gotska arhitektura - dijaski.net · gotika tudi vizualno dobi svojo drugačno podobo. Šilasti lok...
Post on 19-Feb-2019
233 Views
Preview:
TRANSCRIPT
SREDNJAOLAZAOBLIKOVANJEINFOTOGRAFIJO
GOSPOSKA18,LJUBLJANA
SeminarskanalogaprisplonimaturiUmetnostnezgodovine
GOTSKAARHITEKTURA
Imeinpriimek:TinaPerko
Mentor:AntonStarc,prof.
Kranj,4.4.2009
2
KAZALO
UVOD......................................................................................................................4GOTIKA...................................................................................................................4SAKRALNA ARHITEKTURA.......................................................................................6
1.1 Znailnosti ..................................................................................................... 6 1.2 Glavni spomeniki ........................................................................................... 7
1.2.1 Evropa ..................................................................................................... 7 1.2.2 Slovenija .................................................................................................. 9
MENIKA ARHITEKTURA........................................................................................111.3 Znailnosti ................................................................................................... 11
1.3.1 Franikani ............................................................................................ 11 1.3.2 Dominikanci .......................................................................................... 11 1.3.3 Odraanje redov v arhitekturi ............................................................... 11
1.4 Glavni spomeniki ......................................................................................... 12 1.4.1 Evropa ................................................................................................... 12 1.4.2 Slovenija ................................................................................................ 12
PROFANA ARHITEKTURA.......................................................................................131.5 Znailnosti ................................................................................................... 13 1.6 Glavni spomeniki ......................................................................................... 14
1.6.1 Evropa ................................................................................................... 14 1.6.2 Slovenija ................................................................................................ 15
CVETNA GOTIKA...................................................................................................151.7 Znailnosti ................................................................................................... 15 1.8 Glavni spomeniki ......................................................................................... 15
1.8.1 Benetke ................................................................................................. 15 1.8.2 Slovenska obala .................................................................................... 16
ZAKLJUEK............................................................................................................17PRILOGA SLIKE...................................................................................................19VIRI.......................................................................................................................21
3
UVODVednosomezelofasciniraletemanegotskezgradbe,kisedvigujejovviino.Ve
somi tudi razni arhitekturni detalji, ki sicerebolj mejijonakiparstvo, inodlino
dopolnjujejo stavbo samo. Zdi se mi neverjetno da so vse netete detalje na
arhitekturi innasplohteudovitezgradbezgradilelevekeroke.Zatosemsi za
seminarskopriumetnostnizgodoviniizbralatemoGotskaarhitektura.Polegtegame
tudizelozanimaarhitekturanasploh.
GOTIKAPridevnik"gotski"dolgujemoitalijanskemurenesannemuumetnikuinpiscuVasariju.
Kulturo, ki se je na zahodurazvila med12. in 16. stoletjem, so on in sodobniki
posmehljivo oznaili kot barbarsko (Goti so v zgodnjem srednjem veku vdrli v
Evropo).Izrazgotskisejenajprejnanaalnaarhitekturo,potemnavsoumetnostin
nazadnjenacelotnokulturotegaobdobja.Gotskoumetnostsodolgoobravnavalis
preziromindelategaasabrezoklevanjaunievali.Veljavosojivrnilieleromantiki
v19.stoletju.
Gotikajebilamednarodnogibanje,vkateremsovrazlinemobsegusodelovalevse
evropskedeele,pravgotovopajebilaFrancijanjenosredie,odkoderjegotika
prodiralinavsestrani.
Pojavilasejekosejesrednjivekiztekal,Evropajebilapodpritiskomkrize,ki je
zajelacerkevindravo,kistaseborilizaoblast.Domoipridenovdrubenirazred
meanstvo,sajtrgovinainobrtprinaatavsevedenarja.Pridedokrizenelena
politinempodroju to obdobje predstavlja krizo tudi za evropsko kulturo, katere
podlaga jebilaevednoverska inbogoslovna,miselnost pase jemodernizirala
(prevodiizgrineinarabine,razvojznanostiinraziskovanjenarave).
Jeplodzelorazlinihsestavnihdelov.Predvsempredstavljaobliko,kisejerazvilaiz
romanskeumetnosti.Francoskaromanikajevarhitekturiepoprejjasnopokazala
4
svojonaklonjenostdoviine,kijojebilotrebasamopoudaritiinpoenotiti.Romanska
arhitekturajeuporabljalapolkronilokinpravilno,enakomernorazdelitevprostorov;
stemjeuresniilapojemuravnoteenosti,vkateremsoodzvanjalioddaljeniideali
odmaknjeneklasike.Gotskaarhitekturapajeobrnilahrbettemuobutkuzamero,
segala je v viino, ni se ozirala na klasino lepoto. Namesto tekih in masivnih
romanskihstavbsogotskepostajaleveje,vijeinsprevladujoimiilastimiloki.
Gotska arhitektura se je e bolj na iroko in e bolj na gosto razmahnila, kot
romanska in segla ez celo Evropo: v Italijo na Nizozemsko, v Anglijo, v
skandinavskeinnemkedeele,celovpanijoinPortugalsko.
ZaetekgotskeumetnostipovezujemozgradnjokorabazilikeSaintDenisnapobudo
opataSugerjasredi12.stoletja.NatosejegotikarazirilapovsejEvropi.
Vendar so se od druge polovice 13. stoletja evropske deele odmaknile od
francoskegavzora.Vsakoobmojejegotikopreoblikovaloposvoje,vsvojemduhu,
vendarjitemeljnihposebnostinispremenilo.
eposebnoItalija,kidolgonisprejelagotskeumetnosti,potempajojeizoblikovala
povsemposvojeinohranilalenekatererazvojneznailnosti.Polegtegasejesredi
14.stoletjavToskaninakazalanovaumetnost:renesanna.Postopomajeseglaez
vseEvropoindosredine16.stoletjapovsemizrinilaumetnostgotike.
Gotikodelimona:
Zgodnjogotiko;2.Polovica12.stoletja
Visokaoz.klasinagotika;13.stoletje
Poznagotika;14.In15stoletje
5
SAKRALNAARHITEKTURA
1.1 ZnailnostiNekaterekatedralesodosegleizjemnedimenzije.Stenesoseodpiralazvelikimi
okni, saj je pritisk notranjih sten in obokov prevzel zunanji opornik. Ideja
NebekegaJeruzalemapredstavljazemeljskomaterijo,eterinonebekomesto.
Cerkveimajoskorajbrezizjemevzdolnozasnovo(latinskikri).Kriinikvadrat
(naseiuglavneinpreneladje)niveosnovnomerilozaprostorskidelcerkve.
Obonapolja sosedaj pravilomapravokotna. V15. stoletju se je uveljavil tip
dvoranskecerkve,kjersovseladjeenakovisoke.
V cerkvah se kae tenja po poenotenju in enakovrednosti prostorskih delov.
Nimamoveposameznik loenihprostorovkotpri romaniki, ampakseprostori
zanejo povezovat. arkaste kapele se povezujejo v prostor in niso ve tako
loene.Tudizunanjinanivetakojasnorazlenjena.
Gotske katedrale (kofovskacerkev, ki se imenujepokofovskemprestolu ali
katedri)sonastajaleznotrajmest.Mestasobilaneposrednopodrejenakraljevi
oblasti. Gotskakatedrala je indikator bogastvaposameznikmest. Katedrala je
zelomonaprotiostalimstavbam.
Vzgonvviinosodefiniralipredvsemzvonikiinstolpi,kipaskorajnikolinisobili
dokonani nanobeni izmedgotskihkatedral, saj sogradnjozaustavilebolezni
predvsemkuga, kriarskevojne in tudi pomankanje denarja. Poleg stolpov in
zvonikovsozaobutekviinedodaliefiale,tosozailjenizakljukinakaterihse
pojavrazvejanaroaoz.Kristusovaroa,kiponazarjailuzijonakristusovotrnjevo
krono.
Za gotske katedrale je zelo znailen ilasti lok. ilasti lok prihaja iz islamske
umetnostiinjezelopripomogelkgradnjivviino,esarpriromanikinisomogli
storiti,sajseteapriilastemlokurazporedinanosilnestebre.Solastimiloki
gotika tudi vizualnodobi svojodruganopodobo. ilasti lokuporabijo takopri
oblikovanjuobokov,oken,vrat,timpanonovinportalov.
6
Zagotskekatedralesoznainetudirozete.Tosookroglaokna,kipredstavljajo
popolnost,univerzumoz.zvezdnoneboBoga.Rozetaprihajaizbesederoa.
Rozeta je tudi simbol Marije, ki je bila v asugotike zelo priljubljena. Rozeta
predstavljatudinartidealnegamestaalipa Fortuninokolo(podobasrednjega
vekainlovekoveusode,kijeodvisnaodBoga).
Kotdekoracijookoliokeninvratuporabijogeometrijskevzorcet.i.krogovievje.
1.2 Glavnispomeniki
1.2.1 Evropa SaintDenisvParizu ;Francija.Vbazilikisenahajagrobieskorajvseh
francoskihmonarhov.SvetiDionizij(saintDenis)jezavetnikFrancije,po
legendiprviparikikof.Nanjegovemgrobujebilopovzdignejnosvetie,
kjer je frankovski kralj Dagobert I. (628637) ustanovil Benediktinsko
opatijosv.Dionizija.
Cerkevjearhitekturnimejnik,sajjeprvavejastavbazgrajenavgotskem
stilu.Zaeteknjenegradnjesegavleto1136,posveenapajebilae11.
junija1144.Glavninasedanjezgradbejeizobdobjakonca13.stoletja.
Med ostalimi prenovljenimi znailnostmi je tudi eno od pobarvanih
okenskihstekel,kivsebujeprviprimerznailnekompozicijeKristusovega
rodovnika.
NotreDamevParizu ;Francija.Parikastolnicasodivzgodnjogotiko,kar
jerazvidnoiztega,dajezunanjinaevednojasnorazlenjena(trije
vodoravnipasovi, tri navpinice,trijevhodikottridelnioltar,kraljevska
galerija, okenska roa, nastavek zvonika,). Nad tremi vhodi se
vertikalnonafasadirazprostiragalerija22francoskihkraljev.
Notredamevprevodupomeninaagospa.Katedralajev16.stoletju
zamrla in zaela je propadati. Doivela je hudo upostoenje v asu
francoskihrevolucij.Napoleonjojeelelobnoviti,kerjevnjejnartoval
7
svojoporoko.V19.stoletjujepostalazanimivazaradiNoterdamskega
zvonarja.
NotreDamevChartresu ;Francija.Osnovoimaromansko.Prigradnjiso
sodelovali tudi vitezi Templarji viteki red, ki je izredno obogatel.
Katedrala je hranila relikvije sv. Marije. Zanimiva je zaradi kiparskega
okrasja. Pri vhoduvcerkev je na tlehupodobljen labirint. To je edina
katedrala,kiimaohranjenevseoriginalnevitrajegalerijavitrajev.
NotreDamevReimsu ;Francija.Tojenajpomembnejakatedrala,kjerso
kronali francoske kralje. Tudi okrasje je na temo kronanje. Ni e
dokonanamoralabiimeti7zvonikov.Tuseprvipojavidekoracija
krogovijegeometrijskookrasjesten,pohitva,okenskihokvirjev,vrat,ki
sekasnejepojavi navsehgotskih katedralah. Krog ima lahkorazlino
geometrino obliko (2D, 3D). Katedrala ima tudi simbol Nebekega
Jeruzalemaangeli,kistraijomesto.
NotreDamevAmiensu ;Francija.Zaradipretiravanjavgradnji jemesto
bankrotiralo.Katedralajebilasprvavisoka68m,vendarsejestropvdrl,
zatosogamoralispustiti.JenajvijadokonanakatedralavFrancijiin
katedralaznajvejoprostornino,kijeocenjenana200.000m.
Sainte Chapelle v Parizu; Francija. Sainte Chapelle je primer vrhunca
gotskearhitekture.Stenasepopolnomastanja,oknapaseodprejoskozi
celotno dolino stene gotski ideal.Neko je bila kapela del kraljeve
palae.PostavitijojedalLudvikIX,kijeimeltudinazivsveti.Sodeloval
je v kriarskih vojnah. Bil je zelo poboen vladar in strasten zbiralec
relikvij.NasvojemdvorujehraniltudiKristusovotrnovokronoideja,da
so bili francoski kralji res potomci Kristusa in da je francoski dvor
pravzaprav Kristusov dvor. Ludvik sveti je zgradil to kapelo za
shranjevanjesvojihrelikvij,kisoimelevtemasuvisokovrednost.Kapela
je bila narejenav dvehetaah. Spodnje nadstropje je bilo namenjeno
dvorjanom,sluabnikominkomornikom.ZgornjenadstropjepaLudvikuin
najojemdvoru.Tujespravljenakrona.
8
Oknasoseraztegnilaezcelotnosteno.Okraenasozvitrajinakaterijje
uprizorjeno celotno Sveto pismo (stara in nova zaveza, Apokalipsa).
Sencenamdajoobutek,kotdasmovatuljipolnizdragimiinpoldragimi
kamni.Nastropujezvezdnonebo.Dvoranajerazkonobarvnookraena.
Na vitrajih Kapela je imela tudi skrivni izhod, ki je vodil v Ludvikovo
spalnico.
Katedrala Kln ; Nemija. Katedrala je nastajala vse do 19. stoletja.
Pomembna je zato, ker so na gradbiu sodelovali tudi francoski
gradbeniki. Takosegotikairi povsej Evropi. Kln je bilo pomembno
romarskosredieSlovencev.Tuhranijorelikvijesvetihtrehkraljev,kiso
jihkupilivMilanuinjihpripeljalivKln.
Katedrala sv. Vida v Pragi; eka. Pri gradnji katedrale sodelujejo
pomembnistavbarjidruinaParler.Grezazaetekdvoranskecerkve,
kjersovsetriladjeenakovisoke.
KatedralavMilanu ;Italija.GrezaediniodrazfrancoskegotikevItaliji.
tefanova Katedrala na Dunaju; Avstrija. Pri Gradnji zopet sodeluje
druinaParler.
KatedralavSieni ;Italija.Katedralakaeizjemnobogastvomesta.Gradnja
jebilavmesprekinjenazaradikuge.Fasadajeokraenazraznobarvnim
marmorjem.Italijanigradijovtoskanskemslogu.
1.2.2 Slovenija CerkevMatereBoje ;PtujskaGora.Graditisojozaeli leta1400injo
dokonalidoleta1420.Ustanoviteljisoceljskigrofje.Prigradnjisoedeluje
druina Parler. Uveljavijo dvoransko cerkev, nov sistem dvojnega
obokanja.Zvonikjemanji,sajsejeprvotnizvnikzruil.Vsevernisteni
sejetudiohranilgotskiportal,kigavennizidecuokvirjavpravokotnih
zalomih.Obstranehstagaobstopilavitkastebria,kisenadkapiteloma
9
dvigujetavtankifiali, medsebojpovezanizusloenimlokominkrino
roonavrhu. Medstopnjevanimi oporniki je stenapredrta z 9 metrov
visokimi okni. Okna odpirajo steno in ji jemljejo vso zemeljsko teo.
Okenskoodprtinodelijopoirinivitkidelilnistebriivvedelov(2,3,tudi
4),ilastivrhovipasozapolnjenizbogatimkrogovijemrazlinihoblik.
KapelaalostneMatereBoje ;sv.DanijelvCelju.Zgradijojookolileta
1400. Pojavijo se konzole, ki se zakljuijo s svetnikimi figurami,
prezbiterijt.j. kornizaljuekgotskihcerkva.Zunanjinopodpirasedem
stopnjevanih, proti vrhu zoujoih opornikov, ki so kasneji dodatek.
Prvotna zunanjost je bila razlenjena predvsem z gotskim iz zidu
iztopajoim prizidkom. V notranjosti, prostor obsega tri pravokotne
krinorebraste obone pole s petosminskim zakljukom. Ohranjena je
vzdolnostprostora,kijopoudarjavsmeriprotioltarjuoptinopostopoma
zmanjujoi niz baldahinov. Motiv baldahinov ustvarja eno izmed
najprivlanejih in slogovno najbolj prievalnih gotskih notranjin. Za
gradnjo kapele alostne Matere Boje so se zgledovali po parikem
SainteChapelle.Celjskakapelazdruujefrancoskoidejozasebnekapele
zarhitekturniminplastinimokrasjemsrednjeevropskegakroga.
Cerkevsv.Nikolaja ;NovoMesto.Kapiteljskacerkev.Samastavbaima
zalomljentloris.Cerkevstojinagriunadmestom.Narejenajevgotskem
inbaronemslogu.
Crngrob ; kofja Loka. Romarska cerkev. Na fasadi nima zunanjih
opornikov.Troladijskiprostorcerkveoblikujetadvevrsti solastimi loki
povezanihmasivnihstebrihzrahloposnetimirobovi.Srednjaladjajevija
odstranskih.Prostorjetektonskoarhaieninevednokaenaromansko
stavbarsko izroilo saj ilaste arkadeniso ni drugega, kot z gotskimi
formalnimi leni odprta romanska stena. Tudi stavbna razmerja se e
vednonagibajokirini,karjeznailnostromanskearhitekture.
10
MENIKAARHITEKTURA
1.3 Znailnosti
1.3.1 FranikaniLeta1209jeFraniekAsikiustanovilFranikanskired,kigajeleta1229
potrdiltudipapeHonorijII.Franikanisosezavzemalizapopolnorevino,
nesamoposameznihbratovtemve celegaredu.Brati somorali iveti od
delasvojihrokaliodprosjaenja,vendarnisosmelisprejetidenarja.Delaliso
v mestih (pomagali so prebivalcem), v zameno pa so dobili hrano. Ker
Franiekninapisalnobenihredovnihpravil,sejeponjegovismrtizapletlo
pri lastnini (cerkve, knjige). Pape je Franikanomvzaetku14. stoletja
dovolilimetilastnino.Posledicategainnastajanjeherezijjebilveliksporo
revini.Asikijebilsinplemikekrvi.Hoteljepostativitez,terseboritiv
Kriarskihvojnah,vendarmuzdravjeteganidovolilo.Potemkojedobilklic
Boga, se je odrekel vsemu. Bil je prvi ekolog, ki je pridigal tudi ivalim.
NapisaljehimnoBojemustvarstvu.
1.3.2 DominikanciV zaetku 13. stoletja je panec Dominik s podobnimi tenjami ustvaril
Dominikanski red. Njegova glavna naloga je bil boj proti hereziji
krivoverstvu.
1.3.3 OdraanjeredovvarhitekturiObaredovasta elela privabiti v cerkevimve ljudi, zato so pridigali v
mestu, kjer so tudi zgradili najve samostanov. Na eni strani mesta je
ponavadifranikanskisamostan,nadrugipadominikanski.Ljudjepodpirajo
obaredova.Meanisedajopokopatobcerkvi,dasomenihiponjihovismrti
molilizanjih.Kerstabilaobaredovarevolucionarna,sejimpridruijotudi
intelektualci.Menihisotakratpostalipomembni.
11
Tosvojopreprostost,skromnostsohoteliizrazititudivarhitekturi.Cerkveso
prostorne dvorane, ki zdruujejo, poenotijo vse vernike pred Bogom.
Skromnostsekaetudivravnoalipetosminskemzakljuenemzakljukuin
minimalnemokrasju.Pojavijosebalkoni,obrnjeninaulico.
1.4 Glavnispomeniki
1.4.1 Evropa SanMariaNovellavFirencah ;Italija.CerkevMarijinegaoznanenja.
SanDomenicovSieni ;Italija
Bazilika sv. Franika v Assisiju ; Italija. Bazilika stoji izven mestnega
obzidja.Cerkev jenamestu,kjersopokopali sv. Franika.Stavba je
zgrajenavdvehnivojihInimaenoladijskiprostorzlatinskimtlorisomin
petosminskimzakljukom.CerkevjeposlikalpomembnislikarGiotto.
SantaCroce ;Italija.Franikanskacerkev
1.4.2 Slovenija Kartuzija Pleterje ; Kartuzija Pleterje je bila etrta in hkrati zadnja
ustanovljena slovenska kartuzija. Ustanovil jo je leta 1403 celjski grof
HermanII.;osnovnodotacijoinustanovnolistinojeizdalleta1407.Tega
letasejekonalatudiosnovnagradnjasamostanainkapele.Samostanje
bil dokono zgrajen ele leta 1410 (tega leta so bile Pleterje tudi
inkorporiranevred),medtemkojebilasamostanskacerkevkonalaele
leta1420.Arhitekt jesledil redovnimpravilominzgradisamostanbrez
zvonika,zenoladjo,prezbiterij postavivviinoladje,fasadajeprosta,
poudarioknovosiportalainpoudariportalsfijalami.Sodelovanjeceljskih
grofov(poznejeknezov)pridelovanjusamostanajeoznaevaloobdobje
najintenzivnejerastiteustanove.SsmrtjoUlrikaII.(1456),kosopropadli
Celjani,sejeprielotudipoasnozamiranjesamostana.Temusovveliki
12
meri pripomogli etevilni turki vpadi, saj se je kartuzija nahajala ob
pomembni prometni poti. Leta 1471 so tako pogali samostanska
poslopja, vekrat pa so opustoili samostansko posest in pobili oz.
odpeljalipodlonike.Kartuzijosoobnoviliinjoutrdilizobzidjem.Pleterje
jeedanesdelujoisamostan.
Kostanjevica na Krki ; zgradijo ga priblino v 1. polovici 13. stoletja.
Arhitektupotevapravila,kijijezapisalsv.Bernard,torejskromnost,brez
okrasja instrogtloris.Tlorisnashemadolgetriladijskestavbespreno
ladji in s kapelami ustreza arhitekturi splonega bernardinskega tipa.
Arkadnostenosestavljajo ilaste banje ter krinorebrasti oboki v vseh
obonihpolah.
PROFANAARHITEKTURA
1.5 ZnailnostiPred12.Stoletjemsobilehievmestihredkokdajkamniteali opene;zaradi
poarovinnapadovsolesenestavbenadomestilizzidanimi.Izeljepovarnosti
somestaobdajalizobzidji,blagajnapajerodilahotenjepoimenitnostitopaje
prilo najbolje do izraza z gradnjo mestnih hi, kjer so upravljali predvsem
upravne naloge: v prvem nadstropju so hranili mestni arhiv, utei, imeli so
dvoranozaslovesnostiinzasedanja,tudicehisoimelisvojeprostore,vpritljiju,
ki je pogosto imel odprte arkade, je bil prostor za trgovanje. V nasprotju s
cerkvami, ki so bile delene najboljega, so bile mestne hie dostrikrat
skromneje. Pomemne civilne stavbe os bile tudi mestne ole, bolninice,
zavetia,vodnistolpi,stranistolpi.Tam,kjersobilemestnedraveuspene
(tevilna italijanska, belgijska, nizozemska in nemkamesta), so mestnehie
prvovrstni arhitekturni spomeniki in govorijo o samozavesti meanstva in
demokratinihnaelnihskupnosti.Spospeenimrazvojemmestdobivavsevejo
vlogo tudi urbanizem, in eprav je zasnovamest z monimobzidjem izrazito
organskaseevidi premiljenonartovanjeulic, trgov incelih mestnih etrti.
13
Gotikajezadnjeobdobje,kosogradiligradovenavzpetini.Gradjebilbivalie
plemia,hkratipatudigospodarsko,vojakosredieinsedeuprave,odloanja.
Gradove so pogosto zidali in dozidavali ve desetletij. Najpomembneje
sestavine gradov v romaniki in gotiki so bile: obrambni stolp t.i. bergfrid,
stanovanjsko poslopje t.i. palacij, gospodarska poslopja, grajska kapela ter
obzidje.
1.6 Glavnispomeniki
1.6.1 Evropa Papeka palaa v Avignonu; Francija. Palao je dal zgraditi pape
BenediktXII.
Castel del Monte v Apuliji; Italija. Je eden najlepih gradov. Tloris je
osemkotnikzosemkotnimi braniki, ki sonavsakemvogalu.Vvsakem
nadstropjujeosemsob.Vcentrujeosemkotniatrij.Grajenjepovzoru
arabske arhitekture. Predstavlja krono Apulije, kjer se je Friderik II
zadreval.
Carcassone ; Francija. Primer urbanizma v gotiki. Mesto ima dvojno
obzidje.Naenistranijecerkevnadrugipagrad.
Aigues Mortes ; Francija. Grad stoji na obmoju delte reke Rone (jug
Francije).TrdnjavojedalpostavitiLudviksvetizalajevkrcanjekriarjev
naKriarskepohode.
Grad Pierrefonds ; Francija. Grad Pierrefonds je eden najlepih, e
ohranjenihgradov.
Starapalaa vFirencah;Italija.PalazzoVecchio
GradKarlstein ;eka.
14
1.6.2 Slovenija Starigrad;Celje.Najvejigradnaslovenskem.Leta1333jegradpreelv
rokeovnekihgospodov,odleta1341grofovCeljskih,inodleta1436
Celjskih knezov. Grofje Celjski so zaeli utrdbopreurejati v udobneje
stanovanjskobivalieinuradnoprebivalie.Okoli leta1400sododali
tirinadstropni obrambni stolp in ga kasneje imenovali Friderikov stolp
(bergfrid).Navzhodnistranidvoriajebilveliktrinadstropnistanovanjski
stolp, ki je najbolje ohranjeni del gradu za Friderikovim stolpom. Na
zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba (palas). Tu so bili
prostorizaenske(kamenate).Tadelsejekonalobozkempredgradju
injeslaboohranjen.NajunistranijebilnapalasprizidanAndrejevstolp.
VnadstopjujeimelkapelicosvetegaAndreja.Ssrednjevekimorojem
gradunibilomozavzeti, lesestradalisogalahko,epravjeizgradu
vodilskrivenprehodkitnici.
CVETNAGOTIKA
1.7 ZnailnostiCvetnagotikaaliGotikafioritosejeizoblikovalavBenetkah,terserazirilatudi
na slovenskoobalo. Zanjo je znailno veliko krogovija, cvetlinih zakljukov.
Zgleduje se tudi po orientalskei umetnosti. Pri Cvetni gotiki se ilasti lok
preoblikuje v oslovsko sedlo. Za to obliko gotike so znailni tudi balkoni ter
polihromiranefasade.
1.8 Glavnispomeniki
1.8.1 Benetke Doevapalaa ;palaajesedebenekegadoa.Imaznailnopiasto
okrasje.Vletih1574in1577jeDoevopalaomonopokodovalpoar.
Palaosovmanjkotenemletuspetpostavilivstaremgotskemslogu.In
ravno takno jo gledamoedanes. Steni ki ju nosijo ilasti loki sta iz
15
belega,ronategainsivegamarmorja,dolgi71in75metrov.Poivatana
17in18arkadahpritlija.
Prvotnojebilapalaapravzapravtrdnjava,kisojodoi,kosoleta1814
preneslisvojsede izMalamoccanaboljezavarovaniRialto,ogradili z
vogalnimistolpi inobrambnimi jarki. elepotem,kosoBenetkeutrdile
svojovodilnovlogonaobmojuJadranskegamorjainsejimnibilotreba
bati napadov, je iz obrambne stavbe nastal eleganten sede vlade,
doevo stanovanje pa je zasedel le majhen del. Najve prostora so
zavzemaledvorane,vkaterihsosprejemalipolitineodloitve,okrasilipa
sojihznamenitiumetnikitistegaasa.
Ca'd'Oro ;oz.palaasv.Sofije.Palaaimagosposkonadstropjemiano
nobile, in je hkrati tudi najbolj okraeno nadstropje, saj je namenjeno
sprejemom. V najvijemnadstropju so spalnice. Pritlije je namenjeno
gospodarski dejavnosti ali pa je uporabljen za oddajo v najem. Za to
srhitekturosoznailnakrogovijainraznookrasje.Svetlobaseodbijaod
vode.
1.8.2 Slovenskaobala Beneanka naTartinijevemtrgu;Piran.Stavbajebilazgrajenasredi15.
stoletja,njeninaronikipasoizhajaliizdruineDelBello,kijesodilamed
premonejepiranskepatricije.
Fasadajepolihromirana.Vpritlijujegospodarskiprostor,zgorajpiano
nobilezvogalnimbalkonomintriforozoslovskimsedlom.
Medoknomadrugeganadstropja jevzidanakamnitaploasstojeim
levom,kimedapamadriheraldinozanamenjezinicialoB.innapisz
reklom:Lasapurdir(Pusti,najgovorijo).
Ponapisu jestavbadobilavzdevekLasapurdir, okoli njepase je
spletla tudi posebnazgodba, pokateri naj bi semladopiranskodekle
16
zaljubilovbogategabenekegatrgovca.Zlobnipiranskijezikisodekletu
grenili ivljenje v asu izvoljeneveodsotnosti. Ker se mu je venomer
pritoevalanadverbalnimnasiljem,kigajemoralaprenaati,sijealjivi
trgovecnekajizmislil.Nahio,kjerstasedobivala,jedalvposmehvsem
opravljivcemvzidatikamnitoplooznapisomLasapurdir,kistojie
danes.
Pretorska palaa ; Koper. Prenovljena v 15. stoletju. Stara palaa je
zgorelazatososezidalinovoinjozdruilizsosednjovgotskemslogu.Na
palainajdemocineelementeutrdbenearhitekture,kipasopredvsem
zaokras.SstraniTitovegatrgaimaPretorskapalaazunanjestopnie,
konano leta 1447, ki je sestavljeno iz kvadrifor z oslovskim sedlom.
Ograjo stopnia poslikajo s slikarskim okrasjem. Polovica palae je
narejenavrenesannemstilu.Napalaiimamotudiheraldnaznamenja.
Fasadajebilapolihromirana.
ZAKLJUEKGotskaarhitekturasejetorej najprejrazvilavFranciji insenatorazirilapovsej
Evropi.Najboljznailnozanjojeilastilok,kiganajdemopovsod,priobokih,oknihin
vratih. Gotsko arhitekturo predvsem zaznamujejo katedrale in nasploh sakralna
arhitektura.Katedralesoseveinomapojavljalevsrediumestinkazalebogastvo
posameznegamesta.Kerpajebilagradnjagotskihkatedralizjemnodraga,zaradi
pretiravanja v dekorativnosti in vzgonu v viino, ter zaradi bolezni in vojn, se je
pogotozgodilodanisobiledokonane,karsejevidelovnedokonanihzvonikihin
stolpih. Najpomembneje gotske katedrale se pojavijo v Franciji, to so katedrale
NotreDamevParizu,ReimsuinChartresutertudiSainteChapelleinSaintDenis.
DrugodpoEvropisoznanepredvsemMilanskakatedrala,katedralasv.tefanana
Dunaju,katedralavKlnuterkatedralasv.VidavPragi.Naslovenskemsegotska
sakralnaarhitekturakaepredvsemvoblikicerkva,sajvSlovenijinibilodenarjaza
katedrale. NajpomembnejesoCerkevMatereBoje naPtujski Gori, Cerngrobv
kofjiLokiterkapelaalostneMatereBojevCelju.SevedapavobdobjuGotike
17
poznamotudiprofanoarhitekturo.Poznamokarnekajgradov,kisosevednogradili
nanekempobojuoziromanavidnemmestu,dasoselajebraniliprednapaditujih
ljudstev.VFrancijinajdemoutrjenomestoCarcassone,terAiguesMortes,drugodpo
Evropipapoznamotudinakajgradov,kotstanaprimerCasteldelMontevItaliji,ter
Karlstein vPragi.VasuGotikestaserazvilatudidvazelopomembnacerkvena
redova,tostaDominikanskiredinFranikanskired.Obaredovastasezavzemala
zaskromnostvarhitekturi, torej sozzamenikoarhitekturovgotikizeloznailni
samostanispreprostimitlorisiterdvoranskecerkvespreprostimizakljuki.Kerpa
vsedravenisoenakosprejemalegotike,sejevBenetkahrazvilaposebnaoblika
gotike,t.j.Gotikafiorito,torejcvetnagotika.Pritekoblikigotikeseilastilokzamenja
s oslovskim sedlom. Zanjo je znailno tudi veliko krogovievja, ter cvetlinih
zakljukov.
Gotikajepomojemmnenjuenanajlepihslogovvzgodoviniumetnosti.Vemije
bogatadekorativnost, monumentalnostarhitekture,epravse tovidi levprimerih
sakralneinprofanearhitekture,sajjemenikanjenopopolnonasprotje,preprostain
ista.
18
PRILOGASLIKE
SaintDenis,Pariz NotreDame,Pariz SainteChapelle,Pariz
NotreDame,Reims NotreDame,Amiens NotreDame,Chartres
KatedralavKlnu KatedralavPragi CerkevMatereBoje,PtujskaGora
KapelaalostneMatereBoje,Celje
KapiteljskaCerkev,NovoMesto
Cerngrob,kofjaLoka
19
SanMariaNovella,Firence SanDomenico,Siena Bazilikasv.Franika,Assisi
KartuzijaPleterje KostanjevicanaKrki PalaaPapeev,Avignon
CasteldelMonte,Apulija Carcassone,Francija AiguesMortes,Francija
GradKarlstein,eka StariGrad,Celje DoevaPalaa,Benetke
Ca'd'Oro,Benetke Beneanka,Piran Pretorskapalaa,Koper
20
VIRI
Literatura:
WilsonChristopher ,TheGothiccathedral:Thearchitectureofthegreatchurch:11301530,London,ThamesandHudson,1990
KomeljIvan,GotskaArhitektura,Ljubljana,Mladinskaknjiga,1969 KomeljIvan,GotskaArhitekturanaSlovenskem,Ljubljana,SlovenskaMatica,
1973 DeuchlerFlorens,Gothic,London,TheHerbertpress,1989 CamilleMichael,Gothicart:visionsandrevelationsofthemedievalworld,
London,G.Weidenfeld&Nicolson,1996 GolobNataa,UmetnostnaZgodovina,Ljubljana,DZS,2006
Splet:
http://en.wikipedia.org/wiki/Gothic_architecture
http://historyworld.org/gothic_art_and_architecture.htm
http://library.thinkquest.org/10098/cathedrals.htm
http://www.newadvent.org/cathen/06665b.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Gotika
21
http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=2246546945491744&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1="Wilson, Christopher"http://sl.wikipedia.org/wiki/Gotikahttp://www.newadvent.org/cathen/06665b.htmhttp://library.thinkquest.org/10098/cathedrals.htmhttp://history-world.org/gothic_art_and_architecture.htmhttp://en.wikipedia.org/wiki/Gothic_architecture
1.1Znailnosti1.2Glavni spomeniki1.2.1Evropa1.2.2Slovenija
1.3Znailnosti1.3.1Franikani1.3.2Dominikanci1.3.3Odraanje redov v arhitekturi
1.4Glavni spomeniki1.4.1Evropa1.4.2Slovenija
1.5Znailnosti1.6Glavni spomeniki1.6.1Evropa1.6.2Slovenija
1.7Znailnosti1.8Glavni spomeniki1.8.1Benetke1.8.2Slovenska obala
top related