izra`anja ljubezni. Tukaj{nje dru`insko `ivljenje krav, kitraja celo `ivljenje, je nekaj povsem drugega kot na klasi~nih kmetijah, kjer ~lovekzaradi pohlepa po dobi~ku lo~i mater od teleta `e po nekaj dnevih.
6
in hrano, pas ob robu njive, ki so ga
kmetje zanje pustili nepo`etega, ali pa
v gozdu, kjer ni lovcev. To je klasi~en
primer, kako lahko deluje vzajemnost
med ~lovekom, `ivalmi in naravo, ker
vemo, da vse pre`ema isti Bo`ji Duh.
Ali imajo na miroljubnem poljedel-stvu tudi hlevske `ivali druga~ne`ivljenjske razmere?Kmetje vse doma~e `ivali obravnavajo
kot del svoje dru`ine, zato so temu
primerno poskrbeli za njihovo dobro
po~utje. Trenutno imamo 25 krav treh
razli~nih pasem, ki smo jih kupili od
kmetov pred prodajo v klavnico in jih
tako re{ili krute smrti. Ena od njih ima
{e posebej zanimiv `ivljenjepis. Na
poti v klavnico, na ju`nem Bavarskem,
je sko~ila s tovornjaka in se skrila v
neki vasi. Ko smo izvedeli zanjo, smo
prosili lastnika, da nam jo proda. Tukaj
za `ivali res dobro skrbimo, saj imajo
na voljo prostorne hleve, kjer se lahko
svobodno gibljejo, pa{nike in tudi
gozd, saj so krave v osnovi gozdne
`ivali.
Na kmetiji imamo tudi biotop za ovce,
ki smo jih odkupili od nekega kmeta,
pri katerem so bile sredi zime brez
hrane in vode, v snegu do kolen, pri
temperaturi okoli -20o C. Tudi tem
`ivalim smo vrnili dostojanstvo z
izgradnjo udobnega hleva, na pa{nikih
pa smo jim postavili tudi nekak{en
paviljon, kamor se lahko zate~ejo v
primeru hude vro~ine ali de`ja. Ko je
vnuk prej{njega lastnika teh ovac videl,
kako kvalitetno `ivijo sedaj te `ivali, je
starega o~eta prosil, naj preneha s kla-
njem `ivali.
Prej ste omenili, da je eden od pro-blemov na tem zemlji{~u pomanj-kanje vode. Kako re{ujete to te`avopri skrbi za `ivali?Pred nami so z industrializacijo kmetij-
stva izsu{ili veliko naravnih biotopov
in posledica je manj vode v naravi za
`ivali. Poleg tega je bila lani na tem
obmo~ju izjemna su{a, ko vode ni bilo
nikjer. To pomanjkanje vode so najbolj
ob~utile `ivali, zato smo jim morali
priskrbeli vodo v ci-sternah. Vendar je
na{e poljedelstvo kljub neizmerni su{i
utrpelo malo {kode.
Kako je to mogo~e?Zemlja je bila lani zaradi pomanjkanja
padavin zelo globoko – tudi do 40 cm,
povsem izsu{ena. Korenine rastlin, ki
rastejo na tradicionalno obdelani
zemlji, na kateri skoraj ni mikroorga-
nizmov in je zemlja mrtva ter zelo
zbita, ne morejo pognati ve~ kot do 30
cm globoko. Zato je imelo lani konven-
cionalno poljedelstvo v tej pokrajini
kar do 40% manj pridelkov zaradi su{e.
Korenine v miroljubnem poljedelstvu,
kjer je zemlja zaradi mikroorganizmov
in glist `iva, rahla in vla`na, se`ejo do
80 cm globoko, kjer je zemlja {e vedno
vla`na. Iz tega razloga smo mi lani utr-
peli malo {kode zaradi su{e, nasprotno
imeli smo celo 20% bolj{o letino.
Ali obstaja {e kak{en razlog za bolj{oletino, kljub neugodnim vremenskimrazmeram?Na vsakem polju vedno posejemo seme
iste rastline, kajti ugotovili smo, da se
na ta na~in dolgoro~no zgradi nekak{na
komunikacija med prstjo in tistim
semenom. Zato je tudi pridelek bolj
kakovosten in `etev bolj obilna. Poleg
tega orjemo zelo plitko, kajti s tem
ohranimo v svojem naravnem okolju
mikroorganizme, ki imajo izredno
pomembno vlogo pri rahljanju prsti.
Skratka, zavedamo se, da je zemlja `iv
organizem in ~e z njo ravnamo spo{tlji-
vo, potem nam bo lahko naklonila tudi
bolj zdrave in kakovostne pridelke.
Potrebno pa je povedati, da je pred
nami konvencionalno poljedelstvo
naredilo tej zemlji ogromno {kode, ki
se je seveda ne more popraviti ~ez no~.
O`ivitev prsti traja od sedem do deset
let. V tem ~asu se ponovno razmno-
`ujejo mikroorganizmi in gliste, ki
rahljajo prst in predelajo tiste snovi, ki
jih rastlina potrebuje za rast, ljudje in
`ivali pa za telesno hrano.
Kako pa uni~ujete plevel?Plevel ima v miroljubnem poljedelstvu
pozitivno vlogo, kajti po`ene vedno
takrat, ko prsti manjka dolo~enih snovi,
ki jih plevel vsebuje. Zato ga seveda ne
uni~ujemo. Plevel je torej indikator
stanja zemlje.
Ali potem tudi na travnikih po`enejotiste rastline, ki vsebujejo snovi zaobnovo zemlje?Tako je. V ta namen smo {tiri prostrane
livade pustili, da se razvijajo povsem
brez ~lovekovega poseganja. Na teh
travnikih so zato za~ele rasti ~udovite
cvetlice, ki jih nikjer drugje ve~ ne
zasledimo. To so rastline, ki jih ta
zemlja potrebuje za obnovo prsti, ki jo
je ~lovek prej s {kropljenjem in gnoje-
njem skoraj povsem uni~il. Prav tako
so na teh livadah pognale tudi tiste kul-
ture, ki jih `ivali potrebujejo za hrano.
Videli smo `e zajce, ki se pasejo na teh
travnikih in u`ivajo zdravilne bilke.
Kak{ne ukrepe pa ste uvedli proti{kodljivcem?Tradicionalni kmetje {kropijo rastline,
da jih zavarujejo pred ~rvi in drugimi
{kodljivci. Vendar, ~e bi kulture rastle
na povsem zdravih tleh, jih ne bi
napadli nobeni {kodljivci, saj je znano,
da {kodljivci ne napadajo povsem
zdrave rastline ali ploda. ^rvi se
namre~ zaredijo samo v bolnih in ra-
zpadajo~ih tkivih. To je osnovni prin-
cip narave: Vse, kar ni sposobno za
`ivljenje, je potrebno odstraniti. Ker je
miroljubno obdelana zemlja na poti k
Eden od vodij Gabrielinega sklada, MartinHaennel, pri biotopu za plazilce.
Gabrielin sklad obdaja `iva meja iz posu{enih vej, v katerih so svoje novo bivali{~e na{le mnoge`ivalske vrste.
7
ozdravitvi, postajajo tudi sade`i bolj
vitalni in zdravi, zato jih bolj redko
napadejo ~rvi. Razlog, da so na{e kul-
ture odpornej{e na {kodljivce, je tudi v
tem, da uporabljamo samo originalne
sorte. S kri`anjem sort, kot to po~nejo
v konvencionalnem kmetijstvu, se
seveda drasti~no zmanj{a odpornost
rastlin. V naravi so potrebni tudi insek-
ti in tu imamo dolo~ene probleme, ven-
dar smo te`avo re{ili tako, da smo ob
poljih posejali razli~ne rastline, ki so za
insekte naravna hrana.
Kaj pravijo tradicionalni kmetje nametode, ki jih uporabljate v mirolju-bnem poljedelstvu?Odziv kmetov iz tradicionalnega polje-
delstva je zelo razli~en. Nekateri nas
povsem ignorirajo, toda ve~ina z zani-
manjem spremlja na{e delo, predvsem
zaradi pozitivnih rezultatov, ki so se
pokazali v preteklih letih, {e zlasti v
zadnjih treh letih.
Kaj bi priporo~ali slovenskim kme-tom?Te`ko je drugim nekaj priporo~iti,
ampak na{ prvi korak na poti k enosti v
naravi je bil, da smo nehali jesti `ivali,
drugi korak pa, da smo prenehali trosi-
ti strupe po poljih, kajti to je pravi
pokol za male `ivali - mikroorganizme,
ki `ivijo v zemlji in imajo pomembno
funkcijo pri ustvarjanju kvalitetne
zemlje.
Imate kaj te`av z lovci, ki ne smejoloviti v obmo~ju Gabrielinega skla-da?Seveda imamo nekaj te`av, ampak na{a
naloga je, da skrbimo za `ivali in za
njihovo dobro po~utje. Opa`amo pa, da
`ivali ~utijo, kje se po~utijo varne in
kje ne, zato praviloma ne zahajajo
preko miroljubnega ozemlja.
Lovci trdijo, da ~e ne odstrelimodolo~enega {tevila `ivali, se te preve~razmno`ijo. Imate zaradi pomanj-kanja najetih morilcev te`ave s preti-ranim razmno`evanjem `ivali?Nam je povsem jasno, da se narava
regulira sama in to se je na na{em
obmo~ju `e za~elo dogajati. Mi opa-
`amo, da se `ivali razmno`ujejo ravno
do te mere, kolikor jim dopu{~a `ivlje-
njski prostor.
Kako lahko slovenski prijatelji `ivaliin narave pomagajo Gabrielinemuskladu? Gabrielin sklad `ivi in posluje pred-
vsem s prostovoljnimi prispevki prija-
teljev `ivali in narave z vsega sveta.
[irimo se lahko samo tako hitro,
kolikor dobivamo finan~ne pomo~i. V
za~etku je bilo zelo te`ko kupiti to
zemljo oz. `ivljenjski prostor za `ivali,
vendar danes dobivamo veliko ponudb
za odkup, toda primanjkuje nam denar-
ja. Zato bi bili hvale`ni za vsak evro, ki
bi ga nakazali na{i prijatelji v Sloveniji.
Vsak podarjeni evro pripomore k temu,
da bomo lahko re{ili mnoge `ivali pred
gotovo smrtjo, to pa je postopno ure-
sni~evanje korakov v {irjenju Kralje-
stva miru na tem planetu. Na ta na~in
bomo lahko re{ili vedno ve~ `ivali z
vojnega podro~ja, pa tudi rastline ter
mikroorganizme pred smrtonosnim
gnojem in {kropivi ter dolgoro~no tudi
~love{tvo pred uni~enjem.
Damjan Likar
^e tudi vi `elite pomagatiGabrielinemu skladu pri nje-govem delu, lahko svojeprispevke naka`ete naG.S. Stiftung Verwaltungs- -
GmbH. Gabriele - Stiftung.
Kto.Nr. 206253
Volksbank Main-Tauber. BLZ
67390000. IBAN: DE 12 6739
0000 0000 2062 53.
BIC: GENODE61WTH
Krta so postavili pred strelski vod. General re~e: "Krt, ker si priznal greh, lahko izbira{: kako `eli{umreti?"@ivega me zakopljite!"
Dva purana se pogovarjata o religioznih temah.Eden re~e: "Verjame{ ti v `ivljenje po Bo`i~u?"
V {oli u~iteljica vpra{a Janezka: "Janezek, kateri skupini pripada ka~a nao~arka?""Skupini kratkovidnih!"
Zakaj ste se odlo~ili za vegetarijan-stvo?Zgodilo se je pred pribli`no desetimi
leti med bivanjem na Kitajskem, kjer
sem bolj ali manj prevzel njihov na~in
prehranjevanja in za~el jesti zelo malo
mesa. Toda v tem ~asu sem dvakrat
vseeno pojedel dva precej bogata
mesna obroka, po katerih sem se izred-
no slabo po~util. Ni mi bilo potrebno
preve~ razmi{ljati, da sem ugotovil
povezavo med mesno prehrano in
slab{im zdravjem. Tudi, ko sem se ozrl
v preteklost, sem pri{el do zaklju~ka,
da sem vedno zboleval v tistem obdob-
ju, ko sem jedel veliko mesa in mle~nih
izdelkov. Pri spremembi na~ina
prehranjevanja so mi pomagale tudi
kitajske tradicionalne vaje (Tai qi in Qi
gong), kjer sem se nau~il prisluhniti
telesu in njegovim potrebam. Kajti telo
nam samo sporo~a, katere snovi so
{kodljive in motijo harmonijo telesa,
duha in uma. Ugotovil sem tudi, da
lahko na duhovni poti hitreje napredu-
jemo, ~e imamo ~isto telo.
Kako so na va{o spremembo pre-hranjevanja reagirali va{i kolegizdravniki?Jaz vegetarijanski na~in prehranjevanja
ne obe{am na velike zvonove, kajti
nikomur ne `elim vsiljevati svojega
`ivljenjskega sloga. Pacientom z
dolo~enimi boleznimi sicer toplo pri-
poro~am brezmesno prehrano. Na
splo{no pa sem prepri~an, da bi moral
vsak ~lovek sam za~utiti globoko `eljo
po vegetarijanstvu, kajti ~e ga mi
prepri~ujemo in silimo, s tem pri njem
samo povzro~imo ob~utek ogro`enosti,
jeze, negotovosti, strahu. Iz tak{nega
ravnanja potem ustvarjamo konflikt,
frustracijo, ki pa je v nasprotju s
temeljnim na~elom vegetarijanstva, to
je nenasilje. ^e se borimo proti nasilju
z novim nasiljem, ustvarimo {e ve~
nasilja. Dejstvo je, da ne moremo
globoko zakoreninjene miselne vzorce
ljudi prisilno spreminjati. Vegetarijan-
stvo je notranji proces vsakega
posameznika. Kdorkoli bo prisilno
postal vegetarijanec, bo samo trpel in
ne bo dolgo zdr`al. Moji stanovski
kolegi spo{tujejo mojo odlo~itev, zato
{e z nikomur nisem pri{el v konflikt.
Ali v Sloveniji obstaja {e ve~ doktor-jev medicine, ki so vegetarijanci,vendar no~ejo o tem govoriti, ker sebojijo posmeha in zasramovanja sstrani uradne medicine?Veste, jaz dobro poznam le okoli dvaj-
set do trideset kolegov, ki hodijo k
meni na svetovanja o prehrani. Kajti, ~e
je nekdo zdravnik, {e ne pomeni, da
ima dovolj znanja o zdravi hrani.
Ve~krat se z njimi zelo odkrito in ne-
obremenjeno pogovarjamo tudi o filo-
zofskih vidikih prehranjevanja in `ivlj-
enjskega sloga. Zdravnikov vegetari-
jancev je trenutno v Sloveniji verjetno
ve~, domnevam vsaj nekaj sto.
Nekaj sto?Ja seveda. Saj nismo zdravniki tako
naivni. Tudi mi spremljamo svetovne
trende v prehranjevanju in kot ljudje
tudi ob~utimo, kako mesni obroki vpli-
vajo na na{e zdravje.
Zakaj pa prakti~no nih~e izmed njihno~e o tem javno spregovoriti, kajti
Domnevam, da je v Sloveniji vsaj nekajsto zdravnikov vegetarijancev
Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, `ivi in deluje v Komendi, ukvarja pa se zraziskavami na podro~ju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izbolj{anje
kakovosti `ivljenja. Medicinsko fakulteto je kon~al leta 1987 v Zagrebu, izobrazbo s podro~jatradicionalne kitajske medicine je pridobil na triletnem {tudiju v Pekingu in [anghaju.
Dr. Papuga je eden prvih slovenskih zdravnikov, ki svojim pacientom ob dolo~enih boleznihtoplo priporo~a tudi brezmesno dieto, saj je kot dolgoletni vegetarijanec na lastni ko`i ob~util
blagodejne u~inke miroljubne prehrane.
dr. med. Petar Papuga
9
vemo, da uradna medicina ljudem {evedno priporo~a u`ivanje mesa?Zdravni{ka doktrina {e zmeraj zago-
varja, da je meso pogoj za zdravje, zato
se mi ne zdi smiselno ustvarjati kon-
flikte v dru`bi na ta na~in. To ni prava
pot vegetarijanstva. Problem je v tem,
da v na{i dru`bi vegetarijanstvo {e
vedno velja za ekstremizem, zato je
nekriti~no in povr{no govorjenje o tem
tvegano. Ker, ~e boste nekemu slad-
kosnedu rekli, da je meso {kodljivo,
potem bo on takoj dobil dober izgovor,
da bo namesto mesa pojedel {e ve~
~okolade. Menim, da bodo zdravniki
bolj pogosto javno spregovorili o
{kodljivosti mesne prehrane takrat, ko
se bo bistveno bolj pove~al odstotek
vegetarijancev. Res pa je, da se tudi
stroka na tem podro~ju spreminja, saj
~edalje ve~ govorijo o mediteranski
prehrani, ne priporo~ajo u`ivanje
rde~ega mesa…
Imam ob~utek, da se ve~inazdravnikov `e zaveda {kodljivostimesne prehrane, vendar `elijo toresnico lansirati v javnost postopo-ma.Samo manj{inski dele` zdravnikov se
`e zaveda negativnih posledic mesne
prehrane, zato bo potrebno stroko v pri-
hodnosti {e ve~ obve{~ati o najnovej{ih
raziskavah v zvezi s pozitivnimi vplivi
vegetarijanske hrane. Va{e dru{tvo ima
v tem smislu lahko pomemben vpliv
pri ozave{~anju javnosti in uradne
medicine.
^e vas stranke vpra{ajo po zdraviprehrani, kaj jim svetujete?V prvi vrsti u`ivanje sezonske hrane, to
kar pridelamo na vrtovih in kar lahko
kupimo na tr`nicah. Kot sem `e prej
poudaril, nikomur ne vsiljujem vege-
tarijanske hrane, ~e pa sami `elijo
zakorakati po tej poti, jim seveda
nudim vso podporo v prvem letu. Kajti
vegetarijanstvo je lahko zelo nezdravo,
~e ga ljudje ne razumejo. ^lovek, ki
poje pet obrokov sladic na dan in dobi
sladkorno bolezen, je `e eden od tistih,
ki ne razume vegetarijanstva. Zato
vsakdo, ki se loteva vegetarijanstva, se
ga mora lotiti z ob~utkom zdrave
pameti. Kajti tudi pri brezmesni hrani
potrebujemo ravnote`je rastlinskih
`ivil. Neravnote`je v telesu zaradi
enoli~ne prehrane, zaradi preve~
mo~ne, mastne, sladke hrane, trdih
sirov, pregretih ma{~ob, cvrtja ravno
tako lahko pripelje do bolezni. Neko~
sem se pogovarjal z nekim osemde-
setletnim gospodom iz indijske
province Gud`arat, kjer `ivi osemdeset
milijonov ljudi, ki od rojstva dalje ne
jedo mesa, rib in jajc. Vendar imajo
dokaj nezdrav na~in vegetarijanstva:
pojedo ogromno koli~ine sladkorja,
mleka, bele moke in vse to povzro~a
veliko sluzi v telesu in dolo~ene
bolezni.
O vegetarijanski hrani {e vednokro`i precej predsodkov, ki so jihustvarili zdravniki: da v rastlinskihrani ni dovolj vitamina B12, da jepremalo beljakovin... Kako jemo`no, da ve~ina ljudi {e vedno ver-jame tem predsodkom? Ljudje smo polni predsodkov na vseh
podro~jih. Vsak ~lovek `eli verjeti v
nekaj, vsak ho~e imeti nekega odgo-
vornega krivca za svojo nevednost.
Re{itev za vse probleme pa je zavedan-
je. To je na~in delovanja, ki ga danes
mnogi pogre{amo. Problem je v tem,
da se ljudje v hitrem tempu `ivljenja
niti nimajo ~asa zavedati. Zato je na{a
naloga, da smo tistim ljudem, ki izrazi-
jo `eljo po zavedanju, pripravljeni
pomagati. ^lovek izrazi `eljo z intere-
som in vpra{anjem. ^e ni vpra{anja,
potem mu ne moremo pomagati. Lahko
pa si pomaga tudi sam, tako da vnese v
svoje `ivljenje ve~ mirnih trenutkov.
Jaz pravim: ve~ ti{ine in ~imve~
notranjega miru prina{a najve~
zavedanja.
V zadnjih letih je opazen predvsemporast vegetarijancev med mladino.^emu pripisujete spremembe v nji-hovem na~inu prehranjevanja?V nas se dogaja evolucija tudi pri
prehranjevalnih navadah. Novi ljudje
nam prina{ajo nova sporo~ila, tudi
Zemlja potrebuje mir in harmonijo.
Vendar pa to ne pomeni, da tisti, ki {e
vedno jedo meso, sodijo na ni`jo
evolucijsko raven.
Mnogi veliki duhovi ~love{tva so `e vpreteklosti opozarjali tudi na ostalenegativne u~inke mesa, predvsem naekolo{ke posledice masovne `ivinore-je. Einstein je denimo rekel: "Ni~drugega ne bo tako pove~alomo`nosti za na{e pre`ivetje naZemlji kot korak k vegetarijanskiprehrani!" Kako komentirate njego-vo izjavo?Nikoli nisem imel ni~ zoper Einsteina
in tudi pri tej njegovi izjavi nimam.
(smeh) Res se vsepovsod `e ka`ejo
{kodljive posledice masovne `ivinore-
je, ena od njih so tudi vedno bolj
pogoste bolezni `ivali, ki se preko
u`ivanja mesa prena{ajo na ~loveka.
Kaj pa izjava znanstvenika ThomasaAlva Edisona: "Vegetarijanec sem
postal zato, da lahko bolje izkoristimsvoj um!"Popolnoma se strinjam. Bistrina uma je
namre~ povezana s koli~ino odpadkov
v telesu. Manj je odpadkov, bolj nam
funkcionirajo mo`gani. Znano je, da
najve~ strupenih produktov presnove
izhaja ravno iz mesnih `ivil.
Raziskave ka`ejo, da so vegetarijan-ci tudi veliko bolj miroljubni kotmesojedci. Ali bi to dejstvo v per-spektivi lahko vplivalo na svetovnimir?Prav gotovo, vendar kot sem `e
uvodoma poudaril, moramo ostati zelo
strpni do ljudi, ki u`ivajo meso, kajti
tudi nasilje v mislih rojeva novo nasil-
je. Sicer pa menim, da v temeljni naravi
~loveka ni potrebe po ubijanju. Neko~
sem prebral znano izjavo Ajre Mi{ke,
ki je rekla: "^e bi ljudje morali sami
ubijati `ivali za hrano, bi ve~ina izmed
njih takoj postali vegetarijanci!" Nekdo
se lahko izuri za ubijanje, kot denimo
mesarji, toda njihova dejanja niso nar-
avna.
Damjan Likar
Kaj moramo vedeti o medveduMedved je najve~ja evropska zver.Potencialno sicer lahko resno ogrozi`ivljenje ~loveka, vendar se to - ~e ga~lovek k napadu ne izzove - zgodi izred-no redko. Ve~ja je mo`nost biti zadet odstrele kot napaden od medveda. Kljubtemu je potrebno to mo`nost upo{tevatiin ob sre~anjih z medvedom ustreznoravnati, da izklju~imo {e tako majhnoverjetnost napada. Medved ima ~loveka predvsem zanevarnega nasprotnika (za to so poskr-beli lovci, ki ga `e dolga stoletja pobija-jo in koljejo, op.p.), kateremu se jenajbolje na dale~ izogniti. Medved seobi~ajno hitro umakne, ~e pravo~asnozazna njegovo bli`ino. Zato so sre~anjaz medvedom redka tudi na obmo~jih,kjer je razmeroma pogost. Medvednapade ~loveka samo, ~e se po~uti skra-jno ogro`enega. To pomeni, da se mora~lovek ob sre~anju z medvedom in {ezlasti z medvedko, ki vodi mladi~e,izogibati vsega, kar bi mu dajalo videznapadalca (hitre, sunkovite kretnje ingibi). Zato je ob bli`njem sre~anju znjim najbolje mirno obstati, potem pa seza~eti po~asi in mirno umikati. Hitroodsko~iti in se podati v beg nipriporo~ljivo, ker utegne tak{no ravnan-je v njem spro`iti nagon zasledovanja -enako kot pri psu, ki se po`ene zabe`e~im. Z veliko verjetnostjo lahkoocenimo, da se v Sloveniji v povpre~jupripeti manj kot en sam napad v desetihletih. A tudi tako redkim napadom bi sebilo mogo~e v celoti izogniti z vsaj prib-li`nim upo{tevanjem ustreznega ravnan-ja.
Sre~anja z medvedomMedved se sku{a ~loveku, ki ga zazna vgozdu, izogniti s hitrim in tihimodhodom. ^e pa se ~lovek kljub temumo~no pribli`a kriti~ni toleran~ni raz-dalji medveda, ga v~asih - zelo izjemo-ma - medved sku{a odvrniti od nadaljne-ga pribli`evanja s posebnim zastra{eval-nim nastopom, ki mu pravimo navidezninapad. Namen takega napada je ~lovekaprestra{iti, da se raje umakne. Postavljanje medveda na zadnje noge {ezdale~ ne pomeni, da bo medvednapadel, kot je zmotno prepri~anih
veliko ljudi. Medved se vzpne na zadnjenoge zaradi slabega vida. V~asih se vtak{no dr`o postavi tudi med "navidez-nim" napadom, da bi naredil ve~ji vtis naresni~nega ali domnevnega sovra`nika.Ker ima medved izredno dobro razvitsluh, naj tisti, ki medveda ne `eli sre~ati,glasno hodi. Opozarjanje medveda naprihod s kakr{nimkoli `e hrupom, jezlasti priporo~ljivo, ~e moramo pre~katikraje, kjer se medved rad pogostozadr`uje. V temi je poleg zvoka uspe{enodganjalec medveda tudi mo~na bateri-jska svetilka. ^e kljub temu pride do sre~anja zmedvedom, od katerega nas deli samonekaj metrov praznega prostora, semoramo zavedati, da je pred nami bitje,ki je ob sre~anju najmanj toliko, ~e ne {ebolj prestra{eno kot ~lovek. Zato seizogibajmo vsakega giba, ki bi utegnilmedveda {e bolj prestra{iti. V~asihmedved ob takem sre~anju v grozi zar-jove in jo jadrno pobri{e, prestra{enemu~loveku pa na mestu sre~anja pusti vse-bino svojega ~revesja, kar dokazujekako ga je dogodek prestra{il. ^e pride do sre~anja z osamljenimmladim medvedkom, se je ravno takopriporo~ljivo umakniti v smeri, iz kateresmo pri{li. Naj bo `ivalica {e tako ljubkain naj se {e tako milo in to`e~e ogla{a, seji nikar ne pribli`ujmo. Njegova mati sekaj lahko mudi v bli`ini in se utegnevsak hip pojaviti na prizori{~u. Mladimedvedki, ki {e ne poznajo strahu pred~lovekom, utegnejo sre~anje z medvedjodru`ino dodatno ote`iti. Zgodi se, darazigrani presli{ijo svarilna opozorila
matere in jo v otro{ki radovednostiuberejo naravnost proti ~loveku. V temprimeru ni drugega izhoda, kot da se odmladi~ev ~im hitreje umaknemo. ^e nas ob sre~anju z medvedom spreml-ja pes, je potrebno vedeti, da imamedved velik odpor do psa. V stoletjihpreganjanja se mu je namre~ vtisnilospoznanje, da psu obi~ajno sledinajhuj{a nevarnost - ~lovek. Medved seob pasjem laje`u zato za~ne hitroumikati, vendar ~e mladi~i ne morejodovolj hitro slediti materi, jih za~ne predpsom braniti. ^e se pes ustra{i in zumikom poi{~e pomo~i pri gospodarju,takoreko~ privede razdra`eno medvedkonaravnost nadenj. Dokler lastnosti svo-jega psa ob sre~anjih z medvedom nepoznamo, ga je povsod, kjer obstaja ver-jetnost takega sre~anja, najbolje imeti obsebi na povodcu.
Resni~ni razlogi za prihode medvedovv bli`ino naselijZadnjih nekaj let ljudje pogosteje kotprej opa`ajo medvede okrog zaselkov innaselij, ki le`ijo blizu gozdov. Ob tempojavu ljudje najpogosteje zaklju~ijo, dase je {tevil~nost medvedov v zadnjihletih mo~no pove~ala. Vendar {tetjemedvedov v zadnjih letih ka`e na to, daje {tevilo medvedov v Slovenijipribli`no enako. Razlogi za njihovo boljpogosto opa`anje okrog naselij sodruga~ni. Po vsej verjetnosti gre zaslab{anje `ivljenjskih mo`nosti medve-dov v njihovih dosedanjih odmaknjenihnaravnih habitatih. Z vdorom ljudi vgozdove se medvedje na bli`ino ljuditudi vse bolj privajajo. Tretji razlog sobolj{e mo`nosti prehranjevanja v njihovibli`ini. ^etrti in morda najpomembnej{irazlog pa je neodgovorno odmetavanjeu`itnih in klavnih odpadkov in neureje-na smeti{~a okrog naselij. Danes `e sko-raj vsak odvr`e, kar ima odpadkov, tja,kjer mu je okrog naselja najprikladnej{e.Ko potem ljudje opazijo blizu naseljamedveda, pa modrujejo, koliko jih morabiti {ele globje v gozdu, ~e hodijo `eokrog hi{e. Kdor torej ob svojembivali{~u ne `eli medveda, naj neodmetava po okolici ni~esar u`itnega.
Damjan Likar
10
Prej vas bo zadela strela, kot pa napadel medved
V tem prispevku objavljamo povzetek knji`ice Sre~anja z medvedom, ki je delo `al `e pokojnega Antona Simoni~a. Knji`ica je namenjena vsem, ki se z medvedom sre~ujete
v svojem `ivljenjskem okolju, je pa priporo~ljivo branje tudi za tiste, ki bi o medvedu `eleliizvedeti kaj ve~. Njena vsebina nam o medvedu pove mnogo novega, mnogo tistega, kar sicer
te`ko najdemo v drugih poljudnih prispevkih ali knji`icah. Celotno vsebino publikacije si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS,
ki je tudi izdalo priro~nik.
11
Kar nekajkrat se je zgodilo, da so
me pred nastopom napovedali kot
ljubitelja `ivali in vedno sem bil
za~uden. Je to sploh potrebno
poudarjati? Kaj morda to pomeni,
da sem zaradi tega nekaj posebne-
ga? Kakor, da bi koga napovedali:
z aplavzom pozdravite ~loveka, ki
si umiva zobe! ^e sem izjema, me
to navdaja z grozo! Oziroma, pre-
tiravam. Ne navdaja me z grozo,
saj sem se s tem `e sprijaznil. V
na{i dru`bi si izjema, ~e si
skromen, po{ten in prijazen. ^e
dr`i{ dano besedo, ~e ti ni mar
zgolj za denar, ampak da{ na prvo
mesto med~love{ke odnose: Glej
ga, izjemo! Ker ne da{ na prvo
mesto kariere, ker si ne `eli{ svoje
hi{e in velikega avtomobila,
ampak si z dru`ino zadovoljen v
manj{em stanovanju? Izjema. Ker
dopustuje{ vsako leto v bli`njih
termah? Izjema! In izjema si, ~e ne
pije{ alkohola, malo manj{a izje-
ma, ~e ne kadi{, izjema si, ~e
reciklira{ smeti in ~e si vegetari-
janec! In to ni prav! Prav bi bilo,
da bi bili izjema tisti ta drugi. Pa
niso. Tisti ta drugi so ve~ina? In
kam spada{ ti, dragi bralec? ^e spada{
k ve~ini, ne spreminjaj ni~esar, saj ko
postane{ izjema na enem od prej omen-
jenih podro~ij, bo{ dokaj kmalu spre-
menil svoj pogled na svet v celoti in
tvoje `ivljenje ne bo ve~ tako mirno in
lagodno, kot je bilo, ker bo{ za~util
breme odgovornosti, ki jo za ta planet
in vse na njem nosi prav vsak
posameznik, le da se tega ne zaveda!
Prosili so me, naj napi{em nekaj o svo-
jem odnosu do `ivali. In sedaj sem v
precej{nji dilemi, o ~em naj pi{em!? Po
tej reviji bodo najverjetneje segli ljud-
je, ki jih ta tematika zanima, to pa
pomeni, da v svojem vsakdanjem `ivlj-
enju `e sprejemajo `ivali kot `iva,
~ute~a bitja, za katere smo dol`ni skr-
beti z vsem spo{tovanjem in humano
oz. preprosteje: vedo, da nam `ivali
niso dane v uporabo in zabavo oz. v
vsestransko u`ivanje in iz`ivljanje,
ampak imajo na tem svetu povsem
enako pravico bivati kot mi in nas v
marsi~em lepem in dobrem tudi krepko
preka{ajo. Seveda ima tak{no mnenje
zelo majhen del ~love{tva. Domnevam,
da so tako kot jaz tudi oni vegetarijan-
ci, resni~ni ljubitelji vsega `ivega in je
zato vsakr{no moje poudarjanje pravic
`ivali do dostojnega `ivljenja nepotreb-
no in njim, oziroma vam, dragi bralci,
moji somi{ljeniki, sedaj po{iljam en lep
pozdrav. @elim vam vse najlep{e in se
od vas poslavljam, ker vam pa~ tega
mojega pisanja res ni ve~ treba brati!
@ivjo!
Tisti, katerim bi moja razmi{ljanja vsaj
nekoliko odprla o~i in jim morda segla
do srca, tega ~lanka ne bodo brali.
Mislite, da se motim? Te`ko bi me kdo
prepri~al, da bo te vrstice bralo oko
kak{nega "pridelovalca", "predeloval-
ca" in prodajalca mesa in "mesnih
izdelkov", (`e samo izrazoslovje
`ivilske industrije govori o njihovem
odnosu do `ivih bitij, saj nenehno go-
vore, kot da gre za mehansko proizvod-
njo nekih re~i, ne pa za meso `ivih,
trpe~ih, prestra{enih, nemo~nih bitij,
katerih ve~ina je najprej mu~ena na
`ivalskih farmah, nato med prevozom
do klavnic in nazadnje pred in med
samim zakolom). Torej, mesarji in
lovci, rejci in klavci `ivali, pa pre-
vozniki `ivine, pa sadisti, ki na `ivalih
opravljajo raznorazne medicinske ali
lai~ne preizkuse in vsi njim podobni
tega ne bodo brali! ^e se motim: lep
pozdrav tudi vam, z `eljo, da S
SVOJIM PO^ETJEM TAKOJ
PRENEHATE!
Kdo je torej {e moja ciljna publi-
ka? Naklju~ni zbeganci, ki so revi-
jo vzeli v roke pomotoma ali zara-
di vljudnosti in prijaznega
nasme{ka prodajalke? Mladina?
Otroci? Ujeti smo v svetu, v
katerem je vse podrejeno zaslu`ku
oziroma materialnim vrednotam.
Niti odrasli, izku{eni ljudje nimajo
kaj prida mo`nosti, da bi v okolici
na{li dovolj argumentov za
DOSLEDNO ljubezen do `ivih
bitij, kaj {ele, da bi se tega zavedel
nara{~aj, s katerim mnogokrat in v
marsikateri dru`bi ne ravnajo dosti
bolje kot z `ivalmi. 40.000 zaradi
lakote umrlih otrok na dan je {e
vedno {tevilka, ki je ~love{tvo ne
dojame in si je ne vzame k srcu.
Splo{no znan je malomaren odnos
vladnih institucij in javnosti do
otrok, oku`enih z virusom HIV, ali
druga~e obolelih, v vojnah izna-
ka`enih in razmrcvarjenih, v pros-
titucijo prodanih, ali kar doma
spolno zlorabljenih, v tovarnah in
rudnikih zasu`njenih otrocih,
pretepenih, mu~enih, zapostavljenih,
zapu{~enih ... Vsi ti podatki na `alost
dobro slu`ijo ljudem najve~krat le kot
argument, da se za ni~ ne pobrigajo.
Kako? Za te otroke ne naredijo ni~, ko
pa bi bilo treba kaj storiti npr. za `ivali,
zavpijejo: NAJPREJ OTROCI!
Tak{ni izgovori mi gredo res na `ivce!
^e si dobrega srca, ~e si zmo`en
so~ustvovanja, ~e si duhovno osve{~en,
normalen, pomaga{ vsakemu `ivemu
bitju po svojih najbolj{ih mo~eh! Ko
sli{im jok in cviljenje, me ne zanima ali
joka in cvili dojen~ek ali pes ali `aba.
Nekaj `ivega trpi in takoj grem poma-
gat in tudi pomagam! Kdor dela pri tem
selekcijo in poudarja NAJPREJ
OTROCI ali NAJPREJ LJUDJE, bo
sli{al v grmovju jok zapu{~enega
dojen~ka in si dejal: VERJETNO
KAK[NA MA^KA CRKAVA ... Pa bo
{el mirno dalje svojo pot! Mislite, da
nimam prav?
Bodimo realni. Pravzaprav je povsem
nesmiselno in utopi~no pri~akovati od
ve~ine ljudi, da bodo kdaj spremenili
svoj odnos do `ivali, ~e jim {e za lastne
otroke ni kaj dosti mar. Ampak vseeno,
delal se bom, kot da smo oziroma
bomo ljudje kdaj sposobni dosledno
Mu~enje in ubijanje `ivali je trebazakonsko prepovedati!
Adi SmolarFoto: Tomo Jeseni~nik
spo{tovati `iva bitja in vse, kar nas
obdaja in nadaljeval s pisanjem.
Besedo "dosledno" sem uporabil `e
drugi~. Zakaj? Mnogi ljudje se imajo
za ljubitelje `ivali, ker imajo kak{no
`ival doma in z njo lepo in ljube~e rav-
najo. Verjamem, da niso slabi, vendar
tak{na ljubezen `ivalim v na{em svetu
ne pomaga kaj dosti. Je le eden izmed
za~etnih korakov k lep{emu odnosu do
`ivali, je pa dale~ od doslednosti. Ta se
ka`e v odnosu tudi do tistih `ivali, ki
niso v na{i neposredni bli`ini. Do tis-
tih, ki jih nima nih~e rad, dokler niso na
kro`niku. Problem sodobnega
~love{tva je v tem, da grde stvari, ki se
dogajajo okrog nas, najraje odmislimo,
namesto da bi se nad njimi zamislili in
nato zoper njih tudi kaj ukrenili. Saj
nam pa ja zdrava pamet govori, da
vsako `ivo bitje ~uti bole~ino in lakoto
in `ejo in mraz in `alost in strah!? A
kdo misli, da ljudje tega ne vedo?
Seveda vedo, vendar jim ni mar! Na
cigaretnih {katlicah pi{e: KAJENJE
UBIJA! Ljudje pa {e kar kadijo. Ne
verjamem, da je kdo zaradi opozorilne-
ga napisa opustil kajenje! V poro~ilih
nas vsak dan obve{~ajo o prometnih
nesre~ah: ljudje umirajo zaradi prehitre
vo`nje in zaradi vo`nje pod vplivom
alkohola. To vsi vedo, pa ve~ina
voznikov vseeno ne upo{teva omejitev
hitrosti, {tevilo pijanih voznikov pa je
tudi konstantno veliko. Kaj to pomeni?
Gre za na{a `ivljenja in za `ivljenja
na{ih najdra`jih, pa nas to ne odvrne od
po~etja neumnosti in nepremi{ljenosti.
Ljudje iz dneva po~no z `ivalmi najra-
zli~nej{e krutosti in tega so posredno
krivi vsi, ki zoper to ne store ni~
konkretnega. Tiha ve~ina si zatiska o~i
ali pa odvra~a pogled k bolj prijetnim,
vsakdanjim, mnogokrat banalnim
kratkotrajnim radostim. Ali pa umori!
Saj je pa ja `e od pamtiveka jasno, da
~lovek umre in ga ni ve~, ~e ga ubije{,
pa se ljudje {e kar ubijajo med sabo! Ja,
vendar se ubijajo med sabo malo manj
kot pa bi se, ~e ne bi bilo nobenega
zakona, ki bi tovrstno po~etje prepove-
doval! Bi se klali {e stokrat bolj, ~e se
ne bi vsakdo vsaj malo bal, da bo moral
zaradi tega odgovarjati pred zakonom?
In tu se pojavi pred nami povsem pre-
prosta re{itev v prid `ivali: Mu~enje in
ubijanje `ivali je treba zakonsko PRE-
POVEDATI! Jalovi so argumenti, ki so
v prid zdravemu na~inu prehranjevan-
ja, ki ne vklju~uje mesa, jalovi argu-
menti o re{itvi problema lakote v svetu,
ki je povsem realna, ~e bi `itarice, s
katerimi krmimo `ivino, namenili lju-
dem, pa o veliki porabi pitne vode za
`ivino itd. Jalovo je trkanje na vest in
dobro srce ~love{tva. Jalove so
raziskave celic DNA in opozarjanje, da
so razlike med nami in `ivalmi mini-
malne. Jalovo je ~akanje, da bo pri{el
dan, ko ~lovek ne bo ve~ nagnjen h
krutosti in po`re{nosti. Naj skraj{am in
s tem {e enkrat poka`em, da je bilo vso
to moje pisanje in razlaganje pravza-
prav nepotrebno. Vse se da `e dva tiso~
let strniti v dve besedi: NE UBIJAJ!
^e bi se ljudje tega res DOSLEDNO
dr`ali, bi se na tem svetu bolje godilo
ne le `ivalim, ampak tudi ljudem!
Adi Smolar
Ustava v 72. ~lenu dolo~a, da varstvo`ivali pred mu~enjem ureja zakon.Slovar slovenskega knji`nega jezika(SSKJ) opredeljuje vsebino pojmamu~iti tudi kot: namenoma povzro~atitelesne bole~ine ali povzro~ati du{evnoali telesno neugodje, trpljenje. Tak{na jeobi~ajna vsebina pojma mu~iti in zatotudi vsebina pojma mu~enje, o kateremgovori ustava, vsaj po mojem mnenju,ne more biti druga~na, glede na to, daustava sama ne definira tega pojma.Definicija mu~enja, ki jo dolo~a ZZZiv,pa je druga~na. Po ZZZiv je mu~enjetudi vsako ravnanje ali dopustitev rav-nanja, storjenega naklepno, ki `ivalipovzro~i huj{o po{kodbo ali dalj ~asatrajajo~e ali ponavljajo~e trpljenje ali{kodi njenemu zdravju (4. ~len). To paje vsaj delno v nasprotju z ustavo, saj ta
Ali lahko resno jemljemo celoten Zakon o za{~iti `ivali?
V Sloveniji `e od konca leta 1999 velja Zakon o za{~iti `ivali (ZZZiv). Zakon vsebujemnogo pozitivnih dolo~b, ki so v funkciji za{~ite `ivali. Kot npr., da je za{~ita `ivali, topa je za{~ita njihovega `ivljenja, zdravja in dobrega po~utja, dol`nost vseh pravnih infizi~nih oseb, ki so v kakr{nemkoli odnosu do `ivali, da prepoveduje mu~enje `ivali, daje potrebno zapu{~enim `ivalim zagotoviti pomo~, oskrbo in namestitev v zaveti{~u indrugo. Ob pozornem prebiranju zakona pa je mogo~e ugotoviti, da zakon vsebuje tudi
mnogo dolo~b, za katere je vpra{ljivo ali so v skladu z ustavo oziroma se postavivpra{anje ali {~itijo `ivali ali pa {~itijo koga drugega.
Tudi konji, po mnenju nekaterih najbolj plemenite `ivali, do`ivljajo tak{no usodo zaradi~love{kega brez~utja. Foto: Animals Angels
ne govori o huj{ih po{kodbah oziroma odalj ~asa trajajo~em ali ponavljajo~emtrpljenju. Ustava oziroma SSKJ smatraza mu~enje `ivali vsako naklepnopovzro~anje bole~in (malih ali velikih,ni pomembno) oziroma vsako povzro-~anje du{evnega ali telesnega trpljenjaali neugodja (ali traja trpljenje dalj ~asaali manj oziroma je enkratno ali ponav-ljajo~e, ni pomembno). Zakon je torej `epri definiciji mu~enja vsaj delno vnasprotju z ustavo, pri ~emer ne gre po-zabiti tudi ustavne dolo~be, da dr`avaskrbi za ohranjanje naravnega bogastva,kar pomeni, da v nobenem primeru nimogo~e naklepno mu~iti `ivali, saj so tenamre~ naravno bogastvo, mu~enje pa niohranjanje naravnega bogastva, temve~nasprotno.
Navedena zakonska definicija mu~enjapa je v nasprotju tudi z naslovomsamega zakona, kot tudi delom dolo~b 1.~lena. Naslov zakona je Zakon o za{~iti`ivali. To pomeni, da mora biti za{~ita`ivali celovita, absolutna. Iz naslovazakona namre~ ne izhaja, da gre samo zadelno za{~ito `ivali, temve~ kot `e nave-deno, za{~ita mora biti absolutna. Toizhaja iz tudi 1. ~lena, kjer je meddrugim navedeno, da za{~ita `ivalipomeni za{~ito njihovega `ivljenja,zdravja in dobrega po~utja, ni pa govorao tem, da bi {lo samo za delno za{~ito, zaza{~ito pred npr. huj{imi po{kodbami.@ival, ki se ji povzro~i manj{apo{kodba, tako, glede na zakonskodefinicijo mu~enja `ivali, nima za{~i-tenega zdravja oz. dobrega po~utja, karpomeni nezakonito oz. protiustavnostanje. Tak{no notranje nasprotje vsamem zakonu, torej nasprotje medzakonskimi dolo~bami, pa je v nasprotjutudi z ustavnim na~elom pravne dr`ave(2. ~len), po katerem morajo biti zakoniv svoji notranjosti logi~ni in ne pro-tislovni oziroma sami s seboj v naspro-tju. Iz vsega tega pa tudi izhaja, da so vnasprotju z ustavo oziroma zakonskodefinicijo za{~ite `ivali tudi drugedolo~be, ki ne {~itijo `ivljenja, zdravjain dobrega po~utja `ivali. In tak{nihdolo~b je mnogo, kot npr. tiste o zba-danju `ivali, stiskanju, natezanju ali zvi-janju delov telesa `ivali, o obe{anju, ~egre za strokovne posege, o odvzemuorganov ali tkiv za transplatacijo, ovzgajanju celi~nih ali tkivnih kultur, oposegih v `ivljenje `ivali v izobra-`evalne namene in drugo.
Ali bi bilo mogo~e re~i, da je BSEbolezen norih ljudi in ne krav?Kot mu~enje `ivali se po 4. ~lenu smatratudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev`ivali. Tudi ta del definicije mu~enja`ivali je v nasprotju z ustavo oziroma `enavedeno definicijo zakonske za{~ite`ivali, saj za{~ite `ivljenja ni mogo~epresojati skozi pojme potrebnosti oziro-ma primernosti usmrtitve `ivali. ^e se{~iti `ivljenje `ivali, navedena pojma nemoreta biti odlo~ilna glede usmrtitve
`ivali. Vsaka nenaravna smrt `ivalipomeni v bistvu tudi njeno mu~enje,kajti pri tak{ni smrti, ne glede napostopek usmrtitve, do`ivlja `ival strah,telesne in du{evne bole~ine ter trpi(edina sprejemljiva usmrtitev `ivali bibila tista, ki bi bila v njeno korist, torej~e gre za hudo po{kodovane ali bolne`ivali). Tako so v nasprotju z ustavooziroma zakonsko definicijo za{~ite npr.zakoli zaradi prehrane ljudi (ali bi obsta-jala bolezen norih krav, ~e ne bi bilo reje`ivali za zakol - ali bi bilo mogo~e re~i,da je BSE bolezen norih ljudi in nekrav?), usmrtitve `ivali, rejenih zaproizvodnjo ko` ali krzna, za potrebenaravoslovnih muzejev, zaradi ohranja-nja naravnega ravnote`ja…
V ~ast katerega boga je ubijanje`ivali? Katoli{kega ali Boga Stvar-nika?Ali ni ubijanje `ivali npr. za potrebenara-voslovnih muzejev, za pridobivanjekrzna ali za hrano, kar vse omogo~aZZZiv, navadno barbarstvo? Ali paobredni zakol `ivali? Kje so korenineobrednih zakolov `ivali? Tudi v Bibliji,kjer so opisani grozljivi prizori ubijanja`ivali v ~ast boga? V ~ast kateregaboga? Mogo~e katoli{kega, sigurno pane v ~ast Boga Stvarnika, ki je ustvariltudi `ivali. In Bog Stvarnik ne uni~uje,temve~ ustvarja. @alostno je, da sezakon tukaj navdihuje v kruti Starizavezi, ki v tem delu z Bogom nimanobene zveze, in tako dopu{~a - poposebnem postopku - obredne zakole`ivali. Ali se v Sloveniji {e vedno izva-jajo kruti cerkveni obredni zakoli `ivali?Na prikrit na~in, mogo~e v obliki kolin?Ob branju Biblije vse bolj prihaja nadan, da mnoge korenine mu~enja `ivaliizvirajo ravno iz nje. Ali ni ubijanje`ivali v nasprotju z Bo`jo zapovedjo Neubijaj, saj iz nje ne izhaja, da bi se smeloubijati `ivali.Ali ni tudi ubijanje `ivali za ohranjanjenaravnega ravnote`ja navadno barbar-stvo? Ali ~lovek res misli, da narava nezna sama poskrbeti za ravnote`je? In zato ravnovesje naj bi poskrbel ~lovek npr.preko lova. Rezultati tak{nega razmi-{ljanja in delovanja so vedno bolj vidniin se ka`ejo v uni~eni naravi, naravnihkatastrofah, boleznih… Novej{e razi-skave ekologov so pokazale, da `ivalirazpolagajo z notranjim mehanizmomuravnavanja populacijske rasti in zato~lovekovo uravnavanje populacije `ivalini potrebno oziroma je celo {kodljivo,saj pomeni umetni poseg v naravo, pri~emer se uni~ijo ali po{kodujejo zdru`be`ivali oziroma njihovi habitati.
Kdo si `eli, da ga redijo kot klavno`ival in ga nato pri `ivi zavesti zako-ljejo?Posebno poglavje so dolo~be, kidovoljujejo poskuse na `ivalih. Vse-kakor so poskusi na `ivalih, ne glede nacilje in ne glede na vse ostale okoli{~ine
(kot npr. zatrjevana korist ljudi, re{itveznanstvenih problemov in drugo) vnasprotju z ustavo in definicijo za{~ite`ivali, kot je opredeljena v 1. ~lenuZZZiv, saj ne gre samo za neslutenopovzro~anje trpljenja `ivalim, temve~tudi za mno`i~ne poboje `ivali.Prehranjevati se z mesom (u`ivanjemesa povzro~a mnoge civilizacijskebolezni) in zaradi tega zboleti, torej sisam povzro~iti bolezen, nato pa "zahte-vati" zdravila, ki so bila mogo~epreizku{ena na `ivalih in so povzro~ilatrpljenje mnogih `ivali in njihovo smrt,je najmanj neeti~no, ~e ni `e celo sode-lovanje pri zlo~inu. Vse to trpljenje`ivali in njihove smrti postanejo del"zdravila", bolnik torej dobi vase vsenegativno, ki je bilo povzro~eno pritrpljenju poskusnih `ivali, saj se nobenaenergija ne izgubi, kot to dobro veznanost. Koga torej {~itijo neustavnedolo~be zakona? @ivali ali mogo~e~loveka in njegov pohlep po dobi~ku,privilegijih, oblasti, skratka njegovegoizem?
Ne glede na vse to pa je izjemnopomemben tudi eti~ni vidik varstva`ivali. Kdo si `eli, da bi se na njemudelali medicinski poskusi, npr. da bi ga zdrugimi se{ili skupaj, nato pa ga pohab-ili, zastrupili, radiaktivno obsevali, mustaknili o~i … Kdo si `eli, da ga redijokot klavno `ival in ga nato pri `ivizavesti zakoljejo ter nato pojedo? Kar ne`eli{, da ti drugi storijo, ne stori ti njim,je briljantno eti~no pravilo. Kar seje{, to`anje{, pa je pravilo, ki velja tudi vna{em odnosu do `ivali.
Vlado Began, pravni zastopnik dru{tva
13
Vlado Began (desno) na lanskoletnem protest-nem shodu na lovskem sejmu v GornjiRadgoni.
Kriki so bili prvo, kar sem sli{ala tega
jutra, ko sem prvi~ pri{la na obvezno
prakso. ^e je ne opravim, bi to za mene
pomenilo izgubo petih let {tudija in
prekri`anje vseh na~rtov za mojo pri-
hodnost. Toda vse v meni, vsaka celica,
vsaka misel ~uti odpor, ogabnost in
zgro`enost in zavedam se svoje nepo-
jmljive nemo~i: morala bom vse to gle-
dati in ni~ ne morem storiti proti temu,
prisilili me bodo k sodelovanju, da se
{e sama oskrunim s krvjo.
@e iz daljave, ko sem stopala z avto-
busa, so me kriki svinj zadeli kot
vbodljaj z no`em. [est tednov mi bodo
polnili u{esa, uro za uro, neprenehoma.
Zdr`i. Zate se bo to neko~ kon~alo. Za
`ivali nikoli.
Prerivanje, tu in tam plezanje, nekaj
radovednih ril~kov se porine skozi
mre`o, iskrive o~ke, drugi so nemirni
in zmedeni. Neka velika svinja neu-
morno napada drugo; direktor si najde
palico in jo ve~krat udari po glavi:
"Sicer se lahko zelo grdo pogrizejo."
Medtem kot otrpla spremljam to igro -
vse to verjetno sploh ni resni~no – to le
sanja{, si dopovedujem – se direktor
obrne in pozdravi voznika naslednjega
transporterja, ki je pri{el hkrati s
prej{njim in se sedaj pripravlja na raz-
kladanje. Razlog, da gre tu vse hitreje,
vendar s {e ve~ kriki, vidim {ele, ko
izza padajo~ih svinj iz transporterja
stopi mo{ki, ki se vsem, ki niso dovolj
hitre, posveti z elektro{oki. Strmim
vanj, nato v direktorja in slednji
ponovno zmaje z glavo: "Saj vendar
veste, da je to pri svinjah sedaj pre-
povedano!" Mo` ga le nejeverno gleda,
nato vendarle vtakne svojo napravo v
`ep.
Od zadaj me nekaj zadane v koleno,
obrnem se in pogledam v dvoje iskri-
vih modrih o~i. Poznam veliko prijatel-
jev `ivali, ki polni entuziazma razglabl-
jajo o ma~jih o~eh, ki ka`ejo njeno
du{o ali o pogledu zvestega psa, – kdo
pa govori o inteligenci in radovednosti
v o~eh svinje? Te o~i bom zelo kmalu
spoznala {e na drugi na~in: nemo bodo
kri~ale zaradi strahu, zaradi bole~ine
bodo otopele, nato bodo izgubile svoj
pogled in iztrgane iz o~esnih jamic se
bodo kotalile po tleh, umazanih s krvjo.
Kot z no`em me oplazi misel, ki se mi
bo v naslednjih tednih stotine krat
monotono ponovila v mojem umu: jesti
meso je zlo~in.
Vse se hkrati zru{i name. Ostri kriki.
Tuljenje strojev. Ropotanje plo~evine.
Ostri in ogabni smrad za`ganih kocin
in zasmojene ko`e. Sopara iz krvi in
vode. Smeh, brezskrbni klici. Svetle~i
no`i, skozi kite zapi~eni kavlji, na njih
visijo razpolovljene `ivali brez o~i in s
trzajo~imi mi{icami. Kosi mesa in
organi pljuskajo~e padajo v kanal,
napolnjen s krvjo, tako da me ta ogab-
na me{anica po{kropi. Mastna mesnata
vlakna le`ijo po tleh, na njih ti zlahka
spolzi. Ljudje so v belem, s predpas-
nikov te~e kri, pod ~eladami in kapami
vidi{ obraze, ki jih sre~a{ vsepovsod: v
podzemni `eleznici, v kinu, v super-
marketu. Nehote pri~akuje{ po{asti,
vendar je tu le prijazni dedek iz sose-
ske, zabavni mladeni~, ki ga pozna{ z
ulice, urejeni mo{ki, ki ga sre~a{ na
banki. Vsi me prijazno pozdravljajo.
Nad mano odstranjujejo druge dele
kadavra. ^e moj kolega dela s preve-
liko vnemo ali se v kanalu pred mano
nabere preve~ krvave me{anice, mi ta
brozga {kropi tudi do obraza.
Posku{am se umakniti na drugo stran,
toda tam razpolavljajo svinje z ogrom-
no `ago, ki hkrati brizga vodo;
nemogo~e je tu stati, ne da bi se
premo~ila do kosti. S stisnjenimi zobmi
delam naprej in ker moram hiteti ter
paziti, da si ne pore`em prstov, mi ne
ostane veliko ~asa za premi{ljevanje o
vsej tej grozovitosti. Zakaj {e sploh
snemajo grozljivke, ~e vse to obstaja na
tem mestu?
Daje mi misliti, da – z redkimi izjema-
mi – teh ljudi ne zaznavam kot ne-ljudi,
so le otopeli, kot sem s~asoma otopela
tudi jaz. To je samoza{~ita. Druga~e
tega ne more{ prenesti. Ne, resni~ni ne-
ljudje so tisti, ki ta masovni umor dan
za dnem naro~ajo, ki zaradi svoje sle
po mesu `ivali prisilijo v tako nizkotno
`ivljenje in {e nizkotnej{i konec –
druge ljudi pa silijo v ne~astno delo, ki
~loveka naredi surovega.
Ko prvi~ zavestno dojamem – to se je
zgodilo drugi ali tretji dan – da izkr-
vavljene, o`gane in raz`agane svinje {e
@al si je ~lovek s tak{nim odnosom do `ivali `ezdavnaj zapravil lastno dostojanstvo Foto: Animals Angels
Sedaj sem sama do`ivela, da tudi krave jo~ejo
Christiane, nem{ka {tudentka veterine, je morala v okviru svojega {tudija opraviti obveznoprakso v klavnici (podobna usoda ~aka tudi njene slovenske kolege – op. prev.), kar jo je
~ustveno popolnoma strlo. Svoje neprijetne izku{nje in spoznanja, ki jih je do`ivela v tem ~asu,je zapisala in jih dala na voljo zainteresirani javnosti. Kljub dejstvu, da vsak ~lovek podobne
situacije razli~no do`ivlja, prispevek dovolj nazorno prikazuje, kaj nebogljene `ivali vsakodnevno do`ivljajo zavoljo majhnega gri`ljaja njihovega mesa, ki naj bi "zadovoljil"potro{nikove brbon~ice. Napisali smo le najbolj {okantne dele izpovedi, celoten zapis pa si
lahko preberete na www.veggieinfo.net.
Pretresljiva izpoved {tudentke veterine o prizorih v klavnici
14
trepetajo in mahajo z repkom, se nisem
bila ve~ sposobna premakniti. "One –
one {e migajo...", pravim mimo-
ido~emu veterinarju, ~eprav vem, da
temu botrujejo `ivci v mesu. On se
hudomu{no nasmehne: "Prekleto, tu je
nekdo naredil napako – ta svinja {e ni
mrtva!" Po{asten pulz trepeta skozi
`ivalske polovice, vsepovsod. Hi{a
strahov. Zazebe me do kosti.
@elim pripovedovati o
svinji, ki ni mogla ve~
hoditi in je sedela z
razkre~enimi zadnjimi
nogami. Tako dolgo so jo
brcali in udarjali, da so jo
pritepli v boks za klanje.
Pozneje sem si jo
ogledala, ko je raz`agana
nihala mimo mene: obo-
jestransko pretrgana
mi{ica na notranji strani
stegen. Klavna {tevilka
530 tega dne. Te {tevilke
ne bom nikoli pozabila.
Rada bi govorila o
dnevih klanja govedi, o
ne`nih, rjavih o~eh, ki so
bile polne panike. In o
poskusih pobega, o vseh
udarcih in kletvicah, dok-
ler ni nesre~na `ival
kon~no bila v `eleznem
boksu in pripravljena na
strel s pi{tolo za omamljanje; s
panoramskim pogledom po hali, kjer so
sovrstnike razkosavali in vlekli ko`o z
njih - nato smrtni strel, v naslednjem
trenutku je `e imela na zadnji nogi veri-
go, ki je zvijajo~o se `ival dvignila v
zrak, medtem ko so spodaj `e odrezo-
vali glavo. In kljub temu, tudi brez
glave {e vedno brizgajo potoki krvi, se
trup zvija {e naprej, brcajo noge okoli
sebe...
@elim pripovedovati o grozovitem
cmokajo~em zvoku, ko vitel trga ko`o
s telesa, o avtomatiziranem kro`nem
gibanju prstov, ko delavci iz o~esnih
jamic iztrgajo zasukane, rde~e-`ilaste
in nabrekle o~i in jih vr`ejo v luknjo v
tleh, v kateri izginja "odpad". In o
po{evni, krvavo umazani aluminjasti
rampi, na kateri kon~a vsa drobovina,
ki jo iztrgajo iz ogromnega obglavl-
jenega kadavra in na koncu – razen
jeter, plju~ in jezika, ker je to pa~
"primerno" za prehrano – kon~a v kon-
tejnerju za odpad.
@elim pripovedovati, da se vedno
znova v takem sluzavem, krvavem, kot
gora velikem telesu najde plod v mater-
nici, v njih sem videla majhne, `e
popolnoma izoblikovane teli~ke vseh
velikosti, ne`ne in gole, z zaprtimi
o~mi v svoji varovalni plodovnici –
vendar jih le-ta ni uspela za{~ititi...
Najmanj{i teli~ek je bil tako maj~ken
kot sve`e skotena ma~ka, a vendarle
popolna miniaturna krava; najve~ji zar-
odek je bil mehko dlakav, z rjavo-beli-
mi lisami in dolgimi, svilenimi trepal-
nicami, le nekaj tednov pred telitvijo.
"Ali ni to ~ude`, kaj vse narava ust-
vari?" meni veterinar, ki je ta dan
de`uren in porine maternico vklju~no s
fetusom v grgrajo~ odtok. In sedaj sem
popolnoma prepri~ana, da Bog ne more
obstajati, saj ni udarila strela z neba, da
bi se ma{~evala za to bogokletno dejan-
je, ki se kar nadaljuje, znova in znova.
Bog ne obstaja niti za strahotno
shuj{ano kravo, ki ob mojem jutranjem
prihodu ob sedmih le`i na prepihu na
ledenem hodniku tik pred boksom za
ubijanje in kr~evito trepeta. Nih~e se je
ne usmili z milostnim strelom. Najprej
morajo biti odpravljene ostale klavne
`ivali. Ko opoldne odhajam je {e vedno
tam in se trese, nih~e, kljub mojemu
ve~kratnemu opozorilu, je ni odre{il.
Jaz osebno sem ji zrahljala gonilno vrv,
ki je neusmiljeno ostro zarezovala v
njeno meso in ji pobo`ala ~elo.
Pogledala me je s svojimi velikanskimi
o~mi in sedaj sem sama do`ivela, da
tudi krave jo~ejo.
Krivda ob opazovanju zlo~ina, brez da
bi ukrepal, ima enako te`o, kot da ga
sam stori{. Po~utim se tako neskon~no
krivo.
Pogosto me vzpodbujajo: "Stisni zobe,
tu mora{ pa~ skozi in kmalu bo vse
minilo!" Zame je to ena najstra{nej{ih,
brezsr~nih in ignorantskih izjav, kajti
masaker se nadaljuje, dan za dnem.
Mislim, da nih~e ni dojel, da moj
glavni problem ni bil v tem, kako
pre`iveti teh {est tednov, temve~ da se
zavedam, da se ta neznanski masovni
umor dogaja v milijonih - izvr{en za
vsakogar, ki jé meso. [e posebej tisti
mesojedci, ki zase trdijo, da so `ivalim
prijatelji, so v mojih o~eh postali
docela neverodostojni.
Stvari postajajo abstrak-
tne, ~e si obdan s toliko
nasilne smrti; tvoje lastno
`ivljenje se ti zdi
neskon~no brezvezno.
Nekega dne pogleda{ na
anonimne vrste razko-
sanih svinj, ki se v obliki
meandra vijejo skozi halo
in se vpra{a{: ali bi bilo
kaj druga~e, ~e bi tukaj
viseli ljudje?
"Mnoge ne dajo od sebe
niti enega glasu," je
neko~ povedal eden
izmed veterinarjev, "dru-
ge pa kar stojijo in cvilijo
brez razloga."
^e bi kdaj morala besedo
"strah" slikovito prikaza-
ti, bi narisala svinje, ki se
gnetejo proti zaprtim
vratom za njimi, narisala
bi njihove o~i. O~i, ki jih nikoli ve~ ne
bom mogla pozabiti, o~i, ki bi jih moral
videti vsakdo, ki se mu zaho~e mesa.
Kolikokrat je moj pogled v teh dnevih
zdrsel na uro, ki visi v sobi za odmor –
tega ne znam povedati. Prav gotovo
nobena ura na celem svetu ne te~e
po~asneje od te.
Jesti meso je zlo~in. Vsakogar, tako si
mislim, vsakogar, ki jé meso, bi morali
poslati tukaj skozi, vsakdo bi to moral
videti, od za~etka do konca.
Zve~er poro~a nem{ka televizijska
oddaja "Aktenzeichen XY ungelöst"
(Nere{eni primeri XY, op. p.) o zlo~inu
nad mladim dekletom, ki so ga umorili
in razkosali; hkrati opisuje neznansko
zaprepadenost in zgro`enost prebival-
stva zaradi tega groznega dejanja.
"Nekaj podobnega sem ta teden videla
3.700-krat," se oglasim med oddajo.
So morda imela maj~kena, iz materine-
ga telesa iztrgana teleta, ki so umrla {e
pred svojim rojstvom, {e najbolj{o
usodo?
Do`ivela in zapisala:Christiane M. Haupt, Nem~ija
15
O~itno tudi mesarji u`ivajo v zbiranju `ivalskih trofej. Foto: Animals angels
16
Poslovilna slovesnost ob krsti zna-menitega anatoma in predstojnikaFiziolo{kega in{tituta stare univerze jebila ganljivo izkazovanje ~astiakademskega kroga zaslugam velikegapokojnika. Slovesno ozalj{an mrtva{kioder s krsto je bil okra{en z venci in ssvilenimi trakovi, prekrit z lovorjevimivenci in s cvetjem, uokvirjale so gagore~e sve~e, pred njim so bila na `amet-nih blazinicah razstavljena {tevilnaodlikovanja, ki jih je u~eni raziskovalecnosil z upravi~enim ponosom. Vzdol`krste so stali funkcionarji gospodarskihorganizacij s svetlimi me~i; poleg svo-jcev so sedeli ~lani senata univerze vpolni opravi, posamezni profesorjivisoke {ole in predstavniki uprave.Duhovnik je zaklju~eval govor, ki jevsem navzo~im segel globoko v srce."Bil je zgleden ~lovek in vzorenu~enjak," je kon~eval. Bil je to prvo, kerje bil ono drugo, kajti biti velikznanstvenik, pomeni biti velik ~lovek.Stojimo ob krsti velikana z `alostjo vdu{i, kajti ni ga ve~ med nami. Vendarnikakor ne smemo `alovati in to`iti, kajtita veliki mrtvec ni mrtev, `ivi naprej inzdaj stoji pred Bo`jim prestolom v pol-nem sijaju svojega z delom nadvsebogatega `ivljenja, - in kot pi{e v Svetempismu: "Odpo~ivajo si po svojem delu,in njihova dela jim bodo sledila!"Vsi so prevzeto mol~ali in nih~e niopazil, da je duhovnik o~itno pozabilomeniti neko malenkost, namre~ da je bilveliki mrtvec, ki naj bi zdaj stal predBo`jim prestolom, vse svoje `ivljenjeprepri~an, da Boga ni. Ampak na tak{nemalenkosti se pri nagrobnih govorihve~inoma pozabi.Potem se je dvignil rektor univerze, zavratom mu je visela zlata veriga, znaknjegove uradne ~asti, in z ganljivimglasom in s toplimi besedami je povedalnagrobni govor svojemu slavnemukolegu."Ves ~as je bil ponos na{e 'alma mater'(mati rednica, staro ime za univerze, ki'dajejo duhovno hrano' op. prev.) inponos znanosti, ki ji je posvetil vse svoje`ivljenje, vzor za nas in za vse, ki bodopri{li za nami, kajti za ve~no se bo nje-govo ime v zlatih ~rkah svetilo na mar-monati plo{~i ~love{ke kulture. Med{tevilnimi dejanji njegovega duha naj jihv tem resnem in sve~anem trenutkunavedem le nekaj, le naka`em lahko,kako neutrudno je s {tevilnimi poskusina `ivalih nizal dokaz za dokazom.Te`ko si zami{ljamo, kak{ne nezasli{aneperspektive je trpe~emu ~love{tvu inznanosti kot taki razkril s temi popolno-ma novimi medicinskimi dejstvi. Lesledimo lahko temu mogo~nemuraziskovalcu, ki nam je pokazal pot, namin {tudentski mladini, ki ga ob~uduje, sajje bil pravi voditelj v resni~no~love~nost, in ob njegovem pepelu sezaobljubimo, da bomo njegovo `ivljen-
jsko delo nadaljevali in dograjevali, vblagor evropske znanosti in v ~ast na{eljubljene domovine. S hvale`nostjolahko ugotovimo, da na{emu velikemupokojniku ne manjka bogatih priznanj,tudi z najvi{jega mesta so mu bila podel-jena ~astna obele`ja naklonjenosti," -pogledi vseh so se za~udeno usmerili na`ametne blazinice z odlikovanji, ki sotehtala najmanj nekaj kilogramov -," da,{e malo pred njegovo smrtjo mu je bilo vveselje, ker je bil imenovan za Pravegatajnega zdravni{kega svetnika, ki ga jetreba naslavljati z 'ekscelenca'. Topo~astitev je ob~utila tudi na{a visoka{ola. Njegova slava je bila velika `e za~asa njegovega `ivljenja, {e ve~ja bo nje-gova posmrtna slava za vse ~ase, in mi,ki `alujemo za njim, mu privo{~imopo~itek, da si oddahne od svojega dela,da se lagodno sprehaja po 'zlatih pol-janah' skupaj z velikani duha vseh ~asov,med katere so ga povzdignila njegovadela. Tako naj zdaj kon~am z besedamisvojega predhodnika duhovnika, gov-ornika pred menoj: 'In njihova dela jimbodo sledila!"Vsi so bili zatopljeni v pobo`nosti, neka-teri zaradi evropske znanosti, drugi zara-di prilastka 'ekscelenca'. Magnificencarektor Magnifikus ni upo{teval le nekemalenkosti, da ima namre~ evropskaznanost nebe{ke 'zlate poljane' za pravlji-co, za velikane duha preteklosti pa trdi,da so se raztopili v kemi~ne sestavine.Toda to so le malenkosti in danes imaobi~ajna izobrazba to predpravico, da zatiste re~i, o katerih si ni~ ve~ ne mislimo,uporabi gr{ko besedo. Ko bi sploh hotelivse misliti - ti ljubi Bog, kam pa bi splohpri{li ob dana{nji civiliziranosti in s toevropsko znanostjo!Predstavnik dr`ave je izjavil, da je bilumrli steber moderne dr`avotvornosti, inpredstavnik mesta je dejal, da je magis-trat soglasno sklenil, da bodo mestnoulico poimenovali po umrlem. Cerkvenizbor je zapel pesem, to je bila stara
pesem iz starih ~asov, ki so jo ustvarilidruga~ni ljudje z druga~nim notranjimprepri~anjem, in prav nenavadno jo jebilo sli{ati skupaj z zvenom dana{njihbesed. Zelo tiho in nadnaravno jezvenela, kot da bi peli tuji glasovi, jepesem valovila skozi prostor: "Kako pabo, kako pa bo, ko bomo v Salem pri{li,v mesto z zlatimi ulicami..."In potem je krsta po~asi zdrknila v globi-no.Mrtvi pa je ves ~as stal tam poleg. Kot dase zanj pravzaprav ni veliko spremenilo.Spominjal se je le, da je videl zelo svetelblesk, nato je bilo spet vse kot prej inkomaj se je zavedal, da je umrl. Le vsena njem je bilo la`je, ob~util ni nobenete`e ve~ in nobene grobe materije. Zajeloga je veliko presene~enje - torej se `ivl-jenje po smrti le nadaljuje, stariznanstveniki so le imeli prav in novi semotijo. Vendar je lep{e tako, to ga je zelopomirilo, ~eprav je bilo v za~etku malotesnobno, ko je videl, da z nikomer ne bomogel ve~ govoriti, da nih~e iz njegovedru`ine in nih~e od njegovih kolegov niopazil, kako blizu jim je bil. No, prav vuteho mu je bilo sli{ati, kako so ga slav-ili, in to, da so tako verodostojno govorilio Bo`jem prestolu in 'nebe{kih poljanah'.No, da - ~asti in odlikovanja so mu `emanjkali, vse je tako kazalo, da mu nisove~ dosegljivi. Toda mar ni bil {e vednoveliki znanstvenik, slavni raziskovalec?Mar ni bilo re~eno: In njihova dela jimbodo sledila? ....Sedaj je bil sam; obrise prostora je zajelatema in kon~no so se izgubili v praznini.Bilo je zelo tiho, le nekje v daljavi jekomaj sli{no izzvenela stara pesem:Kadar bomo v Salem pri{li, v mesto zzlatimi ulicami....In to se utegne zgoditi – morda takojzdaj. Spreletelo ga je; bil je silno napet;vendar je bilo v tej napetosti nekajstrahu, nekaj neizrekljivega, neko tes-nobno vpra{anje, ki ga je vsega preplav-ilo. Pa {e tako stemnilo se je, da se ni ni~ve~ videlo.Potem je postalo svetleje in pred njim seje pojavil angel. Aha, tudi to je res. Topomeni, da tudi Bog je, in vsa ta mno`icamrtvih, ki so {e vsi `ivi, pa duhovniJeruzalem ... Kako lepo je vse to! Todaangel je gledal resno in videti je bil`alosten."Kam bi rad {el?" ga je vpra{al."V raj.""Pridi!" je odgovoril angel.Brez {uma so se odprla velika temnavrata in vstopila sta v prostor, ki je bilble{~e~e razsvetljen. Stene so bile krva-vo rde~e, na tleh pa so `dele mno`icepohabljenih `ivali in tiho je~ale. Protimrtvemu so stegovale razrezaneokon~ine in ga gledale z zaslepljenimi inuga{ajo~imi o~mi. Druga za drugo so sev nedogled raztezale njihove vrste."Tukaj so psice, ki si jim pri `ivem tele-su izrezal mladi~e. Mar nisi imel otrok,
V poskusnih laboratorijih "uporabljajo" sko-raj vse `ivalske vrste, tudi ma~ke.Vir: @ivali to`ijo - prerok obto`uje! (izdaloUniverzalno `ivljenje) Foto: BUAV - Britishunion for abolition of vivisection, London, UK
ki bi jih bil ljubil? Ko bodo umrli tvojiotroci in bodo iskali o~eta v raju, te bodona{li tukaj. To je raj, ki si si ga ustvaril.Tukaj so ma~ke, ki si jim s strahotnimmu~enjem uni~il sluh. Bog jim je daltako pretanjen sluh, da je to ~ude`stvarstva. Ni~ ve~ ne bo{ sli{al, kotsli{ijo one. Tukaj so opice in zaj~ki, ki sijim vzel svetlobo o~i. Bog jim jo je dal,da bi gledali svetlobo sonca. Mar ti nisigledal svetlobe sonca, in to vse svoje`ivljenje? Zdaj ne bo{ videl ni~ ve~ kot teoslepljene in uga{ajo~e o~i. Naj te vodim{e naprej? To je dolga, dolga pot.""To je stra{no," je dejal mrtvi."Tako je," je rekel angel."@ivijo vse te `ivali {e naprej?" jevpra{al mrtvec."Vse te `ivali `ive pri Bogu," je odvrnilangel. "Ti ne more{ tja, ker na poti stojeone in te obto`ujejo, ne spuste te mimo.Kar vidi{ tu, so njihove nekdanje zrcalneslike, tvoja dela, ki bodo ostala pri tebi.Vse njihovo trpljenje bo{ ob~util na sebi,dokler se ne bo{ zopet rodil na Zemlji, dase pokori{. To je kaj dolga in `alostnapot. Toda one ne bodo tvoje edine sopot-nice, ima{ {e nekoga drugega, no, semlepoglej, kdo stoji sredi vseh teh tvojihdel!"Pogledal je gor in zagledal odvratnopo{ast z "nekako" ~love{ko grimaso, vobla~ilu, prepojenem z umazanijo in skrvjo ter z no`em v roki."To je najgnusnej{e, kar sem kdaj videl,"je dejal mrtvec; zgrabila ga je groza,kakr{ne {e ni do`ivel. "Kdo je ta stvor?Ga bom moral zmeraj gledati?""To si ti," je dejal angel."Kaj pa znanost?" je s strahom vpra{al
mrtvi, "ji mar nisem slu`il? Ali ne pri-padam velikim duhovom, kljub temu, dasem storil vse to?""Veliki duhovi so bili `ivalim bratje in nekrvniki," je dejal angel. "Obrnili bi tihrbet, ~e bi si upal povzpeti do njih. Todati sploh ne more{ v njihovo bli`ino. Bil sini~e, ne pa velik duh. Pa tudi vedel si, dasi ni~e, vedel si, da se ne bo{ ni~esarpametnega domislil in si zato iz ne~imer-nosti po~el vse te grozote - v upanju, dabo{ morda po naklju~ju odkril kak{no odskrivnosti narave, ~e bo{ mu~il `ivali.Potem pa je pri{la {e morilska strast,oblastno besnilo majhnih du{. Vidi{ vseto? ^isto razlo~no lahko opazi{ na svojizrcalni sliki, ki natanko odra`a vse tvojezna~ajske poteze. Ostani pri njej - o~istinjeno okrvavljeno in zamazano obla~ilo,dokler ne bo belo kot sneg. Traja lahkotiso~e let, morda {e dlje. Ostani pri svojizrcalni sliki, saj ji ne more{ uiti. To jetvoja sopotnica in to zmali~eno Bo`jestvarstvo je tvoj raj.""Vse to je res," je dejal mrtvec, "toda~etudi sem res tako mislil in delal, marnisem vseeno pripomogel k novemuspoznanju? Se mar znanost ne bo zavzelazame?""Spoznanje prek zlo~ina?" je vpra{alangel. "Neko~ je res znanost prihajala dospoznanj, toda tedaj je bila {e tempelj.Pokazal ti bom, kak{na je va{a znanostdanes."Pojavila se je umazano rumena lu~ inmrtvi je zagledal sede~ega norca, ki je skrvavimi rokami izdeloval hi{e iz kart.Zra~ni sunek jih je podrl, toda gradil jevedno znova."Je to vse?" je vpra{al mrtvi in se ti{~al
angelove obleke, kot bi pri njem iskaloporo."To je vse," je dejal angel. "Ali va{aznanost ne u~i tudi, da ni Boga in'povra~ila' in da ni `ivljenja po smrti? Jazmoram zdaj oditi. Ostani v svojem raju!"Umrli je ostal v svojem raju in ga imelpred o~mi uro za uro, dan za dnem in letoza letom. Nemogo~e bi bilo to {e naprejmeriti s ~asom, vsaj po znanstvenih mer-ilih ne, to pa je vendar edino merilo, marne? Iz velike oddaljenosti je zvenelaneka stara pesem iz starih ~asov, komaj{e sli{no in z uga{ajo~im zvenom: Kakobo, kako bo, ko bomo v Salem pri{li, vmesto z zlatimi ulicami...Morda pa ta pesem vendarle nekajpomeni, in dobro bi bilo, ko bi to vedeli,saj bomo nekega dne vsi umrli? Ampakle kdo pomisli na to, v obdobju razsvetl-jene evropske znanosti?^asopisi so v ve~ stolpcev dolgih ~lankihpisali o preminulem, slavnem, velikemznanstveniku in u~enjaku, njegovi eksce-lenci, o pravem tajnem medicinskemsvetniku, katerega smrt pomeninenadomestljivo izgubo za znanost,katerega ime bo za vse ~ase ostalo v ~astzgodovini ~love{tva, veli~astno znamen-je na{e napredne kulture in spomenikvsem prihodnjim generacijam, pri~evan-ja o tem, kak{ni so bili najbolj{i prednjim. Vsa ~ast tem velikim umrlim!Da, po~ivajo po svojem velikem delu innjihova dela jim sledijo.
Iz knjige Manfreda Kyberja: @ivalskezgodbe in pravljice. Berlin 1987 (109. -115. Tsd.), str. 139-145. S prijaznimdovoljenjem zalo`be Rowohlt.
17
Mednarodni protestni shodDan Zemlje smo v Dru{tvu za osvoboditev
`ivali in njihove pravice obele`ili z med-
narodnim protestnim shodom 24. aprila v
Ljubljani. Osrednje prizori{~e v parku
Zvezda je ponovno gostilo {tevilne prijatel-
je `ivali, ki so s transparenti izra`ali svoja
mnenja in stali{~a. Udele`enci shoda so
predstavili sporne ekolo{ke in eti~ne vidike
masovne `ivinoreje, spregovorili o trpljenju
`ivali v poskusnih laboratorijih, opozorili
na {kodljive posledice u`ivanja mesa in na
okrutnost in nesmisel lova. Opaziti je bilo
tudi nekatere znane obraze - mag. Alenka
Paulin je spregovorila o trpljenju `ivali in o
svojih prizadevanjih, da se to odpravi.
Svojo podporo delovanju dru{tva pa je
pisno izrazilo ve~ tujih dru{tev iz Nem~ije,
Avstrije, Hrva{ke, Italije in [vice. Shod je
bil tudi tokrat zelo dinami~en in pester, saj
so se protestniki organizirano sprehodili s
transparenti in kostumi `ivali po ulicah
Ljubljane in se ustavili na klju~nih posto-
jankah: pred slovenskim parlamentom, kjer
so predsednika dru{tva Stanka Valpati~a
simboli~no pospremile {tiri "`ivali" pri
oddaji pozivnega pisma na vlo`i{~e parla-
menta, na Pre{ernovem trgu ter na
[u{tarskem mostu. Shod se je mirno
zaklju~il zopet na Kongresnem trgu.
Tiskovni konferenciV ~asu pred Veliko no~jo, 7.4.2004 je
Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove
pravice povabilo medije na tiskovno kon-
ferenco z zanimivo tematiko, ki so jo
naslovili kar z vpra{anjem: Zakaj kr{~anske
vere pri `ivalih ne spo{tujejo zapovedi NE
UBIJAJ? ^lani dru{tva so medijem pred-
stavili povezavo med napa~no interpretaci-
jo pete Bo`je zapovedi NE UBIJAJ in
kriti~nim polo`ajam, v katerem so `ivali
danes. Opozorili so tudi na izjemno knjigo
dana{njega ~asa To je Moja Beseda, ki vse-
buje resnico o vseh dogodkih iz `ivljenja
Jezusa iz Nazareta, ki so povezani z `ivalmi
in nudi obrazlo`itve za nejasnosti, ki izvira-
jo iz tako kontroverznega dela kot je
Biblija.
3. 6. 2004 je na Vojkovi 1 v Ljubljani
potekala {e ena tiskovna konferenca, na
kateri sta predsednik dru{tva Stanko
Valpati~ in pravni zastopnik Vlado Began
predstavila pobudo za dopolnitev 72. ~lena
ustave, ki opredeljuje pravice `ivali. Tekst,
ki ga kot dopolnitev predlaga dru{tvo se
glasi:"Vsaka `ival ima pravico do `ivljenja
ustrezno svoji vrsti." Ta pravica se lahko
odvzame ali omeji samo v nujnih primerih
iz razlogov javnega interesa ter po postop-
ku in pogojih, ki jih dolo~a zakon. Pravice
`ivali izvr{uje varuh pravic `ivali, ki lahko
v njihovem imenu vlaga na sodi{~e ali
druge organe to`be ali druga pravna sredst-
va, kar lahko naredi tudi vsaka zainteresira-
na oseba, ~e varuh pravic v dolo~enem roku
ne vlo`i pravnega sredstva za za{~ito prav-
ic `ivali. Zakon ureja pravice in obveznosti
varuha pravic `ivali." Predstavljena je bila
tudi pobuda za oceno ustavnosti in zakoni-
tosti 2., 7. in 10. ~lena Pravilnika o odvze-
mu velikih zveri iz narave za leto 2004.
Mednarodni bojkot proti testi-ranju na `ivalihDru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove
pravice se pridru`uje tudi mednarodnim
akcijam. 22. 5. je v mednarodnem merilu
potekal bojkot proti podjetju Proc-
ter&Gamble, ki svoje izdelke testira na
`ivalih. V Veliki Britaniji, kjer so ga izvedli
`e osmo leto zapored, so {irom po dr`avi
delili letake, da bi informirali ljudi o krutem
in barbarskem ravnanju P&G in drugih
podjetij, ki testirajo na `ivalih. Dru{tvo za
osvoboditev `ivali in njihove pravice je
pripravilo letak s sloganom bojkota "Kdor
kupuje kozmeti~ne izdelke podjetja P&G,
daje naro~ilo za ubijanje", ki v besedi in
fotografiji predstavi najbolj poznane
izdelke tega kozmeti~nega giganta. ^lani
dru{tva so tako po razli~nih slovenskih
mestih v soboto 29.5. s tem letakom pozi-
vali ljudi, naj pri svojih nakupih ne pozabi-
jo na krvavo ozadje teh popularnih
proizvodov in se jim v dobrobit `ivali
odre~ejo.
Vabilo na protestni shod
Ob svetovnem dnevu `ivali,
4. oktobra 2004 ob 16.30 uri Dru{tvo za osvoboditev `ivali in nji-
hove pravice organizira mirniprotestni shod
proti vsem oblikam mu~enja in ubijanja
`ivali. Osrednje dogajanje z glasbenimi
to~kami in drugim programom bo
potekalo v parku Zvezda na
Kongresnem trgu, sledil pa bo orga-
niziran sprevod po ulicah Ljubljane.
Podprite na{a prizadevanja po
ozave{~anju ljudi s svojo udele`bo, s
svojimi transparenti ali s svojim
nastopom!
Ne pozabimo: Kdor brezbri`no mol~i, je sokriv!
Gretta Miku` Fegic
Novice iz Dru{tva za osvoboditev `ivaliin njihove pravice
V Dru{tvu za osvoboditev `ivali in njihove pravice se trudimo ~im ve~ narediti za ozave{~anjejavnosti, da so `ivali inteligentna bitja, ki so, po v nebo vpijo~i krivici, pristala v stiski,
ki jo do`ivljajo danes.
Protestniki so v dru`bi `ivalskih maskot svojoskrb do `ivali izrazili tudi pred parlamentom. Foto: Toma` Grom
Letak proti podjetju Procter&Gamble,ki testira izdelke na `ivalih.
18
Kako bi se ti morilci po~utili, ~e bi nji-
hove otroke ubijali za krzno?
Kdor to nosi, izra`a nasilje.
^e si ga tako mo~no `elijo, naj si ga
sami izdelajo oziroma kupijo umetne-
ga.
Menim, da naj to v dolo~enem obsegu
ostane, a ~im manj. Naj to ne bo za na{
ego!
Tega ne podpiram. Saj se v~asih lepe
stvari dobijo tudi iz umetnega krzna.
To so nadomestki ega za ljudi z
najni`jim samospo{tovanjem.
^e nas zebe, je volna super. S tem `ival
le postri`emo.
Kako bi se vi po~utili, ~e bi vas odrli in
namesto jakne nosili va{o ko`o?
Samoumevno bi moralo biti, da se tega
ne sme po~eti.
Ljudje bi se morali zavedati, da na sebi
nosijo truplo, ki je bilo {e v~eraj `ivo
bitje.
Ne moremo si lastiti ne~esa, kar `ivi s
svojim namenom. Naj se ljudje za~nejo
malo bolj zavedati.
Grozovito trpljenje `ivali seva s krz-
nenih pla{~ev v svet. Dotika se na{ih
src, ~e so odprta za `ivali in ~e je v nas
{e kaj usmiljenja.
Mislim, da se ve~ina ljudi niti ne zave-
da, koliko krvavega trpljenja je skritega
za presti`nim krznenim pla{~em.
Mogo~e bi se ob soo~enju s temi muka-
mi, ki jih do`ivljajo `ivali, marsikdo
zamislil.
Nemoralno je ubiti `ival, da bi se lepo
oblekli. Na voljo je veliko drugih virov
obla~il kot tudi hrane.
Kar se ti~e krzna, sem absolutno proti
no{enju, ker pa je usnje {e vedno
najla`je dostopen material za ~evlje, ga
pa~ nosim, vendar se tu zgodba
zaklju~i.
Zaradi mode ubijamo. Groza!
Damjan LikarGretta Miku` Fegic
Za "lep pla{~ iz nerca" je morala ta `ival umreti. Usmrtili so jo s plinom, da bi ohranili ko`uh. "Ostanek", `ival znotraj ko`uha, je "odpadek". Foto: Animal Peace
Vir: @ivali to`ijo - prerok obto`uje! (izdalo Univerzalno `ivljenje)
19
Kaj menite o no{enju krzna in drugih`ivalskih ko`?
V okviru dneva Zemlje (22. april) je Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove pravice v sredi{~u Ljubljane organiziralo mirni mednarodni protestni shod z naslovom
Vrnimo materi Zemlji njene otroke!Dru{tvo je imelo pred shodom postavljeno tudi svojo stojnico na ^opovi ulici. Na njej so
obiskovalci lahko dobili veliko informacijskega gradiva, zbirali so se podpisi za odpravo lova,nekateri pa so izpolnili tudi anonimno anketo na naslovno vpra{anje.
Zbrali smo nekaj najbolj zanimivih izjav.
Kaj bi odgovorili ljudem, ki sespra{ujejo ali imajo teologi du{o?Neobi~ajno vpra{anje, toda reakcija teh
ljudi ka`e na to, kako smo mi teologi
perverzni v na{ih teolo{kih razmi{ljan-
jih. ^eprav vemo, da so tako reko~ vsi
ustanovitelji religij, velikani antike,
preroki Stare Zaveze, Jezus iz Nazareta
in veliki ljudje srednjega in novega
veka ter dana{njega ~asa govorili s
spo{tovanjem o dostojanstvu in tudi o
du{i `ivali, govorimo mi teologi in
sve~eniki, predvsem kr{~anskih ver-
stev ravno nasprotno - da `ivali nimajo
du{e, niti dostojanstva in pravice do
`ivljenja. Moralo bi nam biti jasno, da
danes `ivimo v informacijskem svetu,
zato mi teologi, na sre~o, nimamo ve~
toliko vpliva na ljudi, kot smo ga imeli
v srednjem veku, ko smo govorili, da je
zemlja ravna plo{~a in za`igali tiste, ki
so trdili, da je okrogla. Ljudje so danes
inteligentni in se `elijo z logi~nim
razmi{ljanjem dokopati do resnice, tudi
glede `ivali. Dejstvo je, da mnogi
do`ivljajo `ivali kot inteligentna in
~ustvena bitja. ^utijo, da `ivali niso
samo gmota materije z nekak{no
teolo{ko nedefinirano psiho, temve~,
da se v njihovem telesu nahaja tudi
finosnovno bitje - du{a, ki komunicira s
svojim Stvarnikom. ^e bi to posku{al
zanikati, potem se ne smem ~uditi
vpra{anju inteligentnih ljudi, o obstoju
moje du{e. Za nas teologe je to
vpra{anje katastrofalno, vendar hkrati
prilo`nost, da sprevidimo, da so ~asi,
ko smo ljudem - tudi z gro`njo smrtne
kazni v ~asu inkvizicije - diktirali kaj
smejo misliti in brati, dokon~no mimo.
Ni {e tako dolgo, ko smo ljudem pre-
povedovali brati Bilijo. Zakaj? Sesta-
vili smo seznam knjig, ki jih verniki
niso smeli brati. Zakaj? Morda zato, da
nam ne bi pri{li na sled? Znano je, da
teologija nima jasnega odgovora na to,
kaj sploh je du{a, zato tudi jaz kot
teolog nimam nikakr{ne pravice
drugim bitjem, v tem primeru `ivalim,
zanikati obstoj du{e. ^e to vseeno
po~nem, je vpra{anje, ali imam sploh
du{o, seveda na mestu.
Rekli ste, da imajo `ivali du{o. Kakobi definirali to du{o?Iz spisov mnogih velikih mo` in `ena,
mistikov in prerokov sem pri{el do
zaklju~ka, da je du{a nosilec `ivljenja
vsake materialne oblike `ivljenja.
Najbolj je to izra`eno pri ljudeh in
`ivalih. Konkretno re~eno, telo nekega
zemeljskega bitja, npr. `ivali za`ivi {ele
s prihodom duhovnega bitja ali du{e,
prav tako pa telo odmre in razpade, ko
du{a zapusti materijo. Mistiki in prero-
ki pravijo, da je du{a duhovno telo, v
katerem biva jedro duhovnega bitja, ki
neprestano komunicira s svojim
Stvarnikom, tudi kadar se nahaja v
materialnem telesu. V teh spisih go-
vorijo tudi o inteligenci in ~ustvovanju
`ivali, o njihovi komunikaciji s
Stvarnikom, ki vsako od njih pozna po
njihovem imenu. Pi{ejo tudi o obstoju
du{e `ivali, preden je pri{la v material-
no telo in njenem `ivljenju po smrti
telesa. @ivalski du{i je materialno telo
samo prehodna mo`nost, da bi bili lju-
Teologi smo prekinili odnos med Bogom,~lovekom in `ivalmi
V zadnjem ~asu se znani slovenski teologi po medijih zelo trudijo zanikati obstoj du{e pri `ivalih. Razlogza njihove izjave so o~itno vse bolj glasni in {tevilni slovenski prijatelji `ivali, ki so se odlo~ili, da `ivalimvrnejo dostojanstvo in pravico do `ivljenja in `ivljenjskega prostora, primerno njihovi vrsti. Kajti, kdornima dostojanstva, se ga lahko na vse mogo~e na~ine izkori{~a. To se vsak dan dogaja z milijoni `ivalmipo celem svetu, ki jih lovijo, zapirajo v hleve, koljejo, jedo, uporabljajo za eksperimente v medicinskih
laboratorijih... Nekateri pravijo, da ~e bi teologi priznali obstoj du{e pri `ivalih, bi to utegnilo zmanj{atinjihovo avtoriteto in teolo{ki monopol. Zato je verjetno bilo pisanje priznanega slovenskega teologa dr.
Ivana [tuheca v Ve~eru 13.4. 2004 le plod tak{nega razmi{ljanja, kjer pravi: "Nih~e ne zanika, da imajo`ivali psiho, toda zagotovo pa nimajo du{e!" Fran~i{kanski brat Tadej Strehovec pa je v Dru`ini, 16.maja 2004 zapisal:"...druga~e pa velja za `ivali. One imajo nekatere sposobnosti, npr. zavest, lastno
govorico, igre itd. Vendar pa nimajo svobodne volje, niso sposobne odnosa z Bogom, prav tako nimajonesmrtne du{e". Dr. Ivan [tuhec in Tadej Strehovec sta o~itno za status quo; torej, da morajo `ivali {e
naprej trpeti in da je njihovo trpljenje Bo`ja volja. Po vseh teh javnih polemikah med prijatelji `ivali inteologi glede obstoja du{e pri `ivalih, so nas nekateri ljudje prosili, da vpra{amo teologe ali sploh imajo
oni du{o? To pravokativno vpra{anje in {e nekaj drugih smo zastavili Morisu Hoblaju, teologu in sociologu ter piscu cerkveno kriti~nih ~lankov, ki je izstopil iz Katoli{ke cerkve, ker je spoznal,
da je s svojim okorelim naukom dale~ od tega, kar je u~il Jezus iz Nazareta.
Prizor iz hubertove ma{e v Avstriji, kjerduhovnik blagoslovlja ustreljena trupladivjih `ivali. Enako sodelovanje medlovci in katoli{ko cerkvijo poteka tudi vSloveniji. Vir: Freiheit für TiereFoto: Hounshell Putzgruber
Moris Hoblaj, diplomirani teolog in sociolog o obstoju `ivalske du{e
dem na Zemlji prijatelji in pomo~niki.
Prepri~an sem, da je tako razmi{ljal
tudi Fran~i{ek Asi{ki, ki je `ivali ime-
noval bratje in sestre in s katerimi je
tudi znal komunicirati - govoriti, npr. s
pticami in volkom. V obstoj du{e pri
ljudeh in `ivalih pred njenim
utele{enjem so verjeli tudi prvi krist-
jani. To verjamem tudi sam.
Ali je Fran~i{ek Asi{ki priznal `iva-lim du{o?V to ne dvomim, kajti kdor poimenuje
`ivali za svoje brate in sestre, ta jih
primerja s sabo in jim prizna enako
dostojanstvo in izvor. Gotovo bi bilo
zanimivo izvedeti, o ~em se je
Fran~i{ek pogovarjal z `ivalmi in kaj
so mu rekle o nas ljudeh, posebno o
teologih, ki jim ne priznavajo du{e in
tako komunikacije z njihovim Stvar-
nikom?
Po tem nauk Fran~i{ka Asi{keganasprotuje fran~i{kanskim teolo-gom, ki ga imajo svojega u~itelja,toda hkrati trdijo, da `ivajo nimajodu{e? Mislim, da Fran~i{ek Asi{ki ne
nasprotuje teologom, pa~ pa teologi in
njegovi bratje fran~i{kani nasprotujejo
njemu v tem smislu, da `ivalim zanika-
jo du{o in tako odobravajo klanje in
mu~enje `ivali, ~esar Fran~i{ek nikoli
ne bi dopustil. To je `alostno. ^e se
iskreno ozremo v zgodovino, ugotovi-
mo, da so isto usodo do`iveli vsi veliki
mo`je in `ene, preroki, predvsem Jezus
iz Nazareta. Njihovi t.i. "nasledniki"
smo jih zlorabili tako, da smo uporabili
njihova imena kot vabo za pridobiva-
nje vernikov, u~ili smo ali pa u~imo
ravno nasprotno.
Kako nam Biblija prikazuje `ivali?Kak{en je odnos med Bogom in`ivalmi?Za inteligentnega bralca je Biblija
razdeljena na dva dela. V enem delu je
govora o ma{~evalnem bogu, ki ukazu-
je ubijanje in `rtvovanje `ivali. To je
predvsem v Stari Zavezi oziroma
Mojzesovih knjigah, ki so jih po
prepri~anju bibliologov, potvorili
tedanji teologi - sve~eniki. Nasprotno
pa se v drugem delu, predvsem v Novi
Zavezi govori o Bogu ljubezni, o
Jezusovem in na{em o~etu, v katerem
je omenjeno tudi bo`je poreklo `ivali
oziroma njihovo dostojanstvo - du{a.
Ob branju tega dela Biblije lahko pride
vsak resno razmi{ljajo~i bralec do
zaklju~ka, da so `ivali resni~no na{i
mali bratje in sestre, za katere smo
dol`ni skrbeti in `iveti z njimi v miru.
Na to nas spomni tudi eden od
najlep{ih tekstov Biblije, kjer Jezus
pravi: "Poglejte nebe{ke ptice! Ne seje-
jo, niti `anjejo, niti ne spravljajo `ita,
toda nebe{ki O~e jim kljub temu vedno
priskrbi hrano." (Mt 6,26). Nemogo~e
je, da bi se Bog kar naenkrat spremenil
in podelil ljudem pravico, da maltreti-
rajo, mu~ijo, ubijajo in u`ivajo njegove
otroke in na{e `ivalske brate in sestre.
No, mi teologi smo vseeno mi{ljenja,
da je to mogo~e in s tem dajemo ljudem
eti~no in moralno podporo za lovljenje,
klanje in mu~enje `ivali. Mi smo, ne
glede kaj si o tem misli eden ali drugi
teolog, z na{im naukom krivi za nasil-
no prekinitev mo~nega odnosa med
Bogom, ~lovekom in `ivalmi. @ivali
vseh vrst so poklicane, da hvalijo Boga
skupaj z angeli, s ~lovekom in z vesol-
jem (Ps 148). Izraelski u~itelj pripove-
duje, da so pred potopom levi jedli
travo, torej so bili vegetarijanci. S tem
je slikovito povedano, da je razlog za
trpljenje `ivali v stvarstvu dejstvo, da
smo mi teologi nepravilno razlagali in
u~ili pojem biblijske besede "gospo-
dovati". Ker ~lovek sam ni uresni~il
`ivljenja po bo`ji podobi, danes ne
govorimo samo o "hudobnih ljudeh"
ampak je govora tudi o "hudobnih" in
"{kodljivih" `ivalih. S tem `ivali
pla~ujejo za krivdo, ki ni njihova. To je
na `alost na{a teolo{ka realnost.
Kaj biblijsko pomeni za vas beseda“gospodovati”?Najve~ja {koda za na{ planet in s tem
seveda tudi za `ivali, je bila storjena z
napa~no teolo{ko interpretacijo besede
"gospodovati". Prepri~an sem, da je
Bog rekel, naj z ljubeznijo gospodari-
mo z Zemljo in vsem, kar `ivi na njej.
No, ~love{tvo je storilo ravno naspro-
tno, zahvaljujo~ predvsem napa~ni
interpretaciji nas teologov, ki na ta
na~in nosimo odgovornost za vse, kar
ljudje po~nejo, pod vplivom na{ih pri-
poro~il. Dokazano je, da je bila besed-
na zveza "z ljubeznijo" zelo zgodaj
~rtana iz religioznih spisov, zato da bi
se uveljavilo teolo{ko razmi{ljanje,
katerega posledice do`ivljamo pravza-
prav v dana{njem ~asu; to pa je poskus
globalnega uni~enja vsega `ivega in s
tem neizmerno trpljenje ljudi, `ivali in
matere Zemlje. Mislim, da bomo mi,
teologi, prej ali slej za to morali odgo-
varjati pred celotnim stvarstvom in
na{im Stvarnikom. Zato je povsem ner-
azumljivo, da kljub temu, da teologi
vidimo znake ~asa in poznamo besede
Stvarnika, poslane nam preko velikih
prerokov v vseh ~asih, {e vedno ne
najdemo poti iz mo~virja nesmiselnih
dogem in versko kultnih in liturgi~nih
tradicij. Na vse kriplje si prizadevamo
prijatelje `ivali, ki imajo pristen odnos
z `ivalmi, z ljudmi in tako tudi z
Bogom, poni`ati v imenu Stvarnika.
Obto`ujemo jih, da delujejo proti Bogu
in Cerkvi, vse to z namenom, da bi jih
zaustavili pri njihovem plemenitem
delovanju za svoje najmanj{e brate in
sestre `ivali. @e Jezus je rekel: "Kar
stori{ najmaj{emu od mojih, si storil
meni!" To velja tako v pozitivnem kot
tudi v negativnem smislu.
Kako se re{iti iz te situacije?Izhod je bil `e najavljen pred tri tiso~
leti po preroku Izaiji. Rekel je, da pri-
haja kraljestvo miru. Mir med ljudmi,
`ivalmi in mir med ljudmi in `ivalmi.
Seveda brez nas teologov, ~e se do
takrat ne spreobrnemo in za~nemo
resni~no slu`iti ljudem, `ivalim in na-
ravi. To pomeni slu`iti Bogu, ~igar duh
navdihuje vse, kar `ivi.
Damjan Likar
^lovek, ki trdi, da `ivali nimajo du{e,dvomi tudi v svoj lastni bo`ji izvor.
Vsa zemeljska bitja ~utijo, kot~utimo mi, vsa hrepenijo posre~i kot mi. Vsa bitja zemljeljubijo, trpijo in umirajo kotmi, torej so kot mi enakovrednastvaritev vsemogo~nega stvar-nika – so na{i bratje.
Fran~i{ek Asi{ki
V~eraj sem na poti domov do`ivela
nekaj `alostnega. Stala sem pri
semaforju ob tovornjaku, polnem
`ivali, in za trenutek ujela pogled ene
izmed njih. Tako `alosten in mrtev je
bil. Tako brezupen in prestra{en. In
sem sku{ala pozabiti, to ni moja stvar.
[la sem domov, se pogovarjala z
mo`em, igrala z otrokom, brala knjigo
in {la spat. Pa sem se zbudila. Ura je
ena in vem, je moja stvar! Moram
napisati to pismo. Vsaj to.
^lovek, kdo ti je dal pravico tako rav-
nati z `ivalmi, kdo ti je dal pravico
zapirati jih v kletke, jih pitati, trpin~iti,
klati, jesti… Jaz no~em trupel na svo-
jem kro`niku in trupel v svojem telesu,
no~em krvi na svojih rokah.
Ti, ki pa ti za to ni mar, prisluhni mi in
poglej svoje roke. Krvave so. Niso s
krvjo umazane le roke, ki z no`em
zapi~ijo v toplo in drhte~e telo `ivega
bitja, umazane so tudi tvoje roke, ki
kupi{ meso, ki ga je{. Ti si ti tisti, ki
pla~a{ morilca.
Morda so moje besede ostre. Ampak
ve{, v~eraj sem videla tiste o~i.…
Samo o~i imajo, `ivali. Nimajo besed,
ne zmorejo pro{nje in ne strokovnih
razlag. Samo o~i imajo. A te o~i go-
vorijo. Prosijo. Kri~ijo. ^e jih le ho~e{
pogledati in jim prisluhniti. Jih vidi{?
Se kdaj vpra{a{, ko vidi{ tovornjak,
poln `ivine, kako dolgo je `e na poti?
Kdaj so `ivali nazadnje jedle? So
`ejne? Jih je strah? (Saj menda nih~e
od vas ne upa trditi, da ne ~utijo, saj
menda kdo od vas ima muco ali psa. A
svojo `ivalco ima{ rad, poskrbi{ za njo,
ti je hudo, ~e jo boli…)
Ampak ve{, boli, ko elektro{ok pre-
trese telo! Boli, ko klavec `ivali pri
njeni polni zavesti zare`e v vrat, ji
odre`e noge, ker se mu ne ljubi
po~akati, da bo `ival mrtva! Od vsega
najmanj razumem to! In mi doni v
glavi: zakaj ne po~aka??? In ko se to
dogaja, druga `ival ~aka na vrsto in ve,
da je naslednja ona. Naro~nik in
pla~nik tega klavca si ti. Ali se tega
zaveda{?
Pla~uje{ tudi obratovanje farme.
Obratovanje velikih `ivalskih koncen-
tracijskih tabori{~. Kaj neki drugega
so? Ali ne bivajo tam `iva bitja bivajo
v skrajno nehumanih razmerah,
natla~ene, poni`ane? Verjamem, da ne
ve{, kaj natan~no se tam dogaja, a tvoja
odgovornost je, da se seznani{, ker si
pla~nik ti. Z vsakim kilogramom mesa,
ki ga kupi{, ti osebno pla~uje{ obrato-
vanje farme. Ti! Dvomim, da sploh ve{,
ampak mora{ vedeti, kaj farma v resni-
ci je. Svinje prebivajo skupaj po 80 do
200 `ivali na mre`nih re{etkah, skoraj
v stalni temi, stojijo na luknji~astih tleh
brez stelje in se komaj lahko premika-
jo. Si predstavlja{, kako bi se ti po~util,
~e bi bilo to tvoje `ivljenje? 22 koko{i
si deli en kvadratni meter, njihov dom
nima oken, celo `ivljenje ne vidijo
sonca, po 14 - 18 mesecih pa, ko ne
morejo ve~ nesti, gredo v zakol, petina
jih ne do`ivi te starosti, poginejo zara-
di stresa, infekcijskih ali kostnih
obolenj. Si predstavlja{ tako `ivljenje?
Krava ima na razpolago malo ve~ kot
en kvadratni meter, stoji na mre`astih
kovinskih tleh. Teleta dobivajo
namesto materinega mleka mleko v
prahu z lojem, kitovo mastjo in veliko
soli; in zaradi te soli so `ejna, ne dobi-
jo vode, zato jejo {e ve~ slane ka{e in
tako so v najkraj{em ~asu primerna za
zakol. Te to zanima? More{ vedeti, kaj
se v resnici skriva na tvojem kro`niku
in v tvoji usnjeni torbici...
Ve{, saj ve~inoma sem ~isto vedra in
nasmejana in prijazna oseba, ampak
danes je v meni tak strah. In gnev in
jeza. Ve{, v~eraj sem videla tiste o~i….
Kako jih kdaj ne pogleda{ tudi ti,
~lovek? Povedale bi ti, kako je to.
Kako je to, ko ribi~ zabode vate trnek,
ki ti razpara jezik in usta. Boli. Ravno
tako kot bi bolelo tvojega ku`ka. Ali
tvojega otroka ali tebe. ^e ne verjame{,
si kdaj poskusi zapi~iti ost skozi jezik
in usta. Kako tega ne vidi{, ribi~? Pa je
vendar tak mir ob vodi, v naravi.
Poglej, voda je tako ~ude`no zdravilna
in o~i{~ujo~a, vsi radi zahajamo na
njene bregove. Ob vodi je, kakor bi
nam narava odprla svoje naro~je in nas
nahranila s ti{ino in mirom. Tak mir je,
ti pa ne sli{i{ krika ribe, ki se je ujela,
ribe, ki ji je ostra kovina zarezala v
jezik in razparala usta! Presunljivo
glasen je, pa ga ne sli{i{. Samo srce ga
lahko sli{i. Ima{ srce? Saj ve{, tisto
srce, ki te zaboli, ko vidi{ svojega otro-
ka trpeti, svojega brata, svojega pri-
jatelja… A za to drobno vodno bitjece
nima{ srca. Iz nekega ~udnega bolnega
u`itka za zabavo mu~i{ in ubija{.
Hudo mi je, ko pi{em to pismo. A
moram pisati, ve{, v~eraj sem videla
tiste o~i…. Ki so mi povedale zgodbo.
@e i{~e{ opravi~ilo za to, kar po~enja{?
@e vle~e{ na dan `elezo in beljakovine
in omega 3? La`e{ samemu sebi; vse,
prav vse te snovi lahko dobi{ tudi drug-
je. Celi mnogi zdravniki to sedaj `e
priznavajo. Moja kri je krasna in ravno
tako kri mnogih vegetarijancev, ki jih
poznam. Mesa ne je{, ker je zdravo,
ampak ker si tako navajen in ker se ti
zdi dobro. Priznaj - vsaj sebi.
Vem, da ne moremo kar tako opu{~ati
svojih navad in prepri~anj, to dobro
vem. Vem pa tudi, da smo ljudje
zavestna bitja, ki moramo prevzemati
odgovornost za svoja ravnanja. Zato se
soo~i in poglej, kaj je v resnici na tvo-
jem kro`niku, na katerem tako vabljivo
di{i - kos mrtvega trupla! In se vpra{aj:
smem to po~eti in - ho~em to po~eti?
Darja Vti~ - Tr{inar, profesorica
Pisma bralcev
^lovek, kdo ti je dal pravico tako ravnati z `ivalmi?
22
V~eraj sem do`ivela nekaj `alostnega…
top related