magmatske stene

MAGMATSKE STENE

Prof. Nada Vaskoviã

id295703 pdfMachine by Broadgun Software - a great PDF writer! - a great PDF creator! - http://www.pdfmachine.com http://www.broadgun.com

Cilj predavanja:

kako i gde nastaju magme

tektonika ploèa i formiranje magmatskih stena

Klasifikacija magmatskih stena Petrografske karakteristike osnovih tipova

magmatskih stena

Magmatske stene:

Nastaju kristalizacijom magme

Magma?

Vreo (650 to 1200°C) silikatni rastop,koji se uglavnom sastoji od jona 8

elemenata, gasova i suspendovanih kristala.

Klasifikacija magmatskih stena

StrukturiStrukturi:velièina, oblik, raspored kristala

SastavuSastavu:

hemijskih ili mineralnih komponenti

Genetska klasifikacija magmatskih stena

EEkstruzivnekstruzivne: Izlivene ili ekstrudovane na povr�inu zemlje

kao lava ili piroklastièan materijal

IntruIntruzzivivnnee: Intrudovane u zemljinu koru

Procesi kontrole strukture magmatskih stena

� Brzina hlaðenja (najva�nija)� Prisutna kolièina silicije (SiO2)� Kolièina rastvorenih gasova

Uticaj brzine hlaðenja na velièinu kristala

Brzo hlaðenje:

� Rezultuje formiranjem velikog broja zametaka i time obilja sitnih kristala.

VRSTE MAGMATSKIH STRUKTURA

� AFANATIÈNA� FENERITSKA� PORFIRSKA� STAKLASTA� VEZIKULARNA

Glavni minerali magmatskih stena - silikati

� Olivin� Piroksen� Amfibol� Biotit� Muscovit� Ortoklas� Plagioklas� Kvarc

BOJENI - MAFIÈNI

SVETLI � FELZIÈNIIli SALSKI

SPOREDNI MINERALI

MAGNETIT

APATIT

CIRKON

SFEN

ILMENIT

PIRIT

HROMIT

Hemijski sastav glavnih silikatnih minerala

� Olivin (Mg,Fe) [Si O]� Piroksen (Mg,Fe) Ca [Si O]� Amfibol (Mg,Fe) Ca [Si O] (OH)� Biotit (Mg,Fe) K Al [Si O] (OH)� Muskovit K Al [Si O] (OH)� Ortoklas K Al [Si O]� Plagioklas (Ca,Na) Al [Si O]� Kvarc SiO2

Kako nastaje magma?

� Zagrevanjem stena iznad njihove taèke stapanja (na primer zbog tonjenja stena u dublje nivoe)

� Sni�avanjem taèke stapanja zbog:� opadanja pritiska (na pr. dubine)� dodavajem volatila (na pr, vode)

Kristalizacija

Kristalizacija je proces suprotan stapanju.

U stvari, proces je mnogo slo�eniji od stapanja iz razloga �to stene predstavljaju agregat minerala sa

razlièitom taèkom stapanja (kristalizacije).

Kristalizacija

� proces kojim se kristali izdvajaju iz rastopa (magme)�]ERJ�KODÿHQMD.

� Pravac kristalizacije minerala iz magme de�ava se u dva istvovremena hemijski progresivna niza.

Frakciona Kristalizacija

Proces modifikacije magmeizdvajanjem prvo formiranih kristala.

Po�to samo odreðeni elementi ulaze u glavne minerale, menja se sastav ostatka rastopa.

Jednostavna Kristalizacija

Primer:

Quartz

Kad rastop dostigne temperaturu kristalizacije minerala, mineral se formira

i ne podle�e daljim promenama sa hlaðenjem.

Diskontinuirana Kristalizacija

Primeri:

Olivin i Piroksen

Formirani kristalni zameci se izoluju i izdvajaju se iz rastopa èim se dostigne njihova temperatura kristalizacije. Time

se menja hemijski sastav rastopa i omoguãava formiranje drugih minerala

sa hlaðenjem

Kontinuirana Kristalizacija

Primer:

Plagioklas

Kristali menjaju svoj sastav kontinuirano u toku kristalizacije

(rasta) stalno reagujuãi sa ostatkom magme

BOWEN-ova REAKCIONA SERIJANiz kristalizacije bazaltne magme

� Diskontinuirana Reakciona Serija:� Olivin -> Piroksen -> Amfibol -> Biotit

� Kontinuirana Reakciona Serija:� Ca-rich Plagioklas -> Na-rich Plagioklas

ANORTIT BITOVNIT LABRADORANDEZINOLIGOKLASALBIT

Olivin

Piroksen

Amfibol

Biotit

Ca-rich

(Anortit)

Plagioklas

Na-rich (Albit)

Ortoklas

Muskovit

Kvarc

Diskontinuirana serija Kon

tinui

rana

ser

ija

Mafi ne - Bazi neè è

Intermedijarne

Felzi ne - kiseleè800 Co

Tem

pe

ratu

ra

1400 Co

BOVEN-ova REAKCIONA SERIJA

Procesi DiferencijacijeMagme

� Asimilacija� Me�anje magmi� Frakciona kristalizacija� Parcijalno stapanje

KSENOLITI � uklopljen delom svaren ili nesvaren strani stenski materijal

Parcijalno Stapanje

Proces suprotan frakcionoj kristalizaciji

Poslednji iskristalisali mineral (najni�a temperatura) prvi ãe se stopiti.

Parcijalnim stapanjem:

� Omotaèa mafiène ili baziène� Okeanske Kore Intermedijarne� Andezita Felziène ili kisele

Oblici Intruzivnih tela

� BATOLIT: masivan, diskordantan pluton povr�ine >100 km2

� �TOK: masivan, diskordantan pluton, povr�ine < 100 km2

� LAKOLIT: kupasto, konkordantno telo� LOPOLIT: levkasto, konkordantno telo� DAJK: diskordantno, tabularno telo� SIL: konkordano, tabularno telo

Radijalni dajkovi

Vulkanski nek

Dajk

Prstenasti dajk

�tok

�tok

Batolit

LAKOLIT LOPOLIT

DAJK

SIERA NEVADA BATOLIT

DAJK

SIL

KLASIFIKACIJA MAGMATSKIH STENA

� 95% magmatskih stena izgraðeno je

od samo 7 minerala

� Magmatske stene su podeljene na GRUPE prema kvantitativnom ili modalnom sadr�aju glavnih minerala �3 do 4 minerala

KLASIFIKACIJA MAGMATSKIH STENA

� Veãina GRUPA sadr�i DVA ÈLANA:

EKSTRUZIVNI TIP = (VULKANSKE)INTRUZIVNI TIP = (DUBINSKE)

� OBA ÈLANA IMAJU ISTI SASTAV, A RAZLIKUJU SE PO VELIÈINI KRISTALA

Podela na GRUPE se zasniva na razlikama u hemijskom sastavu i odra�ava kroz promene u mineralnom sastavu kod razlièitih tipova stenatipova stena

� Mafiène = baziène stene imaju NIZAK sadr�aj SiO2 , K2O , Na2O i Al2O3

� Felziène = kisele stene imaju VISOKsadr�aj SiO2 i NIZAK FeO, MgO I CaO

HEMIJSKI SASTAV MAGMATSKIH STENA

� Izra�ava se u te� % oksida

� Glavne promene hemijskog sastava odra�avaju se kroz varijacije sadr�aja SiO2 � silicije i alkalija (Na2O + K2O).

� Prema hemijskom sastavu razlikuju se sledeãe GRUPE magmatskih stena

� ultrabaziène (~40 � 45±2 wt%) (peridotit)� baziène (45-53 ± 2 %) (gabro)� intermedijarne (53-63 ± 2 wt.%) (diorit)� kisele (63-75 wt %) (granit)

� Omotaè je peridotitskog sastava (ultrabazièan).� Okeanska kora gabroidnog sastava(bazièna).� Kontinentalna kora je granitskog sastava(kisela)

TRAHITSIJENIT

KVARCLATITKVARCMONCONIT

ANDEZITKVARCDIORIT

�IÈNEVULKANSKEDUBINSKEGRUPE

APLIT

PEGMATIT

GABRO PEGMATIT

PIROKSENIT

RIODACIT-RIOLITGRANIT

DACITGRANODIORIT

LATITMONCONIT

DIJABAZ

PIKRIT

Kisele

ANDEZITBAZALTDIORIT

Intermedijarne

BAZALTGABROBaziène

PERIDOTITUltrabaziène

IUGS Modifikovana klasifikacija feneritskih magmatskih stena

DUBINSKE

IUGS Modifikovana klasifikacija Afirskih magmatskih stena

VULKANSKE

KLASIFIKACIJA MAGMATSKIH STENA PREMAMODALNOM SASTAVU

GRANIT

DIO

RIT

KVARCDIORIT

MONCODIORITMONCONIT

KVARC

MONCONITSijenit

Tonalit

GR

AN

OD

IOR

IT

35 65 90A P

Q

5

20

65RIOLIT RIODACIT DACIT

KVA

RC

AN

DE

ZIT

ANDEZIT

LATIT

KVARCLATIT

BAZALT

Trahit

Alkalni

Q-trahit

Alkalni trahit

Alk

alni r

iolit

60

20

5

60

20

Q

90653510

5

A PLATIT - BAZALT

Kvarc Trahit

Q � kvarc

A � alkalni feldspat

P - plagioklas

Kolor Indeks

� Definicija: modalni (kvantitativni) odnostamnih i svetlih minerala u steni. Zasnovan je na kolièini feromagnezijskihminerala (bojenih ili mafiènih).

� Leukokratne stene: 0-30% mafiènih minerala

� Melanokratne stene: 60-100% mafiènih minerala

PETROGRAFSKE KARAKTERISTIKE GLAVNIH

GRUPA - FAMILIJA MAGMATSKIH STENA

Ultrabaziène magmatske stene

Zlatibor, Maljen, Suvobor, BrezovicaRasprostranjenost

Tamna maslinasto

zelena, crna

Boja

Le�i�ta hroma, plemenitih metala platinske grupe

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Dubinska, glavni èlan ofiolitskih

formacija

Masivna, trakasta, slojevita-

stratifikovana

Tekstura:

zrnastaGlavni minerali:Olivin, piroksen, sporedniminerali:hromit, magnetit

PERIDOTIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA

GRUPA ULTRABAZIÈNIH MAGMATSKIH STENA � Dubinski tip

Slojevitost � smenjivanje �slojeva� hromita i gabra (anortozit), Bushveld Complex, S. Africa. From McBirneyand Noyes (1979) J. Petrol., 20, 487-554.

Kumulatna slojevitost u peridotitskom

kompleksu Skaergård Intrusion, E.

Greenland. Iz McBirney and Noyes (1979) J.

Petrol., 20, 487-554.

Slojevitost u peridotitskim kompleksima

(kumulatna). Duke Island, Alaska.

Promena velièine zrna i kolièine olivina

i piroksena. Iz McBirney (1993) Igneous

Petrology. Jones and Bartlett

Baziène magmatske stene

Deli Jovan, Tara, Jablanica � HercegovinaSKERGARD, STILLWATER

Rasprostranjenost

Svetlo do tamno

zelena �crna

Svetlo do tamno siva

Boja

Le�i�ta ukrasnog i graðevinskog kamena; nosioci Ti, Fe, P ruda, Cu-Ni sulfudnih ruda

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja stratiformni intruzivi razlièitih dimenzija,

redovni èlan ofiolitskih formacija okeanske kore

Masivna, planparalelna,

trakasta

Tekstura:

Zrnasta, ofitskaGlavni minerali:Plagioklas: (anortit-bitovnit-labrador)piroksen, olivin

sporedniminerali:magnetit, apatit

GABRO

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA GABROIDA

GRUPA BAZIÈNIH MAGMATSKIH STENA � Dubinski tip

GabroGabro

GabroGabro

Srednjookeanski grebeni, Havajska ostrva, Kopaonik, Zlatibor, Rudnik,

Rasprostranjenost

tamno zelena �

crna

Boja

Le�i�ta ukrasnog i graðevinskog kamena; nosioci Fe-ruda, izrada mineralne vune

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja i luèenje

slivovi, potoci, dajkovi, silovi, kupasta tela redovni èlan baziènih formacija okeanske kore, kontinentalne kore;stubasto, ploèasto, kuglasto

Masivna, �upljikava, mandolasta

Tekstura:

Porfirska, afirska-staklasta, ofitska

Glavni minerali:Plagioklas: (anortit-bitovnit-labrador)piroksen, olivin

Sporedni minerali:magnetit, apatit

BAZALT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA BAZALTA

GRUPA BAZIÈNIH MAGMATSKIH STENA � vulkanski tip

bazalt

Bazalt

Vezikularni Bazalt

Aa bazaltni lavièni tok - Havaji

Pahoehoe bazaltni lavièni tok, Havaji

Bazaltna lava, Havaji

Izliv Bazalta, Columbia River

Izliv Bazalta �BAZALTNI PLATO

Columbia River,Photo: Steve Reidel

Stubasto luèenje, Devil�s Postpile, CA

Bazalt

Stubasto luèenje, Devil�s Postpile, CA

Bazalt

Srednjookeanski grebeni, Maljen, Divèibare, Zlatibor, okolina Prijepolja

Rasprostranjenost

Svetlo do tamno zelena

Boja

Le�i�ta graðevinskog kamena; nosioci Fe-ruda,

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja i luèenje

Izlivi razlièite debljine redovni èlan baziènih formacija okeanske kore;Kuglasto � jastuèasto ( tzv.�pillow� � lave)

Masivna, �upljikava, mandolasta

Tekstura:

porfirska, afirska-staklasta

Glavni minerali:Plagioklas: (albit)Relikti piroksena,

hlorit, epidotSporedni minerali:

magnetit, apatit

SPILIT = metamorfisani

bazalt =Pillow-bazalt

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA BAZALTA

GRUPA BAZIÈNIH MAGMATSKIH STENA � vulkanski tip

Pillow Bazalt, Island

Selem � pillow bazalti

Maljen, Divèibare, Zlatibor Rasprostranjenost

Svetlo do tamno zelena

Boja

Le�i�ta graðevinskog kamena � kameni agregati

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja i luèenje

Dajkovi, izlivi redovni èlan baziènih formacija okeanske kore

Masivna,

Tekstura:

ofitskaGlavni minerali:Plagioklas:

(bitovnit, labrador)piroksen

Sporedni minerali:magnetit, apatit

DIJABAZ

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA BAZALTA

GRUPA BAZIÈNIH MAGMATSKIH STENA � vulkanski tip

Intermedijarne magmatske stene

sporedniminerali:magnetit, apatit, cirkon

Plagioklas: (andezin) amfibol, biotit, kvarc

KVARCDIORIT

Zlot, Gornjane-I. Srbija, KopaonikRasprostranjenost

Svetlo do

tamno siva do

crna

Boja

Le�i�ta Au, Fe, polimetalièna (Cu-Mo, W), ukrasnog kamena;

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Samostalne manje mase (�tok, lakolit, dajk)

ili kao deo granit-granodioritskih plutona

Masivna,

Tekstura:

ZrnastaGlavni minerali:Plagioklas: (andezin)

±piroksen, amfibol, biotitDIORIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA DIORITA I KVARCDIORITA

GRUPA INTERMEDIJARNIH MAGMATSKIH STENA � Dubinski tip

Diorit

Kvarcdiorit

Bor, Majdanpek, Lece, Kopaonik i dr Rasprostranjenost

Svetlo do tamno siva

Boja

Le�i�ta Cu, Pb-Zn, Mo, Au, Ag i dr Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja i luèenje

Ekstruzivni, efuzivni, subvulkanski tipovi, slivovi, kupasta tela, �tokovi ploèasto, nepravilno, retko kuglasto

Masivna, �upljikava, �ljakasta

Tekstura:

Porfirska, afirska Glavni minerali:Plagioklas: (labrador-

andezin)

piroksen, amfibol, biotit

Sporedni minerali:magnetit, apatit, cirkon

ANDEZIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA ANDEZITA

GRUPA INTERMEDIJARNIH MAGMATSKIH STENA � vulkanski tip

Andezit

Andezit

sporedniminerali: magnetit, apatit, cirkon

Ortoklas, Plagioklas: (andezin-oligoklas) amfibol,

biotit, kvarcKVARCMONCONIT

Zlot, Gornjane-I. Srbija, KopaonikRasprostranjenost

Svetlo do tamno siva i

ru�ièasto sive

Boja

Le�i�ta Au, Cu, Mo, Pb-Zn, W), ukrasnog i graðevinsog kamena;

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Samostalne mase (�tok, lakolit, dajk) ili kao deo granit-granodioritskih plutona

Masivna,

Tekstura:

ZrnastaGlavni minerali: Ortoklas, Plagioklas: (andezin-

oligoklas), amfibol, biotit, ±piroksen

MONCONIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA MONCONIT I KVARCMONCONIT

GRUPA INTERMEDIJARNIH MAGMATSKIH STENA � Dubinski tip

Sporedni minerali: magnetit, apatit, cirkon

Glavni minerali: Sanidin, Plagioklas:(andezin-oligoklas)

amfibol, biotit, kvarc, ±

piroksenKVARCLATIT

Latiti: Kopaonik, Rogozna, Fru�ka goraKvarclatit: Kopaonik, Rogozna, Rudnik

Rasprostranjenost

Svetlo siva do smeða

Boja

Le�i�ta Cu-polimetaliène min., Pb-Zn, Mo, Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja i luèenje

Ekstruzivni, efuzivni, subvulkanski tipovi, slivovi, kupasta tela, �tokovi; nepravilno,

Masivna,

Tekstura:

Porfirska, afirska Glavni minerali: Sanidin, Plagioklas:(andezin-oligoklas)amfibol, biotit, ± piroksenLATIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA LATITA

GRUPA INTERMEDIJARNIH MAGMATSKIH STENA � vulkanski tip

KVARCLATIT � Vranjska Banja

detalj

detalj

Sanidin

sporedniminerali: magnetit, apatit, cirkon

Gornjane-I. Srbija, Rusija, Norve�ka, Italija

Rasprostranjenost

Svetlo do tamno

ru�ièasto sive

Boja

ukrasni i graðevinski kamen; Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Samostalne mase (batolit, �tok, lakolit, dajk) ili su deo granit-granodioritskih

plutona

Masivna,

Tekstura:

Zrnasta, porfiroidna

Glavni minerali: Ortoklas, Plagioklas: (andezin-

oligoklas-albit), piroksen,amfibol, biotitSIJENIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA SIJENITA

GRUPA INTERMEDIJARNIH MAGMATSKIH STENA � Dubinski tip

SIJENIT

ortoklas

Struktura: GRUBOZRNA

SIJENIT

ortoklas

Struktura: PORFIROIDNA

SIJENIT

ortoklas

Struktura: PORFIROIDNA

Sporedni minerali: magnetit, apatit, cirkon

Brestovalka Banja, Topolnica � I. Srbija Rasprostranjenost

Svetlo do tamno siva

i smeða

Boja

Le�i�ta Cu-polimetaliène min. Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja i luèenje

Ekstruzivni, efuzivni, subvulkanski tipovi, slivovi, kupasta tela, �tokovi; nepravilno,

Masivna,

Tekstura:

Porfirska, afirska

Glavni minerali:

Sanidin (Ortoklas), Plagioklas:(andezin-oligoklas)

amfibol, biotit, piroksenTRAHIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA TRAHITA

GRUPA INTERMEDIJARNIH MAGMATSKIH STENA � vulkanski tip

Kisele magmatske stene

GRANODIORIT

Glavni minerali Ortoklas, Plagioklas: (oligoklas-albit), biotit , muskovit, kvarc

GRANITGRANIT

Sporedni minerali: magnetit, apatit, cirkon, sfen

Brnjica, Neresnica, Gornjane, Stara Planina, Surdulica, Boranja, Bukulja, Motajica, Kopaonik, �eljin Rasprostranjenost

Svetlo do tamno sive

ru�ièaste i bele

Boja

ukrasni i graðevinski kamen; polimet. Le�. W-Mo, Cu-Mo, Au-Mo, Au-Ag, Au-Sn

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Samostalne mase (batolit, �tok, lakolit)

Masivna,

Tekstura:

Zrnasta, porfiroidnaGlavni minerali: Plagioklas:

(oligoklas-albit), Ortoklas, amfibol, biotit , kvarc

TONALIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA GRANITOIDA

GRUPA KISELIH MAGMATSKIH STENA � Dubinski tip

Sierra Nevada Batolit

GRANODIORITStruktura: GRUBOZRNA,

PORFIROIDNA

plagioklas

GRANODIORIT

Surdulica JI Srbija

Struktura: krupnozrnasta, 3-5 mm

GRANODIORIT

Surdulica JI Srbija

Struktura: srednjozrnasta 1-3 mm

Struktura: SREDNJOZRNA

GRANIT

1-3 mm

GRANIT

GRANIT

ortoklas

Struktura: GRUBOZRNA

kvarc

GRANIT

ortoklas

Struktura: GRUBOZRNA, PORFIROIDNA

kvarc

GRANIT

kvarc

Struktura: KRUPNOZRNA

Masivna,

Glavni mineraliOrtoklas, Plagioklas: (albit), muskovit, kvarc

APLITAPLITSporedni minerali: turmalin, safir, rubin, apatit, cirkon, sfen

Kao deo granitoidnih plutona Rasprostranjenost

Svetlo do tamno sive

ru�ièaste i bele

Boja

maliEkonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Samostalne mase, dajkovi

Tekstura:

Sitnozrnasta

Grubozrnasta, porfiroidnaGlavni minerali:

Ortoklas, Plagioklas: (albit), muskovit, kvarc

PEGMATIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA GRANITOIDA

GRUPA KISELIH MAGMATSKIH STENA � �ièni tip

Pegmatit - izdanak

GRANODIORIT SA APLITSKIM �ICAMA

Surdulica JI Srbija Struktura ZRNASTA

Masivna, fluidalna, �ljakasta

Glavni mineraliSanidin, Plagioklas: (albit), kvarc, ±biotit, osnovna masa: mikroliti, staklo

RIODACIT RIODACIT RIOLITRIOLITstaklasti varijeteti: : obsidijan, perlit, plovuèac Sporedni minerali:

magnetit, apatit, cirkon, sfen

Daciti: Rudnik, Kopaonik, Surdulica, Karamanlica, RogoznaRasprostranjenost

Svetlo do tamno sive crvenkaste,

smeðe i

bele

Boja

Daciti: polimetalièna orudnjenja, u graðevinarstvu, stakla: punila, staklarska industrija, keramièka indust.

Ekonomski znaèaj

Naèin pojavljivanja Izlivi - slivovi, ekstruzivne kupole, dajkovi,

Tekstura:

Afirska, porfirska

Afirska, porfirska

Glavni minerali:Plagioklas: (albit), kvarc, biotit, ±amfibol, osnovna masa: mikroliti, staklo

DACIT

Struktura:Mineralni sastavFAMILIJA DACITA I RIOLITA

GRUPA KISELIH MAGMATSKIH STENA � Vulkanski tip

Vulkanska kupa - krater

RIOLIT- STRUKTURA:, PORFIRSKA � HIJALINSKA, TEKSTURA: MASIVNA I MEHURASTA

Obsidijan � vulkansko staklo

Plovuèac

MAGMATSKE STENE SUMARNI PREGLED

TRAHITSIJENIT

KVARCLATITKVARCMONCONIT

ANDEZITKVARCDIORIT

�IÈNEVULKANSKEDUBINSKEGRUPE

APLIT

PEGMATIT

GABRO PEGMATIT

PIROKSENIT

RIODACIT-RIOLITGRANIT

DACITGRANODIORIT

LATITMONCONIT

DIJABAZ

PIKRIT

Kisele

ANDEZITBAZALTDIORIT

Intermedijarne

BAZALTGABROBaziène

PERIDOTITUltrabaziène

Strukture i teksture

STRUKTURE MAGMATSKIH STENA

Afanatièna

Feneritska

Porfiroidna

Staklasta

VULKANSKE BOMBE

FENERITSKA�GRANIT

AFANATIÈNA �RIOLIT

FENOKRISTALI + OSNOVNA MASA

STAKLO�OBSIDIJAN

AFIRSKA

PORFIRSKA

Strukture magmatskih stena

Hijalinska

FENERITSKAAFIRSKA

Strukture magmatskih stena

Krupnozrnasta � kristali su > 5mmSrednjozranasta � kristali su 1-5 mm

Sitnozrnasta � kristali su <1 mm

Zrnasta Porfirska

Strukture magmatskih stena

Strukture magmatskih stena

8 cm 8 cm dug kristal turmalina dug kristal turmalina iz iz pegmatitpegmatitaa

5 mm 5 mm dugo zrno zlata iz dugo zrno zlata iz hodrotermalnog lehodrotermalnog le��ii��tata