m arec 2009

Marec 2009

Beseda življenjaBeseda življenja

“Kar koli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal ” (Jn 16,23)

Najbolj nesmiseln prizor, ki ga lahko opazuješ na tem svetu, je tale: z ene strani živijo na njem zbegani ljudje, ki vedno nekaj iščejo in v neizogibnih življenjskih preizkušnjah čutijo bridkost

stiske, hrepenijo po pomoči in se čutijo sirote, z druge strani pa biva Bog, Oče vseh, ki ne želi ničesar bolj, kakor da bi s svojo

vsemogočnostjo uslišal želje in potrebe svojih otrok.

Kakor praznina, ki kliče po polnosti. In

kakor polnost, ki kliče praznino. A srečata se

ne.

Svoboda, s katero je človek obdarjen, lahko napravi tudi to škodo.

A Bog ne neha biti ljubezen za tiste, ki ga priznavajo.Poslušaj, kaj pravi Jezus:

“Kar koli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.” (Jn 16,23)

Tu razmišljaš o eni tistih Jezusovih besed, ki so polne obljub in jih Jezus od časa do časa ponavlja v evangeliju. Z njimi te uči, z različnimi poudarki in pojasnili, kako

boš dobil tisto, kar potrebuješ.

Samo Bog lahko govori tako. Njegove možnosti so brezmejne. Vse milosti so v njegovi môči – zemeljske in duhovne,

mogoče in nemogoče.

A dobro poslušaj.Jezus ti svetuje, “kako” moraš priti pred Očeta s svojo

prošnjo. “V mojem imenu,” pravi.Če imaš kaj vere, bi ti morale te tri kratke besede nadeti

krila.

Poglej, Jezus, ki je živel med nami, ve za

naše, za tvoje neskončne potrebe in

skrbi za nas. In kar zadeva molitev, se je sam postavil med nas in Očeta, kakor bi ti

rekel:

“Pojdi k Očetu v mojem imenu in ga prosi to,

potem to in še to.” Jezus ve, da mu Oče ne more odreči. Saj je njegov Sin

in Bog.

K Očetu ne greš v svojem imenu, ampak v Kristusovem. Se spominjaš pregovora: “Poslanca ne skrbi tisto, kar

nosi.”Ko greš k Očetu v Kristusovem imenu, imaš le vlogo

poslanca.Zadeve se urejajo med obema glavnima udeležencema.

Tako molijo številni kristjani, ki bi ti lahko potrdili neštete milosti, ki so jih prejeli. Te milosti vsak dan

razodevajo, da nad njimi čuje pazljivi in ljubeznivi Bog Oče.

“Kar koli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.” (Jn 16,23)

Tu pa mi boš lahko odgovoril: “Saj sem prosil in prosil v Kristusovem imenu, pa nisem dobil.”

Lahko je res. Že prej sem ti rekla, da Jezus vabi, naj prosimo, tudi

na drugih mestih v evangeliju, in to še

bolje razloži, kar ti je morda ušlo.

Pravi na primer, da prejme tisti, ki “ostaja” v Njem, to pomeni v Njegovi volji. (…)

Lahko pa se zgodi, da prosiš kakšno stvar, ki se ne sklada z Božjim načrtom s teboj in za katero Bog ne vidi, da bi bila

koristna za tvoje življenje na tej zemlji ali v drugem življenju, ali misli, da je tista stvar naravnost škodljiva.

Kako naj bi te Bog, ki je tvoj Oče, v teh primerih uslišal? Prevaral bi te. Tega pa nikdar ne bo storil.

Tedaj bo koristno, da se pred molitvijo spraviš z Njim v soglasje in mu rečeš:

“Oče, to bi te prosil v Jezusovem imenu, če se ti zdi, da je prav.”

In če bo milost, za katero si prosil, v soglasju z načrtom,

ki si ga je Bog v svoji ljubezni zate zamislil, se bodo

uresničile besede:

“Kar koli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.” (Jn 16,23)

Lahko pa prosiš za milosti, nimaš pa najmanjšega namena, da bi prilagodil svoje življenje tistemu, kar zahteva Bog.

Se ti zdi, da bi bilo – tudi v tem primeru – prav, da bi te Bog uslišal?

On ti noče dati samo kakega daru, hoče ti dati polno srečo. In to dobimo, če skušamo živeti po Božjih zapovedih, po njegovih besedah. Ni dovolj, da nanje le mislimo,

če o njih zgolj razmišljamo, treba jih je živeti.Če boš storil tako, boš prejel vsako stvar.

Za sklep: hočeš prejeti milosti?Prosi kar koli, v Kristusovem imenu, a še

prej bodi pozoren na Njegovo voljo in se odloči, da boš pokoren Božjim postavam.

Bog je presrečen, če lahko daje

milosti. Vendar mu največkrat mi sami

zapremo roke.

“Kar koli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.”

“Beseda življenja”, mesečnik Gibanja fokolarov. Besedilo: Chiara Lubich, november 1978.

Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)