· mednarodno poslovno pravo 3 svetovno gospodarstvo - zmeren optimizem se nadaljuje r ast...
Post on 05-Jan-2020
5 Views
Preview:
TRANSCRIPT
leleleleletnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/201111188888št. 290št. 290št. 290št. 290št. 290
PERSPEKTIVEPERSPEKTIVEPERSPEKTIVEPERSPEKTIVEPERSPEKTIVE
Svetovno gospodarstvo -zmeren optimizem se nadaljuje
EVREVREVREVREVROPSKA UNIJOPSKA UNIJOPSKA UNIJOPSKA UNIJOPSKA UNIJAAAAA
Prost pretok storitev v EU
Na kaj moramo biti pozorni,
ko poslujemo preko notranjih meja
REGULAREGULAREGULAREGULAREGULATIVTIVTIVTIVTIVAAAAA
Hrvaška: nov Zakon omednarodnem zasebnem pravu
POSLPOSLPOSLPOSLPOSLOOOOOVVVVVAAAAATI VTI VTI VTI VTI V...............
Odgovornost prodajalcaza napake v nemškem pravu
IZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSE
Zavarovanje plačil inizterjava dolgov na Madžarskem
PRI NASPRI NASPRI NASPRI NASPRI NAS
Davčne spremembe v letu 2018
2 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
leleleleletnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/201111188888 št. 290 št. 290 št. 290 št. 290 št. 290
Uredniški odbor:dr. Danila Djokić
dr. Miran Jus
dr. Miroslav Paunović
dr. Matija Rojec
dr. Jernej Sekolec
zasl. prof. dr. Bojan Zabel
Glavnain odgovorna urednica:
Vladoša Milenkovič
Izdajatelj:Center za mednarodno sodelovanje
in razvoj - CMSR
Kardeljeva ploščad 1,
1000 Ljubljana, Slovenija
telefon: 01/ 56 81 396, 56 81 372
www.poslovniportal.si
Transakcijski račun:50102-603-50753 CMSR
Ljubljana
Davčna številka:91841917
Letna naročnina:180 €
Informacije in naročila:Lidija Daneu
V reviji objavljeni teksti služijo kot informacijain ne nadomeščajo strokovnega nasveta
ISSN 1318-0851
P E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V E
Svetovno gospodarstvo -
zmeren optimizem se nadaljuje 3
E V RE V RE V RE V RE V RO P S K A U N I JO P S K A U N I JO P S K A U N I JO P S K A U N I JO P S K A U N I JAAAAA
Prost pretok storitev v EU 7Na kaj moramo biti pozorni, ko poslujemo preko notranjih meja
R E G U L AR E G U L AR E G U L AR E G U L AR E G U L AT I VT I VT I VT I VT I VAAAAA
Hrvaška: nov Zakon o mednarodnem zasebnem pravu 10
P O S LP O S LP O S LP O S LP O S LOOOOOVVVVVAAAAAT I VT I VT I VT I VT I V. . .. . .. . .. . .. . .
Odgovornost prodajalca za napake
v nemškem pravu 12
IZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSE
Zavarovanje plačil in izterjava dolgov
na Madžarskem 16
PRI NASPRI NASPRI NASPRI NASPRI NAS
Davčne spremembe v letu 2018 20
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 3
Svetovnogospodarstvo -zmeren optimizemse nadaljuje
Rast svetovnega gospodarstva bo po napovedih tja do leta 2021
solidna, pod povprečjem zadnjega desetletja naj bi bila le
leta 2020. Poganjala naj bi jo azijska, arabska in afriška
gospodarstva, medtem ko naj bi rast v Severni Ameriki nekoliko
opešala. Po letošnjem letu se bo po ocenah srednjeročno inflacija
zmanjševala, medvalutna gibanja bodo na običajni ravni, cene
surovin v celoti pa se bodo le malo spreminjale.
Večina analitikov ocenjuje, da do opaznega borznega zloma letos
verjetno še ne bo prišlo, rast vrednosti delnic pa se bo zmanjševala po
zvišanju obrestnih mer. Te se bodo najprej povečale v ZDA in na
Kitajskem, sledilo bo Združeno kraljestvo, Evropska centralna banka
pa bo postopoma zmanjševala kvantitativno sproščanje. Na
optimistično razpoloženje v letošnjem letu kažejo tudi ocene, da se
bo obseg prodaj na drobno v letošnjem letu v svetu povečal v povprečju
za 2,5 odstotka (največ na Kitajskem, v Indiji in v tranzicijskih državah,
najmanj pa v državah EU), prodaja novih osebnih avtomobilov za 2,9
odstotka, komercialnih avtomobilov za 3,8 odstotka (najbolj v
tranzicijskih državah), izdatki za zdravstvo pa se bodo povečali za 6
odstotkov (najbolj v tranzicijskih državah pa tudi v ZDA in EU). Obseg
svetovne trgovine se bo letos po ocenah realno povečal za 3,5 odstotka,
kar je za odstotno točko manj kot v letu 2017.
Dolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešal
Optimistične napovedi o nadaljnjem gospodarskem razvoju v svetu
pa slone na domeni, da se v družbeno-politični sferi ne bo
stopnjeval negativen trend iz preteklih let. Tu mislimo na uničujoče
posledice neo-liberalizma, naraščajoče razlike v dohodkih med
PE
RSP
EK
TIV
E
Branko HvastijaBranko HvastijaBranko HvastijaBranko HvastijaBranko Hvastija
4 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
bogatimi in siromašnimi, izginjanje sred-
njega razreda, prekarne oblike dela,
pomanjkanje solidarnosti, staranje prebi-
valstva, onesnaževanje narave, številne
begunce, zapiranje v lastne meje, porast
nacionalizma in šovinizma, politične
spore zaradi lažjega vladanja elit, narašča-
jočo negotovost in strah… Ob širjenju
robotizacije in s tem ukinjanjem številnih
delovnih mest se postavljajo tudi vprašanja
obdavčitve robotov, prestrukturiranja
šolstva in znanj in uvedbe univerzalnega
temeljnega dohodka za vse prebivalstvo
(vsaj v razvitejših državah). Brez ustreznih
odgovorov na ta vprašanja bo dolgoročno
razvoj (in ne le rast) gospodarstev in celotnih
družb zastal oziroma celo nazadoval.
GosGosGosGosGospodarpodarpodarpodarpodarssssskkkkka ra ra ra ra rasasasasast in inft in inft in inft in inft in inflacilacilacilacilacija v svja v svja v svja v svja v sveeeeetututututu
V letu 2017 je bila v svetu zabeležena
najvišja gospodarska rast po letu 2007.
Prvič v zadnjem desetletju se je tudi
zgodilo, da so višjo rast beležile vse štiri
največje svetovne ekonomije: ZDA, EU,
Kitajska in Japonska. Po ocenah EIU je
gospodarska rast v svetu v tem letu znašala
2,9 odstotka. Letos in drugo leto bo po
napovedih EIU malenkostno nižja in bo
znašala 2,8 odstotka. Svetovna banka
napoveduje, da bo letos rast znašala 3,1
odstotka, naslednje leto pa 3 odstotke. Še
naprej bodo rast spodbujale rekordno
nizke obrestne mere, nizke cene surovin
in obvladljiva inflacija. Lani je ta v svetov-
nem povprečju znašala 4,4 odstotka, letos
pa naj bi se dvignila na 4,9 odstotka.
Zaradi tega se bodo vsaj na Kitajskem in v
ZDA obrestne mere dvignile, kvanti-
tativno denarno sproščanje Evropske
centralne banke pa se bo zmanjšalo. To
nas navaja na oceno, da se bo povprečna
inflacija v svetu v letu 2019 zmanjšala za
0,9 odstotne točke na 4,1 odstotka.
Evropska unijaEvropska unijaEvropska unijaEvropska unijaEvropska unija
Med vsemi regijami sveta bo gospodarska
rast v državah EU poleg Latinske Amerike
najnižja. Po ocenah bo v letu 2018 v
celotni Evropi znašala 2,2 odstotka, v evro
območju pa 2,1 odstotka (naslednje leto
2 odstotka oziroma 1,8 odstotka). Opazno
hitrejšo rast bodo beležile nove članice
EU. Inflacija bo po ocenah v evro območju
letos nižja kot lani in znašala 1,4 odstotka,
drugo leto pa 1,6 odstotka. Za 0,1 odstot-
ne točke bo višja v celotni EU. Na finan-
čnem področju se načrtuje ustanovitev
Evropskega denarnega sklada, ki bo nado-
mestil sedanji Evropski stabilizacijski
mehanizem. Naloga sklada bo prepreče-
vati morebitne finančne šoke v članicah z
dodeljevanjem ugodnih posojil, namenje-
nih naložbam. Širše reforme bodo pred-
stavljene na junijskem sestanku na vrhu
držav EU, vendar je vprašanje, v kakšni
meri bodo uresničene zaradi čedalje
večjega razhajanja med državami EU.
Vzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja Evropa
Visoko gospodarsko rast v tej regiji bodo
tudi v letih 2018 in 2019 beležile države
Višegrajske skupine. Po ocenah se bo ta
srednjeročno gibala med 2,4 odstotka in 3,9
odstotka, odvisno od države in ocenjevane-
ga leta. Inflacija bo nizka in v nobeni od
teh štirih držav ne bo presegla 3 odstotke.
V povprečju bo znašala 2,5 odstotka.
Gospodarska gibanja v državah nekdanje
Sovjetske zveze (brez baltiških držav) bodo
med seboj močno različna, zato je težko
govoriti o povprečjih. V tem članku se
omejujemo samo na tri, ki so najpo-
membnejše slovenske gospodarske partne-
rice. Gospodarska rast bo letos v Rusiji
znašala 1,7 odstotka (drugo leto 1,8 odstot-
ka), v Ukrajini 1,9 odstotka (drugo leto 2,4
odstotka) in v Belorusiji 2,2 odstotka (drugo
leto 2,3 odstotka). V vseh treh državah bo
PERSPEKTIVE
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 5
inflacija visoka, pod petimi odstotki bo le
v Rusiji. Za države nekdanje Jugoslavije se
ocenjuje, da se bo rast z leti postopoma
povečevala. Letos naj bi v povprečju 5 držav
znašala 2,9 odstotka, naslednje leto pa 3,1
odstotka. Najhitreje bosta rastli gospo-
darstvi Makedonije in Srbije, najpočasneje
pa Hrvaške. Inflacija se bo gibala glede na
posamezno državo in posamezno leto med
1,8 in 2 odstotka.
Severna AmerikaSeverna AmerikaSeverna AmerikaSeverna AmerikaSeverna Amerika
ZDA že četrto leto zapored beležijo solid-
no gospodarsko rast. Razlog je visoka
potrošnja gospodinjstev, temelječa na cene-
nih kreditih in polni zaposlenosti, kar
zvišuje plače. Za spodbudo podjetjem se
bodo v kratkem znižali davki na dohodke
podjetij. Centralna banka bo z namenom
zajezitve pretiranega zadolževanja letos in
prihodnje leto najmanj dvakrat povišala
obrestno mero. Po ocenah bo letošnja
gospodarska rast v ZDA znašala 2,2 od-
stotka, drugo leto 2,3 odstotka, v nasled-
njih treh letih pa v povprečju 1,6 odstotka.
Inf lacija bo nizka in ne bo presegla 2,3
odstotka. Kanadska gospodarska rast, ki je
močno odvisna od ameriške, je nekoliko
nižja in bo v povprečju let 2018-2021 po
ocenah znašala 1,8 odstotka. Inflacija bo
praktično enaka kot v ZDA. Težave lahko
nastanejo zaradi visokih dolgov gospo-
dinjstev, ki so večinoma zavarovani s
hipotekami in morebitne uresničitve napo-
vedi predsednika ZDA, da bo prosto-
trgovinski sporazum NAFTA, ki združuje
Kanado, Mehiko in ZDA, preklican. To bi
zmanjšalo menjavo blaga in storitev ter
tujih naložb in finančnih tokov med tremi
državami.
Južna AmerikaJužna AmerikaJužna AmerikaJužna AmerikaJužna Amerika
Države Latinske Amerike so se lani izvile
iz recesije in gospodarska rast je znašala
PERSPEKTIVE
1,2 odstotka. Po ocenah se bo srednjeročno
gibala okoli 2,4 odstotka. Med največjimi
ekonomijami bo rast najvišja v Argentini,
sledili pa ji bosta Mehika in Brazilija. Po
ocenah bo drugo leto gospodarska rast v
Argentini znašala 3,2 odstotka, v Mehiki
2,6 odstotka in v Braziliji 2,5 odstotka.
Finančni sektorji se postopoma krepijo,
tečaji valut so stabilnejši, vlade pa zaradi
obsežnega javnega sektorja (predvsem v
Braziliji) nameravajo spodbujati zasebno
podjetništvo. Inflacija v Latinski Ameriki
je tradicionalno visoka (lani kar 20,2
odstotna), vendar bo imela že drugo leto
tendenco zmanjševanja. Inflacija bo letos
v Argentini po ocenah znašala 14 od-
stotkov, v Mehiki 3,8 odstotka in v Braziliji
3,6 odstotka.
AzijaAzijaAzijaAzijaAzija
Azija tudi srednjeročno ostaja regija z
najvišjo in najdaljšo stopnjo gospodarske
rasti. Po napovedih bo letos znašala 4
odstotke ter se v naslednjih štirih letih
skoraj ne bo spreminjala. Najhitrejšo rast
bo (tako kot že nekaj let) beležila Indija
(letos 7,7 odstotka), njej bo sledila Ki-
tajska (letos 5,8 odstotka), Kitajski pa
države ASEAN (letos 4,6 odstotka). Rast
v ostalih državah bo nižja - na Japonskem
zgolj 1,3 odstotna. Opaža se tudi, da nekoč
visoka rast tujih naložb v Aziji peša,
azijskih (predvsem kitajskih in indijskih)
v tujini pa narašča. Ameriška napoved o
omejevanju azijskega uvoza in naložb
lahko opazno vpliva predvsem na Kitajsko
rast in njen presežek v trgovinski bilanci.
Nizka inflacija v regiji iz let 2015-2017 se
zvišuje. Letos bo po ocenah znašala
sprejemljivih 2,4 odstotka in se srednje-
ročno le malenkostno povečevala. Med
gospodarsko najpomembnejšimi državami
bo najvišja v Indiji.
6 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Bližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna Afrika
Gospodarska rast se bo v arabskih državah
krepila zaradi nekoliko višje cene nafte in
plina. Po ocenah bo letos znašala 2,8
odstotka, naslednje leto pa 3,3 odstotka. V
kasnejših letih se bo približevala 4 odstot-
kom; najvišjo rast (skoraj 5 odstotkov) bo
beležil Egipt. Inflacija ostaja visoka (najvišja
v Egiptu) in bo letos v povprečju regije
znašala 8,3 odstotka, nato pa se bo nižala.
Večina držav v regiji je izjemno odvisna od
nafte in plina, razčlenjenost proizvodnje in
izvoza pa ostaja šibka. Finančno ostajajo te
države stabilne, servisiranje njihovega dolga
je nizko, devizne rezerve pa so zelo visoke.
Po drugi strani bo vse pestila visoka nezapo-
slenost, velika odvisnost od javnega sektorja
in pomanjkanje strukturnih reform. Nadalj-
nji socialni nemiri zaradi avtoritarnih
oblasti in zmanjševanja subvencij so več kot
verjetni, to pa velja tudi za spopadanje s
teroristi in krvave spore med šiiti in suniti.
Afrika južno od SahareAfrika južno od SahareAfrika južno od SahareAfrika južno od SahareAfrika južno od Sahare
Gospodarska rast v afriških državah južno
od Sahare se po letu 2016 krepi, vendar je
v primerjavi z leti pred letom 2016 še
vedno nizka. Letos bo po ocenah znašala
2,9 odstotka, srednjeročno pa bo naraščala
in v letu 2021 dosegla 4 odstotke.
Nižja bo v obeh najmočnejših afriških
gospodarstvih - Južnoafriški republiki in
Nigeriji. Inflacija je zelo visoka in bo letos
po ocenah dosegla 9 odstotkov. Do leta
2021 naj bi se znižala na 7,7 odstotka. Že
znane težave afriških držav se ne bodo
opazno zmanjšale. Učinkovitost vlad bo
slaba, plemenski spopadi in migracije
pogosti, nezaposlenost in odvisnost od
izvoza surovin pa visoka. Obširen javni
sektor ni učinkovit, reforme zastajajo,
nihanje v vrednosti valut je pogosto,
odvisnost od tujih posojil in finančne
pomoči pa se bo nadaljevala.
Gospodarska rast v letih 2016-2020
2016 2017 2018 2019 2020
Svet 2,3 2,9 2,8 2,8 2,3
Evro območje 1,8 2,4 2,1 1,8 1,7
EU 28 1,9 2,5 2,2 2,0 1,8
EU 15 1,7 2,3 2,1 1,8 1,7
Višegrajska skupina 2,7 2,9 2,8 2,6 2,4
Balkanske države 2,7 2,8 2,9 3,¸1 2,9
Države bivše SZ (brez baltiških) -0,1 1,8 2,0 2,2 2,2
Severna Amerika 1,5 2,3 2,2 2,2 0,9
Japonska 1,0 1,6 1,3 1,4 0,4
Kitajska 6,7 6,8 5,8 6,1 5,5
Indija 7,1 6,7 7,7 8,0 7,5
Države ASEAN 2,3 3,0 3,3 3,4 2,8
Bližnji vzhod in severna Afrika 4,2 2,3 2,8 3,3 3,5
Afrika južno od Sahare 1,0 2,3 2,9 2,9 2,8
Latinska Amerika -0,5 1,2 2,0 2,3 2,3
Vir :EIU Global Forecasting Service, januar 2018 in lastne ocene
PERSPEKTIVE
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 7
Podjetja, ki v EU opravljajo storitve, so pomemben dejavnik v gospodarstvu
Evropske unije, saj predstavljajo 70% celotnega BDP EU in prav tolikšen
delež delovnih mest. Prost pretok storitev na skupnem trgu temelji na
določilih, zajetih v Pogodbi o delovanju Evropske unije1 ter odločitvah
Sodišča Evropske unije. V tem kontekstu prost pretok storitev vključuje
pravico do ustanavljanja in pravico nudenja storitev kjerkoli znotraj
Evropske unije in omogoča mobilnost podjetij in posameznikov v EU.
Tako lahko na primer podjetje s sedežem v eni izmed držav članic EU
izvaja svoje storitve za naročnike iz drugih držav članic EU, z lastnimi
zaposlenimi (če so ti državljani članic EU), ne da bi za to potrebovalo
posebna dovoljenja.
Skupna pravila na področju prostega pretoka storitev so zbrana v določilih
Direktive o storitvah na notranjem trgu,2 ki jo dopolnjuje sodna praksa
Sodišča Evropske unije. Direktiva zajema določila za izvajanje različnih
storitev, ki skupno predstavljajo 46% celotnega BDP Unije in vključuje
sektorje, kot so trgovina na drobno, turizem, gradbeništvo in poslovne storitve.
Prost pretok storitev na skupnem trgu Evropske unije je ena od
štirih svoboščin, na katerih temelji evropski skupni trg že od
svojih začetkov. Pravila na področju prostega pretoka blaga,
storitev, kapitala in ljudi so se skozi čas razvijala in nadgrajevala, da
danes zagotavljajo karseda enostavno poslovanje znotraj meja Unije,
kljub temu pa prostega pretoka storitev znotraj EU še ne moremo
vzeti za samoumevnega. Obstaja namreč vrsta izjem za poslovanje
podjetij specifičnih sektorjev.
Prost pretokstoritev v EUNa kaj moramo biti pozorni, koposlujemo preko notranjih meja
Špela Majcen MarušičŠpela Majcen MarušičŠpela Majcen MarušičŠpela Majcen MarušičŠpela Majcen Marušič
1 Člen 26 (Notranji trg), členi 49 do 55 (Pravica do ustanavljanja) in členi 56 do62 (Storitve) Pogodbe o delovanju Evropske unije, podpisane 13. decembra 2007,v veljavi od 1. decembra 2009, Uradni list C 306.2 Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra2006 o storitvah na notranjem trgu.
EVROPSKA UN
IJA
8 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Evropska komisija predvideva, da bi po-
polno izvajanje določil Direktive bistveno
prispevalo k oblikovanju enostavnejših
postopkov ustanovitve podjetij v domači
državi članici in v tujini, poenostavilo
izvajanje storitev preko meja držav članic
EU, okrepila pravice potrošnikov ter
zagotovila lažji dostop do širše izbire
storitev na skupnem trgu. Polno izvajanje
Direktive bi lahko povečalo trgovino na
področju komercialnih storitev za 45% in
pritegnilo 25% več neposrednih tujih
naložb.
Za večino storitev velja pravica izvajanja
storitev v vseh državah članicah EU, ne da
bi bilo treba zato ustanavljati podružnico
oz. podjetje ali čakati na nova dovoljenja
za opravljanje dejavnosti. Takšna pravila
so še posebej uporabna, ko želimo storitev
začasno opravljati v drugi državi članici,
to storitev prodati posamezni stranki, ki
živi v drugi državi članici ali pa le preizku-
siti tržišče. Kljub temu pa lahko druga
država članica zahteva, da svojo dejavnost
prijavimo, vendar mora imeti za to ute-
meljen razlog.
Izjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitev
V okviru Pogodbe o delovanju Evropske
unije (člen 51) so iz skupnega trga storitev
izvzete tiste storitve, ki so povezane z
izvajanjem javne oblasti. To pravilo drža-
vam članicam omogoča, da zase in za
svoja podjetja obdržijo posebna pravila na
področju storitev proizvodnje in trgovanja
z vojnimi materiali (člen 346.1.b), in da
obdržijo pravila, ki predvidevajo posebno
obravnavo tujih državljanov zaradi javnega
reda, javne varnosti ali javnega zdravja
(člen 52.1).
Iz Direktive o storitvah na notranjem trgu
pa je izvzeta tudi vrsta drugih, bolj splošnih
področij. To so finančne storitve, zdravstve-
ne storitve, storitve na področju varovanja,
transporta, iger na srečo in poštne storitve.
Prav tako posebna pravila veljajo za notarje
in agencije, ki ponujajo začasna dela. Za
vsa našteta področja veljajo posebni pravni
akti, ki urejajo nudenje teh storitev na
skupnem trgu.
Prav posebna skupina storitev, izvzetih iz
splošnih pravil skupnega trga, pa so teleko-
munikacije, oddajanje programov in
elektronske storitve. Za to skupino velja
tudi posebna davčna ureditev: izvajalci
morajo vedno plačati davek v tisti državi
članici, kjer se nahaja njihova stranka oz.
uporabnik. Če gre za fizično osebo, je to
država, kjer ima ta prijavljeno stalno
bivališče. V kolikor gre za pravno osebo,
pa bo davek obračunan v državi, kjer ima
podjetje registriran svoj sedež ali tam, kjer
ima podjetje svoje prostore in kamor
naroča storitev.
Ustanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EU
Podjetnik, ki želi v drugi državi članici
ustanoviti podjetje ali odpreti podružni-
co, mora ravnati v skladu s pravom izbrane
države. To vključuje tudi pregled profesio-
nalnih kvalifikacij in morebitna dovo-
ljenja za opravljanje specifične dejavnosti.
V vseh državah članicah EU obstaja mreža
informacijsko - podpornih točk (v Sloveniji
so to SPOT točke), kjer svetovalci brez-
plačno pomagajo urediti vso potrebno
dokumentacijo za ustanovitev podjetja ali
podružnice v drugi državi članici. Nače-
loma tovrstne točke nudijo storitve v jeziku
države, v kateri se nahajate, nekatere pa
delajo tudi v tujih jezikih.
Sodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisu
Podjetje, ki je registrirano v eni od držav
članic EU, ima pravico sodelovati na
EV
RO
PS
KA
UNIJA
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 9
javnih razpisih v katerikoli drugi državi
članici. Javni razpisi temeljijo na nacional-
nih pravilih države članice, ki jih razpisuje,
hkrati pa morajo upoštevati nekatera
vseevropska pravila. Med drugim razpisi:
- ne smejo diskriminirati podjetij iz
drugih držav članic;
- ne smejo zahtevati specifičnih blagovnih
ali storitvenih znamk ali patentov;
- morajo sprejeti dokazila (certifikate,
diplome itd.) katerekoli države članice
EU, če predstavljajo primerno raven
zagotovila; in
- morajo vsem udeležencem razpisa, ne
glede na to, v kateri članici EU imajo
sedež, zagotoviti dostop do vseh po-
trebnih informacij.
Napotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državo
članico EUčlanico EUčlanico EUčlanico EUčlanico EU
Če ima podjetje sklenjeno pogodbo s
partnerskim podjetjem v drugi državi
članici EU in zato napoti enega ali več
svojih zaposlenih na delo v to državo
članico, mora pri tem upoštevati pravila
za napotitev delavcev. Prav tako je treba ta
pravila upoštevati v primeru, da je delavec
napoten na delo v drugo državo članico,
kjer ima podjetnik ustanovljeno lastno
podjetje. Poleg tega, da mora v vsakem
primeru med podjetjem in delavcem
obstajati delovno razmerje, je potrebno za
čas napotitve zaposlenemu zagotavljati
enake pogoje dela in pravice, ki jih imajo
zaposleni v državi, kamor je napoten. To
vključuje pravila, ki se navezujejo na:
- minimalne odmore;
- največjo delovno obremenitev;
- minimalni plačan letni dopust – to
pravilo ni obvezno, če je napotitev krajša
od 8 dni;
- minimalno plačo (pri čemer se dnevnice
v tem primeru štejejo kot del plače,
razen, če se dnevnice obračunavajo po
načelu dejanskih stroškov) – to pravilo
ni obvezno, če je napotitev krajša od 8
dni;
- ukrepe, ki ščitijo nosečnice in ženske z
otroci;
- ukrepe, ki se nanašajo na enakopravno
obravnavo med spoloma.
Če ima država, v kateri je podjetje, ki
napotuje delavca, višje standarde od
države, v katero je delavec napoten, lahko
podjetje obdrži standarde matične države.
Prav tako velja, da lahko zaposleni za čas
napotitve obdrži kritje socialnega sistema
države, kjer je delal pred tem. Nekatere
razlike v tem oziru obstajajo le med
zaposlenimi in samozaposlenimi delavci.
Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)
Podjetniki, ki se odločajo širiti poslovanje
v druge države članice Evropske unije,
lahko ustanovijo Evropsko podjetje (SE).
Takšno podjetje je vrsta javne delniške
družbe, ki posluje na podlagi prava EU.
Nekatere prednosti, ki jih prinaša podjetje
SE so reorganizacija aktivnosti pod enotno
evropsko znamko in poslovanje brez usta-
navljanja podružnic, boljša mobilnost
znotraj enotnega trga in lažje vključevanje
zaposlenih iz različnih držav članic.
Za ustanovitev podjetja SE morajo biti
izpolnjeni nekateri pogoji. Podjetje mora
biti prijavljeno v isti državi članici, kjer
ima tudi glavno pisarno, predhodno
mora biti prisotno v drugih državah
članicah (preko podružnic, hčerinskih
podjetij, izpostav), imeti mora vsaj
120.000 EUR vpisanega kapitala in
imeti mora oblikovana pravila za vklju-
čevanje zaposlenih v odločevalske struk-
ture podjetja.
EVROPSKA UN
IJA
10 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Zaenkrat je na Hrvaškem temeljni vir mednarodnega zasebnega prava
več kot 35 let star Zakon o reševanju navzkrižja zakonov s predpisi drugih
držav v določenih razmerjih (t.im. Kolizijski zakon).
2
Od leta 1982, ko je bil ta zakon sprejet, je prišlo do bistvenih in številnih
sprememb, med drugim do hrvaške neodvisnosti in njenega članstva v
Evropski uniji, zato so zakonske rešitve v Kolizijskem zakonu v večjem
delu zastarele in jih je bilo treba posodobiti.
Novi zakon o mednarodnem zasebnem pravu v zvezi z razmerji zasebnega
prava z mednarodnim elementom vsebuje pravila o merodajnem pravu,
pristojnosti sodišč in priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb, pri
čemer upošteva rešitve evropskega in mednarodnega zasebnega prava,
hkrati pa ohranja rešitve iz Kolizijskega zakona, ki so se izkazale za
kakovostne in funkcionalne.
Hrvaška: noviZakon omednarodnemzasebnem pravu
Hrvaška je sprejela nov Zakon o mednarodnem zasebnem pravu,
1
ki spreminja in posodablja pravila na tem področju in jih usklajuje
z evropskimi in mednarodnimi pravili. Zakon ureja pravila za
določitev veljavnega prava, pravila o pristojnosti sodišč in drugih teles in
pravila za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v zvezi z razmerji
zasebnega prava z mednarodnim elementom.
Maja FurlanMaja FurlanMaja FurlanMaja FurlanMaja Furlan
1 Zakon o međunarodnom privatnom pravu, NN 101/172 Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenimodnosima, sl. SFRJ 43/82, 72/82, 53/91 in 88/01R
EG
UL
AT
IV
A
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 11
Na ravni EU je mednarodno zasebno
pravo danes v veliki meri usklajeno (med-
narodna pristojnost in priznanje sodnih
odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,
merodajno pravo za pogodbena in nepo-
godbena obligacijska razmerja itd.)
Prav tako je pomemben del mednarod-
nega zasebnega prava poenoten z med-
narodnimi pogodbami, zlasti s konven-
cijami Haaške konference za mednarodno
zasebno pravo.
Določbe zakona o merodajnem pravu, o
pristojnosti in o priznavanju ter izvrše-
vanju sodnih odločb napotujejo na upo-
rabo ustreznih evropskih uredb in med-
narodnih pogodb. Določbe Zakona o
mednarodnem zasebnem pravu se bodo
uporabljale le v tistih primerih, za katere
ne obstaja poenoten nadnacionalni ali
mednarodni vir.
Besedilo zakona sestavlja šest delov.
Prvi del zajema splošne določbe, ki opre-
deljujejo državljanstvo in bivališče, običaj-
no bivališče in sedež. Glede na Kolizijski
zakon sta novost definiciji običajnega
bivališča in sedeža. Novi zakon se želi
izogniti nasprotju pristojnosti med hrvaš-
kimi sodišči in sodišči tujih držav, kot tudi
sklicevanju na pravo, različno od tistega, ki
bi se uporabljalo v drugih državah, ki so
povezane s predmetom postopka.
Drugi del zakona ureja merodajno pravo,
ki se nanaša na osebni status, stvarne
pravice, intelektualno lastnino, obliga-
cijsko, dedno in družinsko pravo.
Tretji del zakona ureja pristojnost in
postopke v civilnih in trgovinskih, osebnih
in družinskih zadevah ter v dednih zade-
vah. Največja novost v tem oddelku so
določbe, ki se napotujejo na ustrezne
evropske uredbe.
Četrti del zakona ureja priznavanje in
izvrševanje tujih sodnih odločb. V tem
delu zakon napotuje na uredbe Evropske
unije, ki urejajo priznavanje in izvrševanje
odločb sodišč držav članic Evropske unije;
te imajo na svojem področju uporabe
prednost pred zakonom. Določbe zakona
o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb
se nanašajo na odločitve sodišč tretjih
držav. Te določbe definirajo pojem tuje
sodne odločbe, pogoje za priznavanje in
izvrševanje tujih sodnih odločb, učinke
tujih sodnih odločb, krajevno pristojnost
sodišč in rok za vložitev pravnega sredstva
zoper odločbo o priznavanju in izvrševanju
tujih sodnih odločb. Glede nekaterih
vprašanj pa Zakon določa uporabo Haaške
konvencije.
Peti del ureja nekatere zasebne situacije
hrvaških državljanov v tujini in povzema
dosedanjo ureditev, ki se je izkazala za
učinkovito; ker gre za ureditev situacij
hrvaških državljanov v tujini, pri tem ni bila
potrebna uskladitev z evropsko ureditvijo.
Šesti del zajema prehodne in končne
določbe.
Novi Zakon o mednarodnem zasebnem
pravu se bo začel uporabljati naslednje leto.
Večina določb stopa v veljavo 1. januarja
2019, preostale pa 29. januarja 2019.
SlovenianBusiness Portal
www.poslovniportal.si
Vse o poslovanju v Sloveniji
na enem mestu on-line
REGULATIVA
12 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Določbe, ki v nemškem Državljanskem zakoniku (BGB
1) urejajo
odgovornost prodajalca za napake, so bile doslej že večkrat
spremenjene, najbolj obširno z reformo obligacijskega prava, ki je
začela veljati 1. januarja 2002. Te določbe je dopolnila tudi sredi leta 2017
sprejeta novela BGB, ki pričela veljati 1. januarja 2018.
Odgovornostprodajalca za napakev nemškem pravu
Novela je sicer pretežno namenjena ureditvi gradbene pogodbe, vendar je v
povezavi z ureditvijo gradbene pogodbe posegla tudi v določbe o prodajalčevi
odgovornosti za napake.
Potreba po določbah, ki jih je prinesla zadnja novela BGB, se je pojavila
potem, ko je Sodišče EU v postopku predhodnega odločanja o vprašanju, ki
ga je predložilo nemško zvezno sodišče (BGH), odločilo, da je treba Direktivo
1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o
nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij2
razlagati tako, da mora prodajalec, kadar je z zamenjavo vzpostavljena
skladnost blaga, ki ni v skladu s pogodbo in ga je potrošnik v skladu z njegovo
vrsto in namenom v dobri veri vgradil, preden se je pokazala napaka, bodisi
odstraniti to blago iz stvari, v katero je bilo vgrajeno, in vanjo vgraditi
nadomestno blago bodisi nositi stroške, ki so nujni za to odstranitev in za
vgraditev nadomestnega blaga. Po mnenju Sodišča EU ta obveznost
prodajalca ni odvisna od tega, ali se je prodajalec s prodajno pogodbo zavezal,
da bo vgradil sprva kupljeno potrošniško blago.3
Nemška sodišča so to razlago sprejela za vse potrošniške pogodbe, ne pa
tudi za pogodbena razmerja med podjetji. Tako so morala obrtna in gradbena
podjetja v okviru odgovornosti za naknadno izpolnitev po pravilih za
podjemno oziroma gradbeno pogodbo v primeru napake stvari nositi stroške
DrDrDrDrDr. F. F. F. F. Frrrrranci Aanci Aanci Aanci Aanci Avvvvvsecsecsecsecsec
1 BGB (Bürgerliches Gesetzbuch) je bil objavljen 18. avgusta 1986 in je pričel veljati1. januarja 1900. Sedaj veljavno besedilo je bilo objavljeno v BGBl. I S. 42, 2909 znadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, nazadnje v zakonu z dne 20. julija2017, BGBl. I S. 2787.2 Uradni list Evropske unije, št. L 171, 7. 7. 1999, str. 12–16.3 Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. junija 2011, Gebr. Weber GmbH proti JürgenWittmer (C-65/09) in Ingrid Putz proti Medianess Electronics GmbH (C-87/09),Zbirka odločb sodne prakse, 2011 I-05257.
PO
SL
OV
AT
I V
...
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 13
odstranitve in nove vgraditve, od svojega
prodajalca, ki jim je prodal stvar z napako,
pa so lahko zahtevala samo dobavo stvari
brez napake, stroške za odstranitev in
ponovno vgraditev pa so morala nositi
sama, če ni bilo podlage za odškodninsko
odgovornost prodajalca. Zato se je nemški
zakonodajalec odločil, da se ureditev, po
kateri zahtevek za naknadno izpolnitev v
primeru napake, ki je bila odkrita šele po
vgraditvi ali drugačni namestitvi kupljene
stvari na drugo stvar (na primer strešni
žlebovi, luči itd.), obsega tudi povračilo
izdatkov za odstranitev in vgraditev nove
stvari brez napake ali za namestitev nove
ali popravljene stvari, uveljavi za vse
prodajne pogodbe, tudi tiste, ki se ne
sklepajo s potrošniki (§ 439 BGB). V
nadaljevanju so pregledno predstavljene
glavne določbe o odgovornosti prodajalca
za napake v nemškem pravu.
Pojem napakePojem napakePojem napakePojem napakePojem napake
Odgovornost prodajalca za napake izhaja iz
primarne oziroma tipične pogodbene obvez-
nosti prodajalca, da kupcu priskrbi stvar brez
stvarnih in pravnih napak (§ 433 BGB).
Stvar nima stvarnih napak, če ima ob pre-
hodu nevarnosti dogovorjene lastnosti.
Kolikor lastnosti niso bile dogovorjene, se
šteje, da je stvar brez stvarnih napak, če je
primerna za uporabo, ki jo je mogoče
predpostavljati na podlagi pogodbe. Če
takšne uporabe ni mogoče ugotoviti, mora
biti stvar primerna za običajno uporabo in
imeti lastnosti, ki so za stvari istovrstne
stvari običajne in jih kupec lahko pričakuje
glede na naravo stvari. K takšnim lastnost-
im se štejejo tudi lastnosti, ki jih kupec
lahko pričakuje glede na javne izjave
prodajalca, proizvajalca ali njihovih po-
močnikov zlasti pri oglaševanju, označe-
vanju posebnih lastnosti stvari, razen če
prodajalec ni vedel niti ni mogel vedeti za
izjavo, če je bila izjava v trenutku sklenitve
pogodbe na enak način, kot je bila dana,
popravljena ali če ni mogla vplivati na
kupčevo odločitev.
Za stvarno napako gre tudi, če je prodajalec
ali njegov izpolnitveni pomočnik nepri-
merno izvedel dogovorjeno montažo. Stvar-
na napaka pri stvari, namenjeni za monta-
žo, obstaja tudi, če je navodilo za montažo
pomanjkljivo, razen če je stvar dejansko
montirana brez napak (v pogovornem
jeziku se je za to določbo ustalila oznaka
Ikeaklausel ali »klavzula IKEA«, § 434
BGB).
Enako kot stvarno napako je treba po
nemškem pravu obravnavati tudi dobavo
druge stvari, kot je dogovorjena (aliud), ali
dobavo premajhne količine (kot količinsko
napako: Zuweniglieferung, Mankolieferung).
Pri tem se za stvarno napako šteje samo
dobava premajhne količine, s katero hoče
prodajalec izpolniti svojo obveznost v celoti
(skrita premajhna dobava). Če pa je očitno
dobavljena količina premajhna, ima kupec
pravico zavrniti delno izpolnitev, če ni
drugače dogovorjeno. Podobno ne gre za
stvarno napako, če je dobavljena pre-
majhna količina in kupec takšno izpolni-
tev sprejme. Tedaj lahko kupec odstopi od
pogodbe praviloma samo delno (za ne-
dobavljeni del pogodbene količine), od
celotne pogodbe pa samo, če nima interesa
za delno izpolnitev.
Pravnih napak stvar nima tedaj, ko tretja
oseba glede stvari nima nobenih pravic,
oziroma ima samo tiste pravice, ki so bile
prevzete s prodajno pogodbo (gre dejansko
za pravicam ustrezajoče obveznosti, ki iz
pravic tretjega izhajajo za kupca). Za
pravno napako gre tudi tedaj, če je v
zemljiški knjigi vpisana pravica, ki dejansko
ne obstaja (§ 435 BGB).
Drugače kot v slovenskem pravu in v nem-
škem pravu pred reformo, BGB praviloma
z enotnimi določbami ureja kupčeve pravice
tako v primeru stvarnih kot pravnih napak.
PO
SL
OV
AT
I V
...
14 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Določbe o napakah stvari se uporabljajo
tudi v primeru prodaje pravic oziroma
drugih predmetov (§ 453 BGB), s čemer
je zakonodajalec potrdil sodno prakso, ki
je določbe o odgovornosti prodajalca upo-
rabljala tudi za prodajo podjetij, delov
podjetij, električne in toplotne energije,
programske opreme in drugih premo-
ženjskih predmetov.4
Kupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napak
Glede na to, da izročitev stvari brez napake
spada med bistvene obveznosti prodajalca,
ima kupec pravico, da odkloni izpolnitev,
če ima stvar kot predmet izpolnitve napako,
zato izpolnitev ni pravilna in zavrnitev
izpolnitve zato ne povzroči upniške zamude.
V primeru napak ima kupec na voljo več
zahtevkov in lahko zahteva: izpolnitev
pogodbe brez napak, lahko odstopi od
pogodbe, lahko zniža kupnino in lahko
zahteva povračilo škode in nadomestilo
stroškov.
Po mnenju sodne prakse so v zakonu
neštete pravice kupca v primeru napak
izčrpno naštete, zato sodišča odrekajo
kupcu pravico, da sam odpravi napako na
stroške prodajalca. Teorija to stališče
kritizira in se zavzema za to, da bi kupec
lahko zahteval od kupca samo stroške, ki
bi jih imel z odpravo napake prodajalec,
in ne povračilo stroškov, ki jih je imel sam
kupec; drugače pa s takšnim ravnanjem
kupec ne posega v »pravico« prodajalca, da
izpolni pogodbo.5
Dokazno breme glede napake po splošnih
pravilih nosi kupec, če je sprejel dajatev
stvari kot izpolnitev. Do tega trenutka nosi
dokazno breme, da stvar nima napake,
prodajalec.
Zahtevki so samostojni, vendar je po reformi
BGB od 1. 1. 2002 primarni zahtevek
izpolnitveni. Tako lahko kupec najprej
zahteva dobavo stvari brez napake ali
odpravo napake na stvari. Pravico odstopiti
od pogodbe ali zmanjšati kupnino, ki sta
določeni alternativno, kupec lahko uveljavi
praviloma šele po brezuspešnem roku za
naknadno izpolnitev v primernem roku.
Takšna ureditev ustreza načelu, da se
pogodba ohrani v veljavi, vendar ne velja
brez izjem. Po eni strani zakon oprošča
kupca obveznosti, da določi dodaten rok za
pravilno izpolnitev, v primerih, kjer prevla-
dajo kupčevi interesi za takojšnje uveljavlja-
nje drugih zahtevkov, po drugi strani pa
zakon določa pravico prodajalca, da zavrne
zahtevek iz utemeljenih razlogov.
Kot izpolnitev lahko kupec zahteva odpravo
napake (Mangelbeseitigung) ali dobavo stvari
brez napak (Neulieferung). Kupec lahko
spremeni svojo izbiro načeloma do izpolnitve.
Kupec nima zahtevka za izpolnitev z
odstranitvijo napake ali z dobavo nove stvari
brez napake, če je izpolnitev obeh zahtevkov
za prodajalca objektivno ali subjektivno
nemogoča. Če je nemogoča samo izpol-
nitev enega zahtevka, lahko kupec uveljavlja
preostali zahtevek.
Prodajalec lahko odkloni izpolnitev na
način, ki ga je izbral kupec, če lahko na tak
način izpolni svojo obveznost samo z
nesorazmernimi stroški. Pri presoji teh
okoliščin je treba upoštevati zlasti vrednost
stvari brez napak, pomen napake in vpra-
šanje, ali bi lahko prodajalec na drug način
izpolnil svojo obveznost brez velikih težav.
V takšnem primeru se zahtevek kupca
omeji na drugi način izpolnitve.
4 Hans Brox in Wolf-Dietrich Walker, Besonderes Schuldrecht, C. H. Beck, München 2007, str. 31 in32.
PO
SL
OV
AT
I V
...
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 15
Pri prodaji stvari, ki niso določene po vrsti,
temveč individualno, po naravi pogod-
benega predmeta ni mogoča dobava druge
stvari brez napak. Vendar se lahko stranki
dogovorita, da prodajalec pravilno izpolni
svojo obveznost tako, da dobavi drug
primerljiv predmet brez napake. Takšnega
namena strank ni mogoče predpostavljati,
če ni izrecno dogovorjen ali ne izhaja iz
razlage pogodbe.
Prodajalec mora nositi vse stroške zaradi
izpolnitvenega zahtevka, ki so povezani s
prevozom, delom in materialom.
Če prodajalec dobavi stvar brez napake na
podlagi naknadnega zahtevka za izpol-
nitev, lahko zahteva vračilo stvari z napako
(§ 439 BGB).
Kupec lahko odstopi od pogodbe samo, če
je določil poprej primeren rok za izpolnitev
brez napake. Kupec ni dolžan določiti
primernega roka za naknadno izpolnitev,
če je prodajalec kot dolžnik po splošnem
predpisu drugega odstavka § 281 BGB
resno in dokončno (ernsthaft und endgültig)
odklonil izpolnitev oziroma če prodajalec
ni dobavil stvari ob dogovorjenem času ali
v določenem času (relativno fiksni posel),
kupec pa je v pogodbi z ustreznimi zahte-
vami (na primer »najpozneje do«, »naj-
kasneje«) interes za izpolnitev vezal na
pravočasnost izpolnitve (drugi odstavek §
323 BGB). Dodatni rok za naknadno
izpolnitev tudi ni potreben tedaj, ko proda-
jalec zavrne oba načina izpolnitve ali ko se
za kupcu pripadajoči zahtevek izjalovi ali
za kupca ni smiseln. Popravilo se šteje pri
drugem neuspešnem poskusu za izjalov-
ljeno, če ne izhaja kaj drugega iz narave
stvari, napake ali drugih okoliščin (§ 440
BGB).
Namesto odstopa od pogodbe lahko kupec
zmanjša kupnino z ustrezno izjavo pro-
dajalcu.
Če je na strani kupca ali prodajalca udele-
ženih več oseb, lahko takšno izjavo podajo
le vse osebe oziroma se izjava poda vsem
osebam. Kupnino je treba zmanjšati v
razmerju med vrednostjo stvari brez napak
ob sklenitvi pogodbe in dejansko vredno-
stjo stvari. Zmanjšanje vrednosti se lahko
tudi oceni, če je treba. Če je kupec plača
več, kot znaša zmanjšana kupnina, je treba
presežek vrniti kupcu (§ 441 BGB).
Kupec nima zahtevkov zaradi napak, če je
ob sklenitvi pogodbe vedel za napake. Če
kupec zaradi velike malomarnosti ni vedel
za napake, lahko uveljavlja zahtevke zaradi
napak, če je prodajalec zvijačno zamolčal
napake, oziroma prevzel garancijo za
lastnosti stvari. Posebna določba velja za
pravico, vpisano v zemljiško knjigo. Takšno
napako mora prodajalec odpraviti, čeprav
je kupec zanjo vedel (§ 442 BGB).
Tudi na dogovor o izključitvi pravic v
primeru napak se prodajalec ne sme
sklicevati, če je napako zvijačno zamolčal,
ali je prevzel garancijo za zadevno lastnost
stvari (§ 444 BGB). Podobno je omejena
odgovornost prodajalca pri javni dražbi
zastavljene stvari (§ 445 BGB).
Zakon ureja tudi regresni zahtevek pro-
dajalca proti njegovemu dobavitelju, če je
prodajalec kupil novo izdelano stvar od
dobavitelja, in podobne zahtevke v celotni
oskrbni verigi. Prodajalec lahko zahteva od
dobavitelja nadomestilo za izdatke, ki jih
je imel zaradi napake, če je ta napaka
obstajala že ob prehodu nevarnosti z
dobavitelja na prodajalca. Regresni zahte-
vki zastarajo v dveh letih od dobave stvari,
vendar se zastaranje ne sme izteči pred
iztekom dveh mesecev potem, ko je proda-
jalec izpolnil zahtevek kupca. To zadržanje
zastaranja pa preneha najkasneje v petih
letih od dobave stvari od dobavitelja
prodajalcu (§§ 445a in 445b BGB).
(Nadaljevanje v naslednji številki)
PO
SL
OV
AT
I V
...
16 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Za uspešno zavarovanje plačil in izterjavo dolgov je treba poznati
poslovno okolje, vire informacij, preventivne ukrepe, načine izterjave
in pravna sredstva, ki jih ima na Madžarskem na voljo upnik.
Sosednja Madžarska je članica Evropske unije in med 40 največjimi
izvoznimi gospodarstvi na svetu, vendar pa se slovenska podjetja pri
poslovanju z Madžarsko kljub bližini in podobni pravni ureditvi v
praksi srečujejo z drugačnim pravnim okvirom, z izzivom jezika in s
specifiko poslovnega okolja.
Dva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okolja
Za madžarsko poslovno okolje sta značilna dva, med seboj zelo različna
segmenta poslovnega okolja.
Enega od obeh segmentov poslovnega okolja na Madžarskem
predstavlja Budimpešta. Za Madžarsko je značilna zelo visoka
centralizacija poslovanja v glavnem mestu; od 10 milijonov Madžarov
jih je na Budimpešto z bivališčem ali z delom vezana skoraj tretjina.
Budimpešta je poslovno in gospodarsko središče Madžarske, center
kapitala in velikih projektov, tu so tudi locirane skoraj vse mednarodne
in tuje družbe, ki poslujejo na Madžarskem. Poslovno okolje je
moderno, globalizirano in primerljivo s poslovnim okoljem v drugih
evropskih metropolah.
Pri čezmejnem poslovanju še bolj kot sicer velja, da je posel
zaključen šele takrat, ko je plačan. Zato je treba že ob sklenitvi
posla narediti potrebne preventivne korake; če pa plačilo
izostane, je treba k izterjavi dolgov pristopiti takoj in sistematično.
Pri tem je treba upoštevati posebnosti poslovnega okolja in pravnega
režima države dolžnika. Kaj morate vedeti in na kaj morate paziti,
kadar imate odprta plačila na Madžarskem?
Zavarovanje plačilin izterjava dolgovna Madžarskem
IZ
PR
AK
SE
LidiLidiLidiLidiLidija Pja Pja Pja Pja P. Čer. Čer. Čer. Čer. Černinininini
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 17
S stališča poslovanja bank, izterjevalcev
dolgov in sodišč je v tem segmentu značilna
velika obremenjenost in preobremenje-
nost, kar vpliva na trajanje postopkov.
Drugi, precej drugačen segment poslovnega
okolja predstavlja bolj ali manj vsa ostala
Madžarska. Za ta segment je značilno tradi-
cionalistično razmišljanje in počasnejše
delovanje, skupine so običajno zaprte in niso
naklonjene tujcem, napake pa se težko
odpuščajo. Odzivi, vključno s plačili, so
počasnejši.
Povprečni čas plačila na Madžarskem, to
je 34 dni, je v praksi na podeželju daljši kot
v Budimpešti.
Težava, s katero velja računati v obeh seg-
mentih poslovnega okolja sta toga biro-
kracija in dokaj visoka stopnja korupcije.
Jezikovne ovire so velike predvsem na
podeželju. V poslovnih krogih v Budim-
pešti je angleščina vse bolj razširjena, dru-
god pa je kot drugi jezik bolj običajna
nemščina.
Pred začetkom poslaPred začetkom poslaPred začetkom poslaPred začetkom poslaPred začetkom posla
Za nekatere kupce lahko domnevamo, da
pri plačilu ne bo zapletov. To so kupci z
dobro boniteto, s katerimi sodelujemo
skozi daljše obdobje. Dobava na odprt
račun, ki je pri nakupu seveda najbolj
zaželena in velikokrat tudi pogoj za skle-
nitev posla, pri teh kupcih praviloma ni
tvegana. Pri novih kupcih, ki jih ne po-
znamo, pa je potrebna previdnost.
Če to dopuščajo pogajalska pozicija in
narava posla, poskušamo doseči katero od
oblik zavarovanj plačila. To so lahko
predplačilo, dokumentarni inkaso, menica,
akreditiv, bančna garancija idr.. Ker pa so
v praksi te možnosti omejene z razmerami,
je nujno pred sklenitvijo posla zbrati vse
razpoložljive informacije o potencialnem
partnerju.
Pogosto se dogaja, da nesolidni plačniki
uporabljajo lažne poslovne nazive in
naslove, zato je nujno ugotoviti status,
kredibilnost in boniteto kupca, s katerim
nameravate skleniti posel.
Od potencialnega partnerja vedno zahte-
vajte poleg imena podjetja, številke DDV
in sedeža družbe tudi matično številko
podjetja, ime zastopnika in njegov naslov
in osebno identifikacijsko številko. To
povečuje vaše možnosti za izterjavo plačil
in reševanje morebitnih sporov.
Prvi korak pred sklenitvijo posla je prever-
janje statusa podjetja v madžarskem na-
cionalnem registru podjetij, ki je brez-
plačen in javno dostopen na spletu (e-
Cégjegyzék, www.ecegjegyzek.hu).
Povezava v madžarski register podjetij je
mogoča tudi preko evropskega elektron-
skega sistema povezovanja poslovnih regis-
trov BRIS (Business Registers Interconnection
System), ki ga pri nas koordinira AJPES
(www.ajpes.si/bris).
V angleščini je le predstavitvena stran
registra podjetij, baza podatkov pa je v
madžarščini, vendar je uporaba kljub
temu dokaj enostavna zaradi preprostega
in uporabniku prijaznega vmesnika. Iščete
lahko po imenu podjetja, po registracijski
številki in številki za DDV.
Če podjetja v registru tudi po več poskusih
iskanja ne najdete, potem je verjetno, da
ne obstaja. Če pa ima podjetje za svojim
imenom kratice V.A., F.A. ali CS.A., to
pomeni, da je v postopku prostovoljnega
postopka zaradi insolventnosti in se je
treba poslovanju z njim izogniti oziroma
zahtevati predplačilo ali drugo obliko
zanesljivega jamstva plačila.
IZ
P
RA
KS
E
18 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
Več podatkov o podjetjih bi bilo mogoče
najti prek Evropskega poslovnega registra
EBR (European Business Register) , ki ga pri
nas prav tako koordinira AJPES in je prav
tako dostopen prek njihovih spletnih
strani, vendar je Madžarska edina članica
EU, ki se je odločila, da v tem projektu
EU, ki temelji na prostovoljni udeležbi, ne
bo sodelovala.
Naslednji priporočljiv korak pri zbiranju
informacij je gospodarski svetovalec na
veleposlaništvu RS v Budimpešti, kjer
dobro poznajo madžarsko poslovno okolje
in dejanske razmere ter lahko zato sloven-
skim podjetjem pomagajo s konkretnimi
nasveti in informacijami.
Pred začetkom poslovanja z novim kup-
cem je priporočljivo preveriti tudi njegovo
boniteto. Ta vključuje podatke o plačilnih
navadah, morebitnih blokadah, insolven-
čnih postopkih, uradnih objavah o podjetju
in o vodilnih osebah podjetja, o bonitetni
oceni likvidnosti, kreditnem limitu in
drugem. Bonitetno poročilo o madžar-
skem podjetju je mogoče naročiti pri
številnih bonitetnih hišah. Med ponudniki
v Sloveniji so Dun & Bradstreet, Coface
in Bisnode. Storitev je plačljiva, cene pa
se v povprečju gibljejo med 50 in 250
EUR.
Ko je odločitev o novem poslu sprejeta, je
nujno, da se s kupcem natančno dogo-
vorimo glede pogojev posla ter načina in
roka plačila. Priporočljivo je, da pogodbo
sestavimo v pisni obliki, tudi če ta ni
predpisana. Pri tem je treba vedeti, da bodo
razen v primeru, da je s pogodbo izrecno
dogovorjeno drugače, glede rokov plačila
in zamudnih obresti v primeru zamude pri
plačilu veljala določila Direktive 35/2000/
ES (več o tem v nadaljevanju).
Izterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačil
Ne glede na vse predhodne ukrepe se
velikokrat zgodi, da kupec ne plača v
dogovorjenem času. V tem primeru je
treba takoj začeti z izterjavo – izkušnje
kažejo, da je plačila bistveno lažje izterjati
takoj po zapadlosti kot kasneje, ko je minilo
že nekaj tednov ali celo mesecev.
Prvi korak je obvestilo dolžniku, ki ga
pošljite s priporočeno pošto in ga pospre-
mite z e-pošto. Temu naj kmalu za tem
sledi telefonski klic, s katerim mirno
pojasnite stanje in vprašajte o razlogu za
zamudo. Če se dolžnik na telefon ne
odzove in ste preusmerjeni na odzivnik,
pustite vljudno sporočilo, ki pojasnjuje
stanje in sprašuje o razlogu za zamudo; če
pa ste uspeli vzpostaviti stik, pogovor
zaključite tako, da se dogovorite za takoj-
šen oziroma čim krajši nov rok plačila. Če
se dolžnik tudi tega roka ne drži, še enkrat
ponovite vse korake. Izterjavo lahko pre-
pustite tudi agenciji za izterjavo dolgov ali
odvetniku.
Vedno vodite evidenco o vseh ukrepih, ki
jih opravite, saj se ti lahko uporabijo kot
dokazi v sodnem postopku, če bo prišlo
do tega.
Če takšna izterjava v nekem razumnem
roku ni uspešna, boste morali uporabiti
enega od v nadaljevanju opisanih ukrepov.
Evropski plačilni nalogEvropski plačilni nalogEvropski plačilni nalogEvropski plačilni nalogEvropski plačilni nalog
Evropski plačilni nalog je orodje EU, ki
dolžnika prisili, da v 30 dneh bodisi plača
dolg, bodisi plačilu ugovarja in s tem
začne sodni postopek. Če dolžnik ne plača
dolga, niti ne vloži ugovora, postane
evropski plačilni nalog samodejno izvršljiv.
Evropski plačilni nalog je na voljo na
standardnem obrazcu v vseh jezikih EU na
IZ
P
RA
KS
E
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 19
evropskem portalu E-pravosodje (https://
e-justice.europa.eu).
Obstaja pa še en podoben postopek, ki
deluje na podoben način in ga madžarski
pravniki pogosto uporabljajo.
Madžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog in
obrestiobrestiobrestiobrestiobresti
Gre za poenostavljene, izvensodne civilne
postopke za izterjavo zahtevkov za plačilo,
ki spadajo v pristojnost notarjev civilnega
prava in jih ureja Zakon L o postopkih v
zvezi s plačilnimi nalogi iz leta 2009.
Omeniti je treba, da imajo notarski po-
stopki kot izvensodni civilni postopki enak
učinek kot sodni postopki. Zahtevek s
potrebnimi dokazili se vnese v centrali-
zirani enotni spletni sistem, ki ga upravlja
madžarska notarska zbornica za področje
civilnega prava.
Stroški so odvisni od vrednosti zahtevka,
natančneje 3 % od vrednosti, vendar
najmanj 5.000 HUF (približno 15 EUR)
in največ 300.000 HUF (približno 1000
EUR). Ti stroški ne vključuje dodatnih
honorarjev pravnih strokovnjakov in more-
bitnih stroškov prevodov (če so potrebni).
Madžarski civilni zakonik izpolnjuje
zahteve evropske Direktive 35/2000/ES
o boju proti zamudam pri plačilih v trgo-
vinskih poslih.
Razen izjemoma in če v pogodbi ni
drugače določeno, naj rok plačila za
zasebna podjetja ne bi presegal 60 dni, za
proračunske uporabnike pa največ 30 dni.
Potem začnejo avtomatsko teči obresti,
avtomatsko pa se prizna tudi povračilo
pavšalnega stroška izterjave.
Za obrestno mero med poslovnimi partnerji
velja osnovna stopnja nacionalne banke
Madžarske (in ne ECB), plus 8 % p. a.
IzvršbaIzvršbaIzvršbaIzvršbaIzvršba
Z izvršljivim dokumentom (obstaja več
vrst, ne zgolj sodbe) se izvršba lahko
prične. Veliko dolžnikov se na tem mestu
odloči plačati.
Izvršba je dejansko tretji uradni korak
pravnega postopka, izvajajo jo izvršitelji.
Izvršitelji na Madžarskem so močno pove-
zani z državo in upniki ne morejo zahtevati,
lahko pa zaprosijo za določene ukrepe.
Honorar izvršitelja in stroške v zvezi s
sodnimi in izvensodnimi ukrepi ureja
zakon. Honorar izvršitelja je odvisen od
funkcije izdanega izvršljivega dokumenta
(végrehajtható okirat) in sicer od tega, ali
gre za izterjavo dolga ali za izvršitev
določenega ukrepa. Pri izterjavi dolga
(pénzkövetelés behajtása) je honorar izvrši-
telja v sorazmerju z zneskom dolga, ki je
predmet izterjave. Če pa gre za izvršitev
določenega ukrepa (meghatározott cselekmény
végrehajtása), je honorar odvisen od porab-
ljenega časa v zadevnem primeru.
Zastaralni rokZastaralni rokZastaralni rokZastaralni rokZastaralni rok
Upniki pa morajo biti pozorni tudi na
zastaralni rok za pogodbene zahtevke na
Madžarskem. Na splošno je zastaralni rok
5 let, teči pa začne na datum zapadlosti
zahtevka. Komplementarni zahtevki so
vezani na glavne zahtevke in jih po izteku
zastaralnega roka dolga ni možno zahte-
vati na sodišču, kar pa ne pomeni da
zahtevek preneha obstajati z zakonskega
vidika (naturalis obligatio).
Predstavite svoje podjetje v tujini
Virtual Fair
www.poslovniportal.si
IZ
P
RA
KS
E
20 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
V nadaljevanju so predstavljene glavne novosti, ki jih prinaša davčna
zakonodaja v letu 2018. Spremembe so na področju normirancev in
napotenih delavcev, pri obdavčevanju delovne uspešnosti in pri davčnih
olajšavah. Spremenjena so tudi nekatera postopkovna pravila.
Spremembe pri normirancihSpremembe pri normirancihSpremembe pri normirancihSpremembe pri normirancihSpremembe pri normirancih
Za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki, še
vedno velja, da lahko priglasijo ugotavljanje davčne osnove na tej
podlagi, če v prejšnjem davčnem letu njihovi prihodki iz dejavnosti ne
presegajo 50.000 evrov, oziroma 100.000 evrov, če je pri zavezancu
zaposlena in obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana za polni
delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev vsaj ena oseba. Pri tem pa
novi deveti odstavek 48. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2,1 med
prihodke zdaj uvršča tudi prihodke iz dejavnosti povezanih oseb (razen
če so izpolnjeni nekateri pogoji). V primerih, ko davčni zavezanec
dejavnosti ni začel opravljati na novo, 2 pa se med prihodke, ki ne smejo
presegati zakonskega zneska, uvrščajo tudi njegovi prihodki, doseženi
pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, pri čemer se upoštevajo tudi
prihodki oseb, na katere je prenesel dejavnost.3
Prav tako spremembe 59. člena ZDoh-2 tudi določajo maksimalen
možen znesek priznanih normiranih odhodkov. Ti se še vedno
upoštevajo v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov,
Z novim letom so začele veljati spremembe temeljnih davčnih
zakonov, ki prinašajo novosti tako pri samostojnih
podjetnikih, kot tudi pri obravnavi dohodkov fizičnih oseb.
Davčne spremembev letu 2018
1 ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/2006 in nasl.2 Prihodki, ki jih je zavezanec, ki je prenehal opravljati dejavnost, preneseldejavnost na drugo osebo ali se preoblikoval, dosegel v obdobju zadnjih 18mesecev pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove.3 Upoštevajo se prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca in prihodki osebe, ki jeprenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca.
Mag. Mojca KunMag. Mojca KunMag. Mojca KunMag. Mojca KunMag. Mojca Kunšššššeeeeekkkkk
PR
I N
AS
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 21
oziroma 80.000 evrov v primeru, da je
bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja
davčna osnova, pri zavezancu vsaj ena
oseba obvezno zavarovana za polni delov-
ni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Na novo pa 14. odstavek 48. člena ZDoh-
2 določa, da mora tisti davčni zavezanec,
čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti
dveh zaporednih predhodnih let presega
150.000 evrov, za davčno leto ugotavljati
davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in dejanskih odhodkov in voditi
ustrezne poslovne knjige, evidence in
poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi
za ugotavljanje davčne osnove na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov, kar
pomeni, da v tem primeru ugodnosti
ugotavljanja davčne osnove z normiranimi
odhodki ne veljajo več.
Po novem lahko tudi zavezanec nerezi-
dent, ki nima poslovne enote v Sloveniji,
uveljavlja:
- normirane stroške v zakonski višini
določeni z 59. členom ZDoh-2, če
dokaže izpolnjevanje pogojev po 48.
členu ZDoh-2, pri čemer se pri presoji
izpolnjevanja pogojev smiselno izhaja iz
primerljivega položaja po pravilih
oziroma predpisih druge države, ali
- namesto normiranih stroškov posamezni
aktivnosti v Sloveniji neposredno pripis-
ljive dejanske stroške, ki se priznajo na
podlagi dokazil.
Obračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkov
Za zavezance, ki so sami zavarovanci in
morajo sami izračunati in plačati pri-
spevke za socialno varnost, bo davčni
organ še vedno v skladu s 353.a členom
Zakona o davčnem postopku - ZDavP-24
sestavil predizpolnjen obračun prispevkov
za socialno varnost in ga vročil zavezancu
elektronsko prek portala eDavki najpoz-
neje do 10. v mesecu za pretekli mesec.
Pri tem vročitev velja za opravljeno z
dnem, ko je davčni organ odložil pred-
izpolnjeni obračun prispevkov za socialno
varnost v portal eDavki. Ne glede na to,
da predizpolnjen obračun prispevkov
izdela davčni organ, pa je davčni zavezanec
dolžan prek portala eDavki samostojno
predložiti obračun prispevkov za socialno
varnost, če so podatki v predizpolnjenem
obrazcu nepopolni, napačni ali če mu
predizpolnjen obrazec ni bil vročen.
Izdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjig
V skladu s spremembo 11. člena Zakona
o davčnem potrjevanju računov – ZDPR5
lahko zavezanec še vedno izdaja račune z
uporabo vezane knjige računov v skladu s
predpisi, ki urejajo davčni postopek.
Podatke o računih, izdanih z uporabo
vezane knjige računov pa mora davčnemu
organu poslati prek elektronske povezave
do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v
katerem je bil račun izdan. Pri tem se
uporaba vezane knjige računov izključuje
z uporabo elektronske naprave za izdajo
računov v istem prostoru. Podaljšan pa je
tudi rok, ko lahko imetniki računov z
izpisano enkratno identifikacijsko oznako
računa oziroma zaščitno oznako izdaja-
telja računa preverijo pri davčnem organu
prek telekomunikacijskih poti, ali je bil
račun potrjen in sicer odslej v 60 dneh od
dneva izdaje računa.
Sprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnosti
V primeru prenehanje opravljanja dejav-
nosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi
osebi, bo lahko oseba, ki želi uveljavljati
PRI NAS
4 ZDavP-2, Uradni list RS, št. 117/2006 in nasl.5 ZDPR, Uradni list RS, št. 57/2015 in nasl.
22 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO
davčno obravnavo v skladu s spremembo
303. člena ZDavP-2, le-to priglasila po
novem pri davčnemu organu hkrati na isti
vlogi, ki jo bosta podpisali tako oseba, ki
preneha opravljati dejavnost, kot novi
zasebnik ali nova pravna oz. prevzemna
pravna oseba. Če oseba preneha opravljati
dejavnost zaradi smrti, priglasitev opravi
novi zasebnik oziroma pravna oseba, v
katero so vložena sredstva. Priglasitev se
mora opraviti najpozneje do roka za
predložitev davčnega obračuna davčnega
zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem
dejavnosti in pri davčnem organu, kjer je
bil ta davčni zavezanec vpisan v davčni
register. Osebe, ki priglasijo davčno obrav-
navo, morajo v davčnem obračunu po-
sebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki
so posledica upoštevanja priglašene dav-
čne obravnave.
Napoteni delavciNapoteni delavciNapoteni delavciNapoteni delavciNapoteni delavci
Na področju obravnave dohodkov fizičnih
oseb so največje spremembe pri obravnavi
dohodkov napotenih delavcev. V skladu s
spremembo 44. člena ZDoh-2 se po
novem v davčno osnovo tudi ne vštevajo
povračila stroškov v zvezi z začasno napo-
titvijo na delo v tujino in sicer :
- povračilo stroškov prehrane za vsak
delovni dan v času napotitve, ki traja
neprekinjeno do največ 30 dni ali 90
dni, za tiste, ki opravljajo poklic voznika
v mednarodnem cestnem prometu, v
skladu z določbami Uredbe4 za povra-
čilo stroškov prehrane na službeni poti.
V primeru, ko traja napotitev neprekin-
jeno nad 30 dni ali 90 dni za napotene,
ki opravljajo poklic voznika v med-
narodnem cestnem prometu, pa do
višine in pod pogoji v skladu s 3. točko
Uredbe za povračilo stroškov prehrane
med delom, povečane za 80 % glede na
višino določeno z Uredbo;
- povračilo stroškov prevoza vključno s
povračilom stroškov za uporabo deloje-
malčevega osebnega vozila za službene
namene (kilometrina) za prevoz med
običajnim prebivališčem v času napo-
titve in mestom opravljanja dela v kraju
napotitve do višine in pod pogoji kot jih
določa Uredba za povračilo stroškov
prevoza na delo in z dela, in za prevoz v
kraj napotitve ob začetku napotitve in
za prevoz iz kraja napotitve ob koncu
napotitve do višine in pod pogoji kot jih
določa Uredba za povračilo stroškov
prevoza na službenem potovanju;
- povračilo stroškov za prenočišče na
začasni napotitvi, ki traja neprekinjeno
do največ 90 dni, do višine in pod
pogoji, določenimi v skladu z Uredbo
za povračilo stroškov za prenočišče na
službeni poti, ki se izključuje s povra-
čilom stroškov za prenočišče.
Pri tem se z novim 45.a členu ZDoh-2
uvaja posebna davčna osnova oziroma
višina dohodka, ki se ne všteva v davčno
osnovo dohodkov iz delovnega razmerja,
ki jih delavec doseže v okviru napotitve
na čezmejno opravljanje dela. Tako se v
davčno osnovo ne všteva znesek dohodka
v višini 20 odstotkov plače oziroma nado-
mestila plače (bruto znesek), prejete za
opravljanje dela v okviru te napotitve in
ne več kot 1.000 evrov na mesec, vendar
le če so če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- delavec je napoten na delo iz Slovenije
ali v Slovenijo;
- napotitev na delo traja neprekinjeno več
kot 30 dni;
- kraj običajnega opravljanja dela pred
napotitvijo je po najkrajši cestni pove-
zavi več kot 200 kilometrov oddaljen od
kraja napotitve;
- delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom
prve napotitve na delo ni bil rezident
PRI NAS
4 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja,Uradni list RS, št. 140/2006.
MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 23
Slovenije pred začetkom napotitve na
delo v Slovenijo ali rezident druge
države pred napotitvijo na delo iz
Slovenije; in
- v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru
napotitve zagotovljena plača v višini
najmanj 1,5-kratnika zadnje znane pov-
prečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,
ki jo objavi Statistični urad Republike
Slovenije, preračunane na mesec.
Posebna davčna osnova se lahko uporablja
pri napotitvi, ko je delavec napoten na delo
zunaj države sedeža delodajalca in na
podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi po
pravu države, iz katere se delavec napotuje
na delo zunaj te države, ves čas napotitve
pa delavec dela po navodilih in pod nadzo-
rom delodajalca, ki ga napotuje na delo.
Posebna davčna osnova se lahko upošteva
tudi pri raziskovalcih, ki opravljajo razisko-
valno delo, kot tudi pri napotenih delavcih
med povezanima družbama (razen v
medsebojno povezane družbe s podjet-
niškimi pogodbami).
Pri tem pa se ne zahteva pogoj ohranitve
delovnega razmerja med delavcem in
njegovim delodajalcem pred začetkom
izvajanja napotitve na delo v tujino, kar
pomeni, da se lahko delovno razmerje za
čas napotitve na delo v tujino/iz tujine
prekine in vzpostavi novo delovno raz-
merje z delodajalcem v tujini/iz tujine.
Pri tem se lahko izvzem iz davčne osnove
upošteva za dohodke izplačane v največ
60 mesecih v obdobju 10 let od prve
napotitve, vendar le za zavezance, ki ne
uveljavljajo davčne ugodnosti na podlagi
mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila
Slovenija, razen na podlagi mednarodnih
pogodb o izogibanju dvojnega obdav-
čenja.
V skladu s spremembo 19. člena ZDavP-
2 pa lahko po novem davčni organ delo-
dajalcu razkrije za obdobje deset let od
prve napotitve na čezmejno opravljanje
dela podatke o številu mesecev, za izpla-
čila, v katerih je za posameznega zave-
zanca že bila uveljavljena posebna davčna
osnova – napotitev na čezmejno opravlja-
nje dela, ter podatek o času začetka prve
napotitve.
Poslovna uspešnostPoslovna uspešnostPoslovna uspešnostPoslovna uspešnostPoslovna uspešnost
Pri obravnavi dohodkov za izplačilo po-
slovne uspešnosti pa se s spremembo 12.
točke 44. člena ZDoh-2 v davčno osnovo
po novem tudi ne šteje del plače za
poslovno uspešnost do višine 100 % pov-
prečne mesečne plače zaposlenih v Slo-
veniji (do sedaj 70 %), če je izplačana po
določbah Zakona o delovnih razmerjih -
ZDR-15, in so izpolnjeni pogoji - gre za
izplačilo enkrat v koledarskem letu vsem
upravičenim delavcem hkrati, pri čemer
to pomeni, da imajo vsi delavci pri delo-
dajalcu le pravico do izplačila dela plače
za poslovno uspešnost, natančnejša merila
za njegovo izplačilo pa so določeni v
splošnem aktu delodajalca ali kolektivni
pogodbi, s katerim so delavci vnaprej
seznanjeni.
Novi davčni olajšaviNovi davčni olajšaviNovi davčni olajšaviNovi davčni olajšaviNovi davčni olajšavi
Novosti pa so tudi pri davčnih olajšavah.
Uvaja se namreč nova olajšava za davčne
zavezance, ki imajo letni dohodek med
11.166,37 in 13.316,83 evri in ne dosegajo
dohodke na normirani osnovi, ki se izra-
čuna po posebni formuli. Prav tako pa se
ponovno uvaja polna olajšava za dohodke
dijakov in študentov, ki opravijo delo preko
napotnice.
5 ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013 in nasl.
PRI NAS
Naročamo poslovni priročnik DOING BUSINESS IN SLOVENIA (št. izvodov: ) po ceni 48 € / izvod.
Podjetje (naziv iz registracije):
Kontaktna oseba, funkcija:
Naslov:
Telefon: E-naslov:
Davčna številka:
Kraj, datum: Podpis, žig:
SLOVENIA COUNTRY PROFILEBasic dataEconomic overview
FOREIGN TRADE REGIMETrade between EU member statesTrade with non-EU member statesInsurance and financing of Slovenian exports
FOREIGN INVESTMENT REGIMEResidents and non-residentsThe principle of national treatmentProtection of foreign investorsTransfer of profi t and repatriation of capitalBusiness initiativesForeign direct investmentDirect investment abroadReal-estate investmentSectoral limitations
INVESTMENT IN EXISTING COMPANIESForeign exchange regimeInvestment in securities portfoliosCredit operationsDeposits and current accountsPayments and transfersCash payments between residents and non-residentsCross-border cash transfersCross-border transfer of securitiesTransfers of privately-owned capitalForeign exchange transactionsbetween residentsForeign exchange marketSecurities marketAuthorised participants in the securities marketBrokerage companyBranches of brokerage companiesSecurities Market AgencyStock ExchangePublic offer of securitiesInvestment fundsMergers and acquisitions
ESTABLISHMENT OF A COMPANYMutual provisionsOrganisational formsSize of companiesFoundersLegal personalityRegistered nameRegistered offi ceEconomic activityRepresentationManagementGeneral partnershipFoundersContributionsRelations between partnersDissolutionLimited partnershipFoundersContributionsRelations between the partnersDual companyPartnership limited by sharesJoint-stock companyFoundersCapitalSharesManagementMinority shareholders’ protectionDissolutionThe European public companyLimited liability companyFoundersCapitalSharesManagementManagersSupervisory boardShareholders’ meetingDissolutionEstablishment of a companyBranchSole trader
PUBLIC PROCUREMENTTreatment of foreign biddersTypes of public procurement proceduresInformation about public procurementSingle information portalContent of the publicationAcquisition of tender documentationSubmission of the bidTime termsDocumentationBid openingLegal protection of biddersConcessions
EMPLOYING FOREIGNERSNew regime Employing foreigners step-by-step
TAXATIONCorporate income tax Personal income taxContractual work taxDerivative instruments gains tax Social security contributionsValue-added tax (VAT)Excise dutyCustoms dutiesReal estate tax Tax on the transfer of immovable propertyTax on profits due to changes in land useInheritance and gift taxMotor vehicles tax Water vessel tax Tax on insurance servicesTax on finance servicesTax on gambling and concession feesTax on winnings from games of chance
ACCOUNTING AND AUDITINGSize of companiesBookkeepingAudit
USEFUL TIPSUSEFUL ADDRESSESLEGISLATION
DOING BUSINESS IN SLOVENIA
NAROČILNICA
Naročilnico pošljite po e-pošti na info@cmsr.si ali na naslov: CMSR, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana
Cena ne vključuje 9,5% DDV. Račun bomo poravnali v 8 dneh po prejemu.
top related