klimatske spremembessmbkmet2s/ekosola/ekokviz_2009_-_gradivo...okoli četrtina vseh kopenskih...
Post on 09-Jan-2020
7 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
KLIMATSKE SPREMEMBE Gradivo za kviz slovenskih srednjih šol
SAMO ZA INTERNO UPORABO,
ZA POTREBE PRIPRAVE NA KVIZ (DRŽAVNO TEKMOVANJE)
PRIPRAVILA: Evelina KATALINIČ, prof.
UREDIL: Jožef RITUPER, univ. dipl. inž.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Vsebinski sklopi:
1. sklop: PODNEBJE
2. sklop: PODNEBNE SPREMEMBE V PRETEKLOSTI
3. sklop: POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA
4. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE V SLOVENIJI
5. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE IN TURIZEM
6. sklop: KRIZNA ŢARIŠČA PODNEBNIH SPREMEMB
7. sklop: KJOTSKI SPORAZUM
8. sklop: UKREPI ZA ZMANŠANJE KLIMATSKIH SPREMEMB
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
1. sklop: PODNEBJE
Podnebje je povprečno vreme oziroma povprečni letni potek vremena določenega območja, ki ga
opazujemo vsaj 30let.
Podnebni sistem sestavljajo:
- ATMOSFERA (ozračje)
- HIDROSFERA (vodovje)
- KRIOSFERA (ledene površine)
- BIOSFERA (rastlinstvo, ţivalstvo in človek)
Atmosfera je plinski ovoj okrog Zemlje, ki je sestavljen iz več plasti. Za življenje na Zemlji sta
najpomembnejši spodnji plasti: TROPOSFERA in STRATOSFERA. Troposfera sega od tal do višine
8 km nad poloma in 16 km nad ekvatorjem. V njej temperatura z višino pada, zrak pa se redči. V
troposferi se odvija vse vremensko dogajanje. Nad njo leži plast stratosfere, v kateri se nahaja
pomembna ozonska plast, ki nas ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. UV-žarki povzročajo
rastlin in živali, pri ljudeh pa poškodbe oči, kože (kožni rak). 90% vsega ozona se nahaja v stratosferi.
Slika 1: Plasti v atmosferi
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Ali ste vedeli?
Ozon v troposferi je izredno škodljiv. Količina ozona v troposferi je sicer zelo majhna, nastane pa
zlasti v poletnih mesecih kot posledica kurjenja fosilnih goriv (industrija, promet). Če je količina
ozona pri tleh prevelika, lahko povzroča pri ljudeh težave z dihanjem, saj je ozon strupen plin.
Slika 2: Prikaz UV-indeksa
Povečan delež CO2 je vzrok za nastanek tople grede, povečan delež freonov (predvsem CFC-
klorofluoroogljikov) pa vzrok za tanjšanje ozonske plasti. Freoni imajo zelo dolgo življenjsko dobo –
okrog 100 let. Tako topla greda in ozonska luknja pa sta posledica onesnaževanja ozračja. L. 1987 so
sprejeli Montrealski protokol, ki predpisuje ukrepe za stabilizacijo ozonske plasti v stratosferi.
Izgorevanje fosilnih goriv v ozračje sprošča SO2, ki se v ozračju spoji z vodo in tako tvori žvepleno
kislino (H2SO4), kar povzroča kisli dež. Kisli dež uničuje gozdove, jezera, kmetijske pridelke in
povzroča materialno škodo na stavbah. Še posebej so na kisli dež občutljivi iglasti gozdovi.
Slika 3: Enačbe nastanka kislega deţja
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Slika 4: Iglasti gozdovi so najobčutljivejši na kisli deţ
2. sklop: PODNEBNE SPREMEMBE V PRETEKLOSTI
Podnebne spremembe so preučevali in opazovali že pred našim štetjem (pr.n.št.). Pionir na področju
proučevanja podnebnih sprememb je THEOPRATUS, ki je proučeval podnebne spremembe že v
4.st.pr.n.št. Podnebne spremembe so se takrat kazale v zamrznitvi rek, neurjih, sušah,.. Gladina
Jadranskega morja je okrog l. 7000 pr.n.št. zaradi poledenitve segala 80 do 100 m nižje od današnje
(segala je do črte Ancona – Zadar).
Temperature 6000 - 3000 let pr.n.št. so bile relativno visoke. Na začetku našega štetja pa so
temperature bile za 0,5˚C nižje od današnjih.
V preteklosti se je podnebje spreminjalo predvsem po naravni poti, brez posredovanja človeka.
Najpomembnejši dejavnik je bilo sončno obsevanje tal, ki zaradi spremenljive dejavnosti sonca,
nagiba osi vrtenja in sprememb Zemeljske orbite, ni bilo stalno.
Pomembni osebi, ki sta prispevala k razvoju moderne klimatologije sta Nobelov nagrajenec SVANTE
ARRHENIUS (1859 - 1927), ki je prvi razložil posledice povečanega učinka tople grede (1896) in
srbski znanstvenik MILUTIN MILANKOVIĆ (1879 - 1958), ki je prvi pojasnil vzroke ledenih dob.
Najboljši podatki za ugotavljanje podnebnih razmer v geološki preteklosti so paleo podatki, ki so
pridobljeni iz globokih vrtin v večnem ledu (predvsem vrtine Antarktike, Grenlandije in visokogorskih
ledenikov). Vrtine na Antarktiki so globoke tudi več kot 3 km.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Slika 5: Britanska raziskovalna postaja na Antarktiki
Slika 6: Jemanje vzorca ledu
Antarktika je najhladnejše področje na Zemlji. Je peta največja celina, ki nima stalnih prebivalcev.
Marca 2008 se je odlomil velik kos ledene Wilkinsonove plošče, kar je dokaz za segrevanje ozračja.
Antarktika je tudi območje, kjer je pojav ozonske luknje največji.
Ali ste vedeli?
Znanstveniki so z vrtanjem na Antarktiki našli najstarejši led, ki je star 90.000 let. Prepričani so, da
bodo z analizo tega ledu lahko natančno ugotovili posledice globalnega segrevanja in klimatskih
sprememb. Analiza posameznih plasti ledu je pokazala, da so vzrok za menjavanje hladnih in toplih
obdobij v geološki preteklosti, dolgoročne spremembe valovne dolžine sončnih žarkov. Sonce ima
veliko večji vpliv na podnebje kot ljudje. Spremembe na Soncu so v preteklosti vplivale na podnebne
spremembe. V današnjem času pa na spremembo padavin in temperatur vplivajo človekove dejavnosti.
Letni časi se menjavajo, predvsem topla poletja in mrzle zime. Pred 200 milijoni let (v časi
dinozavrov) pa letnih časov sploh ni bilo, saj je bilo podnebje zelo drugačno od današnjega.
Podnebje Zemlje se spreminja vse od njenega nastanka pred 4500 milijoni let (nekoč je bujno
rastlinstvo uspevalo celo na tečajih, spet v drugem obdobju (obdobju poledenitev) pa je bila Zemlja
hladna).
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Ali ste vedeli?
Temperature se ne bodo povišale na vseh območjih Antarktike enako. Vzhodni in osrednji deli bodo
podvrženi nizkim temperaturam, medtem ko se bodo zahodni obalni predeli segrevali.
Slika 7: Trend spreminjanja temperatur na
Antarktiki
Slika 8: Klimatske spremembe ogroţajo ţivalske
vrste polarnih območij (polarni medved)
Bolj opazno taljenje ledu je na severni polobli, na območju Grenlandije in Arktike. Ledene površine
odbijajo 80% sončnega sevanja v vesolje, morske površine brez ledu pa vpijajo 90% sončnega
sevanja. Manj kot je ledu, toplejše je morje in led se tali še hitreje.
Satelitske meritve kažejo, da je danes polovico manj arktičnega ledu kot pred 57 leti. Po zadnjih
opozorilih bi naj Arktika bila brez ledu že sredi 21. stoletja. Ledena prevleka, ki pokriva arktični
ocean, je vse tanjša. Ocenjujejo, da se je količina ledu v arktičnem oceanu v zadnjih 40 letih zmanjšala
za 40%. Do najopaznejšega taljenja prihaja v Beaufortu in v Chukchi Seas, na severu Kanade ter
Aljaski. Taljenje ledu ogroža naravno okolje Aljaske, od tega je odvisno preživetje polarnih
medvedov.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
3. sklop: POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA
Znanstveniki ocenjujejo, da bo v naslednjih 50 letih zaradi globalnega segrevanja ozračja izumrla
okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin. Takšni so rezultati proučevanja znanstvenikov iz 19
držav, ki so proučevali vpliv toplogrednih emisij na 6 biološko najbolj razgibanih področjih sveta.
Predvideli so, da bi naj do l. 2050 izginilo več kot milijon bioloških vrst, od katerih bi jih naj 15-37%
izumrlo. Ob minimalnih klimatskih spremembah bi lahko 15-20% bioloških vrst rešili.
Lee Hannah je mnenja, da klimatske spremembe predstavljajo največjo grožnjo za izumrtje živih bitij
na Zemlji.
Svetovne emisije ogljikovega dioksida, ki je glavni krivec za globalno segrevanje, bi se naj do l. 2020
povečale za vsaj 50%. Tako trdijo pri podjetju Exxon Mobil Corp. S povečanjem svetovnega
prebivalstva za 40% se bodo povečale tudi zahteve po energiji, ki bi se naj do l. 2020 še v večini
pridobivala z izgorevanjem fosilnih goriv. Največ ogljikovega dioksida emitirajo ("proizvedejo")
Združene države Amerike, ki imajo najmočnejše gospodarstvo na svetu in 4 % svetovne populacije.
80% bodo k porastu ogljikovega dioksida prispevale države v razvoju, kjer bo povečalo število
avtomobilov, ki so eden glavnih onesnaževalcev ozračja.
Slika 9: Zmanjšanje toplogrednih emisij je ključnega pomena za ţivljenje na Zemlji
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Južno poloblo bi naj v naslednjih stotih letih zajelo hudourniško deževje in poplave. Študije so
pokazale, da jugozahodni azijski monsuni postajajo čedalje intenzivnejši. V monsunskih predelih
Azije živi 65% vsega svetovnega prebivalstva, kjer bodo posledice še prav posebej vidne v kmetijstvu.
Večji količini padavin bi naj bili izpostavljeni tudi območji Zahodne in Srednje Evrope. Začetek
februarja 2009 so Evropo zaznamovale skrajne vremenske razmere. Obale Atlantika je zajel močan
orkanski veter z dežjem, ki je ponekod dosegel hitrost 194 km/h.
Slika 10: Posledice neurja v Španiji
Slika 11: Vročinski val je zajel Jugovzhod Avstralije
Nasprotne vremenske razmere pa so januarja 2009 zajele Avstralijo. Jugovzhod Avstralije je zajel
najhujši vročinski val v zadnjih 100 letih. Izmerjeno temperature so ponekod krepko presegle 40˚C
(Adelaide – 45,5˚C). Najbolj sta prizadeti avstralski zvezni državi Victoria in Južna Avstralija.
Vročina je izkrivila železniške tire, zaradi česar je več vlakov iztirilo.
Povečanje temperatur ozračja bo povzročilo, da bodo tropska neurja postala del vsakdanjika in
povečali bi se naj vročinski valovi.
Ali ste vedeli ?
Severno morje bi naj v drugi polovici stoletja
izginilo.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
ZAKAJ ?
Zaradi taljenja ledu na polarnih območjih bi se naj gladina morja dvignila tako visoko, da bi preplavila
otok Velike Britanije. Tako bi naj Severno morje postalo Atlantski ocean.
4. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE V SLOVENIJI
Klimatske spremembe so zajele tudi Slovenijo. Povprečna letna temperatura zraka Slovenije se je v
zadnjih 50 letih povečala od 0,6 - 1,1 ˚C. Naraščanje temperatur zraka je opazno tudi na območjih,
kjer je vpliv urbanizacije zanemarljiv (npr. taljenje Triglavskega ledenika).
SPREMINJANJE OBSEGA LEDENIKA
Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne sile polzi po pobočjih navzdol.
Nastane nad snežno mejo, kjer pade v večletnem povprečju več snega, kakor se ga stali. Sneg
postopoma prehaja v led, ki polzi pod snežno mejo vse dotlej, dokler ga prevladujoča ablacija ne
odtaja. Glavni dejavniki ablacije so sončno obsevanje, zračna toplota, padavine in veter.
Ali ste vedeli?
Ablacija je taljenje in/ali izhlapevanje snega ter ledu na površini ledenika. Posledica ablacije so snežni
stebri.
Shema:
Slika 12: Spremembe površine Triglavskega ledenika (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,
2007)
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Graf prikazuje spremembe površine in obsega Triglavskega ledenika. Spreminjanje obsega in
prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je za vse alpske
ledenike značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod
Skuto. Oba sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva
za podnebne spremembe. Zaradi majhnosti slovenskih ledenikov je njihovo sorazmerno krčenje glede
na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih.
Ali ste vedeli ?
Triglavski ledenik bi naj v prihodnosti povsem izginil.
Slika 13: Karta: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih (Geografski inštitut Antona Melika
ZRC SAZU, 2006)
IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V SLOVENIJI
Pri izpustih toplogrednih plinov v letu 2005 ima največji prispevek CO2 (82,2 %), ki nastaja predvsem
pri zgorevanju goriv, sledi metan (10,4 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O (6,3
%), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazne so tudi emisije iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6),
so zelo majhni (1,2 %), vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju
ozračja ni zanemarljiv.
Slika 14: Graf: Prispevek sektorjev k skupnim izpustom toplogrednih plinov leta 2005 v Sloveniji
(Evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2005, Agencija Republike Slovenije
za okolje, 2006)
Ali ste vedeli ?
V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 56 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov
toplogrednih plinov.
PORABA SNOVI V SLOVENIJI, KI TANJŠAJO OZONSKI PLAŠČ
Večinoma je uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prepovedana. Izjema so nekatere snovi iz vrste
CFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in klimatizacijo še tri leta ter haloni kot
protipožarna sredstva za nujno uporabo v vojski in policiji. Zelo majhne količine kemikalij se izjemno
uporabljajo v kemijski analitiki.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Ali ste vedeli ?
Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi. Predpisi na tem področju urejajo prepovedi in omejitve
glede ravnanja s temi snovmi. Nanašajo se na proizvodnjo, uvoz, izvoz in promet, pa tudi na uporabo
snovi, izdelkov in opreme, ki vsebujejo snovi, katerih izpusti v zrak tanjšajo ozonski plašč. Poraba
ozonu škodljivih snovi se povsod po svetu močno zmanjšuje, kar je posledica mednarodnih dogovorov
in individualnega odnosa posameznih držav (Poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča,
2007).
SPREMEMBE BIOSFERE
Spremembe temperature povzročajo tudi spremembe v fenoloških fazah posameznih rastlinskih vrst.
Povprečna letna vegetacijska doba se je od l. 1960 v Evropi podaljšala za 11 dni. Globalno ogrevanje
vpliva na zgodnejši začetek rastne dobe in hitrejši razvoj rastlin. Migracije ptic selivk so v primerjavi s
preteklimi leti dosti hitrejše. Zaradi višjih temperatur se bodo razvile številne nove bolezni (rastlinske,
živalske in človeške). Ogroženo bo zdravstveno stanje starejših ljudi, otrok ter ljudi z boleznimi srca,
dihal in ožilja. Klimatske spremembe bodo ogrožale biotsko raznovrstnost. Pojavile se bodo migracije
prebivalstva iz manj ugodnih v klimatsko ugodnejša območja (t.i EKOLOŠKI / KLIMATSKI
BEGUNCI).
EKSTREMNI VREMENSKI DOGODKI IN SPREMEMBE V GOSPODARSTVU
Najbolj odvisen od vremenskih razmer je primarni gospodarski sektor, in sicer kmetijstvo ter
gozdarstvo. Škodo na rastlinah bodo povzročali ekstremni vremenski dogodki, kot so toča, orkanski
vetrovi, intenzivni nalivi, poplave, zemeljski plazovi, obilno sneženje, žled in suša.
V zadnjem obdobju smo sami lahko opazili bistveno povečanje poletnih temperatur, ki so ponekod
dosegle 40˚ C. Še veliko bolj kakor temperature pa so v Sloveniji spremenljive padavine. Opazno je
naraščanje padavin na Goričkem in Kozjanskem (do 20 mm) ter upadanje padavin v Slovenskem
Primorju, Alpah in Dinarskem svetu. V Prekmurju, na Goričkem, v Slovenskih goricah in na
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Kozjanskem je opazno naraščanje števila dni z nevihto, do upada neviht pa je prišlo na Dolenjskem, v
Beli Krajini in na Primorskem.
Poplave ogrožajo v Sloveniji 30.000 ha ali 14,8% vsega ozemlja. Najpogostejše poplave so v jeseni in
spomladi. Jeseni sta podtalnica in prst nasičeni z vodo, temperature so nižje in rastlinstvo ni več
dejavno. Spomladi pa poplave povzroča taljenje ledu.
Slika 15: Poplave uničijo kmetijske pridelke
Slika 16: Sušna tla
Poplave razvrščamo na: NIŽINSKE, HUDOURNIŠKE POPLAVE KRAŠKIH POLJ, PLIMOVANJE
Pojav suše pa bo prizadel območje severovzhodne Slovenije, predvsem Pomurje, kjer je količina
padavin najmanjša.
V poljedelstvu bo zato potrebno uvesti prilagoditve: SPREMEMBA SETVENE STRUKTURE,
SPREMEMBA KOLOBARJENJA, IZBOLJŠANJE STANJA TAL (povečanje humusa), GRADNJA NAMAKALNIH
SISTEMOV, VODNO NAMAKANJE, ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV, IZBIRA MANJ OBČUTLJIVIH
KULTUR.
Zaradi višje temperature zraka se bo povečal razvoj škodljivcev, kar bo povečalo stroške za varstvo
rastlin (škropiva,…). Povečanje suš pa bo hkrati povečalo število požarov.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
SPREMEMBA PRETOKOV REK IN DVIG MORSKE GLADINE
Visoke temperature in znižanje srednjih pretokov rek bodo povzročili zmanjšanje samočistilne
sposobnosti vodotokov. Prav tako se bodo spremenili rečni režimi rek, kar bo vplivalo tudi na
proizvodnjo hidroenergije, predvsem v poletnem času.
Gladina Sredozemskega morja se bo zvišala. Morje ob slovenski obali se vsako leto dvigne za 1-2
mm. Obalnim delom bodo grozile poplave, ki bodo posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih
povzroča nizek zračni pritisk in okrepljeni južni vetrovi. Poplave grozijo predvsem Sečoveljskim
solinam, ki bi naj v prihodnosti izginile.
Dvig morske gladine bo ogrozil gosto naseljena turistična mesta. Prav tako bo potrebno prilagoditi
turistično infrastrukturo podnebnim spremembam.
Slika 17: Dvig morske gladine v Piranu
5. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE IN TURIZEM
Porast temperatur bi naj odločilno vplival na gorski turizem. Z zvišanjem temperature ozračja za samo
eno stopinjo, se bo število smučišč z naravno snežno podlago zmanjšalo na 75 %.
Množični turizem, ki je čedalje bolj opažen v Sredozemlju, ima številne negativne učinke na okolje,
med drugim tudi na podnebje. Zaradi betonskih površin se povečuje temperatura ozračja. Povečana
temperatura bo prispevala, da bo Sredozemlje začelo izgubljati turiste, saj se bo dotok le-teh pomaknil
severneje, in tako bodo pomen za turizem dobile severne in Skandinavske države.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Na pomenu bo pridobival ekološki turizem (ekoturizem), ki bo dajal poudarek sožitju z naravo,
ekološko pridelani prehrani in ekološko usmerjenim turistom.
Slika 18: Kmečki turizma kot oblika
ekoturizma
Ali ste vedeli?
Nad večjimi mesti se ustvarja TOPLOTNI OTOK. To je območje nad mestom, ki ima višjo
temperaturo ozračja kot okolica mesta. Toplotni otoki so različni ob različnih vremenskih tipih,
ponavadi so najbolj izraziti ob jasnem vremenu in manj izraziti oz. zaznavni ob oblačnem
vremenskem tipu. Na višjo temperaturo vpliva manjši albedo mestnih površin (albedo je v mestih
manjši tudi zaradi večje hrapavosti površin) ter drugačna toplotna značilnost betonskih in asfaltnih
površin v mestih. Albedo je zmožnost odbijanja svetlobe s površine telesa brez lastnega sevanja
oziroma razmerje med vpadnim in odbitim sevanjem na neko površino.
6. sklop: KRIZNA ŢARIŠČA PODNEBNIH SPREMEMB
Neugodne klimatske razmere bodo vzrok številnih ekopolitičnih konfliktov. Zaradi klimatskih
beguncev se bodo na svetu pojavila številna krizna žarišča.
Vzroki za migracije bodo: POMANJKANJE VODE, POMANJKANJE HRANE, POPLAVE in
NEURJA.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Slika 19: Krizna ţarišča, katerih vzrok so podnebne spremembe.
Proces deforestacije ali sečnje gozdov bo na območju tropskega gozda v tropskem pasu ter na
območju tajge v Sibiriji. Dvig morske gladine bo ogrožal obalne dele vzhodne Avstralije, obalne dele
Indije ter celotno Florido v Severni Ameriki. Največja količina zmanjšanja kmetijskih pridelkov
zaradi suše bo v Afriki, delno v Južni Ameriki, Indiji, na Kitajskem in v Avstraliji. Epidemije bolezni
bodo zajele tropsko Afriko in Rusijo. Severni Atlantik bo prizadet zaradi upada rib, kar bo imelo
negativne posledice za ribolov, cikloni pa se bodo povečali na območju srednje Amerike, v indijskem
oceanu in zahodnem delu Tihega oceana.
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Slika 20: Ekopolitične teţave v svetu l. 2050 ob nespremenjenem ravnanju ljudi.
Medvladni odbor za podnebne spremembe navaja različne ukrepe s katerimi lahko ljudje ublažimo
klimatske spremembe:
- UPORABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (vetrna energija, vodna energija, sončna energija,
plimska energija, energija valovanja, geotermalna energija,…)
- GRADNJA STAVB BREZ NETO EMISIJ
- UPORABA BIOGORIV
- SKLADIŠČENJE CO2
- PROIZVODNJA AVTOMOBILOV NA VODIKOVE CELICE
- UPOČASNITEV IZSEKABVANJA GOZDOV
- POGOZDOVANJE
- ZMANJŠEVANJE EMISIJ METANA (pašniki, odlagališča odpadkov)
- UPORABA JEDRSKE ENERGIJE
- GRADNJA ELEKTRARN BREZ EMISIJ
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
- GNOJENJE OCEANOV
- PONORI V KMETIJSKIH TLEH
7. sklop: KJOTSKI SPORAZUM
Kjotski protokol je začel veljati 16.2.2005, z rusko ratifikacijo. Gre za mednarodni sporazum, s
katerim so se države podpisnice zavezale, da bodo zmanjšale emisije ogljikovega dioksida in ostalih
toplogrednih plinov. Sporazum je podpisalo 141 držav. Slovenija je postala podpisnica Kjotskega
protokola l. 2002.
- države podpisnice, ki so protokol že ratificirale
- države podpisnice, ki bodo protokol še ratificirale
- države podpisnice, ki ne nameravajo ratificirati protokola
- države nepodpisnice
Slika 21:
Karta: Podpisnice
Kjotskega protokola
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Najpomembnejši toplogredni plini so:
H2O(g) (vodna para) – predstavlja največji deleţ v ozračju, CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan),
CFC (klorfluorogljiki), NOx (dušikovi oksidi; zlasti N2O – smejalni plin)
8. sklop: UKREPI ZA ZMANŠANJE KLIMATSKIH SPREMEMB
Vsak posameznik lahko z majhnimi koraki prispeva k boljšemu okoljskemu stanju.
ZNIŢANJE TEMPERATURE
Z zmanjšanjem temperature za samo 1˚C lahko račun za energijo zmanjšamo za 5-10%.
DVOJNA ZASTEKLITEV OKEN
Z novejšimi okni, ki bolj tesnijo, lahko
prihranimo 70% energije.
UPORABLJAJTE VARČNE ŢARNICE
Ena žarnica zmanjša stroške razsvetljave za 60 €.
IZOLACIJA HIŠ
Prispeva k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in pripomore k varčevanju energije.
PRAVILNO PREZRAČEVANJE
Prostor zračimo le nekaj minut; najboljše tako, da odprete okno in vrata na stežaj.
HLADILNIKI
Kupujte hladilnike evropske stopnje A+, ki so bolj učinkoviti, okolju prijaznejši in energetsko manj
potratni. V hladilnik prav tako ne dajajte vroče hrane, ampak ohlajeno.
UGAŠAJTE LUČI
Prižigajte luči po potrebi, s tem boste prihranili 60 € letno.
NE PUŠČAJTE NAPRAV V STANJU PRIPRAVLJENOSTI
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
Pri uporabi računalnika in televizije uporabljajte raje funkcijo vklop/izklop, kot pa da jih puščate v
stanju pripravljenosti.
UPORABA VENTILATORJA
Namesto klimatskih naprav se v toplih dneh raje hladite z ventilatorjem, ki porabi manj energije in ne
izpušča toplogrednih plinov v ozračje.
UPORABLJAJATE OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Namesti fosilnih goriv raje uporabljajte alternativne vire energije (vetrna, sončna, plimska,
hidroenergija, geotermalna energija)
POKRIJATE LONEC MED KUHANJEM
S tem prihranite veliko energije pri pripravi hrane.
ZAPIRAJTE PIPO
Če med umivanjem zob zaprete pipo s tem
prihranite nekaj litrov vode.
RECIKLIRAJTE
Z ločevanjem odpadkov se izognemu odlaganju
odpadkov na odlagališčih, ki so vir toplogrednih
emisij CO2 in metana.
ROČNO PRANJE AVTOMOBILA
Avtopralnice porabijo veliko več energije.
PEŠAČENJE, KOLESARJENJE
Namesto vožnje z avtomobilom se raje odločite za
pešačenje ali kolesarjenje. V vremensko neugodnih
razmerah ali za bolj oddaljeno lokacije pa raje izberite
javno prevozno sredstvo (avtobus, vlak,…).
Nacionalni projekt
Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!
Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!
Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: info@ekosola.si
EKOVOŢNJA
Prehitra vožnja porabi več goriva in s tem odda v ozračje več ogljikovega dioksida. Ohranjate stalno
hitrost vožnje in čim prej prestavite v višjo prestavo.
Vsa evropska mesta vsako leto med 16 in 22. septembrom organizirajo Evropski
teden mobilnosti, ki je posvečen okolju prijazni voţnji.
VIRI IN LITERATURA:
- ARSO (2008): Podnebne spremembe, pridobljeno dne 19.12.2008:
http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/
- Global and Continental Temperature Change, pridobljeno iz
http://www.ucsusa.org/global_warming/science/ipcc-highlights1.html, dne 08.08.2007
- Kajfež Bogataj, L. (2008). Kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
- Kajfež Bogataj, L.(2008). Podnebne spremembe-kaj prinašajo, pridobljeno dne 19.12.2008:
http://www.solazaravnatelje.si/datoteke/File/Gradivo_srednje%20sole.pdf
- Medmrežje 1: http://novice.svarog.org, pridobljeno dne 11.02.2009
- Podnebne spremembe-za kaj sploh gre, pridobljeno dne 19.12.2008:
http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/pdf/climate_change_youth_sl.pdf.
- Poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, pridobljeno iz
http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=11&Kaz_naziv=Poraba%20snovi,%20ki%20povzročajo
%20tanjšanje%20ozonskega%20plašča&Sku_id=2&Sku_naziv=PODNEBNE%20SPREMEMBE&tip_kaz=1#
KAZALEC_TOP, dne 08.08.2007
- Zavšek-Urbančič, M. (2007). Vpliv podnebnih spremembe na prihodnost kmetijstva.
Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medmrežje:
http://www.focus.si/files/programi/podnebje/kmetijstvo_gozdarstvo_MKGP.pdfpridobljeno, dne 11.02.2009
top related