jubilant dr. joža vilfanarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1968_54_l.pdf · nju leta 1926....
Post on 22-Jan-2020
5 Views
Preview:
TRANSCRIPT
L E T O X X I . — številka 54
Ustanovitelji : občinske konference
S Z D L Je menice, K r a n j , Radovl j ica ,
Škofja L o k a in Tržič. — Izdaja časo
pisno podjetje Goren j sk i tisk K r a n j .
Za redakci jo odgovoren A l b i n Učakar
G L A S I L O S O C I A
K R A N J , sreda, 10. 7. 1968
Cena 40 pat a l i 40 s tar ih dinarjev
Jst izhaja od oktobra 1947 kot tednik. 3 d 1. januarja 1958 kot pol tednik. J d 1. januarja 1960 tr ikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h
L I S T I C N E Z V
Jubilant dr. Joža Vilfan V soboto, 6. julija je, sla
vil 60-letnico predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije dr. Joža Vilfan. Ob tej priložnosti mu je izročil predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher red narodne osvoboditve, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito za dolgoletno delo in velike zasluge pri razvijanju naše države.
Dr. Joža Vilfan se je rodil 6. julija 1908 leta v Trstu. Osnovno šolo je naredil v Kranju, prvi razred gimnazije v Trstu, druge razrede in maturo pa je opravil v Kranju leta 1926. Pravo je študiral na univerzi v Rimu, tretje leto pa je zaradi emigracije očeta na Dunaj prekinil študije. Nadaljeval jih je v Ljubljani, ker je leta 1932 diplomiral. Po študijih je bil član Kranjske vzajemnosti in Kranjskega emigracijskega društva.
1. januarja 1939 je odprl svojo odvetniško pisttrttb v Kranju.
<*'an KP je postal maja 1935 leta v Parizu. Kot član KP Slovenije je bil zelo aktiven na Jesenicah in v Kranju, kjer je bil član okrajne-
. Očiščene *n zmrznjene morske ribe
p r o d a j a l n a h
vrraHDHds V A V X
VflHd H f t l M O H V S A
ga komiteja v letih 1939-1941. Kot delegat kranjskega okrožja je sodeloval na partijski konferenci decembra 1939.
18. marca 1941, ko je pripravljal proslavo SKOJ v Kranju, je bil aretiran in zaprt. Izpustili so ga malo pred prihodom Nemcev. Ponovno so ga aretirali Nemci, ga internirali v Begunje, kas. neje pa so ga izselili v Srbijo. Naskrivaj se je vrnil v Ljubljano, kjer je ilegalno delal za OF do leta 1943, ko je bil poslan kot politični delavec na Primorsko. Sodeloval je na Kočevskem zboru in kasneje kot član SNOS na zasedanju AVNOJ A. Po osvoboditvi je bil član začasne vlade in izvoljen za člana prezidija. Bil je republiški poslanec, javni tožilec Jugo. slavije, opolnomočeni minister ministrstva za zunanje zadeve, generalni sekretar delegacije za mirovna pogajanja v Parizu, stalni delegat pri OZN, bil šef misije dobre volje pri cesarju Haile Selas. siju, ambasador v Indiji in Burmi, bil generalni sekretar predsednika Tita. Zdaj pa je predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije ter predsed. nik republiškega zbora skupščine SR Slovenije. Je poleg tega tudi član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.
Izhodišče njegovega javnega udejstvovanja pa je prav gotovo vezanost na slovensko manjšino v Italiji.
Ob njegovem visokem življenjskem jubileju in viso. kem priznanju se k čestitkam pridružujemo tudi mi.
v no te l c nonoldne le naše uredništvo ob i ska l podpredsednik izvršnega sveta skupščine S R
j u t r i ob 1330 pa , tovarn i I skra -E lek t romahan ika v K r a n j u . - Fo to : F . Perdan
Leopold Krese v tovarni Tekstilindus Včeraj dopoldne je ob i ska l
tovarno Tekst i indus v K r a nju predsednik gospodarske zbornice S R Sloveni je Leopo ld Krese . S preds tavn ik i podjetja se je pogovarjal o sedanjem stanju tekst i lne i n dustr i je v S loven i j i . Beseda je tek la seveda tud i o težavah, s ka t e r im i se s lovenski tekst i lc i srečujejo p r i svojem delu, predvsem p r i proda j i svojega blaga na domačem trgu. N a trgu b i se tekst i l c i bolje uvel javl ja l i tud i takrat , če b i prišlo do postopne integracije slovenske teksti lne industr i j e . P r i t em je b i l a mišljena integraci ja, k i b i se kazala predvsem v medsebojn ih dogovor ih sorodn ih spec ia l i z i r an ih t eks t i ln ih tovarn, kot sta na p r ime r Tekst i l in
dus i n pa M T T v M a r i b o r u . Že samo dogovarjanje o proizvodnj i posameznih ar t ik lov b i najbrž pomeni lo vel ik ko rak naprej . — Leopo ld Krese je še omeni l , da nameravajo p r i gospodarski zborn i c i osnovat i inst i tut za pr iznavanje
kvalitete posameznih pro izvodov. S tem b i se dv igni lo tu d i zaupanja potrošnika v domače blago, k i je ve l ikokra t boljše o d uvoženega. Za rad i v i s ok ih marž pa trgov ina uvoženo blago ponuja bol j kot domače. L . M .
Predsednik in d i rek tor
Q " 4 ' i < r l
I T O B I tip 166 1 — E l ek t r i čn i š ted i ln ik s t e r m o s t a t o m E — b r z o k u h a l n a p lošča z E G O p r o l e k t o r j e m S
. = — p r o s t o r n a peč ica § gospodarske zbornice SR Slovenije Leopo ld Krese = = tovarne Tekst i l indus R u d i Po lak — Fo to : F . Perdan I ,iiiiiitiliiiii«faiiiiitiiiiitflllililKllllillllliatiefiailllillllllllillllliaiEllllfilfillllflilliliilIl»llIlllllltimtlf
Najprej delovni program M a r t i n Košir p r v i sekretar na novo
ustanovl jenega medobčinskega sveta zveze komun i s t o v za Goren j sko
Po razprav i o pos lovn iku in nalogah oz i roma p rog ramu medobčinskega sveta zveze komunis tov za Goren jsko — organ a k i naj b i na tem področju uskla jeval delo organizaci j zveze komunis tov ter po izvo l i tv i njegovih članov v posamezn ih gorenjskih občinskih konferencah zveze komunis tov je b i la m i n u l i petek v K r a n j u prva seja medobčinskega sveta. N a njej so se član: dogovor i l i , da bodo pos lovnik medobčinskega sveta usk l ad i l i s s tatutom zveze komunis tov Sloveni je, k o bo le-tega sprejel V I . kongres Z K Slovenije. Razen tega so n a p rv i sej; na predlog sekretar ja komi te ja občinske konference Z K Radov l j i ca in članov še dveh gorenjsk ih občinskih konferenc Z K enoglasno za prvega neprofesionalnega sekretar ja na novo ustanovljenega medobčinskega sveta Z K za Goren jsko izvo l i l i sedanjega sekretar ja komi te ja občinske konference Z K K r a n j M a r t i n a Koširja.
K o so na seji govor i l i o delovnem prog ramu sveta, so sklen i l i , da bo medobčinski svet delal tudi pr i uresničevanju smern ic predsedstva in izvršnega komite ja C K Z K J . Tako bo svet iz akc i j sk ih programov posameznih gorenjsk ih občinskih konferenc izluščil vprašanja, k i so skupna za vse občinske konference Z K . Sk l en i l i so tud i , naj b i svet že na eni i zmed p r i h o d n j i h sej skušal ocenit i gospodarska in družbena gibanja na Goren jskem, p r i čemer naj b i posebej obravnaval dosedanje medobčinsko sodelovanje, k i je razv i to že na 37 različnih področjih.
Prav tako bo medobčinski svet v pr ihodnje razprav l ja l o poenotenju davčne po l i t ike na Goren jskem in o odnosih do obrtništva. V delovni program pa bo med drug im vključil tud i pripravniško dobo in zaposlovanje nezaposlenih ter delo S štipendisti.
Sicer pa bodo konkre tn i delovni program sprejel i na eni i zmed p r ihodn j ih sej sveta Do takrat pa bodo o programu razprav l ja l i še v občinskih organizaci jah zveze komunis tov na Goren jskem. Tako bodo program medobčinskega sveta Z K za Goren jsko naredi l i na osnovi sedanjega programa in akci j s k i h programov vseh pet ih gorenjsk ih občinskih konferenc Z K .
A. 2.
Gorenjsko vojno področje bo tu (oma
N a zadnjem sestanku pr i prav l ja lnega odbora za podel i tev domic i l a gorenjskem u vo jnemu področju, k i je b i l v Skof j i L o k i 5. ju l i j a , so razprav l j a l i o zadnj ih pr ip ra vah za ta dogodek, k i bo v F o l o k u p r i Za lem logu v B e l -Iti d o l in i 21. ju l i j a . Zagotov l j en i so prevozi iz Škofje L o k e do Potoka in nazaj, vse potrebno za dobro in ceneno hrano in pijačo, za ku l tu rn i program, v katerem bodo poleg škofjeloške godbe na p iha l a se dva pevska i n rec i -tac i j sk i zbor i n celo ansambel Lo jzeta S l aka s Fan t i iz Prapro tna .
Potrebe takratnega razvoja osvobodilnega boja so zahtevale tudi na Gorenjskem posebno enoto, k i je skrbe la za preskrbo udarn ih enot, za sodelovanje med terenom In vojsko in za pr iprave na osvoboditev; na prehod v m i rno življenje In ob?> ovo. Tako j c b i lo ustanovljeno gorrnjsko vojno področje avgusta 1911. leta. Poleg svojega sedeža z mnog imi odde lk i In sel .ci jami je bilo v sklopu te eno'.e še <> komand mest sa območja K r a n j , Sko l j a L o k i , Bled, Radovl j ica , Jesenice in Tržič ter dve sta lni par.ižanski s-tražl za K ran j sko goro In Z i r i . Področje j c la.jemaio celotno Gorenjsko. Pre: l osvoboditvijo je bilo v tej razvejani enoti okrog 1500 borcc\; večina z Goren j ske.
H k r a t i bo oh tej pr i red i tv i l u d i srečanje borcev škofje-
I loškega odreda in vseh d r u gih borcev in akt iv istov, k i so v t is t ih težkih časih spoznal i Davčo, Mar t i n j v rh , Potok in druge kraje ter l jud i , pr i kater ih so našli zavetje, moralno i n mater ia lno pomoč. Sem sodijo oblastni komite R P S za Gorenjsko, pokra j insk i odbor O F , zaščitni batal jon, V D V enote, razne tehnike, bolnišnice, obveščevalc i , k u r i r j i in drug i . K e r pa ni današnjih naslovov teh l jud i , p ros i p r ip rav l j a ln i od bor, da se srečanja udeležijo vsi brez vab i l . Prav tako vabijo vse člane borčevskih, m lad insk ih , s ind ika ln ih i n drug ih organizaci j Gorenjske.
K o t se spominja komisar gorenjskega vojnega področja Janko Urbane, je b i l a ta enota tudi v mnogih boj ih i n oboroženih akc i jah, čeprav ni b i l a to njena g lavna naloga. To so dost ikrat zahtevale potrebe za zaščito prometnih žil, * a pridobivanje orožja in stre l iva, ob raznih mobi l i zaci jah in podobno. Največja borbena preizkušnja pa je b i la ob ve l i k i sovražnikovi ofenzivi apr i l a 1915, ko SO umikajoče sovražne enote hotele zagotoviti svoboden beg iz Ital i je prek našega ozemlja. V najhujši obroč Ognja so prišli na Poreznu. O b precejšnjih žrtvah so se vendar z g lavnino u m a k n i l i izčrpani po snegu prek Črnega vrha , Sorske planine in B o hinjskega Rov ta v Boh in j .
K . M .
Seja konference ZK jeseniške občine
Od lepih besed do konkretnih dejanj Jeseniški k o m u n i s t i odločno podp i ra jo stališče C K Z K J i n tovariša T i t a — S m o za odločen boj p r o t i de fo rmac i jam, toda z a
zdaj le načelno i n z besedami m i , a l i bomo uspel i real iz irati smernice predsedstva in izvršnega komi t e j a C K Z K J in C K ZKS,« je nadaljeval Janko Rudol f , »ljudje se celo sprašujejo, al i bo po Ti tovem govoru zopet ostalo vse po starem«.
Janko Rudo l f je pri/nali da smo danes v reševanju nekater ih vprašanj zelo ne* učinkoviti, i n da nas ne sni* b i t i s ram, če bomo določen* stvar i urejeval i z državnimi merami . Ne smemo pozabiti« da se nos i l c i deformaci j vsC preveč skr iva jo za ku l i sami samoupravi javske družbe.
N a seji konference so izvol i l i tričlansko komis i jo , k i bo p r ip rav i l a sklepe konference i n j i h posredovala članstvu.-
J . V i d i c
»Današnja seja občinske konference Z K je namenjena, da v razprav i osvoj imo stališča i n sklepe, k i nam bodo napoti lo za akci jo. Namenjen a je tud i temu, da se dokončno pogovor imo, kako pre i t i iz stare prakse, ko smo vajeni s i la lepo govorit i , d i sku t i r a t i , spre jemati sklepe i t d . Toda vse premalo teh sklepov, dogovorov in stališč izvajamo v p raks i . Gre za to, da preidemo od besed k dejan jem; preveč je govoričenja , premalo pa akci je . Men i m , da je ta ugotovitev precej točna tako za najvl»je organe Z K , predstavniških i n izvršilno političnih, do k ra -javn.2 skupnost i a l i odds lka krajevne organizaci je Z K . . . « je v svojem poročilu dejal Pavel Lotrič, sekretar občn-ske konference Z K .
Že neštetokrat smo slišali, da smo k o m u n i s t i vselej enotni , kadar razprav l jamo o načelnih vprašanjih razvoja naše družbe a l i pa kadar načelno razprav l jamo o določenih s labost ih . K a k o r h i t ro pa v praks i nalet imo na konkreten prob lem, se naša pota razidejo. Čeprav je Lotrič. sekretar občinske konference Z K , k i r i t i z i r a l frazerstvo i n zahteval konkretne akci je , je sam v svojem poročilu ostal dosledno na pozic i jah načelnih i n splošnih ugotovitev. Zato je Janko Sodja na seji dejal : »Od sekretarja sem pričakoval več konkre tn ih pr imerov ; poročilo je preveč splošno«.
Jeseniški k o m u n i s t i podpirajo stališča predsedni.štva i n izvršnega komi te ja C K Z K J , k i so b i la objavl jena pod na s lovom »O najvažnejših nalogah Z K p r i razv i janju družbenoekonomskih in političnih odnosov«, kako r tudi stal išča tovariša T i ta na kongresu s ind ika ta .
Tovariš Z o n n a n , d i r ek to r komunalnega podjet ja, je ostro In upravičeno k r i t i z i r a l finančno po l i t iko jugoslovans k i h bank. L e t e s k r a t k o ročnimi i n srednjeročnimi kred i t i paraz i tsko izkoriščajo delovne organizaci je. Vse te probleme okrog b a n e M s i v a
zdaj rešujemo tako, da imaj o banke vedno prav, de lovni ko l ek t i v i pa n i k o l i .
P o mnen ju Jeseniških komunis tov je jugoslovanska zakonodaja preveč razvlečena. Nekatere predpise, odloke al i zakone spre jemamo z neverjetno naglico, medtem ko se zakonsko reševanje neka te r ih problemov zavlačuje Iz leta v leto. Postav l ja se vprašanjo, a l i sp loh Imamo predpise, k i b i zavr l i bogatenje. A l i i m u n o n a tem po
dročju slabe predpise, površno izdelano davčno po l i t iko a l i pa nesposobne inšpektorje? K a k o naj se komun i s t i bor i jo pro t i bohotnemu bogatenju nekater ih občanov, če sploh imamo take občane v komuni? V s a ta vprašanja so ostala pred vrat i občinske konference. N a seji smo b i l i enotni samo v tem (do tega vprašanja), naj zvezo k o m u nistov takoj zapustijo vs i , k i so na nezakonit način obogate l i . Toda, kdo bo to sam p r i znal? Dokazovanje pa je na vadno težavna zadeva.
T u d i Janko Rudol f , član C K Z K S , je poudar i l pomen konkre tn ih akc i j komunis tov . M l a d i l judje pričakujejo od nas akc i j , ne pa kopico besed, je dejal Rudol f . »So dvo-
W
§
i i
I
c < b v J
GORENJSKA j K R E D I T N A BANKA KRANJ
i
s pos lovnimi enotami K R A N J , J E S E N I C E , R A D O V L J I C A , S K O F J A L O K A ,
TRŽIČ
R A Z P I S U J E ZA S V O J E VARČEVALCE
dve veliki nagradni žrebanji S K U P N O 200 N A G R A D v vrednost i N A D 82.000.- N D I N
dne 14. 3. 1968 in 14. 2. 1969
P r v i nagradi s ta : D V A O S E B N A A V T O M O B I L A Z N A M K E ŠKODA Za vlagatelje, k i bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1. 1969 vezali d inarske a l i devizne p r ih ranke v višini
2.000.— N d in za dobo nad 1 leto a l i 1.000.— N d in za dobo nad 2 let i
Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dob i tn ika bosta pr i vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, k i bodo povečali vlogo
v mesecu vsaj za 100.— N d in N A G R A D E : 7i ročnih ur Darvvil v vrednost i nad 14.000,-
Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pr iprav l j en ih je 10 dena-n ih nagusfl v vrednost i 5.100.— N d in , k i se koristijo za nabavo gradbenega mater ia la a l i opreme po izbiri. Za osebe, k i varčujejo za dobo 2 leti a l i več.
Kranjske investicije do 1 9 7 0 . leta
Za kanalizacijo potrebnih prek 2 milijardi S din Nujno bo t reba na j t i sredstva, s icer bodo nekatera področja v občini ime l a ure jeno kana l i zac i j sko omrežje šele po 1985. l e tu v zadnji številki našega
časnika smo zapisal i , da je uresničitev dobršnega dela predvidenih invest ic i j V kranjski občini do 1910. leta odvisna prav od reševanja komunalnih naprav. P r i tem imamo v m is l ih vodovod i n kanalizacijo. Ugotov i l i smo mdi, da na področju reševanja vodovodnega omrežja, kl jub nekaterim trenutnim težavam kaže, da bo predv i deni program z nekater imi kredit i mogoče rešiti. Teže Pa je z uresničevanjem Predvidenega kanal izac i jskega omrežja v občini.
K l jub povečani kanalščini Se danes v k r an j sk i občini nabere na leto za razširjeno reprodukcijo na področju ka nalizacijskega omrežja 23 mili jonov star ih dinarjev. Ce b i torej lahko računali samo s tem denarjem, potem že sedaj lahko ugotovimo, da bi nekatera področja v občini (Stražiščc, Pr imskovo , P lan i -Q a , k i so popolnoma nepokr i ta s kanalizacijo) prišla do te šele po 1985. le tu . Upoštevati moramo namreč, da stane danes tekoči meter zb i ra ln ih kanalov
oz iroma kanal izac i j skega omrežja 60 tisoč star ih dinarjev in da je v k ran j sk i občini treba zgradit i okrog 40 kilometrov takšnih k a n a lov. To torej pomeni, da Potrebujemo za uresničitev tega programa okrog dve m i l i jardi štiristo mi l i jonov star ih dinarjev. T a številka pa najbrž že sama dovol j jasno komentira bodoče naloge.
^e torej kanal izaci jo pr i merjamo z invest ic i jami , k i so predvidene v urbanističnem programu, potem mora-*H> ugotovit i , da bo v Prihodnje vse gradnje, tako stanovanjske kot tud i druge objekte, treba pokr i t i s k a nal izaci jskim omrežjem. V
pr imeru , d a pa ne bo dovol j sredstev za uresničitev programa kanal izac i jskega omrežja, lahko zaključimo dvoje:
% da bo z dogradi tv i jo nekater ih objektov nastopilo vprašanje, k a m z odpadno vodo i td .
% a l i pa, da nekater ih objektov ne bo mogoče zgradit i in tako ne bo uresničen družbeni program do 1970. leta.
Vendar pa moramo ob tej dokaj splošni ugotovi tv i povedat i , da bo prav P r i m skovo, Siražišče i n P lan ino čimprej treba pokr i t i s k a n a l i zac i j sk im omrežjem. To področje namreč leži na rezervatu pitne (talne) vode
, za meslo L jubl jano. Ravno J ta področja pa imajo do se-i daj greznice oz iroma poniko-
valniee i n je zato nevarnost, da b i vodo okužili. Razen
j tega pa j c na P r imskovem predvidena še komuna lna co-
I na (gradnja raznih delavnic, pranje avtomobilov itd.). Zalo bo treba v prvem obdobju gradnje kanal i zac i j skega omrežja vso odpadno vodo spel jati do naravn ih vodotokov (zbiralnikov — K o k r e in Save), kasneje pa ob teh vodotokih zgradit i zbiralne kanale i n j i h speljat i do Zarice, k jer je v p r i hodnje predvidena čistilna naprava. V čistilni naprav i v Zar ie i b i potem prečiščena voda odtekla po Sav i , medtem ko bi odpadni mater ia l , podobno kot v d rug ih večjih mestih, predelal i v umetna gnoj i la.
C e razen Pr imskovega pogledamo še Stražišče, pa moramo povedati, da je na Škofjeloški cesti že zgrajen zb i ra ln ik i n da odpadna voda po kana lu odteka za tovarno Iskra v Savo. Zato b i b i lo v prihodnje na tem področju
treba zgradit i le razde l i ln ik , k jer b i prestregl i meteorno vodo, medtem ko b i odplake očistili v čistilni naprav i .
Nedvomno nam t i podatki dovol j zgovorno kažejo, da je uresničitev predvidenega k a nal izaci jskega sistema precej
, draga i n pa seveda nujna, j Res je tud i , da je problem
kanal izac i je delno rešen v ! samem mestu. Vendar pa bo-I do stroški k l jub temu še
vedno precejšnji. Zato bo v prihodnje na tem področju
j vsekakor treba najt i dodatne v ire f inanciranja , ker bo s i -
• cer kanal izac i jsko omrežje zaostalo za nada l jn j im raz-
j vojem i n potrebami mesta ! oz iroma občine. A . Za la r
Zaposleni v zasebnem sektorju bodo ustanovili
sindikalno podružnico Trenutno je v škofjeloški
občini zapos lenih v zasebnem sektor ju 159 delavcev i n delavk. O d tega j i h je 90 v obrt i , 27 v gost instvu, 29 v gospodin js tvu i n 13 v k m e t i j s tvu. O d vseh 159 zaposlenih v zasebnem sektor ju j i h je 56 mlajših od 25 let (35 odstotkov) .
Položaj teh zaposlenih je pravno dokaj dobro urejen. K l j u b temu pa obstaja možnost neposrednega a l i posrednega izkoriščanja teh l jud i . V z rok je vsekakor v tem, ker n i mogoča trajna i n učinkov i ta družbena kont ro la .
To še posebno velja za gospodinjske pomočnice i n kmečke delavce. T i vel ikokrat delajo več, ko t je to
predpisano z zakenom. Da p a se bodo l ahko i zogn i l i neprav i l n i m odnosom, mora jo predvsem dobro poznat i p r a vice i n dolžnosti iz delovnega razmer ja .
D a pa bo družbena kon t ro l a l ahko učinkovitejša, nameravajo delavci , zaposleni p r i zasebnik ih , v sodelovanju z občinskim s ind i ka ln i im svetom ustanov i t i lastno s ind i kalno podružnico. Ta po t re ba je postala nujna v zadn j i h le t ih , k o se število v zasebnem sektor ju zaposleni !* s ta lno veča. V o k v i r u s ind i kalne podružnice b i b i l o m o goče članom pomagat i p r i uvel javl janju pravic iz de iov i nega razmerja in p r i ure jan j u medsebojnih odnosov.
S . Jesenov* ;
Obisk v kamniški tovarni usnja
Posluh za potrele tržišča K o prebiramo podatke o
dejavnosti kamniške tovarne usnja, ugotavljamo, da je b i la omenjena organizaci ja ustanovl jena leta 1947 z namenom, da stroj i kože po vegetabi lnem postopku, po katerem je b i lo pred l e t i vel i k o povpraševanje. Vendar pa je tržišče v zadnj ih l e t ih pr ipomoglo k spremembi p ro izvodnega programa k a m n i ških usnjarjev, tako da d a nes izdelujejo z last i oblačilne in obutvene velurje, merme-r i rano boks usnje, nappa usnje, g ladko galanteri jsko i n an t ik i usnje.
Ob pr imer jan ju l ansk ih gospodarskih rezultatov k a m n i ških usnjarjev ne moremo m imo dejstva, da j e celotna usnjarska industr i ja l an i na-letela na nemajhne težave. Ka j je vp l i va lo na slabše poslovne uspehe? Predvsem sproščen izvoz usnja ter nepri lagodl j ivost domačih p ro
izvajalcev usnja potrebam tržišča. L a n i j e kamniška tovarna usnja U T O K zabeležila zmanjšanje celotnega dohodk a za 27 odstotkov, povečali pa so se stroški poslovanja. I z tega sta i zha ja l i t u d i manjša ekonomičnost poslovan ja i n precej manjši neto produkt . T e m težavam so se pridružile tud i težave p r i nabav i su rov in i n ne nezadnje tud i težave p r i prodaj i svoj i h izdelkov. Da prodaja gotovih izdelkov n i tekla, kot b i pričakovali, navajajo u s n jar j i v K a m n i k u , da se n j i hova pro izvodnja n i pravočasno usmer i la na tiste vrste kož, za katere je b i lo dovolj povpraševanja, temveč so še nadal je i zde lova l i tapetniško i n tehnično usnje i n razne podloge za čevlje.
Vendar pa ob pregledovan j u zastavl jenih na log ob koncu lanskega le ta i n pa nekater ih rezultatov letošnjega gospodarjenja l ahko sk l e pamo, da se j e letos U T O K U obrn i lo n a bolje. K a j so predv ide l i v svo j ih letošnjih načrtih? Letos so namreč predv ide l i povečanje celotnega dohodka za 44,7 odstotka, poleg tega pa so svojo proizvodnjo že preusmer i l i v takšne vrste usnja, kakršne zahteva tržišče. Ravno tako p a predvidevajo, da bo kam
niška tovarna usnja povečala svojo proizvodnjo za 10 odstotkov, p r i tem pa se bodo usmer i l i v kvalitetnejše usnje, k i bo tako imelo višjo prodajno ceno. Poleg povečanega izvoza j e predv iden t u d i n a k u p skoraj 70 n o v i h strojev.
In sedaj še nekaj besed o letošnjih rezul tat ih , k i kažejo, d a je ko lekt i v na najbolj-* ši pot i . Najbol j z an im i v i s o podatk i o i zvozu za obdobja do letošnjega apr i la , saj je t a k a r za 138,5 odsto tka večji ko t v enakem lanskem o b dobju. Tako imajo samo z en im inozemskim kupcem sklenjeno pogodbo za 60 odstotkov vsega planiranega iz-; voza. Povečala se je t u d i f ak tur i rana real izaci ja , i n s i . , cer za 33,5 odstotka, k a r po-« men i , d a so že proda l i zaj oko l i 1,3 m i l i j ona l a n s k i h zalog.
Skra tka , i z vsega tega j a razv idno, d a so kamniški usn jar j i s preusmer i tv i jo proizvodnje v izdelavo takih vrst usnja, po kate r ih je n a tržišču povpraševanje, ustva-; r i l i takšen položaj i n takšne poslovne uspehe, k i bodo podjetju omogočili, da bodo povečali sklade, s tem p a tudi povečali možnosti z a razširjeno reprodukci jo .
V i l i G .
J>ban| 8 t i čnem programu kranjske občine Je na P r imskovem p r i K r a n j u P ^ ^ ^ J ^ ™ " ? * I n a cona, kjer naj b i bi le v pr ihodnje razne delavnice i td . K a k o potrebna bo na tem pod-***** v pr ihodnje nova kanal izac i ja , Že sedaj kaže gornj i posnetek. - Fo to : F . Perdan
Lesno indust r i j sko podjetje
Češnjica Železniki razpisuje prodajo osnovnih sredstev:
1. Tračna žaga, rabl jena 2. Debe l insk i skobel jn i stroj, rabljen 3. Hor i zonta lna širokotračna brusilka, rabljena 4. Večlistna krožna žaga z 2 elektromotorjema,
rabl jena 5. Lesena krožna žaga, rabljena
Interesenti s i l ahko ogledajo navedena osnovna sredstva v podjet ju vsak dan od 7. do 14. ure. * daja bo dne 13. 7. 68 ob 8. uri za družbeni i n ob 10. u r i za p r i va tn i sektor .
Pevski zbor kranjske gimnazije
Pevski zbor kranjske gimnazije na Češkoslovaškem 61-članski dekliški zbor iz K a r l o v i h V a r o v p o d vods tvom d i r i genta J i r i h a Štrunca bo te d n i gost g imnaz i jskega zbora — V petek zvečer bo koncer t češkoslovaških pevk na Jesenicah, v soboto v K r a n j u i n v ponedel jek na B l e d u
V petek zvečer je bilo v pevski sobi kranjske gimnazije kot • panju. Vse je čebljalo o minulih desetih dneh koncertne turneje po Češkoslovaški. Fantje niso mogli prehvaliti plzen-skega piva in tamkajšnjih deklet, ženski del zbora pa je še vedno sanjaril o češkem porcelanu in kritffcdu. Toda mene je bolj zanimal koncertni del turneje gimnazijskega zbora.
K a k o j e prišlo do tega gostovanja? N a lanskoletnem republiškem tekmovanju pevs k i h zborov v Ce l ju je biila med poslušalci tud i k u l t u r n a de lavka iz K a r l o v i h Varov . Petje kranjskega zbora , k i je med m l a d i n s k i m i zbor i osvo j i l p rvo mesto, j i je b i l o zelo všeč. »Bi hotel i p r i t i k n a m na Češko?« je po nastop u vprašaja diriigenta zbora prof . Matevža Fabjana.
Začelo se je dopisovanje z d i r igentom dekliškega zbora iz K a r l o v i h Varov in zmen i l i so se za izmenjavo zborov. Kranjčani so vedeli , da je na Češkoslovaškem ve l iko dobr ih zborov, zato so takoj ob začetku šolskega leta resno zgrabi l i za delo. Dvakrat tedensko deljene in skupne vaje so rodi le uspeh: maja je b i l temelj i to naštudiran že celotni p rogram.
K o t povsod je b i l o tud i ob tem gostovanju poglavitno vprašanje, od k o d dob i t i denar. »Glede zagotovitve finančnih sredstev so n a m precej pomagal i skupščina občine K r a n j , še posebno podpredsednik tov. Sušnik, vodstvo gimnazi je in druge družbene organizaci je. Brez nj ihove pomoči nam dejansko ne b i uspelo uresničiti tega gostovanja,« je poudar i l prof. Fab jan , potem k o sem se z n j im i n članom zbora L a d o m Kra l j i c om zmen i l za razgovor.
»Ali b i lahko povedal nekaj o desetdnevni turnej i vašega
zbora, predvsem o nastopih?« sem vprašal Lada K r a l j i c a .
»Ce b i hotel op isat i vse t isto, ka r smo v teh dneh v i de l i i n doživeli, b i se lahko pogovar ja l i ves dan. Vendar b o m skušal b i t i kratek.
Po dvajset ih u rah vožnje z dvema avtobusoma, med katero smo si ogledal i koncent rac i j sko taborišče Mauthau-sen, smo pozno ponoči p r i speli v Plzen. Že takoj drug i dan je ime l naš 70-članski zbor promenadn i koncert na razstavišču EX-P Izen 1968. K o l i k o l jud i je poslušalo nastop, ne b i mogel oceni t i , ka j t i enotirni program so poslušali ob iskova lc i po celem razstavišču prek zvočnikov.
V K a r l o v i h V a r i h smo b i l i gostje dekliškega zbora pedagoške šole. Zvečer so nas povabi l i na koncert , k i so ga izvajal i skupno z domačim mešanim zborom. Tako smo imel i p r i l i k o , da se seznanimo s kval i teto nj ihovega zbora. Nas tan i l i smo «e v n j ihovem internatu. K o t gostje smo ostal i v K a r l o v i h V a r i h štiri dni in vsak dan smo se voz i l i na izlete v oko l i co .
Ogledal i smo si starodavno mesto Chcb , znano po čudov i tem muze ju i n žveplenih vre lc ih . V Chebu smo ime l i nastop na izredno akustičnem stopnišču muzeja mladinske l ikovne umetnost i , o d tod p a smo odpotova l i v znan zdraviliški kraj Mar ian -ske Lažne, k jer smo p r i r ed i l i
več kot petstot im domačim i n tu j im pacientom koncert v sanator i ju Leningrad. Za ta koncert lahko rečem, da je b i l poleg nastopa v Kar l o v ih V a r i h višek naše turneje.
Posebno prisrčen sprejem smo doživeli v K a r l o v i h Var i h , kjer smo imel i v zelo akustični baročni dvorani po ldrugo uro trajajoč koncert. Vsak član zbora je dob i l za spomin m in i a tu rn i porcelanast i vrček. Zbo ru so gostitel j i pok lon i l i češko narodno nošo, d ir igentu pa med drug im čudovito kr i s ta lno vazo. Precej pesmi smo mora l i na zahtevo več kot t r i s tot ih poslušalcev ponavl jat i .
V K a r l o v i h V a r i h smo še enkrat koncer t i ra l i , i n to v ko lonad i češko-sovjetskega pri jate l jstva. T u se vsak dan vrste promenadni koncert i razn ih zborov in simfoničnih ter drug ih orkestrov. Zanimivo p r i tem je, da poslušalci med izvajanjem sedijo v bl i žini a l i pa hodi jo m imo nastopajočih, medtem ko iz svoj ih vrčkov pijejo termalno vodo.
Po prisrčnem slovesu z našimi gostitel j i in z obl jubo, da se bomo k m a l u v ide l i v K r a n j u , smo zapust i l i pravljične Kar love Vare in odpotoval i pro t i z lat i Pragi . T u smo nastopi l i dvakrat .
Nadvse nam je ostal v spominu koncert v notranjost i narodnega muzeja. Prireditev na kater i vsak ih štirinajst dni nastopajo poleg praških madrigal istov in domačih solistov tudi najkval i tetnejši tu j i ansambl i , se imenuje »koncert ob 17.17« in traja točno eno uro . Začenja se ob zvok ih fanfar. Naš zbor je b i l s tem nastopom zelo počaščen in je kot gost nastopi l samo z eno pesmijo takoj po uvodnih fanfarah. Ob tej p r i l i k i smo zapeli sk ladbo Bez imeni sodobnega srbskega skladatel ja P. Bergania.
Drug i koncert je b i l v p a r k u kul ture in oddiha. To je b i l enourni nastop, k i je pr ivab i l ve l iko število nedeljsk ih sprehajalcev. Skladbe je napovedoval zelo spreten domačin, k i je o vsaki skladbi povedal več, kot smo sami vedeli.«
»Kaj vse pa ste si ogle
dali?« sem nadaljeval pog* vor s Kraljićem.
»Čeprav smo imel i zelo m* lo časa (številni koncert i § pr iprave ) , lahko rečem, <*, smo si ogledal i pecej zaniUJ vost i . Pedvsem smo b i l i prf senečeni nad lepotami P r a l in K a r l o v i h Varov . Obisk« smo med d rug im , tud i t ov « no porce lana i n razstavo l | prezentativnega stekla $ porcelana.«
»Kakšno je vaše mnenje j celotni turneji?« sem vpraš* dir igenta prof. Matevža Fa& jana .
»Menim, da je koncerti* turneja uspela, čeprav J' b i la zelo naporna, še pose^ no za pevce brez rut ine. G° st i te l j i so nas zelo prijazn* sprejel i . Ob tem gre zahva'3
za uspešen potek celotne tuf' neje, še posebno organiza*^ je, d i r igentu dekliškega zbort J i f i h u S t runcu , pa tudi vsel* t i s t im, k i so kako rko l i pom* gali p r i pr ip rav i gostovanja'1
Te dni bo 61-članski dekljj ški zbor iz K a r l o v i h VarO* v rn i l nedavni obisk mladij skega mešanega zbora kratil ske gimnazije. Dekleta pf dejo v K r a n j v sredo. Pr* nj ihov nastop bo v pete* 12. ju l i j a , ob 20. u r i v dvor* ni doma T V D Part izan n Jesenicah. Naslednjega d* ob isti u r i bodo pevke nast". pile v dvorani skupščine o» čine K r a n j , v ponedeljek 0 20.30 pa v festivalni dvora" na B ledu . Pod vodstvom o r i g a i t a J i r i h a Štrunca t zbor p r i p rav i l vrsto češkij narodn:h , starejših umetni' in nekaj sodobnih skladb.
D. Stanjko
Razstava Florisa Oblaka V prostor ih galerije v me
stni hiši v K r a n j u je odpr ta razstava F l o r i sa Ob laka . Otvoritev razstave je b i la
.v petek, 5. ju l i j a , in bo odpr ta do 24. ju l i j a . Do sedaj je razstavl ja l s a mostojno iin na skup insk ih razstavah. Sodeloval je tud i na prvem i n tret jem tr iena lu I
i v Beogradu ter zvezni ra* stavi , k i je potovala po d f
želah Male Az i je . Udeležuj' j pa se tud i vseh razstav Dr*
stva s lovensk ih l ikovni ' umetnikov.
F lor i s Ob lak je b i l 1«^ 196(5 nagrajence Prešernovci' sk lada .
i
Z razstave Florisa Oblaka — Foto: F. Perdan
mm . 1 1 1 1 111
Te dni DO svetu
Novi upi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu
SINGAPUR, 6. julija — Okoli deset tisoč tajskih vojakov se uri, da bi v najkrajšem času odšli na vietnamska bojišča. Tajska ima sedaj v Vietnamu že okoli 2000 svojih vojakov.
NEW Y O R K , 6. j u l i j a — N a sedežu O Z N so sporočili, da bo konferenca neatomsk ih držav v Ženevi od 29. avgusta do 28. septembra. N a konferenco so Povabili vse države članice OZN ter spec ia l i z i ranih agencij. K i t a j ska je povabi lo n a to konferenco zavrn i la .
CAPETOWN, 6. julija — Direktor bolnišnice Groote Schurr dr. Burger je izjavil, d a j e dr. Blaiberg »zelo bo-fan«. Kot je znano, so Blai-begu že pred nekaj meseci uspešno izvedli operacijo Presaditve srca.
D J A K A R T A , 7. j u l i j a — Med obiskom n izozemskega zunanjega m i n i s t r a Josepha Lunsa v Indonez i j i so podpi sali sporazum o sodelovanju nied N izozemsko in Indonezijo- S tem sporazumom so odprta v ra ta za nizozemsfki kapital i n inves t i c i j ska v l a danja.
MOSKVA, 7. julija — V moskovskih uradnih krogih Poudarjajo, da je napočil zgodovinsko redek trenutek, ko sta S Z in Z D A pripravljeni Priznati enakost sni v najširšem pomenu te besede in ko vidita edini izhod iz takšnega položaja v sporazumu, kasneje pa v dokončni razorožitvi. Takšno mnenje je b i l o v Moskvi zaslediti takoj P° Podpisu sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja.
B A B N O P O L J E , 7. ju l i j a — ^ t e J zgodov inski vasi so se s r c ča l i bivši bo rc i notranjskega Part izanskega odreda, V D V bataljona, osebja snežn i h bolnišnic, pridružili pa * ° se j i m tudi bivša bo r c i Istrskega odreda.
PRAGA, S. julija - večji d e l Pokrajinskih konferenc
je končalo z delom. Večina delegatov je odločno ^ P r l a napredne sile v sedanjem političnem in družbenem procesu. Z enakim navdušenjem so tudi izvolili de-l egate za izredni partijski kongres in sprejeli resolucijo ° bodočem delu.
B E O G R A D , 8. j u l i j a — Predsednik Združene arabske j"eixiblike Gama l Abde l Naser b o v sredo pr i spe l n a u radn i obisk v našo državo.
Obisk predsednika Združene arabske republ ike Naser-j a v Sov jetski zvez i i n pa njegovi pogovori s sov je tsk i m i vodi te l j i o bližnjevzhodni k r i z i spet v l i va jo svetovnem u javnemu mnenju upe za častno, z last i pa miro l jubno rešitev tega spora.
Upe za takšno a l i drugačno rešitev omenjene kr i ze je spodbudi la nenadna ponudba Združene arabske republ ike , da b i mirovne si le O Z N ponovno prišle na egiptovsko ozemlje. H k r a t i pa dobri poznava lc i bližnjevzhodnih razmer poudarjajo, d a bo tudi posebni odposlanec O Z N na Sredn j i vzhod švedski d ip lomat Gunnar J a r r i n g k m a l u začel novo d ip lomatsko ofenz ivo. Takšen razvoj dogodkov je i z rab i l tud i br i tansk i z u nanj i minister M ichae l Ste-vvart, ko je v pogovoru z nov inar j i dejal, da je zdaj
več možnosti za napredek na Srednjem vzhodu. To svojo trditev je br i tansk i zunan j i min is ter opr l na dve dejstv i : prvič, da je J a r r i n g spet v s t i k i h z g lavn imi t vo rc i po l i t ike na Srotinjem vzhodu, kot drugo dejstvo pa je Stewart omeni l izjavo egiptovskega zunanjega min is t ra M a h m u -da Riada. k i jc med obiskom v Kobenhavnu de ja l : »Priznavamo stvarnost i n izraels k a država je de l te stvarno, s t i . Zdaj si želimo miru.« Stevvart je r.adalje de ja l , da takšne izjave i n takšna dejstva zbujajo pogum.
K nov im ugibanjem o rešit v i kr i ze med Arabc i in Izraelci je p j ipomogel tudi sovjetski t isk, k i zelo obširno spreml ja obisk Naser j a v M o s k v i . Moskovsk i l i s t i poudarjajo dejstvo, da se I z rae l slej ko prej up i ra sklepom varnostnega sveta, da pa je Te l A v i v v vse hujši diplomatsk i ofenziv i i n da se tud i
znotraj same izraelske v lade porajajo mnenja, a l i je mogoče nadal jevat i agresivno po l i t iko , ne d a b i prišlo do hud ih mednarodnih zaplet-l jajev. V tem vidi jo sovjetski l i s t i ugoden trenutek za začetek nove dip lomatske akcije.
V začetku smo omeni l i ponudbo Z A R , da b i na Bližnji vzhod spet pok l i ca l i »modre čelade« O Z N . Po tej ponudbi oz i roma predlogu naj bi u m i k i z rae lsk ih vojaških čet z z a sedenega arabskega ozeml ja nadomesti l i s pr ihodom s i l O Z N na del ikatne stičnice med Izraelom in arabsk imi državami. Medtem ko nekateri poudarjajo, da b i Eg ip čani radi svojo zamisel uresničili prek O Z N , pa nekater i sovjetski komentatorj i m e n i jo, da Sovjetska zveza ne i z ključuje možnosti neposredn i h s t ikov med Izraelom i n arabsk imi državami, ka r p a
so, kot vemo, arabske država vseskozi zavračale.
Naj za konec omenimc ša nekatera i zrae lska stališča,1
Tako je i z rae lsk i zunanj : mi-j nister A b a Eban dejal, da jO njegova država pripravl jena! sodelovati p r i ponovnem od-^ pr t ju Sueškega prekopa, če bo ta »brezpogojno dostopen, lad jam, k i plujejo pod vsemi zastavami.« Vendar, je nada l j eva l Eban, vprašanje je. če bo Egipt za to. Poudar i l p a je še, da b i lahko Izrael n* Z A R v okv i ru O Z N pretres la novembrsko resolucijo varnostnega sveta i n vprašanja* k i i zv i ra jo i z nje. K o je A b a Eban koment i ra l izjavo svo jega egiptovskega kolega O pr i znanju izraelske države* je dejal , da ne gre za to. d a b i države na Srednjem vzm> d u pr iznale druga drugoj temveč, da bi pr ivo l i l e v m i rovno pogodbo, k i naj bi jo podpisale druga z drugo.
V. G .
in dogodki
1197 skokov Janeza Brezarja Alenka^molkovič se p r i p r a v l j a na tekmovanje
Če sem v B r n i k u na letalskem mi t ingu prav slišal na povedovalca, k o j e napovedova l skoke padalcev, je J a nez Breza r do sedaj izvedel 500 skokov.
»Napovedovalec se je malo zmotil,« m i je dva dn i pozneje na letališču v Lescah dejal Brezar .
»Za ko l i ko skokov se je zmotil?« sem želel vedeti. Janez n i takoj odgovor i l . Tako kot se je on izog ibal točnega odgovora, sem uporno |
spraševal vse dot le j , dok ler m i n i povedal, da ima za seboj že 1197 pada lsk ih skokov (skok v zakonsko brezno n i vštet).
Janez je b i l rojen pred 31 let i v K r a n j u , toda p rav i , da je Radovljičan. S pada lom je prvič skočil, ko m u je b i l o 16 let. K e r je pokaza l izredno nadarjenost, ga je le ta lska zveza Jugoslavi je kot štipendista posla la v šolo za učitelje letalstva.
Brezar je b i l več let član
naše državne reprezentance. M e d d rug im je sodeloval na svetovnem prvenstvu v pada l s tvu 1962. leta v Z D A i n 1964. l e ta v Zahodn i Nemčiji.
Te dn i i m a v Lescah d o volj dela. 70 m l a d i h fantov i n deklet iz vseh krajev Slovenije se uči spretnost i padalstva. Abecedo padalstva pa j i h uči Brezar .
M e d padalc i je tud i A l enka Smolkovič iz K r a n j a . P red vstopom v letalo m i je zaupa la , da n i nov inka k i d a
H i i m m i i i i i i i i m i i u i i i i u i i i m i i m i i m i i i i i m i i m iiiimimiiimiiiiimiii
Vrvež na letališču
Na letališču v Lescah je te dni vse živo. Tu se je zbrala in trenira državna reprezentanca, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo letošnjega avgusta v Gradcu. Poleg asov padalstva pa je na tečaju padalstva tudi 70 fantov in deklet iz vseh krajev Slovenije. Med hrabrimi fanti, prostovoljci, so tudi štiri dekleta, in sicer Tatjana Zevnik, dijakinja iz Nove Gorice; Marija Žokalj, dijakinja iz Krškega; Barbara Mrgole, prodajalka iz Krškega in Anka Smolkovič, dijakinja iz Kranja. Razen Smolkovičeve so vsi padalci novinci. Učitelj padalstva, Janez Brezar, je dejal, da je med novinci že opazil nekoliko novih talentov, ki bodo s treningom lahko pridobili toliko spretnosti, da se bodo uvrstili med boljše padalce (morda nekoč najboljše). — J . Vidic
Alenka Smolkovič
b o m lahko gledal njen šesta deseti skok . A l enka je p r v L i skočila 1966. leta i n je ed ino dekle Z Gorenjske, k i je ostarf lo zvesto padalstvu. Vse dru« ge skačejo samo eno leto, nato se poročijo in odpovedq temu zan imivemu športu.
A lenka s i je p r i prvem sko i k u z l om i l a nogo, toda nesrečM n i skok n i omaja l njeno van l jo , da nadal juje s skokih Letos je končala srednjoj tehnično šolo i n čaka, k o | mnogo drug ih , n a zaposl i tev !
A l enka se v Lescah p r i p r a v i l j a na m lad insko državn<| prvenstvo, k i bo prve dn i av»» gusta v O h r i d u . J . Vidic J
Vsi smo kadilci
Čeprav mnogi ne kade, pa vendar lahko zanje trdimo, d a včasih pokade tudi po t r i cigarete na dan, ne da b i seveda kaj ime l i med prst i . K a k o to? Z d r a v n i k i so ugotov i l i , da zadostuje že u r a 6edanja v zakajeni dvorani , da kadite ne da b i v resnic i k a d i l i . Dokaz i , da kajenje povzroča pljučnega raka , vel jajo tudi za nekadi lce. Delo v zakajenih prostorih, predvsem restavraci jah, je za nekadi lce enako škodljivo, kot če bi strastno kad i l i po škatlo cigaret na dan.
Vse za turizem Tur is te je mogoče pr i vab
l ja t i tudi z bradami . Tako nekako s i zamišlja tur i zem župan danskega mesteca Nak-6kova. V časopisu je ob jav i l vest, da bo drugi dan pred mestno hišo povedal meščanom nekaj zelo važnega. Zbra lo se je okol i dva tisoč radovednežev. Zupan pa je z ba lkona mestne hiše povab i l vse moške, naj se v imenu tu r i zma odrečejo vsakodnev-n%Tiu br i t ju . Župan namreč želi, naj b i vs i nos i l i brade, kot posebnost mesteca N a k -6kova. L judje so se sicer ob tem predlogu smeja l i , da so skoraj popokala okna na bližnjih stavbah. Vendar pa je menda sedaj že v idet i iz dneva v dan več bradačev na u l i cah tega mesta. Zastavo »osi seveda župan, k i s i je skupaj z drug im i mestnimi očeti pust i l rast i brado i n brke.
Tudi to so razlogi
Branilec je na sodišču zagovarjal svojo stranko, ki je bila obtožena zaradi povzročitve prometne nesreče: »Spoštovano sodišče naj upošteva, da je obtožena popila steklenico serija preden je sedl a za volan zato, ker je mislila s tem pregnati prehlad.*
BOGOMIL DEBELJAK
3
b
tal
e
o
Pozabljena plošča Arnolda Riklija Nas dopisnik Jože Ambrožič s Poljšice nam je za rubriko Gorenjski kraji in ljudje spet poslal zanimiv članek, ki mu je dal naslov »švajcarska tabla«. V uredništvu smo naslov nekoliko spremenili — zato, da bo prizadetim institucijam ie po naslovu takoj jasno, da gre za pozabljen spomenik, ki bi ga vsekakor kazalo ohraniti. Toliko za uvod — drugo pa bo v članku povedal naš dopisnik.
Srečam se s sošolcem, pa mi reče: »Dobro, Jože, marsikaj pišeš, vsega p a le ne veš!« Seveda ne vem vsega, nobeden ne ve vsega. Pogovor je stekel i n sošolec me je povabi l , naj grem z -nj im k tako imenovani »Svajcarski skali«, k i je le po l ure hoda od Poljšice, moje rojstne v a s i . Odšla sva na pot. Prek gmajne golega Stovičja sva kren i l a v gozdove poljšiških Posestnikov. Ska la , do katere sva prišla, je b i l a povsem obrasla z mahom. Ko lovoz sicer pelje skoraj t ik ob njej, vendar le redkokdo ve, kaj ta ska la pomeni . Skala', d a nes poraščena z mahom, je b i la podstavek za »S vaj carsko ploščo«, kot jo imenujejo domačini. Sto j i v gozdni parceli kmeta Va l en t ina Pretnarja (po domače Hribarja) s Poljšice. »Na vrh pvan« je domače ime za to planoto, pa tudi naslov na plošči je podoben: »ARNOLDS HOHE«,
po slovensko »ARNOLDOVA PLANOTA« . Tod sto j i ska la , k i po o b l i k i spominja na Tr ig lav ; široka je 3,60 m, v i soka pa 2,70 m.
N a tej ska l i je b i l a včasih plošča, posvečena A rno ldu R i k l i j u , ustanovite l ju zdravi liškega tu r i zma na Bledu. Podstavek, kjer je b i la p lošča, ima v ob l i k i vodoravne i n navpične l in i j e (križa) dva žlebova, široka 12 cm in globoka 3 cm. Ne vem, čemu sta služila. Plošča, k i so jo sem pr i t r d i l i leta 1891, je b i la l i -toželezna (ali bronasta). V nemščini je na njej pisalo dobesedno takole:
ARNOLDS HOHE GRUNDUNOSSTATTE DER L IEHTLUFTBADER Der Menschheit zum VVohle ins Leben gerufen am 9. Juni 1865 durch ARNOLD RIKLI
Gesetzt, am 24. Juli 1891
Smise lno b i besedilo n a plošči preved l i v slovenščino nekako takole:
A R N O L D O V A P L A N O T A M E S T O J E U S T A N O V L J E
N O Z A S V E T L O B N E I N Z R A Č N E K O P E L I
Č L O V E Š T V U V D O B R O A R N O L D R I K L I 1865
Postavl jeno 24. ju l i j a 1891 V s a stvar je zgodovinskega
pomena, posebno za B l ed i n njegov tur izem. Podstavek stoj i in tudi plošča z dobro v i dn im besedilom je še ohra njena pr i Hr iba r ju na Poljši-ci (Valent in Pretnar). L e njemu gre zasluga, da plošča še obstaja. Neznani z l ikovec, k i ni ime l smis la za zgodov inske spomenike, je ploščo namreč demont i ra l in jo ho-
n n ' in. . ( f| M >/.,
• l l l K H i j .Htif (/,.,
li »KI l »n U M I . ,
te l odpeljati , vendar jo je Hr ibar , lastn ik tiste gozdne parcele, odpel jal domov, kjer je še danes. Ploščo je pr ipel j a l domov leta 1920, tehta pa — po izračunu l itega železa — 644 kg. Z a odškodnino, da so smel i postavit i to spominsko ploščo na njegovi parcel i , so m u »Švicarski Nemci« plačali 5 goldinarjev (po pr i povedovanju Va lent ina Pretnarja).
In kakšen je p rav i pomen te plošče? K d o je b i l dr. Ar -nold R i k l i ? Iz pr ipovedovanja starejših l jud i sem o tem mars ika j zvedel.
Dr. R i k l i je b i l ustanovitelj zdraviliškega tur i zma na B ledu . Ob jezeru pod gradom je ime l nekakšno ambulanto oz. bolnišnico in več lesenih, zračnih hišic za svoje pac ien
te (te SO danes porušene, M zidana stavba še stoji, čeprav; ne služi več prvotnemu nar menu.). Dr . R i k l i j e prvi spofžnal, kako zdrav i lno jo podnebje n a B l edu ; b i l je; tud i p r v i , k i je o d k r i l ter-! malne vrelce.
Svoje paciente (predvsem tiste, k i so bo lehal i na želodcu, žolču i n pa tiste, k i so b i l i predebeli i n b i rad i s h u j šali) je zd rav i l na čisto poseben način. Vsako jutro j i h j e ob štirih zbud i l , potem pa so tek l i (v kopa lkah i n bosi) po točno določeni poti (mehki stezi), i n sicer pod gradom, potem po stezi za gradom (nad današnjim Pretnar jem
in mimo Pangerca) prek M l a k na Nj iv ico , za Zadnjo skalo , za Škripačem, za Vazom i n do omenjene plošče. V s i prepoteni so se potem v r n i l i n a B led , kjer j i h je čakala še parna kopel , potem šele so zajtrkov a l i . Verjetno j i m je zajtrk kar dobro tekn i l , saj je pot dolga kar uro in po l hoda zmerne hoje.
Dr. R i k l i je b i l tudi med p r v i m i , k i je odk r i l na B l edu pod Stražo termalne vrelce. On je tudi ponesel v svet ime Bleda, k i ga je razglašal predvsem kot idealno termalno in k l imatsko zdravilišče.
Jože Ambrožič Nadaljevanje prihodnjič
IIIH.IIUIII .»••»• ••IIIII..1III.II.H • • •»•«.1 ••»•• q irui • i.M • •IIII0B..I •IIII.,..I.».II1III»IIIII.IIII»IIMIIHII»..|»II.IIIIII|HIDII •HnHiiHiNHnnnmiiMnHninHflHfiiHiimmHitMmnHmHfHtflnuNinHHnMMHiiHHHUi
Uho na trebuhu
Zdravn ik i neke avstralske bolnišnice so hotel i na nenavaden način pomagat i možu, k i je v nek i nesreči izgubi l uho. Vendar pa p r i tak i h operac i jah pogosto nastajajo težave, ker organizem noče sprejet i novega organa al i pa pr ide do h u d i h infekc i j . Zato so avstra lsk i k i rur gi zašili uho najprej na bo l n ikov trebuh, da se je tam »aklimatiziralo«.
Kavbojev primanjkuje V Združenih državah Ame
r ike že dl je zelo povprašujejo po krav j ih past ir j ih , a l i , kar zveni bolj films>ko, po kavbo j ih . V Ka l i f o rn i j i in A r i z on i las tn ik i v e l i k ih ran-čev že dolgo zaman iščejo delavce, k i naj bi nadzoroval i nj ihove črede. Ponujajo dobro plačo ter hrano in stanovanje. Nekater i so začeli to povpraševanje tudi domiselno izkoriščati. Tako se l judje iz bližnjih mest, med n j imi tudi odve tn ik i i n zd ravn ik i ,
za konec tedna spremene v ka\ boje ter v soboto in nedeljo jahajo za čredami goved. Razen zaslužka j ih k temu seveda vleče tudi želja po oddihu, čeprav to delo n i ravno lahko.
Same sitnosti Novoporočenca sta stopila
v dvigalo velikega nebotičnika. Liftboj pa je bila mična
VI ste pisatelj? Kakšno naključje! Jaz sem pa bralka.
svetlolaska, ki je ko je zagledala par, zažgolela: »O, pozdravljen, dragi!« Mlada žena je počakala toliko, da s/a stopila iz dvigala, nato pa je eksplodirala: »Kdo neki pa je ta, ki te je tako prisrčno pozdravila?«
Mož pa se je nakremlil in zaprosil: »Prosim le, nikar. ?.c tako bom imel jutri dovolj opraviti, ko ji bom moral razložili, kdo si ti.«
Rešitev križanke št. 43
1. K A P L A N , 7. D A V C A . 12. A G R I P A , 13. O P A R T , 14. M R E N A , 15. S M A L T A , 16. R A V A , 17. K R E S E , 18. E M O , 19. L E C T 20. NAT , 23. R T I -N E , 25. S T I L , 26. FAŠIST, 28. E T I K A , 29. A R E N A , 30. 1 R A N E K , 31. O S K A R , 32. K O R O N A
Krvava kronika
V tednu, ko je stopil v ZDA v veljavo zakon o omejeni prodaji strelnega orožja, je bilo ubitih s strelom iz revolverjev in pusk 189 ljudi. Statistika pa pravi, da je bilo leta 1966 v ZDA ustreljenih kar 6500 ljudi različnih starosti. Divji zahod še živi . . .
Miha Klinar: Mesta, * u* razcestja
Dom<fina III. D E L 143
»Toda, kaj b i pr id iga l , živim o^n ̂ r ° k in ne od pridig,« prav i oče. Tud i Matej ne živi ^'^Bec h J 1 1 1 1 n ' t r e ° a del i t i naukov. »Nauke vama bo delu gosr ' kateremu sta namenjena. N a u k i so njegov k r u h in n e jMatei
»Da zares. H gospodu morava,** »Ne mud i se vama,« prav i Stefi-»Eh, veste . . .« prav i Matej . »Veš,« ga Stefi opozori na biaL 0 >. najbor »Da, seveda . . . Hote l sem reči/ ""»Je, ce
dolžnost čimprej opraviva.« , aka]£
to krščansko
»Z vama pojdem,« prav i n w " kuhar i c i , da ne bo vlekla na ušesa-* ne
bom Pr i gospodovi
o s o « * ' ne nasn »Mati?« jo očitajoče pop Uda M^.i n e "^P 1 1 1! 6-Tud i Ro/.ika postaja nestrpna-,livčevj n ° co j Mar i j i na
zaroka , bi je ne bi lo doma. B i l a b l ° nstran Soče, kjer se skr ivata Anton in Andre j . ,ikor ju... .
Zakaj ni imel Andrej take »sljji n e R Mar i j i , ftepal bi res! Toda doma skr iva t i pred l judmi
tožilca zavida
a r ^ r a z b ° in iku . vidi
njihove sence. Ze
XVIII. GORENJSKI SEJEM
V K R A N J U 2.—13. VIII. 1968
m žandarji W Na zrak bo šla. odhaja za M a "
V bližini hiše oprezajo /andarl 1 ' nekaj dni prihajajo sem ob mraku, rž P r e j .
»Bedaki!« j ih opazuje Ro/ika-. P r i . j -'Jo na Antona in Andre ja . Nista tako bedasta, da bi J i , da b j a s t a v U a t . »Toda?« nenadoma prešine Roz iko boja/en'."I d o ] g o
S e Andre ju nocoj preveč tožilo po njej m bi po"<^.'jadel v 1 c l ° sem. »Ne,« je Roz ika skoro gotova, da bo P"*> skrb o ? S t > > N l 0 ' 1 , 1 s m o
priti,« se umakne v hišo in /aup* °c<-'tu in štefi ter zmot: njun pogovor. ^ » l n D r . , x
»Zandarji?« postane zaskrbljen '* k a k 0 r i ' d a ž c n c k a i \ ečerov o p i e/.a jo ok i o p hi c '•• P 1
je tako, hm, je najbolje, če nesrečo »Da, najbolje, da neopazno
očetom tudi S t c l i . »A Marija? Jezna bo.« »Ne bo!« »In Matej?« . v, »Matej?" se spogleduje /ask i bl)^j *«hj C v
»Matci o tem nc sme ničesar v
»Ne Čakaj!«
° r da
S t 'včevi
razmišlja, »ce
se str in ja z
I Rozika.
»Pojdi!« Tako zahtevata štefi in oče. Potem ostaneta sama. štefi pove,
kaj je zvedela o možnosti Skavkovega vpisa v g imnazi jo p r i učitelju G r j u p u Neko l i ko prepozno se je pozanimala, pr i zna.
»Upajmo, da ga bodo k l jub temu vpisali,« prav i oče. »To že! Samo če bo oprav i l izpit?« »Kakšen izpit? Saj še začel n i hod i t i v g imnazi jo , pa že izpit?«
oče ne razume. »Sprejemni izpit ! Brez sprejemnega izpi ta ne sprejmejo nikogar,«
pojasnjuje Štefi. »Tako torej?« oče ne ve, da S lavko za izpit n i pr iprav l j en . »Jutri ga bo na izpit p r ip rav i l učitelj!« »No, potem bod imo brez skrbi!« si oče izpit predstavl ja kot ne
kaj , kar S l a vku ne bo delalo težav. »Tole pa imam zate,« seže v žep in položi pred Stefi papir s cesarskim grbom, ko lkovan in ožigosan.
»Kaj je to?« štefi ne razume. »Menda znaš brat i? Dovoljenje je! Dovoljenje, da smeš odpret i
trgovinico pod svoj im imenom.« •Oče!« Štefi objame očeta in šele potem vpraša, zakaj n i d o v o
ljenje izstavljeno t u d ; na Mar i j i no in Ro/ik ino ime. »Zakaj naj bi bi lo? M a r i j a se bo čez nekaj tednov poročila. Tud i
Roz ika bo šla od doma, ko bo konec vojne. T i pa imaš o t roka in ostala boš doma,« reče oče in postavi Štefi pred novo usodo.
Trgov in ico bo imela. »Upam da se boš znašla,« upa oče.
. Znašla? Seveda se bo! A l i ni nekaj časa že delala v neki zele-njadni t rgov inic i v Radgoni na Štajerskem? A l i n i b i la pomožna blagajn ičarka v Grazu in T r s tu?
O, ne boji se tega dela. samo če bo trgovinica nesla in če se ne bo vse skupaj končalo z dolgovi in polomom kakor v Hartbergu zadeva s F rancov im časopisom, k i je doživel samo prvo številko in še to samo v t i skarn i na krtačnem odt isu.
Ne, ne bo se! Ne sme se! Njena trgovinica ne bo tako tvegano podjetje kakor Francovo s časopisom.
Toda Štefankin obraz je vseeno zaskrbl jen. Ne zaradi morebitnega po loma z bodočo trgovinico, marveč /aradi Slavkovega i/pita.
In nocoj ga še vedno ni domov. Ze po šoli ga je prišel iskat nekdo od sošolcev, da bi se skupaj učila.
»Najbolje bi b i lo , da bi stopi la ponjl« »Saj ne gon voda! Ce se uči, mu ne bo škodovalo!« »Ze, loda fant še ne ve kai ga pojutrišnjem čaka.« »Da, seveda! Potem le pojdi ponj!« A j i ni treba. Slavko oravkai pr ihaja . »Mama, ali jc res?« vpraša, ko pozdravi noria. »Kaj ?« »Da poj dem v šole? Da pojdem v Idrijo?« pogleduje zdaj mamo,
zdaj n o i i a . »Pojdeš!« pravi nono. »Učitelj " n ie povedal. Celo uro sem bi l pr i njem. Spraševal me
je. Vse sem znal . Ju t r i bova ponavl jala zgodovino! O nono! O mama!
:::::.::::::::::::::::::::::-::g^
Jaz sem pa mis l i l , da z mo j im šolanjem ne bo nič, čeprav sem se skoro vse počitnice skr ivaj uč i l . . . «
»Potem . . . « ga pogleda štefi i n poboža, ker postaja njena sk rb lažja. »Potem si se učil že za i z p i t . . .«
»Učil! Samo zgodovine se nisem, ker sem mi s l i l , da je ne bo treba. Učitelj pa prav i , da so za zgodovino še posebno natančni.. .«
»Za zgodovino?«
»Da, za zgodovino cesarstva! In prav t e . . . prav te znam najmanj !«
»Potem se je nauči!« prav i nono. »Bi! Toda v enem samem dnevu?« i
i »Je je toliko?« »Tale knjiga,« pokaže S lavko knj igo, k i jo ima v r o k i . »Učitelj
m i j o je dal.« »Za božjo voljo, saj je debela kakor opeka!« zaskrbi tudi nona. »Da, kot opeka,« p r i t rd i S lavko in z zaskrb l j en im pogledom po
gleda starega očeta, kakor da tej, kot opeka debel i kn j ig i , k i mu jo je b i l da l učitelj, ne bo kos*.
Nono razume ta pogled. »Nič ne mara j , fant! B i s t r o glavo imaš in ne trde kakor opeka,«
ded opoguml ja S lavka . S lavko ob pogledu na debelo zgodovino Avstr i je v bistrost svoje
glave n i tako uverjen kakor nono. Toda vseeno se takoj lot i branja. Ne zmeni se za veseli M a r i j i n in Matejev ter non in pr ihod ne za blaženost, s katero nona pripoveduje nonu i n mami , kako lepo je gospod nune sprejel Mate ja i n po izpraševanju ves navdušen reke l , da na takega, v krščanskih resnicah tako temelj ito podkovanega ženina, kakor je so lkansk i mizar Matej Vuga , v času svojega župni-kovanja še ni naletel.
»To je prav i ženin za Mar i j o in bog daj , da b i b i l bodoči M a r i j i n zakon z n j im po ln sreče in božjega blagoslova. Tako je rekel gospod nune,« pripoveduje nona.
Potem še dolgo govore in praznujejo Mar i j i no zaroko z Matej em, s kater im se bo poročila še pred adventom. Toda S lavka to ne mot i . Zatopl jen je v branje. Cas pa teče in večer se naglo, vse prenaglo nagne v noč.
Počasi se pogovor stiSa. N a praznovanje in veselje lega ut ru f jenost.
»Pozno je že! Treba bo počivat,« zazeha nono. K a k o r da j i m je vzel nj ihove besede z jez ika, so tudi drugi zato. »Zares, treba bo spat, da ne borno zaležaJi maše,« zaskrb i Mar i j o . T u d i S lavka nagovarjajo, naj bi legel. »Bom, saj bom, samo še tole bi rad prebral,« odgovarja in j i m
s pogledi dopoveduje, naj ga vendar puste p r i m i r u , kakor to ga pust i l i doslej. A h res ne razumejo, da m u leži tale Avs t r i ja kakor mora na duši.
ton.' \rwaemn, v r t .
Poglejmo v Beneško Slovenijo!
(Nadaljevanje) Glede na mise l o nu j i šti
pend i ran ja beneških ro jakov z naše s t ran i , k i sem jo sprožil v sobotnem G lasu , me je že v teh k r a t k i h dneh spodbud i l o nekaj pri jatel jev, češ, bol j natančno razloži svoj predlog.
REŠILNI OBROČ
Seveda je b i l a mise l o naši gmotn i i n mora ln i pomoči Beneškim Slovencem rojena predvsem iz čustev, zbujenih spričo dejanskega narodnostnega stanja v deželici, k i je resda že 102 le t i odrezana od matičnih s lovenskih pokra j i n — toda v njej le še gledamo najzahodnejšo pred-stražo s lovanstva, k i pa se iz dneva v dan bolj stapl ja z la t insko ku l tu rno i n c i v i l i z a c i j sko sfero.
I luzorno pa b i b i l o seveda m i s l i t i , da b i p r i nas a l i kje Urugjc z našimi štipendijami takoj vzgoj i l i določeno število beneško-slovenskih zdravn ikov , profesorjev, učiteljev, pravn ikov i n d r u g i h strokovn jakov . Vedet i je namreč t re ba, d a je treba v t u j i državi vse naše d ip lome nostr i f i c i r a t i , ka r ne gre vedno prav 'ahko, drugič p a je t reba računati na to, da ne bo od nikogar zagotovl jena namestitev teh šolanih l j u d i v domači deželici, v s lovenski Benečiji. Nameščanje javnib/ uslužbencev je pač prav ica države . . .
Toda s svo j im p isanjem o štipendiranju nadarjenih, s i nov i n hčera nepremožnih Beneških Slovencev sem misl i l , vsaj v p r v i fazi naše in tervencije, predvsem n a vzgojo , na šolanje t ak ih kadrov , k i b i l ahko po narav i svojega pos la osta l i tudi po šolanju uoma , med svo j im i r o j ak i . Pa najsi bodo to gost inski i n turistični s t rokovn jak i , agro i a h id ro t ehn ik i , t rgovski i n indus t r i j sk i kad r i , s l ikar j i -ume tn ik i , glasbeniki i n po dobno. Seveda bi b i l i profesor j i i n učitelji najnujnejši — toda le kdo more jamčiti za n j ihovo namestitev v domačin kra j ih?
S icer pa bo gotovo kdaj napočil čas, ko bomo bolj smolo ter ja l i slovenske šole zu našo narodnostno manjši no v I ta l i j i . T u je vendar tud i načelo recipročnosti — kot nesovinist i smo to dosledno izpe l ja l i za laško govoreče Jugoslovane v Is t r i i n drugod. M i pa m o r a m o tako plaho prosjačiti za drobt in i ce naravn ih prav ic . . .
Le zakaj tud i za naše rojake n i mogočo to, k a r je mogoče v I ta l i j i za f rancosko
govorečo manjšino v V a l d 'Aost i i.n za Nemce v Južni T i r o l sk i ? N a las tna ušesa sem slišal k a k o svobodno se j tamkaj govor i f rancosk i ozi-roma nemški. In prav tako j na lastne oči sem v ide l v obeh teh j e z ikovn ih mešanih področjih vse javne napise tud i v j e z iku avtohtonega l judstva. Le za naše beneške rojake, k i so 1. 1866 s t ak im zaupanjem, rek l i b i lahko celo bol j pesniško, da so s poln i m i j ad r i zap lu l i v naročaj I ta l i j i , ne velja nobena pravica, nobena politična log ika .
Le kaj je vzrok tej k r i v i c i ? Beneški S lovenc i so narod brez voditel jev. Po Pod rek i i n T r i n k u se je le malo rojakov i zob l ikova lo v glasnike svojega l judsiveca. Na j ne bodo užaljeni, če s staro pr i spodobo rečem, da so Beneški Slovenci danes kot čreda brez pastir jev. Brez teh kot v v o j sk i £rez pove l jn ikov pa ne gre!
Zarad i vsega tega in v srčni pr izadetost i za usodo Slovencev v Benečiji, sem prej le zapisal , da je ed ina rešitev v izobraževanju, v narodnostn i vzgoji določenega števila m l a d i h Beneških Slovencev. K e r p a s i sami ne more jo pomagat i , drug i pa j im nočejo — smo mi v matični deželi pok l i can i , da to vprašanje tako ali drugače uredimo. Čimprej v r z imo rešilni obroč . . .
ŠAMPETER SLOVENOV T a k o smo zašli s popotova
n ja po Beneški S loven i j i v razmišljanja o b r i d k i usodi ro jakov v tej daljni deželici, n a večerni obali slovenskega narodnega ozeml ja .
P a vendar pravzaprav nismo zašli — saj nam je tud i ob teh i n t a k i h besedah, v s r cu vedno top la mise l na slovensko Benečijo, k j e r se po gorah še g lasi tožeča pesem: Ptička uprašam vas, al' slište moj mili glas.I al' bode prišla kdaj spomlad za nas. Ptička odgdvori: spomlad za tebe nI, spomlad bo prišla, kdaj tebe ne bd . . .
V zadnjem zap isu nas je vodi la pot iz Čedada v veliko s lovensko vas Ažlo (Azz i -da) in od tod navzgor na l u i i i u n pod v i s ok i Mata jur . Ne gre drugače, kot da se po ist i pot i v rnemo v do l ino , p r i Ažli pa zavi jemo pro t i severu in že po dveh a l i t reh kilometrih p r idemo v šam-poter S lovcnov (v narečju »šam peter«), k i so ga do nedavna tudi I ta l i jan i tako imenoval i (San P i c t r o degl i Sehiavoni ) , zdaj pa m u uradno prav i jo San P io t ro a l Na-
tisone (Št. Peter ob Nadiži). K l j u b temu pa mestece le ne more, n i t i noče s k r i t i , da je vendarle najbolj narodnostno prebujeni večji kra j Boncških Slovencev. V vsoh trgovinah in gosti'.nah se lahko pogovoriš s lovenski . In to brez težav, ker je jez ik Šempeter-sk ih a l i nadiških Slovencev najbolj sličen našemu obso-škemu narečju.
šempetersk; S lovenci so v razmeroma najugodnejših narodnostn ih razmorah. Strnjeni so, obdani le na ozkem pasu prot i Čedadu s Fur l an i , s icer pa imajo na jugu za sosede starogorske a l i i d r i j ske Slovence, na severozahod u pa že bovške Slovence. Šempeter je ve l ika fara s številnimi podružničnimi cerkvami . Sko ro povsod propo-vedujejo še slovensko. Vern i k i uporabl ja jo slovenske m o l i tvenike (najlepšega je napisa l Ivan T r inko ) , tud i s lovenska cerkvena pesem se še kdaj pa kdaj sliši.
Gotovo bo spodbudno, če povem novico: v Šempetru p ravkar ustanavl jajo drugo
z vseh bližnjih i n da l jn ih gorsk ih pobočij k svoj i f a r i . Seveda pa ne m a n j k a tud i bližnjih Cedadcev. Ves Šempeter je ta dan pražnji, s to jni ca sto j i p r i s to jn ic i , v gost i l nah točijo od j u t r a do večera pa še pozno v noč domača v:na: temnega mer lo ta , zla-torumenega tokajca i n rdeče vmo »rosso«. Nekdaj tako pr i l jubl jene pijače »cividini-ja« pa ne dobiš več, ka j t i zdaj goje v n o g r a d n i k i le žlahtne trtne sorte. Pač pa je še vedno na vseh slavnostn ih m i zah pot ica »gibanica«, k i j i tudi F u r l a n i pravi jo tako (»gubana«).
S tar zapisek iz 1. 1885 p r a v i , da domačini na šempeter-skem senjanu javno plešejo svoj l j udsk i ples S lav janko na muz iko s s t run »zigazaj-ne« (neke vrste gosl i ) .
Ne moremo pa i t i iz Šempetra pre j , preden še kaj ne povemo o naj odličnejšem do-meč inu, o pesniku, narodnem budi te l ju in učitelju Pe t ru Podrek i .
Sme l i bi celo t rd i t i , da je b i l Peter Podreka p r v i Beneški Slovenec, k i se je zavedel svoje narodnost i . Ro jen je b i l ta zaslužni mož v Šempetru 'dne 16. februar ja 1822. V revo luc i j skem letu 1848 je končal v idemsko semenišče in takoj nato šel za 8 let kaplanovat na Trčmun. Potem je sluižl 17 let kot župn ik v rodnem Šempetru, u m r l pa je v bližnjem Roncu , 4. novembra 1889, komaj 66 let star.
se l ov i l i p r i i z raz i l i , za katere n iso na h i t ro našli slovenske besede. Odtlej je ostalo v beneški slovenščini mnogo laških besed, k i se še danes slišijo med slovensko govor ico . Pove jmo le nekaj p r i merov: »pacijencija« prav i j o namesto potrpežljivost, »te šalutam« namesto pozd rav im , »maj« namesto n i k o l i , »ban-diera« namesto zastava in podobno.
PREŠERNOVE POEZIJE
Podreka je b i l znan tud i po tem, da je nadar j en im svoj i m faranom posoja l slovenske knj ige. P r i tem j i m je vedno reke l :
»Na. na, puobič, boš v ideu kake bukve majo Slovkvji.«
Ivan T r i nko , k i m u je b i l Peter Podreka vzorn ik i n pesniški mentor , se je spomin ja l , s kakšno l jubezni jo je s tar i fajmošter govor i l o Prešernu. Ime l je v svo j i knjižnici prvo izdajo Poezij v p rekrasn i vezavi. T r i n k u je takole reke l :
»Vidiš, vidiš, puobič, t a k i h p i esmi je ma lo na sviete. Te l ih na dan vnoz rok.« (Teh ne dam iz rok ) — I n je potem Prešernove Poezije spet sk rbno sprav i l v omaro i n j o z a k l e n i l . . .
B i l p a je Podreka tud i živa priča onega nesrečnega p l e b isc i ta 1. 1866. B i l o m u je tedaj že 44 let in gotovo je tud i sam glasoval za pr ipo j i t ev Beneške Sloveni je I ta l i j i . Razočaran nad laškim šovi-
Stara gora nad Čedadom
prosvetno društvo Beneških Slovencev. Prvo je v Čedadu i n se imenuje po Ivanu Trink u , to drugo pa bo dobi lo ime B r a t a K c n n c d v — pač zalo , ke r sta se bo r i l a i n padla za enakost m e d narod i i n rasami , za človeške pravice i n dostojanstvo. »Ti idea l i p a so tud i naši ideali,« so m i r e k l i v Šempetru!
PETER PODREKA Nanes lo je tako, d a smo se
znašli v Šempetru, vprav na dam nj ihovega žegnanja (na dan sv. Petra in Pavla) ali kot sami domačini pravijo temu shodu »sanjan«, po f u r l ansk i pa »šagra«
Na ta dan, priivro Slovenci
K o je Peter Podreka dora -ščal v prvega beneško-sloven-skega pesnika, sam še n i znal p isat i knjižne slovenščine. Zato se je t rdo učil i n pismeno občeval z m n o g i m i tedanj imi s lovensk imi vel-možmi.
Sam je čutil, da m u si rune le okorno zvene: Mili glasovi tam na Savi, Soči, Dravi se glasć. Na Nediži so hripavi, težko z njimi se vrste.
Zaslužno dejanje Petra Pod-reke je bila tudi izdaja Katekizma za Slovence videm-ske riadskofije. Prej (pred L 186J?) SO duhovniki po beneškim cerkvah govorih, vsak v svojem narodnem narečju in
niz inom in nehvaležnostjo, se je u m a k n i l v Ruonec, tamkaj učil kmete sadjarstva i n pesni l : , Jaz nisem Ta l j anka pa tud i ne bom sem zvesta S lovenka i n l j u b i m svoj d o m .
Po smr t i so postavi l i f Riu.ncu spomenik hvaležnost i na grob užaljenega in zagrenjenega moža. Toda , ker j c b i l napis s lovenski , so »ne-znanci« v fašistični er i poskrbe l i , da j c b i l a plošča razb i l a i n vržena na smetišče. —
Zdaj nas čaka še pot na Staro goro (618 m) in ob N a diži navzgor. T o pa bomo oprav i l i v pr ihodnjem, sklepnem zapisu. Črtomir Zoreč
>REDA — 10. J U L I J A 1968 G L A S * 9 S T R A N
»Poljšiška gmajna« pred preobrazbo — da ali ne? »Poljšiška gmajna« obsega
približno 70 ha, pašnega območja pa je oko l i 27 ha. Predlog je, da b i na tem pašnem območju naprav i l i 16 do 18 črednikov. Živina b i se pasla izmenično v teh ograj-n ih črednikih, tako da b i obšla vse črednike v enem mesecu. Postav i l i pa bodo tudi stajo, k jer bo živina prenočevala a l i se t ja zatekala ob vročem poletnem času. Nabav i l i b i tud i mo l zn i stroj i n nastav i l i vsaj dva človeka, k i b i skrbe la za živino. M leko b i odkupova la kmet i j ska zadruga.
V dveh a l i treh let ih b i z umetn imi in naravn imi gnoj i l i izboljšali i n pospešili rast trave. Obenem b i uničili tud nadležno praprot . S tem b i omogočili, da b i se na tem območju paslo mnogo več živine k a k o r sedaj.
Za vsa ta dela, za katera bo potrebno k a r precej sredstev, ponuja Gozdno gospodarstvo B l ed dotaci jo. Večina kmetov podp i ra ta predlog, ker je prek poletja mnogo dela na po l j ih , delovne sile pa je malo , ker m lad i
odhajajo v mesto. E d i n a bojazen, k i j o imajo vaščani Poljšice je, da j i m ne b i kasneje Gozdno gospodarstvo B l ed kot invest i tor k ra t i l o pašnih pravic . Ta in podobne probleme bodo rešili i n ured i l i s pogodbo.
P ro t i temu načrtu so ed i -nole »punklarji«, k i redi jo eno a l i dve k rav i . T i kmetje b i b i l i namreč brez mleka ,
ker b i krave ostajale prek noči v stajah.
Zarad i pravi lnega reševan ja vseh nasta l ih težav so i zvo l i l i petčlanski odbor vasi Poljšice.
Vse načrte za ureditev pašn i k a na »Poljšiški gmajni« so zaupal i znanemu strokovn jaku za pašništvo tov. ing . Fajd ig i iz L jubl jane.
J . Ambrožič
Denarne težave Čeprav so jeseni še poprav
n i i zp i t i , so b i l i učni uspehi gojencev ob koncu šolskega leta presenetl j ivo dobr i . O d 421 gojencev sta samo dva zaostala. Vsekakor zadovolj iv uspeh. Poleg tega se d o m lahko pohval i še z dokaj razgibano športno in ku l tu rno dejavnostjo. M e d šolskim letom delujeta d ramska [ti pevska skup ina , poleg tega pa so predstavnik i kranjskega dijaškega doma na letošnjem republiškem srečanju domov že drugič zapored osvo j i l i prehodni poka l Centralnega komite ja Z M S . Sto gojencev se je odzvalo poz ivu letos-
Bohinjska cesta še vedno zaprta 1. julija letos je potekel
rok, ki so ga napovedali izvajalci, ko so 28. maja zaprli del bohinjske ceste zaradi rekonstrukcije. Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine konec minulega meseca pa je predsednik seznanil odbornike, da cesta ne bo odprta ob napovedanem datumu. Dela na cesti so se namreč zaradi slabega vremena in nekaterih drugih težav precej zavlekla. Vendar pa so na seji tudi poudarili, da bi izvajalec z malo boljšim izkoriščanjem zmogljivosti na gradbišču podalj
šani rok najbrž, lahko tudi delno skrajšal.
Zapora ceste ravno ta čas povzroča bohinjskim turističnim objektom oziroma bohinjskemu turizmu nasploh precej težav. Vsak dan namreč povzroči precej izgube v turističnem prometu. Precejšnja škoda pa se kaže tudi že na obvozni pokljuški cesti. Vendar pa bo kot kaže cesta najbrž kmalu odprta. Predsednik občinske skupščine je namreč odbornike na seji obvestil, da bo po zagotovilih cestnega inšpektorata cesta zaprta še do 13. julija. A. Z.
nje krvodajalske akci je, ka r je 92 % stanujočih, s tar ih nad 18 let. Deset mladincev pa je stopi lo v zvezo komun i stov.
»Uspehe na zunaj zasenču-je jo notranje težave,« p rav i tovariš Klojčnik, d i rek tor doma. Poslabšani mater ia ln i položaj je zahteval, da so oskrbn ino s 1. majem povišana 280 novih dinarjev. D o m se bo v bodoče srečaval z vedno večjimi stroški; plačevanje s l i okov nega osebja na eni in stalno vzdrževanje in adaptacije na drugi s t ran i . Gre predvsem za obvezno poprav i lo sanitar i j v g lavni (A stavbi ) , nakup novega pohištva i n stalno pleskanje. V najtežjih razmerah živijo d i j a k i , kater i stanujejo v vajeniškem domu na starem kran jskem gradu. Objekt je potreben notranje i n zunanje prenovitve, tako glede počutja gojencev, kakor zunanjega videza za s tar i K r a n j pomembnega objekta. Doms k a skupnost se je odločila, da poskusi dob i t i vsaj na j nujnejša sredstva za nakup peči (doslej so bi le ogrevane samo učilnice), pohištva i n postel jnine, p r i občinski skupščini in p r i s t o jn ih organ i h pa izposlovati , da se poprav i zunanjost gradu.
J . Košnjek
V Kamniku so razpravljali
o preventivni zdravstveni službi
N a nedavni seji občinske skupščine K a m n i k je tekla beseda tudi o delovnem programu preventivne zdravstvene službe v kamniški občini. Po tem programu naj b i občinske skupščine (kot vemo je prišlo do enotnega zdravstvenega centra za kamniško, domžalsko in l i t i j sko občino) zagotovile sredstva za izvajanje naslednj ih dejavnosti preventivne zdravstvene službe: pa-tronažno službo, sistematske zdravniške preglede šolske mladine in predšolskih otrok, preventivne preglede otrok i n mladine pred odhodom na letovanja i n kolonije, nego bo ln ika na domu, s istematsko pregledovanje zob mlad in i , socialne službe, higiensko epidemiološke službe in laborator i jske preiskave.
Delovni program patronažne službe predvideva obiske nosečnic pred porodom i n po njem, obiske dojenčkov, obisk žena po splavu, obiske otrok posameznih starostnih obdobi j in nazadnje obiske bo ln ikov , k i imajo akt ivno a l i neakt ivno tuberkulozo. Seveda pa se dejavnost patronažne službe v kamniški občini ne b i omej i la samo na našteta področja, temveč b i oprav l ja la še druga dela v zvezi z varstvom otrok, mladine i n žena, starostnikov, kroničnih bo ln ikov i n a lkohol ikov . Tako p lan i ra patronažna služba, da bodo letos oprav i l i 5600 patronažnih obiskov, in sicer 1100 obiskov p r i zavarovancih kmeti jskega zavarovanja in nezavarovanih osebah ter 4500 obiskov p r i zavarovanc ih delavskega zavarovanja.
N a koncu pa še nekaj besed o higiensko-epidemio-loški službi. O tej dejavnosti v kamniški občini ugotavljajo, da zadnja leta n i čutiti njenega vpl iva. K e r pa opažajo negativne posledice teda dejstva, meni jo, da b i mora l i omenjeno službo obnov i t i .
Novi ravnatelj šole Prežihov Voranc
K o m i s i j a za upoko j i t ev borcev sposobna za ak t i vno
Me, to ni začetek pouka, ampak začetek plavalne šole v Kranju. Začela se Je v ponedeljek na kranjskem letnem kopališču In bo trajala 12 dni. Prijavilo se je preko 120 otrok, starši pa so Za tečaj plačali tisoč starih dinarjev. Ce bo po končanem tečaju še dovolj Interesentov, bodo Pripravili še eno šolo. — Foto: F. Perdan
N a zadnj i seji občinske skupščine Jesenice so odborn i k i i zda l i soglasje k imenovanju Andre ja P ikona , profesorja, za novega ravnatel ja osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah. Dosedan j i ravnatelj šole Jože Toma-žič je b i l upokojen.
N a i s t i seji so izdal i soglasje k imenovanju M i r e Jazbinšek za ravnatel j ico šole za zdravstvene delavce na Jesenicah. Jazbinškova je b i la že doslej ravnatelj te šole.
N a predlog občinske komi sije za vol i tve in imenovanja so na seji obeh zborov občinske skupščine imenoval i 16-članski in i c i a t i vn i odbor za ustanovitev občinske skupnost i otroškega varstva. Odbor bo izvedel ' potrebne organizaci jske ukrepe za ustanovitev skupnost i .
V sk l adu z odločbami 1959. člena temeljnega zakona o poko jn inskem zavarovanju se l ahko uvede postopek za izjemne upokoj i tve samo v soglasju oz i roma na predlog občinske komis i je .
V t i s t ih p r ime r ih , ko občan i oz i roma zavarovanci ne izpolnjuje jo vseh predp isan ih pogojev (določena starost, de lovni staž i n drugo) , je po zakonu mogoče doseči izjemno upokoj i tev pod pogojem, da je pr izadeta oseba sodelovala v N Q y i n je iz zdravstvenih i n d rug ih razlogov
manj delo.
N a seji občinske skupščine so na predlog občinske k o mis i j e za volitve i n imenovan ja in v soglasju z občins k i m odborom Z Z B N O V , izvo l i l i v komis i jo za dajanje predlogov k iz jemnem p r i znanju pravice do starostne pokojnine naslednje tovariše: F ranca Trevena, Janeza Ro z mana , A l b ina Po lka , R o m a n a Stana i n Va lent ina Žena.
N a prosto delovno mesto sodn ika za prekrške je b i l izvol jen Franc Grče z Jesenic. J . V i d i c
Plavanje
Otvoritev sezone v Kranju
Zaradi spremenjenega tekmovanja v zveznem mer i l u bo letos na spored u nekaj d rug ih tekmovanj , p n čemer se bodo k ran j sk i p lava lc i i n plavalke pomeri le v skup in i z zagrebško Mladost jo in l jub l jansko U i r i j o -S lav i j o v p lavalnem trobo ju , k i bo v torek, 16. ju l i j a , v K r a n j u . To bo hkra t i tudi u radna ovtoritev letošnje plavalne sezone v K r a n j u .
J . J .
G L A S * K » I f cAN
Prodam enonadstropno H I ŠO v gradnj i — pod streho v bližini K r a n j a . Nas lov v oglasnem odde lku 3462
P rodam vprežno K O S I L N I C O N A M O T O R N I pogon i žetveno napravo in 2 t raktor ska noža (k l in i ) za štajer. K u r n i k , S r . vas 51, Šenčur
3469
P rodam K R A V O P O T E L E T U — dobro mlekar i co i n K O N J A . Predosl je 21, K r a n j
3437 P rodam T E L E V I Z O R R R .
Zalog 76, Cerk l j e 3433
P rodam manjšo E N O S T A -NOVANJSKO HIŠO. Kranj, Zadružna 6 3489
P r o d a m dobrega K O N J A po zelo n i z k i ceni . Zbi l je 4, Medvode 3490
Poceni p r o d a m S P A L N I C O Z VLOŽKI . Renko , K r a n j , Begun jska 7 3491
B E R I T E G L A S
Prodam 3000 kosov strešne opeke B O B R O V E C . S t rah in j 34, N a k l o 3492
P r o d a m T E L I C O , 7 mesecev brejo. Sp . B r n i k 33, Cerkl je 3493
Ugodno p r o d a m M O P E D T 12. Jože Križaj, K r a n j , T r o -jar jeva 42 3494
P rodam 2 rab l j en i S P A L N I C I V VLOŽKI i n t r i d e ln im i O M A R A M I . K r a n j , Smledn i -ška 41 3495
P r o d a m K O N J A , H let starega, težkega 500 kg . J a n k o Mohorič, N j i v i c a 7, Zg. Bes-n i c a 34%
P r o d a m M A G N E T O F O N grund ing , štiristezni, avtoma-tkk. Trbo je 9 , S m l e d n i k
3497 P r o d a m NOVEJŠO S L A M O -
R E Z N I C O s p u h a l a i k o m . Mavčiče 40 3498
P r o d a m m l a d o K R A V O S T E L E T O M . Olševek 11, Preddvo r 3499
Prodam M O T O R N O K O L O M A X - 1 7 5 ccm. Majcen, Žg. Dup l j e 20
P r o d a m V A R I L N I A P A R A T . K o n j a r , Sm l edn ik 3 3500
Razpisna komisija pri A L M I R I alpski modni industriji Radovljica
r a z p i s u j e
4 prosta delovna mesta cotton pletilcev
Pogoji: odslužen vojaški rok, starost do 30 let
Vloge je treba pos la t i na kadrovsk i oddelek podjet ja do 20. j u l i j a 1968.
R E N A U L T R 4, 10.000 k m , letnik 1967, p rodam. Zeplč, K r a n j , Z lato pol je 5 3501
P rodam 20-mil imetrske D E S K E . Otoče 9, Podnart
3502 Poceni p rodam S P A L N I C O .
Ogled vsak dan po 15. u r i . Zavadlav, K r a n j , Nazor jeva 2 (poleg nebotičnika) 3503
P r o d a m M O N T A 12. Jože Svetel j , Šenčur 5 3504
N u j n o p rodam M O P E D T 12. K r a n j , Par t i zanska 31
3505 P rodam P R E B I R A L N I K za
k r o m p i r . Trbo je 72, Smledn ik 3506
P r o d a m R A B L J E N E D E S K E za opaže. Nas lov v oglasnem odde lku 3507
K U P I M K u p i m takoj dobro KMEČ
K O K O B I L O , m i rno , do 8 let s tarost i , težko do 550 kg. Ponudbe z op i som i n ceno poslat i v Poljšico 13, Zg. Gor je 3516
Ostalo O B V E S T I L O ! Cenjene stran
ke obveščam, da bo delavnica zarad i dopusta od 15. V I I . do 15. V I I I . Z A P R T A . Ignac Rangus, z latar , K r a n j 3428
Iščem O P R E M L J E N O S O B O v K r a n j u . S i l vo Zvanut, K r a n j , telefon 22-221, interno 247 3503
Iz jav l jam, da so besede, k i sem j i h i z rek la o Janežič Rok u , neresnične. S i l v a Kožar
3509 Odda jam TURISTIČNE
S O B E . Dnevn i ponsion 14 N
d in . Mogoča S O U P O R A B A K U H I N J E z doplačilom 2 N d inar ja . K r a j p r imeren za zdravl jenje astme in srca. An ica Longer, Vp r inac 26-c, p. Ičiči p r i Opat i j i 3510
Spre jmem kval i f ic i ranega in po lkva l i f i c i ranega P L E S K A R J A . Rihtaršič, K o k r i c a 123, K r a n j 3511
Zakcnca brez o t rok IŠČE T A S O B O v K r a n j u . Oddat i ponudbe pod »Dobro plačam<
3512
Iščemo K U H A R I C O za počitniški d o m v PORTOROŽU od 15. ju l i j a do 15. septemb ra 1968. Pri jave pošljite ta koj na naslov: Počitniška skupnost , Železniki 3513
N A J D I T E L J A D E N A R N I C E z dokument i , izgubl jeno iz Zgornje na S r . Be lo , p ros im , naj l e t e vrne na naslov v dokument ih 3514
Spre jmem kakršnokoli H O N O R A R N O D E L O . Naslov v oglasnem odde lku 3515
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine)— Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-833 21-860; uprava lista, ma-iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
V nekaj stavkih
Z a h v a l a
Ob preran i izgubi brata , s t r ica , svaka
Jožeta Ranta se zahval jujemo vsem, k i so nam sta l i ob s t ran i ob težkih trenutkih.
Posebno zahvalo smo dolžni dr . U D I R J U M i l a n u iz Kranja, ki mu je ob težkih t r enutk ih lajšal bolečine.
Zahval ju jemo se sosedom za izkazano pomoč in cvetje ter tovarišu ŠTIGLICU za poslov i lne besede.
V Imenu sorodstva Marija GABRIČ
K R A N J — K o m i s i j a za a lp in izem p r i p lan insk i zvezi Slovenije in alpinistični odsek K r a n j pr iprav l ja ta v drug i polov ic i j u l i j a štirinajstdnevni tečaj za mlade alpiniste. Tečaj bo v bližini Češke koče. Organiz i ra l i ga bodo v ob l i k i a lp in i stičnega tabora, pričakujejo pa udeležbo 30 m lad ih a lp in i stov in a lp in is tk iz vseh krajev Gorenjske, največ seveda iz kranjskega alpinističnega odseka. V s i udeleženci so pred tem imel i že več začetniških tečajev. Tokra t bodo u t rd i l i svoje teoretično znanje v stenah in p r i praktičnem delu.
C E R K L J E — V nedeljo zvečer so v Cerk l j ah zapr l i letošnjo razstavo cvetja. Odpr ta je b i l a od 4. j u l i j a v p ros to r ih nove šole v Cerk l j ah . Za razstavo je v ladalo izredno ve l iko zanimanje, saj si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev iz vseh krajev naše republ ike , ve l iko pa je b i lo tud i inozemcev. Iz knjige vt isov lahko povzamemo, da so b i l i ob iskova lc i letošnje razstave cvetja, druge po vrs t i , izredno zadovol jn i , saj je b i l a resnično lepo, s t rokovno in estetsko urejena. K temu so pr ipomogl i številni domačini in okoličani s svo j im cvetjem, p a tudi nekatere vrtnar i je , trgovsko podjetje Sloveni ja les. Semenarna L jub l j ana in drug i . — an
G O R E N J S K A — čebelarji na Gorenjskem so v pre tek lem tednu že točili p r v i pr ide lek medu. To je tako imenovani cvetlični med, k i ga tudi najbolj priporočajo za zdravje. M e d u pa bo precej manj kot so pričakovali, saj ga skoraj po vseh kra j ih niso mogl i iztočiti iz sa ln ic . Čebelarji trde, da je b i l a verjetno nekaj dn i takšna paša, da se je med preveč s t r d i l in ga zato tud i s s t i ska ln i cami nisit uspel i povsem iz t isn i t i iz satnic. Boljši pr idelek s i sedaj obetajo od l ipe in kostanja, k i ravnokar cvet ita, za jesen pa pričakujejo ajdov med. — an
J E S E N I C E — Potreba narekuje, da v jeseniški železarni izdelajo čim več j ek la . Zato so na državni prazn ik , 4. j u l i j a , v j ek l a rn i in p r i obeh ve l ik ih električnih pečeh delal i z vso zmogl j ivost jo. Prav tako n i b i lo počitka za delavce v nov i b l ouming va l jarn i na Belškem po l ju , saj je treba narejeno j ek lo sprot i /.valjati. — B . B .
M O J S T R A N A — N a severozahodnem delu Mežaklje so posekal i gozd, k i je stal na razmeroma enakomerno nagnjenem pobočju. Odst ran i l i so les, sedaj pa buldožer S G P Gradiš ravna s t rmino , k i bo že to z imo urejena za smučanje. T u nameravajo postav i t i tud i vlečnico. Pros tor bo v bodoče najbližje smučišče v Gorn jesavsk i do l in i . Za Mo js t rano je to zelo vel i - , ka , pa tud i potrebna pr idobi tev , saj od tod izhajajo mnog i v rhunsk i jugos lovanj i smučarji. — B. B.
RATEČE — N a južni s t ran i ceste, k i pelje od Rateč p ro t i državni mej i , raste novo poslopje. De l zgradbe je gotov že do strehe. T u bo hote l , restavraci ja i n turistična pos lova ln ica P u t n i k a Beograd. — B. B.
K A M N E P R I M O J S T R A N I — Mos t čez Savo Do l i nko v K a m n a h p r i Mo j s t r an i še n i popravl jen. Dogradi l i ga bodo letos. Po predračunu je za obnovitev po t rebn ih 250.000 N d i n , iz občinskega komunalnega pr ispevka pa bo to leto na vol jo le 125.000 N d in . Drugo polov ico vsote bodo izplačali pr ihodnje leto. Dela t renutno še niso stekla, prehod prek Save pa omogoča zasi lna brv. — B. B.
S T A N E P R I K R A N J S K I G O R I — Del t ravnikov v Staneh. p r i K r a n j s k i gor i je zelo položnih. Doslej so še vsako leto-tamkaj travo kos i l i ročno, letos pa na teh pobočjih ropotajo ' tudi kosi ln ice . N a najbol j s t r m i h mest ih pa bo k l jub t emu kosa še mora la zapet i , saj se povsod s kos i ln ico le ne da zraven. — B. B.
B E L O P O L J E — Po vsem Be l em po l ju p r i Hrušici se je razrasel žepku podoben plevel , k i v tem času belo cvete. Te majhne rast l ine je na Be lem po l ju vsepovsod to l iko , da prostor resnično zasluži svoje ime. — B. B.
K R A N J S K A G O R A — V K r a n j s k i gor i sta b i l i doslej pravzaprav že dve srečanji narodn ih noš. Organiz i ra lo j u je kul turno-prosvetno društvo Podkoren. Letos pa bo to društve v avgustu pr iprav i l o že tretje srečanje, le da bodo tokrat pr i organizac i j i sodelovala tud i vsa druga kul turno-prosvetna d r u štva Gornjesavske dol ine. Pr i red i tev bo zan imiva , ker imajo prav v Ratečah, Podkorenu, K r a n j s k i .gori i n Mo j s t ran i še o r i ginalne noše tc dol ine. Pa tud i plesi i n običaji so tu svojstveni . Cc bo vreme naklonjeno, pričakujejo poleg domačih udeležen-j cev na srečanju tud i ve l iko gostov iz zamejstva. — B. B. j
JlllllllItllllllllllllllllfIHlIllllllllfliIllIillllfll1IIIIIPIIIIIIIIIIIItllllllllIllllllIIIllllllllltlIIIIIlllllllIIII|
Obvestilo §} Uprava zavoda za vzdrževanje športnih objektov • =. Kranju obvešča cenjeno občinstvo, da je zimsko ko-1 pališče preurejeno t a k ., d . i ga kopalci lahko upo-H r a h l j a j o t u d i v letni sezoni. Kopališče bo odprto od I sobote, 1 3 . 7 . 1 9 6 8 , vsak dan od 9 . do 19. ure. = Za obisk se priporočamo.
m i i i i i i i i i i i i H i i i n i i i i i i i i i i i i u i J i i i i i i i l i l l i i i i i l l l I l l l i a i i l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l
S R E D A — 10. J U U J A 1968
Finalna pokalna tekma za pokal SFRJ
Kranj : Veterani 19: 20 (12:10) V finalni tekmi za r okometn i poka l S F R J na področju Gorenjske je ekipa Ve teran i p r ip rav i l a ve l iko presenečenje, k o je odpravila moštvo K r a n j a z 20:19 (10:12). S tem si je ek ipa Veteranov p r idob i l a prav ico nastopa v zaključnem delu tekmovanja v republiškem mer i lu . P red 100 gledalci je t ekmo vod i l Franc Porenta iz K r a n j a . Moštvi sta igra l i v naslednj ih postavah:
KRANJ — Zavrl, Bevk 2, I treh golov. Zmaga Veteranov Krampelj 5, Osojnik 1, Gros, { je zaslužena Domačini so r a
zočarali i n so ig ra l i zelo raz-Šifrer, Leskovec 4, Bašar 7, Hribernik, Dolenc.
VETERANI — Rakovec, čufar, Bregar 9, Klavora 3, Lampret 1, Rus 4, Janškovec, Šorli 3.
Tekma je b i l a zelo nervozna. Takoj v začetku so gostje Povedli s 6:2, vendar so kasneje precej popus t i l i tako, da s o šli na odmor domačini z 2 goloma prednost i . V d r u gem polčasu so Ve teran i precej bolje za igra l i i n k m a l u dosegli odločilno prednost
trgc.no in se med vso igro med seboj p rep i ra l i . V mo štvu Veteranov se je najbol j i zkaza l Bregar , od l i kova l pa se je tudi v ra tar Rakovec. P r i domačih je edinole zadovo l j i l Bašar, najslabši pa je b i l vratar Zav r l .
Po t ekmi je predstavnik tekmovalne skupnost i Gorenjske za rokomet preda l zmagovit i ek ip i lep poka l .
F. Porenta
M
Plenum gorenjskih rokometnih sodnikov
Premalo kvalitetnega kadra Zbor rokometnih sodnike v za Gorenjsko je pred dnevi na rednem letnem plenumu ugotovil, da so zaradi precejšnje razširitve rokometa na Gorenjskem njihove vrste še preskromne. Zbor namreč šteje 28 članov — sodnikov, od katerih pa je žal le polovica vsako nedeljo na voljo za vodenje posameznih srečanj. Zato so sklenili, da bodo jeseni z novim tečajem povečali število novih aktivnih sodnikov.
Naš komentar
Triglav tretji Z nedeljskim tekmovanjem za atletski pokal Slo
venije za mlajše mladince in mladinke je bilo hkrati tudi končano tekmovanje za absolutnega prvaka Slovenije v atletiki. Pri pričakovanju je najvišji naslov Pripadel celjskemu KJadivarju, kranjski Triglav pa je letos spet osvojil odlično tretje mesto. Zaostanek za drugouvrščeno Olimpijo je vsekakor precejšen, hkrati Pa ima tudi veliko prednost pred četrtouvrščenim trboveljskim Rudarjem. Tako so si zasluženo zagotovili lepo uvrstitev, kar je nedvomno zasluga prizadevnega dela atletskega kluba Triglav in vrste odlično obetajočih atletov in atletinj, ki vsako leto vedno bolj Prodirajo v ospredje ne samo slovenske, pač pa tudi jugoslovanske atletike. Odličnemu državnemu repre-*entantu Poldetu Mileku sledi vrsta mladih atletinj Jn atletov, ki bodo lahko sledili uspehom Mileka, če "Odo marljivo trenirali pod vodstvom klubskega trenerja Petra Kukovice.
Na nedeljskem finalnem tekmovanju za mlajše mladinke in mladince so se mladinci ekipno uvrstili na P**<> mesto, mladinke pa na osmo. Kljub slabši uvrstitvi v tej konkurenci, pa si niso poslabšali že pred tem zagotovljenega tretjega mesta za absolutnega Prvaka Slovenije.
J . Javornik
Plavalci Triglava so se vrnili iz ČSSR
gostovanja po Češkoslovaški so se v rn i l i k r an j sk i valci in p lavalke k i so v žilinah premagal i .tamkajšnjo
. motivo s 5 7 : 5 4 točkami. Poleg tega p a so nastopi l i še n a Plavalnem mi t ingu v Bo jn i cah .
N a teh dveh tekmovanj ih v C S S R so k ran j sk i p lava lc i i n Plavalke dosgli več dobr ih rezultatov, p r i čemer se je najbolj od l ikova la p lava lka B o n i Panjtar , k i jc dvakrat izboljšala slovenski r ekord za mlajše p ion i rke na 100 m prsno. °dlična pa je b i l a tud i p i on i rka J u d i t a Mandc l j c v ist i disci-l * n i in dosegla dva zelo dobra rezultata (1:26,4 i n 1:25,4). Me<-1 Plavalc i pa je b i l najboljši veteran Košnik, k i je v disc ip l in i 100 m crav l p laval pod minuto . Nekaj boljših rezultatov s turneje po ČSSR:
Moški - lOdm crav l : 1. Košnik 59,8, 100 m del f in : 1. KoS-n , k 1:05,6, 100 m hrbtno : Levičnik i n Nadižar 1:10,5; ženske
100 in hrbtno : Pečjak 1:18,0, K r a l j i c 1:22,0, 100 m de l f in : P e c j a k 1:24,0, Mandc l j c 1:28,2. J - J -
D r u g zelo pereč prob lem pa je nedvomno kval i teta posameznih sodnikov. Prav b i b i l o zato, da b i zvezni sodnik in šest republiških sodnikov , katere združuje v svoj i h vrstah gorenjski zbor , več naprav ih tudi za kvaleteten napredek drug :h sodnikov nižjih kategori j . Zbor je žal popo lnoma opust i l kont ro lo sojenja v gorenjsk ih ligah,, ka r je vsekakor vp l iva lo negativno glede kval i tete. Vsek a k o r men imo , da je bi la neprav i lna odločitev zbora, da mora jo vs i sodn ik i , k i sodi jo v republiški l ig i , obvezno kadar so prost i — vodi t i srečanja v gorenjski l i g i . B o j prav i lno b i b i lo , da b i t i sodn i k i češče opravl ja l i vlogo kontro lor jev na posameznih
tekmah v gorenjsk ih l igah
Šahovska sezona seje končala
Z brzo turn i r j em v počastitev 4. ju l i j a , na katerem je sodelovalo ka r 22 igralcev, je šahovski k lub Borec k o n čal sezono 1967/68.
V f ina ln i skup in i so se uvrst i l i takole: Murovec , Bukovac in Berčič 8 točk, Ivano-vič 7,5 Zaplotn ik m K r e k 7, Škrab 5, Matjašič 4,5, Šmid 3,5, Vojičič i n Djordjevič 3 i n Gazvoda 1.
V tolažilni skup in i pa je zmagal Štagar z 9,5 točke pred Kesićem 7.
V . B .
Srečanje članov gorenjskih
A M D V nedeljo so imel i člani go
ren jsk ih avto-moto dmštev trad ic ionalno pr ireditev — vožnjo v neznano z razn imi športnimi tekmovanj i . Tekmovanje je organiz i ra lo A M D Šenčur. Pr ihodnje tako tekmovanje, v letu 1969, pa bo v organizaci j i A M D Boh in j .
R E Z U L T A T I : spre lnostna vožnja — motorna kolesa: 1. Ivan Hr i b e rn ik , 2. S lavko B i z jak , 3. Ma t i j a Borovn i ca (vsi Šenčur); av tomobi l i do 850 ceni : 1. M i h a Anžič, 2. V i n ko Stare, 3. Franc Brankovič (vsi Cerk l j e ) ; av tomobi l i m d 850 cem: 1. V i n k o Magister (Radovl j ica ) , 2. R a j k o Cank a r (K ran j ) , 3. C i r i l F l o r j an -člč (Železniki).
V športnih igrah so b i l i najboljši: streljanje z zračno puško: 1. Žirovnica, hoja po gredi : Podnart , vlečenje vrv>: Podnart .
C. R.
p r i sodn ik ih nižjih kategori j . Nekater i člani so za to na
p k n u m u upravičeno k r i t i z i r ah vodstvo zbora rokometnih sodnikov na Gorenjskem* češ da so nekater i sodn ik i povsem nepotrebno prevečkrat sodi l i v rnmuh sezoni in so zato zadolžili novi odbor, da v pr ihodn j i sezoni odpra-
i v i to napako, sicer ne moremo pričakovati kakšnega posebnega izboljšanja kvai i tete sojenja gorenjskih sodn.kov.
Ob koncu so izvo l i l i vodstvo zbora rokometn ih s o d n ikov Gorenjske. Za predsed* n i k a je b i l izvol jen V l a d o L a h , za ta jn ika F ranc Porenta in za člana M i r o Bašar. Za to, da b i b i l odbor p r i svojem odločanju vedno sklepčen i n ekspedit iven, so izvo l i l i tem odbo rn ikom t u d i namestnike, i n sicer E m i l a Humer j a , Dušana H u m o r j a in M a r k a Hafner ja .
J. Javornik
Prva mednarodna vaterpolo tekma v Kranju
Triglav : G A K (Gradec) 10: 8 Kranj, 9. julija — Sinoči so vaterpolisti kranjskega Triglava uradno odprli letošnjo sezono vaterpola. V uvodni tekmi so se srečali z graškim GAK in zmagali z lu.H (1:1, 3:2, 5:3, 1:2). Pred 500 gledalci je tekmo vodil dr. Vlado Brinovec. Strelci pa so bili za Triglav: Jože Rebolj 6, Balderman 3 in Velika-nja 1. Za GAK pa so bili uspešni: G. Kblli 3, H . Kblli 2, Wal-ker, Fasching, Luschan po enega. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
T R I G L A V — F nžgar, Chva-ta l , Kodek , B a l d s r m a n , šor-l i , J . Rebol j , To rkar , V e l i k a -nja, Brezec, Košnik.
G A K (Gradec) — Cai te l lan i , Hubinger , Treff inger, Pasch-ke, Walcher, G . K b l l i , H . K b l l i , Luschan, K r i s c h a n , Fasching. • Kranjčani so dobro za igra l i le v drug i m tret j i četrtini, medtem ko so v zadnj i četrt in i povsem popust i l i tako, da je že vse kazalo, d a bodo gostje zarad i slabe igre domačih igralcev v obramb i izs i l i l i vsaj neodločen rezultat. Zarad i tega bo mora l trener v pr ihodnje več pozornos t i posvetit i ten iranju obrambe, če bo Tr ig lav v tekmovanju druge zvezne lige hote l do seči zaželen c i l j , to je, d a
Smučanje
Tudi Čehi za Češko
kočo Za letošnje tekmovanje
v s l a l omu, k i ga vsako leto pr i re ja smučarski k lub Tr ig lav v počastitev kranjskega občinskega prazn ika 1. avgusta, se je pr i jav i lo 14 Cehov, k i bodo prvič nastop i l i na tem mednarodnem tekmovan ju . Poleg naših najbol jših tekmovalcev i n tekmova lk pa bodo seveda v tej konkurenc i starta l i tudi Avs t r i j c i . Letošnji mednarodni 6la1om bo v nedeljo, 28. ju l i j a , na poletnem smučišču na Zgorn j ih Ravnah pod Gr intov-cem oz i roma Kočno.
J. J .
se bo n a prehodn ih tekmovanj ih uv r s t i l v skup ino najboljših moštev i n se tako potegoval na f inalnem turn i r j u za vstop v prvo zvezno l i go. J . J a vo rn ik
Začelo se je tekmovanje
za pokal Slovenije
Pr ihodnjo soboto bo v K r a n ju na sporedu prva t ekma vaterpol istov za poka l P l a valne zveze Slovenije, v katerem nastopa 5 va terpo lsk ih ek ip . K r a n j s k i Tr ig lav se bo v domačem bazenu pomer i l s ce l j sk im Neptunom, danes pa bodo že Kranjčani nastop i l i v L jub l j an i p ro t i istoimenskemu moštvu i n tako začeli uradno sezono v vaterpo lu . Čeprav je L jub l j ana domačin in i m a s tem do l o čeno prednost, vsekakor p r i čakujemo g ladko zmago k ran j sk ih vaterpol istov. Obe ek ip i pa s l a člana II. zvezne vaterpolo lige i n sta zato za novo sezono vsekakor odlično pr iprav l j en i . V tem tekmovanju so vsekakor g lavni favor i t i za pokalnega p r vaka Slovenije Kranjčani, za drugo mesto pa se bodo potegovali po vsej p r i h k i igra lc i L jubljane. K r a n j s k i Tr ig lav se bo v tekmovanju za poka l Plavalne zveze Slovenije p o mer i l z d rug imi ek ipami v naslednj ih dneh: 19. ju l i ja bodo Kranjčani gostoval i v Rov in ju , kjer se bodo srečali z De l f inom, k i letos prvič tekmuje, čeprav h r va t ska ekipa v tekmovanju zal poka l PZS , 3. avgusta pa se bodo Kranjčani doma pomer i l i z ekipo K o p r a . J . J .
G L A S S R E D A — 10. J U L I J A 1961
Nesreče zadnjih dni V petek, 5. julija popoldne
sla na cesti drugega reda v Lescah trčila dva ko'^sarja. Nesreča se je pripetila, ko je kolesar Vojko BI a/ni k iz Za-brcznice izsiljeval prednost pred kolesarko Regino Dolar prav tako iz Zabreznice. Pri tem se je kolesarka hudo r<> nila.
Istega dne popoldne sta v Kranju trčila osebni avtomo-
K r a n j C E N T E R 10. jun i j a zahodnonemški
barv. C S f i l m D O L G E NOG E , D O L G I P R S T I ob 16., 18. i n 20. u r i
11. jun i j a zahodmonemški barv. C S f i l m D O L G E NOG E , D O L G I P R S T I ob 16., 18. i n 20. u r i
12. angl . barv. C S f i l m N A S V I D E N J E , PUNČKA ob 16., 18. i n 20. u r i
K r a n j STORžIC 10. jun i j a jugos l . barv . f i l m
S I R O T A M A R I J A ob 18. i n 20. u r i
11. j un i j a amer. barv . C S f i l m S L A B D A N V B L A C K R O C K U ob 18. i n 20. u r i
12. j u n i j a amer. barv . C S f i l m S L A B D A N V B L A C K R O C K U ob 18. u r i , zahodnonemški barv . C S f i l m D O L G E N O G E , D O L G I P R S T I ob 20. u r i
K a m n i k D O M 10. jun i j a amer. barv . C S
f i l m S L A B D A N V B L A C K R O C K U ob 18. ja 20. u r i
11. j u n i j a jugos l . barv. f i l m S I R O T A M A R I J A ob 18. i n 20. u r i
K a m n i k D U P L I C A 10. j u l i j a amer . f i l m I N
P R I D E D A N MAŠČEVANJA ob 19. u r i
11. j u l i j a amer. f i l m I N P R I D E D A N MAŠČEVANJA ob 20. u r i
Škof j a L o k a S O R A 10. ju l i j a f ranc. f i l m N A
S T R A N S K I P O T I ob 18. i n 20. u r i
11. j u l i j a i t a l j . barv. C S f i l m A D I O S , G R I N G O ob 20. u r i
12. j u l i j a i t a l j . barv. C S f i l m A D I O S , G R I N G O ob 18. i n 20. u r i
Jesenice R A D I O 10. jul i ja amer. barv. f i l m
S E X IN S A M O S T O J N A D E K L I C A
12. ju l i j a i ta l i j . f i lm I N T I M N I ČASI
Jesenice PLAVŽ 11. — 1 2 . j u l i j a franc. f i l m
ŽIVLJENJE N A D V O R C U Do v j e—Moj s t rana 11. ju l i ja f ranc. barv. C S
f i l m OBRAČUN N A O B A L I
K r a n j s k a gora 11. ju l i ja amer. barv. f i l m
S E X I N S A M O S T O J N A D E K L I C A
bil KR 119-08, ki ga je vozil Jože Kirbiš in pa osebni avtomobil KR 112-28, voznik Janez Likozar. Jože Kirbiš je zavijal v Poštno ulico in pri tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila KR 112-28, ki je vozil naravnost. Pri trčenju je nastalo za okoli 7000 N din škode.
V ponedeljek, 8. julija, je prišlo do trčenja v ozkem in nepreglednem ovinku na cesti tretjega reda v Breznici. Trčila sta avtobus K R 104-73, ki ga je vozil Vladimir Šetinc in pa osebni avtomobil K R 141-91, voznica Julija Klinar. Pri trčenju je bila voznica osebnega avtomobila huje ranjena, na vozilih pa je nastalo za 9500 N din škode.
L. M.
Kranjčani odpotovali v Oldham
V nedeljo, 7. julija, je v pobrateno angleško mesto Oldham odpotovala skupina 20 mladink in mladincev našega mesta, kjer bodo tri tedne na letovanju. Vodja skupine je tovariš Tone Mi-klavčič.
S tem se je začela za Kranj že tradicionalna sezona mladinskih izmenjav. 20. julija pride namreč v Kranj skupina tridesetih mladih iz francoskega prijateljskega mesta La Ciotat. Do sedmega avgusta bodo gostje našega mesta, ko se bodo skupno z našo skupino vračali. Čeprav je občinska skupščina precej zmanjšala fond, namenjen tovrstnim izmenjavam, letošnji program njihovega bivanja ne bo revnejši. V primerjavi s prejšnjimi leti je predvidenih več srečanj z našo mladino na družbenih prireditvah, kjer se bodo spoznavali z našo folkloro in z ustvarjalnostjo mladih na področju literature in umetnosti.
Poleg izletov v znane turistične kraje po Sloveniji (z mladimi planinci bodo odšli tudi na Kališče), si bodo ogledali še tovarno Savo, Iskro in Tekstilindus.
J . Košnjck
Kdo da več?! — Pogled na množico kupcev na razprodaji. V vimi napisi na lističih. — Foto: F. Perdan
O javni dražbi v Kranju
Kdo da več?! P r o d a l i so moped , obtožen več poskusov
pos i l s t va (!) »Svet delovne skupnosti
upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje J A V NO dražbo in prodajo nerabnega inventarja . . . «
Tako je govorilo obvestilo, pritrjeno na oglasno desko v avli kranjske občinske stavbe. Dražba je bila napovedana za sredo, 3. 7. popoldan. Nisem ravno navdušen nad nerabnim inventarjem, posebno še, kadar so žepi prazni, toda na takšnih razprodajah utegne biti zanimivo. Pomešan med številne kupce sem se torej prejšnjo sredo potikal po prijetno hladnem kletnem hodniku stavbe občinske skupščine, med gozdom koles, med mizami polnimi aktovk, pisalnih strojev, magnetofonov, gramofonov in drugih stvari, za katere ne bi nikdar verjel, da jih ljudje tako množično izgubljajo. Vmes sta bila tudi dva precej zdelana mopeda. Ljudje so slikali po tej na-
Jeseniški delegati za kongres Z K S
N a nedavni sej i občinske konference Z K Jesenice so b i l i za delegate za bližnji kongres zveze komunis tov Slovenije izvoljeni nas lednj i tovariši: Tomaž E r t e l , sekretar T K Z K S Železarne; Jože Gazvoda, republiški poslanec in upravite l j šole v K r a n j s k i gor i ; Rado Go lba , meta ln i tehnik železarne; V i n k o ing. Gole, vodja objektov v izgradnj i železarne; Dante Jasnič, s t rokovn i svetovalec v železarni, Pavel Lotrič, sekretar občinskega komi te ja Z K ; F ranc Mark e l j , vod i ln i valjavec v železarni; V i k t o r Oblak , pomočnik p r i škarjah v železarni; Franc Ta lar , upravn ik car inarnice ; Vičar ing. Ma r i j a , d irektor stanovanjskega podjet ja; Srečko Z i m a , referent za pokojn ine , Franc Zvan, predsednik občinske skupščine.
Polovica delegatov je zaposlenih v železarni. To jc razumlj ivo, ker dela v železarni b l i zu 900 komunis tov , to pa je polovica celotnega članstva v jeseniški občini. Poprečna starost delegatov j c 39, medtem ko je poprečni staž v Z K 18 let. J . Vidic
vlaki, jo ogledovali, ugibali, komentirali in čakali.
Na krmila koles in mopedov ter na druge predmete so bili z vrvico pritrjeni listki z izklicno ceno, datum najdbe in serijsko številko. Brkljal sem okrog enega od kolibrijev, še kar dobro ohranjenega, za katerega so zahtevali 900 N din. Listič na vrvici se je v rokah enega od interesentov obrnil in na hrbtni strani smo vsi osupli lahko prebrali: Poskus posilstva dne tega in tega, poskus posilstva te in te osebe, lam in tam, poskus posilstva . . .
Po vsem tem sodeč jc bil moped pred nami pravi hudodelec, toda ljudem v bližini se stvar očitno ni zdela tako strašna in prasnili so v pritajen smeh. Nekaj mi je šinilo v glavo in pogledal sem še na hrb i « slran kartončka pri drugem kolibriju. Telesna odprava plodu, je pisalo na njem. poleg tega pa še polno ime neke ženske, rojene leta 1918, ime njenega soproga ter datum omenjenega deja-
ospredju oba mopeda s sumlji-
nja. Le kaj bi rekli v tovarni Tomos, če bi zvedeli, česa vse obtožujejo njihove proizvode?
Več sreče so imela kolesa. Na večini izmed njih je bilo najti kartončke z naslednjim besedilom: Draga novo porot e n ca! Ko stopata na novo življenjsko pot, Vama želi ljudski odbor vso srečo . . . In tako naprej. Kljub temu smo enoglasno podvomili, da bi bili vsi bodoči kupci koles novoporočenci. Sicer prijazne vrstice so delovale nekam smešno. 9 Pustimo šale ob strani. 0 Velja se vprašati, kdo je # kriv tolikšne malomarno-0 sta. Mar tam, kjer so bce-<p njevali vrednosti najdenih O predmetov, res nimajo ni-* # ti za nekaj deset malih # lističev papirja, da mora-9 Jo podatke zapisovati na 9 hrbtno slran zastarelih, » % vendarle tajnih aktov, ka-9 terih vsebina naj ne bi 0 prišla v javnost? Kaj neki # so si mislili kupci ob pre-f) biranju omenjenih stav-# kov?
No, vse to ni niti malo oviralo dražbo. Žc takoj na začetku so prodali oba mopeda, potem pa tudi večino drugega materiala. Vendar navedenih spodrsljajev v bodoče ne gre ponoviti.
I. Guzelj
Novi šoferji V prv i polov ic i letošnjega leta se je v jeseniški ob
čini pr i jav i lo 1230 kandidatov k i zp i tu za vozn ika mo to rn ih voz i l . Od tega se je za voznika osebnih avtomobi lov pr i jav i lo 890 kandidatov, izpit pa je vispešno opravilo le 296 kandidatov. To pomeni , da bosta od treh kandidatov dva ponavljala izpit.
Za voznike moto rn ih vozi l A kategorije (motorna kolesa) sc je pr i jav i l o 233 kandidatov , izpit pa j c oprav i lo samo 73 pri javl jencev.
K o m i s i j a opaža, da sc prav mopedis t i zelo slabo pr iprav i j o iz teorije in j i h večina slabo pozna prometne predpise.
Oster k r i t e r i j n a i zp i t ih za voznike motorn ih vozi l je upravičen glede na porast prometa na naših ul icah i n glede n a k r v n i davek, k i ga dnevno terjajo nafte ceste. — J . Vidic
top related