nase vezi december 2007 › uploads › nase_vezi › nasevezi_07_december.pdf · letu 2008. prav...
Post on 28-Jun-2020
8 Views
Preview:
TRANSCRIPT
na{eveziDECEMBER 2007 INTERNA IZDAJA, {t. 33U R E D N I [ T V O Z D V I S , H a c q u e t o v a 4 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a
P o { t n i n a p l a ~ a n a p r i p o { t i 1 1 0 2
Mnogo zdravja, polno sre~e,
`e prej kot leto
se izte~e!
Sre~no 2008!
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 1
na{e vezi uvodnik
2
Drage bralke in bralci!Najprej sem vam mislila le za`eleti vse dobro in uspe-
{no v novem letu, a me je nekoliko »pi~ilo« pisanje
Draga Miklavca, ki v svojem prispevku omenja tudi `e
kon~ano, poletno akcijo »Zberimo milijon podpisov«.
Namen akcije je bil ~astivreden, in sicer s podpisi dr-
`avljanov v »letu enakih mo`nosti za vse« opozoriti na
invalide in na evropske dr`ave nasloviti apel, da naj za-
gotovijo njihovo u~inkovito za{~ito. Res hvalevreden
poziv, a, kaj ko `al ni uspel. Slovenija, ki je `elela zbra-
ti 100.000 podpisov, ni pri{la niti blizu te {tevilke. Za-
kaj je tako? V zvezi s tem, dragi invalidi, boste morali
nekoliko potrkati tudi na svojo vest. Koliko vas je, ki ste
se potrudili in na svojih dru{tvih oddali svoj podpis?
Koliko vas je o problematiki invalidov govorilo doma
in k podpisovanju pritegnilo tudi dru`ino, prijatelje in
morda sosede? Zdi se mi, da je neuspeh akcije tudi v
nasprotju z na~elom »Ni~ o invalidih brez invalidov«,
ki bi lahko bil tudi parafraza starega pregovora »Brez
muje se {e ~evelj ne obuje«.
Vem, sedaj mi boste povedali vse o tem, kako visoka je
povpre~na starost vojnih in civilnih invalidov, potem so
tukaj starostne spremembe, bete`nost in bolezni. Vse to
dr`i, pa vendarle je med vami {e veliko vitalnih ljudi, ki
lahko v »akcijo« po`enejo tudi tiste, ki se jim vse sku-
paj »nekako ve~ ne da«. Ne verjamete? Preberite pris-
pevek Zdravka Zoreta o vitalnosti v 70 letih.
Dr`i, da so ~asi neprijazni do posameznika, tako inva-
lida kot povpre~nega dr`avljana. Prav zato pa vas `e
vse leto seznanjamo z dru{tvi in s programi, ki jih iz-
vajajo ter vas vabimo, da se vanje vklju~ite. Verjemi-
te, da so prav vsa dru{tva v svoje statute in predpise
ponosno vklju~ila definicijo svojega poslanstva, ki je
vedno in brez izjeme pomo~ pri izbolj{anju kakovosti
`ivljenja invalidov. Ne ~akajte, da pomo~ pride k
vam, ampak jo poi{~ite sami. Opozorite dru{tvo na
kolega invalida, ki tega ne more ali ne zmore storiti.
Ne bojte se, ne sramujte se. Pomagajte sebi in poma-
gajte drugim, in verjemite, `ivljenje bo bolj prijazno.
S temi mislimi vas `elim pospremiti v novo leto. Nas-
videnje v naslednjem.
Aleksandra K-Kova~glavna urednica
IZDAJATELJA:
Zveza dru{tev vojnih invalidov Slovenije in Zveza dru{tev civilnih invalidov vojnSlovenije
UREDNI[TVO:
ZDVI SLOVENIJE, Hacquetova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300 69 60
GLAVNA UREDNICA:
Aleksandra Kerin-Kova~
^LANI UREDNI[KEGA ODBORA:
Jo`e Rom{ak, Vladimir Pegan, Ivanka Strnad, Zdravko Zore
TISK: ITAGRAF d.o.o. LjubljanaFotografija na naslovnici: Aleksandra K-Kova~
Besedilo: Aleksandra K-Kova~
na{e vezi
VSEBINA 33. [TEVILKEnovoletna poslanica
3 Predsednika zvez ~estitata
4 Poslanica Sveta vlade RS za invalide
aktualno5 Kaj so posebni socialni programi
6 Posebni socialni programi: manjka
7 NSIOS - manjka
8 Delavnice za civilne invalide vojn
9 Civilni invalidi iz BiH v Sloveniji
10 Prvi obisk mad`arskih kolegov pri ZDVIS
11 Dr. Pavli v slovo
kaj dela va{e dru{tvo7 Dru{tvo vojnih invalidov Primorske
8 Dru{tvo civilnih invalidov vojn Celje
v premislek11 Ostanite vitalni pri 70-tih
mnenja11 Ni~ o invalidih brez invalidov
12 [e enkrat o statusu CIV
iz na{ih dru{tev12 Primorci na sre~anju v Postojni
13 Povezovanje prek meja
14 VI Primorske ne po~iva
15 Gorenjci v Prekmurju
13 85-let Poldeta Tav~arja
na{e zgodbe16 Mo~nej{i od »Ironmana«
{portobve{~amo
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 2
3
na{e vezi novoletna poslanica
Vsem ~lanicam in ~lanom ter va{im dru`inskim ~la-
nom, `elim v imenu organov na{e Zveze dru{tev civil-
nih invalidov vojn Slovenije, in v lastnem imenu, veli-
ko zdravja, zadovoljstva, sre~e in notranjega miru, v
letu 2008.
Prav je, da vas seznanimo z nekaj najpomembnej{imi
aktivnostmi na{e Zveze v preteklem letu:
Kot vsako leto smo organizirali proslavo za dan civil-
nih invalidov vojn, izpeljali tridnevna seminarja za ci-
vilne invalide vojn v Hotelu Fiesa in v domu »Pri me-
ja{u« na Korenskem sedlu, predavanje za aktiviste dru-
{tev na temo »Demenca«, se redno udele`evali sej Fun-
dacije za financiranje invalidskih in humanitarnih orga-
nizacij, zagotovili sredstva za delovanje dru{tev in na-
{e Zveze in za izvajanje posebnih socialnih programov
ter vzdr`evanje na{ih enot za ohranjevanje zdravja in
poslovnih prostorov. Zveza je tudi ustanovna ~lanica
Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,
ki je imel ustanovno Skup{~ino septembra letos, redno
smo se udele`evali sej Upravnega odbora kompleksa
Fiesa, gostili smo delegacijo CIV iz Makedonije in Bi-
H ipd. Glede na namensko dodeljena sredstva za inve-
sticije, smo obnovili stanovanje za ohranjevanje zdrav-
ja v Nerezinah in dokon~ali za~eta vzdr`evalna dela v
domu na Korenskem sedlu. Kar pa se ti~e zakonodaje
veste, da je bil sprejet zakon o socialnih transferih, po-
sledi~no pa so se poslab{ala usklajevanja na{ih prejem-
kov, razen pokojnin, saj se prejemke po novem uskla-
juje le enkrat na leto. Menimo, da mi, civilni invalidi
vojn ne spadamo med socialne transfere, ker nismo ni-
kakr{ni socialni reve`i ali obrobne`i na{e dru`be, am-
pak se ve, kdo je objektivno odgovoren za na{o invalid-
nost in zagotavljanje sredstev za primerno pre`ivetje.
Zato smo spro`ili postopek ustavne presoje omenjene-
ga zakona. Aktivno sodelujemo pri pripravi zakona o
dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za primer dolgotraj-
ne oskrbe v katerem nas »tla~ijo« med bolnike, kar ni-
smo, smo pa invalidi s posebnimi potrebami.
V tem zakonu nam `elijo jemati pravico do svobodne
odlo~itve o tem, kako naj `ivimo. Temu se upiramo z
vsemi legitimnimi sredstvi. Aktivno sodelujemo tudi
pri pripravi zakona o izena~evanju mo`nosti invalidov.
Na{tel sem le nekaj poudarkov na{ih aktivnostih, sicer
pa delo zveze te~e nemoteno. Vse aktivnosti izvajamo
v skladu z odlo~ili na{ega Statuta in sklepov sprejetih
na organih Zveze. SRE^NO!!!Predsednik ZDCIVS
Franc Donko
Spo{tovani vojni invalidi, ~lanice in ~lani dru{tev vojnih inva-
lidov, drage bralke in bralci Na{ih vezi,
^ez nekaj dni bomo polni upanja vstopili v Novo 2008. leto.
Znano je, da si leta sledijo eno za drugim. Vedno znova pri~a-
kujemo, da bo Novo leto bolj{e od starega, ki odhaja v zgodo-
vino. V~asih se taka pri~akovanja in `elje uresni~ijo, v~asih pa
tudi ne, toda upanje, da bo v novem letu bolj{e, v nas vedno tli.
Leto 2007 je vojnim invalidom in vsem invalidom v Sloveniji
prineslo nekaj dobrega pa tudi nekaj slabega. @ivimo pa~ v
realnih razmerah, ki so dobre in slabe hkrati.
Za slovenske invalide je vsekakor pomembno, da je na{a dr`a-
va v letu 2007 podpisala konvencijo o pravicah invalidov, ki je
zavezujo~a za dr`ave podpisnice in spodbudna za invalide, da
se je za~el izvajati akcijski program za invalide, da je ohranje-
no sistemsko financiranje invalidskih organizacij in programov,
ki jih izvajajo za invalide, da se intenzivno pripravlja Zakon o
izena~evanju mo`nosti invalidov, da so v priprave sistemskih in
drugih zakonov vklju~eni predstavniki invalidov, da se priprav-
lja Zakon o dolgoro~ni oskrbi invalidov in drugih oseb, ki po-
trebujejo tujo nego in pomo~.
Med pomembne pridobitve slovenskih invalidov lahko {tejemo
tudi ustanovitev oziroma konstituiranje nacionalnega sveta in-
validskih organizacij Slovenije.
Ob koncu leta 2007 moramo `al ugotoviti, da je dr`ava z Zako-
nom o usklajevanju odmernih osnov za socialne transferje de-
jansko zamrznila invalidnine in druge prejemke invalidov, ki so
ostali na ravni zneskov iz leta 2006 kljub porastu inflacije v
letu 2007.
V Zvezi dru{tev vojnih invalidov Slovenije smo tudi v letu
2007 uspe{no uresni~evali na~rtovane naloge. Skup{~ina Zve-
ze je v mesecu marcu sprejela noveliran Statut, ki je usklajen z
dolo~ili Zakona o dru{tvih, sprejela je posodobljene program-
ske usmeritve za delovanje Zveze ter izvolila organe Zveze v
pomlajeni sestavi. Ve~ ali manj uspe{no so organi zveze in
dru{tva vojnih invalidov uresni~evali posebne socialne progra-
me.
Dejavnost zveze in dru{tev vojnih invalidov se odvija kontinui-
rano in se bo nadaljevala v letu 2008 in v naslednjih letih. Os-
nutki programa dela in finan~nega na~rta so `e pripravljeni.
Med drugim bomo v letu 2008 pripravili vseslovensko sre~anje
vojnih invalidov in ve~ rekreativno {portnih prireditev za vojne
invalide. Posebno pozornost bomo namenili usposabljanju pro-
stovoljcev za delo z invalidi in organizacijski krepitvi dru{tev
vojnih invalidov.
Na podlagi znanih podatkov pri~akujemo stabilno financiranje
dejavnosti zveze in dru{tev vojnih invalidov, kar je vsekakor
eden od pomembnih pogojev za uspe{no izvajanje poslanstva,
ki smo si ga zadali.
Dragi in spo{tovani vojni invalidi in drugi ~lani in ~lanice dru-
{tev vojnih invalidov, drage bralke in bralci Na{ih vezi, ob iz-
teku leta 2007 se iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli
prispevali k uspe{nemu delu ZDVIS v tem letu. Vsem bralcem
Na{ih vezi, zlasti pa vojnim invalidom `elim v letu, ki prihaja,
obilo zdravja, sre~e, zadovoljstva in uspeha.
Ivan PivkPredsednik ZDVIS
N O V O L E T N A P O S L A N I C A
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 3
na{e vezi novoletna poslanica
4
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 4
5
na{e vezi aktualno
PPoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee oopprreeddeelljjuujjee 6644.. ~~lleennZZaakkoonnaa oo ssoocciiaallnneemm vvaarrssttvvuu,, kkii pprraavvii: »Invalidskeorganizacije so prostovoljne in neprofitne organi-zacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugiposamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvaja-jo poseben socialne programe in storitve, utemel-jene na zna~ilnostih invalidnosti po posameznihfunkcionalnih okvarah, ki ogro`ajo socialnipolo`aj invalidov. Dejavnosti invalidskih organi-zacij lahko zajemajo tudi posamezne sestavinedobrodelnosti in samopomo~i«PPoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee oopprreeddeelljjuujjee 1133.. ~~lleennZZaakkoonnaa oo iinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijjaahh,, kkii pprraavvii,, ddaassttaattuuss iinnvvaalliiddsskkee oorrggaanniizzaacciijjee nnee mmoorree iimmeettiiddrruu{{ttvvoo,, kkii zzddrruu`uujjee iinnvvaalliiddee,, ~~ee nnee iizzvvaajjaa vvssaajj eennppoosseebbnnii ssoocciiaallii pprrooggrraamm.. VV 1100.. ~~lleennuu zzaakkoonnaa jjee oopprreeddeelljjeennoo,, ddaa iinnvvaalliiddsskkeeoorrggaanniizzaacciijjee vv ookkvviirruu ssvvoojjee ddeejjaavvnnoossttii zzaa iizzvvaajjaannjjeennaalloogg llaahhkkoo oobblliikkuujjeejjoo ppoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee,,kkii ddooppoollnnjjuujjeejjoo jjaavvnnoo sslluu`bboo iinn pprraavviiccee,, kkii jjiihhddoolloo~~aajjoo zzaakkoonnii nnaa ppooddrroo~~jjuu iinnvvaalliiddsskkeeggaa vvaarrssttvvaa.. NNaallooggee,, kkii ssee {{tteejjeejjoo kkoott ppoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammiioopprreeddeelljjuujjee 22..,, 55..,, 66.. iinn 77.. ttoo~~kkaa 1100.. ~~lleennaa zzaakkoonnaa ooiinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijjaahh::2. na~rtujejo, organizirajo in izvajajo programe, ki
posameznim skupinam invalidov omogo~ijobolj aktivno sodelovanje in pripomorejo kodstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu `ivl-jenju (usposabljanje za aktivno `ivljenje in delo,prevozi, oskrba s tehni~nimi pripomo~ki, oseb-na asistenca, nega, fizi~na pomo~, dnevni centri,klubi, programi za otroke in mladostnike sposebnimi potrebami, programi za star{e in svo-jce, tolma~enje in spremljanje, programi zaohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijskiprogrami, informativna, zalo`ni{ka in kulturnadejavnost, rekreacija in {port in podobno),
5. prepre~uje in bla`ijo socialne ter psihi~neposledice invalidnosti,
6. usposabljajo invalide za samopomo~ ter svojcein prostovoljce za `ivljenje in delo z invalidi,
7. razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovoinformiranost na razli~ne na razli~nih podro~jih`ivljenja.
OO ppoosseebbnniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammiihh ggoovvoorrii ttuuddiiPPrraavviillnniikk oo mmeerriilliihh iinn ppooggoojjiihh zzaa uuppoorraabboo ssrreeddsstteevvFFuunnddaacciijjee zzaa ffiinnaanncciirraannjjee iinnvvaalliiddsskkiihh iinn hhuummaannii--ttaarrnniihh oorrggaanniizzaacciijj vv RReeppuubblliikkii SSlloovveenniijjii..
V 2. ~lenu pravilnika je opredeljeno: FIHO financira oziroma sofinancira:• izvajanje posebnih socialnih programov in
storitev invalidskih organizacij in programovhumanitarnih organizacij za re{evanje socialnihstisk in te`av oziroma re{evanje socialnih potrebposameznikov.
BBoolljj ppooddrroobbnnoo oopprreeddeelljjuujjee ffiinnaanncciirraannjjee ppoosseebbnniihhssoocciiaallnniihh pprrooggrraammoovv NNaavvooddiilloo zzaa uuppoorraabboo mmeerriillpprrii oocceennjjeevvaannjjuu ffiinnaann~~nnoo oovvrreeddnnootteenniihh lleettnniihhddeelloovvnniihh pprrooggrraammoovv iinnvvaalliiddsskkiihh iinn hhuummaanniittaarrnniihhoorrggaanniizzaacciijj:: ppoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammii ssoo ddooppoollnniillnnii pprrooggrraammiijjaavvnnii sslluu`bbii,, kkii jjiihh iizzvvaajjaajjoo iinnvvaalliiddsskkee oorrggaanniizzaacciijjeevv sskkllaadduu zz zzaakkoonnoomm oo iinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijjaahh.. PPoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammii mmoorraajjoo bbiittii ssttrrookkoovvnnoopprriipprraavvlljjeennii iinn uutteemmeelljjeennii tteerr mmoorraajjoo vvsseebboovvaattiinnaattaann~~nnoo oopprreeddeelljjeennoo vvsseebbiinnoo,, nnaammeenn iinn cciilljjee tteerrkkrriitteerriijjee zzaa kkoorrii{{~~eennjjee.. PPoosseebbeejj nnaattaann~~nnoo jjee ppoottrreebb--nnoo vv ppoosseebbnniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammiihh ddoolloo~~iittii cciilljjnnoosskkuuppiinnoo,, kkii jjiihh bboo kkoorriissttiillaa,, nnaa~~iinn iizzvvaajjaannjjaa ppoosseebb--nniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammoovv,, ~~aass ttrraajjaannjjaa pprrooggrraammoovv iinnnnjjiihhoovvoo ffiinnaann~~nnoo vvrreeddnnoosstt.. PPoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprroo--ggrraammee mmoorraa vvooddiittii ssttrrookkoovvnnoo uussppoossoobblljjeennaa oosseebbaa zzuussttrreezznnoo oopprraavvlljjeenniimm ssttrrookkoovvnniihh iizzppiittoomm iinn rreeffeerr--eennccaammii zzaa vvooddeennjjee ppoosseebbnniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammoovv..OObb kkoonnccuu vvssaakkeeggaa iizzvveeddeenneeggaa ppoosseebbnneeggaa ssoocciiaallnnee--ggaa pprrooggrraammaa ssee iizzvveeddee eevvaallvvaacciijjaa oozz.. ssee uuggoottaavvlljjaauu~~iinnkkoovviittoosstt iinn uussppee{{nnoosstt iizzvveeddeenneeggaa ppoosseebbnneeggaassoocciiaallnneeggaa pprrooggrraammaa.. PPoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammii mmoorraajjoo iimmeettii nnaavveeddeenneevvssee zzggoorraajj nnaa{{tteettee eelleemmeennttee,, ddaa ssee jjiihh llaahhkkoo oopprree--ddeellii kkoott ppoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee.. ^ee tteehh eellee--mmeennttoovv nniimmaajjoo,, nniissoo ppoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammiitteemmvvee~~ llee pprrooggrraammii oozziirroommaa ddeejjaavvnnoossttii iinnvvaalliiddsskkeeoorrggaanniizzaacciijjee..
POSEBNI SOCIALNI PROGRAMIZDVIS IN DRU[TEV VOJNIH INVALIDOVIZ SREDSTEV FIHO IN DR@AVNEGAPRORA^UNA ZA LETO 2008
IZ SREDSTEV FIHO:ZDVIS bo v letu 2008 izvajala naslednje posebnesocialne programe:1. integracija te`kih, socialno ogro`enih in social-
no izklju~enih vojnih invalidov v kulturnodru`beno `ivljenje,
2. usposabljanje prostovoljcev za delo z vojnimiinvalidi,
3. posebna informativna in zalo`ni{ka dejavnostvojnih invalidov ter informiranje javnosti opolo`aju vojnih invalidov,
4. ohranjevanje psihofizi~ne kondicije vojnihinvalidov z rekreacijo
Dru{tva vojnih invalidov bodo v letu 2008 izvajalanaslednje posebne socialne programe. 1. ohranjanje zdravja vojnih invalidov v naravnih in
klimatskih zdravili{~ih z dvema fizioterapijama,2. integracija te`kih, socialno ogro`enih in social-
no izklju~enih vojnih invalidov v kulturnodru`beno `ivljenje,
KAJ SO POSEBNI SOCIALNI PROGRAMI?
➪
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 5
na{e vezi aktualno
6
3. konkretna in neposredna nega in fizi~na pomo~vojnim invalidom na domu,
4. posebna pomo~ s tehni~nimi pripomo~ki, obno-va bivalnih prostorov in pomo~ vojniminvalidom v te`kih socialnih in zdravstvenihte`avah,
5. skrb za psihofizi~no kondicijo vojnih invalidovz rekreacijo,
6. posebna informativna in zalo`ni{ka dejavnostvojnih invalidov,
7. usposabljanje prostovoljcev za pomo~ inobvladovanje ivljenjskih situacij vojnih invalidov.
8. usposabljanje vojnih invalidov za premagovanje`ivljenjskih te`av,
9. klubske aktivnosti.
Dru{tvo lahko izvajala le en ali pa vse na{teteposebne socialne programe.IZ SREDSTEV DR@AVNEGA PRORA^UNAbodo zveza in dru{tva vojnih invalidov izvajalanaslednja posebna socialna programa: 1. sofinanciranje programov dru{tev vojnih invali-
dov na podro~ju socialno – zdravstvenega varstva 2. ohranjevanje tradicij. Vladimir Pegan
ZDCIVS V FIESI IN PODKORENU ZDRU@IL»PRIJETNO S KORISTNIM«
V skladu z na~rtom dela ZDCIVS za leto 2007 jezveza organizirala in izvedla dve tridnevni de-lavnici za civilne invalide vojn. Delavnic, ki stabili septembra v domu »Pri meja{u« na Koren-skem sedlu in oktobra v hotelu Fiesa, se je ude-le`ilo 19 invalidov in 5 dru`inskih ~lanov iz vsehmedob~inskih dru{tev. Poleg vsebin s podro~jamedsebojnih odnosov in komunikacije, je bilpoudarek tudi na skrbi za zdravje. Udele`enci sotako poslu{ali tudi predavanje o zdravilnih zeli{-~ih, udele`ili so se vodenih sprehodov in vodenevadbo v bazenu Strunjan. Delavnice je vodilaNata{a Kogoj – tajnik ZDCIVS, sodelovali pa sotudi zunanji strokovni sodelavci. Udele`enci sobili s takim na~inom dela izjemno zadovoljni inso po zaklju~ku izrazili `eljo po {e ve~ tovrstnihdru`enjih, v katerih se»prijetno zdru`i s korist-nim«.
V novembru je zveza or-ganizirala tudi predavanjena temo »Demenca«, kiga je vodil zunanji stro-kovni sodelavec Jo`e[krlj. Predavanje je bilonamenjeno predvsem ak-tivistom v dru{tvih, saj sooni tisti, ki se v prvi vrstisoo~ajo s to problematiko,saj se nanje po nasvetobra~ajo tako svojci kotinvalidi sami. Predavanjase je udele`ilo 15 invali-dov iz vseh medob~inskihdru{tev.
Nata{a Kogoj Takole nasmejani so bili zadovoljni udele?enci delavnice za civilne invalide vojn v fiersi.
Zdravo `ivljenje se za~ne z zdravo prehrano.
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 6
7
na{e vezi aktualno
Poobla{~eni predstavniki reprezentativnih in dru-gih invalidskih organizacij, ki delujejo na dr`avniravni, so se sestali 21. septembra 2007 v Grandvidhotelu na Lavrici pri Ljubljani ter na podlagi po-godbe o ustanovitvi in delovanju Nacionalnegasveta invalidskih organizacij Slovenije, ki so josklenile invalidske organizacije v februarju 2005,sprejeli sklep o ustanovitvi Zveze reprezentativ-nih in drugih invalidskih organizacij, ki deluJejona dr`avni ravni, ki bo delovala pod imenom NNaa--cciioonnaallnnii ssvveett iinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijj SSlloovveenniijjee((ookkrraajj{{aavvaa NNSSIIOOSS))..
Konstitutivne skup{~ine NSIOS se je udele`ilo 34poobla{~enih predstavnikov (od 37 mo`nih) iz 20reprezentativnih in drugih invalidskih organizacijin ve~je {tevilo gostov, predvsem predsednikov intajnikov invalidskih organizacij – ustanoviteljic,ki niso poobla{~eni predstavniki svojih organiza-cij v skup{~ini NSIOS.
Poobla{~ena predstavnika ZDCIVS na skup{~inista bila Franc Donko in Adolf Viden{ek, izZDVIS pa Boris Fras in Ivan Pivk.
Poleg sklepa o ustanovitvi NSIOS-a kot pravneosebe zasebnega prava, je skup{~ina sprejela Sta-tut NSIOS-a kot temeljni akt, Poslovnik o delu or-ganov NSIOS-a in nekaj splo{nih aktov, ki so po-trebni za delovanje NSIOS-a.
Udele`enci skup{~ine so obravnavali poro~ilo orazvoju organiziranega sodelovanja invalidskihorganizacij Slovenije, dose`kih skupnega delova-nja in izzivih za prihodnost, ki ga je pripravil Bo-ris [u{tar{i~, predsednik Sveta invalidskih organi-zacij Slovenije (SIOS). Ocenjeno je, da za~etkiorganiziranja invalidov in delovanje invalidskihorganizacij v Sloveniji segajo v ~as pred prvo sve-tovno vojno, svoj razcvet pa je do`ivela v zadnjih50 letih. Invalidske organizacije povezane v koordinacij-skem odboru, od 1991 leta pa v SIOS so odlo~il-no vplivale na pravno ureditev pravic in varstvainvalidov ter na izvajanje invalidske politike vSloveniji. Glede tega je Slovenija primerljiva zdrugimi dr`avami.
V sve~ani izjavi za javnost, ki je bila soglasnosprejeta, skup{~ina pozitivno ocenjuje dose`enoraven invalidskega varstva v Sloveniji, opozarjapa tudi na pomanjkljivosti in na nekatere neza-
dostno urejene zadeve, ki so `ivljenjskega pome-na za invalide.
Izjava vsebuje tudi pomembno ugotovitev, dadopolnjevanje sistemske zakonodaje o pravicahinvalidov verjetno ne bo nikoli dokon~ano delo.
Skup{~ina je sprejela ugotovitveni sklep o potrdi-tvi sestave upravnega odbora ter izvolila ~lane~astnega razsodi{~a in ~lane nadzornega odboraNSIOS.
Za predsednika NSIOS je izvoljen Boris [u{tar-{i~, predsednik dru{tva distrofikov Slovenije indr`avni svetnik, za podpredsednika pa sta izvolje-na Stane Pade`nik, predsednik ZDSSS in Dragu-tin Novak, predsednik ZDIS.
Glavni tajnik NSIOS je [tefan Ku{ar.
Nacionalni SIOS ni nekaj povsem novega v slo-venskem invalidskem gibanju. @e doslej je polnih16 let uspe{no deloval SIOS, ki pa ni imel statusapravne osebe. Izku{nje iz delovanja SIOS bodozanesljivo koristne za delovanje NSIOS.
Z formalnim konstituiranjem oziroma ustanovi-tvijo NSIOS-a je zaklju~ena {e ena etapa v razvo-ju slovenskega invalidskega gibanja.
V NSIOS povezane invalidske organizacije bodo{e bolj enotno in usklajeno nastopale v civilnemdialogu z dr`avnimi organi, ustanovami in civilnodru`benimi organizacijami v prizadevanjih za {evi{jo raven varstva pravic in za{~ite invalidov terzagotovitev pogojev za neodvisno `ivljenje inva-lidov.
NSIOS je prostovoljno, nepridobitno in nestran-karsko zdru`enje invalidskih organizacij, ki zasto-pa interese vseh slovenskih invalidov.
NSIOS deluje javno.
Poslanstvo, cilji in naloge NSIOS so opredeljeni vStatutu. Cilji delovanja NSIOS so skladni z na~e-li varstva invalidov in dolo~ili dokumentov OZN,Evropske unije, Deklaracije o ~lovekovih pravi-cah, Deklaracij o pravicah invalidov ter Sloven-sko zakonodajo o varstvu in pravicah invalidov.
Ivan Pivk
NACIONALNI SVET INVALIDSKIH ORGANIZACIJSLOVENIJE
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 7
na{e vezi aktualno
8
Po ve~ kot treh letih se je delegacija civilnih invalidovvojn iz Bosne in Hercegovine ponovno odzvala vabiluna{e Zveze, tako da sta se delegaciji obeh zvez sre~aliv dneh med 2. in 4. oktobrom letos. V razgovorih sonas na{i kolegi seznanili, da je nivo varstva civilnihinvalidov vojn v BiH na zelo nizki ravni, saj prejema-jo civilni invalidi v BiH le 50 odstotkov prejemkovvojnih invalidov. Nedvomno je raven varstva pogoje-na tudi z gospodarskimi razmerami v BiH. Po ve~letih so letos prvi~ prejeli dolo~ena sredstva za delo-vanje organizacije, kar je bil tudi razlog, da se predtem toliko let nismo sre~ali. Upajo, da se bo situacijapo~asi normalizirala in jim omogo~ila nemoteno delov prid vseh civilnih invalidov vojn BiH.
Poleg sre~anja delegacij smo organizirali tudi pri-jateljsko sre~anje {ahistov, v katerem so sodelovali{tirje {ahisti iz vsake zveze. na{i kolegi iz BiH-a sobili uspe{nej{i saj so z lahkoto premagali na{e{ahiste. ^estitke veljajo vsem udele`encem, saj jebil namen sre~anja predvsem dru`enje, spoznavan-je drug drugega in razmer, v katerih `ivimo indelamo in ne tekmovanje.
Nata{a Kogoj
Razlog, da so civilni invalidi BIH-a slovenijo obiskali {ele letosje tudi ta, da do sedaj niso prejemali sredstev za delo Zveze.
OBISK DELAGACIJECIVILNIH INVALIDOVVOJN IZ BiH
NNAA[[EE VVEEZZII ––
VVEEZZ ZZ DDRRUU[[TTVVII IINN
ZZVVEEZZOO
Prednovoletni ~as je izkoristil tudi
Svet glasila Na{e vezi, ki se je se-
stal na seji, na kateri je pregledal
delo uredni{kega odbora v letu, ki
se izteka. Prisotni predstavniki ci-
vilnih Donko, in voja{kih vojnih inva-
lidov, so sogla{ali, da je viden na-
predek, saj je uredni{tvo sledilo
smernicam za~rtanih na prvi seji
sveta. Naloga Na{ih vezi tako med
drugim ostaja obve{~anje o teko-
~ih zakonodajnih, socialnih in dru-
gih zadevah, ki se dotikajo `ivljenj
invalidov, seznanjanje z nalogami
dru{tev in mo`nostmi, ki jih nudijo
~lanom, informiranje o dejavnostih
dru{tev in predstavljanje `ivljenja v
dru{tvih, kamor sodijo tudi dose`ki
posameznih ~lanov. Tako Svet kot
Uredni{tvo si `elite ve~ odziva bral-
cev in nekoliko ve~ sodelovanja po-
sameznih dru{tev, ki jih je preredko
sli{ati.AA..KK..KK..
JJeessttii jjee eeddeenn oodd {{ttiirriihh cciilljjeevv ~~lloovveekkoovveeggaa `iivvlljjeenn--
jjaa;; kkaatteerrii ssoo oossttaallii ttrriijjee,, nniisseemm iizzvveeddeell nniikkoollii..
M. MONTAIGNE
LLaakkoottaa jjee nnaajjbboolljj{{aa zzaa~~iimmbbaa jjeeddii.. CERVANTES
TTiissttii,, kkii jjee ss ppoollnniimm `eellooddcceemm,, ssaamm sseebbii kkoopplljjee
ggrroobb zz llaassttnniimmii zzoobbmmii..
Tur{ki pregovor
MMiizzaa nnaamm ooddvvzzaammee vvee~~ kkoott llooppoovv.. HERBERT
SS kkrruuhhoomm ssoo vvssee `aalloossttii mmaannjj{{ee.. CERVANTES
NNaasslliikkaanneeggaa hhlleebbaa nnee mmoorree{{ ppoojjeessttii..
Korejski pregovor
@@eellooddeecc,, kkii jjee rreeddkkoo pprraazzeenn,, ssoovvrraa`ii oobbii~~aajjnnoo
hhrraannoo.. HORACIJ
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 8
9
na{e vezi aktualno
Na pobudo ZDVIS sta se dne 20. 11. 2007 v Ljub-ljani, na sede`u zveze sestali delegacija ZDVIS, kiso jo predstavljali predsednik Ivan Pivk, predsednikkomisije IO ZDVIS za mednarodno sodelovanje Jo-`e Rom{ak ter tajnik Zveze Vladimir Pegan in dele-gacija Zveze vojnih invalidov, vojnih vdov in vojnihsirot Mad`arske, ki so jo zastopali predsednik JózsefIpacs, namestnik predsednika József Bagyal in glav-na tajnica Terézia Töröcsik. Glavna tema uradnega dela pogovorov je bil pravni,socialni in ekonomski polo`aj vojnih invalidov, `r-tev vojne in u`ivalcev pravic po zakonu o vojnih in-validih v Sloveniji in Mad`arski ter njihova organi-ziranost. ^eprav je bilo to prvo sre~anje in zvezi dosedaj nista imeli stikov, so ~lani obeh delegacij so-glasno ugotovili, da so bili pogovori koristni. Dogo-vorili so se za nadaljnje sodelovanje med zvezama inza ponovno sre~anje prihodnje leto v Budimpe{ti.Predsednik ZDVIS Ivan Pivk je predstavil ustavnopravni polo`aj vojnih invalidov in `rtev vojne vSloveniji ter ocenil, da je Slovenija razmeroma do-bro uredila za{~ito in varstvo vojnih invalidov indrugih `rtev vojne. Predstavil je tudi organiziranostvojnih invalidov v ZDVIS ter njeno delovanje. Taj-nik ZDVIS Vladimir Pegan je delegaciji iz Mad`ar-ske predstavil pravno za{~ito vojnih invalidov indru`inskih ~lanov po Zakonu o vojnih invalidih.Predsednik Zveze vojnih invalidov, vojnih vdov invojnih sirot Mad`arske József Ipacs je predstavilpravno statusni in socialno ekonomski polo`aj ma-d`arskih vojnih invalidov in `rtev vojne, in pove-dal, da polo`aj in praviceupravi~encev ureja Za-kon o vojni oskrbi iz leta1994 in podzakonskauredba vlade, ki podrob-neje dolo~a na~in uve-ljavljanja pravic. Na Ma-d`arskem `ivi okoli11.300 vojnih invalidov,vojnih vdov in vojnih si-rot. Upravi~encev s sta-tusom vojnega invalidaje okoli 4.000. V dru{tvaje v~lanjenih okoli 3.700vojnih invalidov, od tegaokoli ~etrtina v Budim-pe{ti. Med vojne invalidespadajo voja{ki vojni in-validi, voja{ki mirnodob-ni invalidi in civilni inva-lidi vojne. V pravicah soizena~eni.Vojni invalidi so glede naodstotek zmanj{anja spo-
sobnosti (okvaro zdravja) razvr{~eni v pet rentnihrazredov. Najni`ja priznana onesposobljenost zadelo je 25 odstotkov. Dr`ava je krivico popravila ti-stim vojnim oskrbovancem, ki so bili po predpisihveljavnih v letu 1944 upravi~eni do vojne rente. kerje bilo izpla~evanje rente v letu 1944 ukinjeno, je zzakonom o vojni oskrbi iz leta 1994 priznala pravi-co do enkratnega rentnega zneska. Vojna oskrba,kot jo opredeljuje zakon, je v pristojnosti ministrs-tva za obrambo. Na ministrstvu je poseben urad, kipomaga pri varstvu vojnih invalidov. Zveza sodelu-je z uradom in od katerega dobiva pomo~ (brezpla~-na pisarna, sredstva za mednarodno sodelovanje).Vojni invalidi, vdove in sirote so na Mad`arskemorganizirani v dru{tva in Zvezo vojnih invalidov,vojnih vdov in vojnih sirot, ki je bila ustanovljenaleta 1992. Ob ustanovitvi so prevzeli ime zveze, kije bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, a odkonca druge svetovne vojne, do 1992 ta zveza nidelovala. Na Mad`arskem deluje 132 krajevnihzdru`enj – dru{tev, od tega 12 v Budimpe{ti. Le ne-kaj krajevnih dru{tev je registriranih v skladu z za-konom. Razlogi so predvsem starost ~lanov in po-manjkanje sredstev za delovanje.Namestnik predsednika József Bagyal je tudi pe-snik, ki je leta 2005 izdal pesni{ko zbirko. Na ne-formalnem dru`enju je prebral pesem, ki jo je pos-vetil o~etu in jo objavljamo v tej {tevilki na{ih vezi.József Bagyal nas je presenetil in napisal tudi pe-sem o dogajanju na delovnem sre~anju. Objavlja-mo tudi te pesmi. Vladimir Pegan
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, VOJNIH VDOV INVOJNIH SIROT MAD@ARSKE NA SRE^ANJU Z ZDVIS
Na sliki od leve proti desni: predsednik ZDVIS Ivan Pivk, predsednik vojnih invalidov Mad`arskeIpacs József, glavna tajnica zveze Töröcsik Terézia, namestnik predsednika Bagyal József in tajnikZDVIS Vladimir Pegan.
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 9
na{e vezi aktualno
10
LLjjuubblljjaannsskkii ssppoommiinn
I.
Vlak sopiha, pokrajino pokriva sneg,
domovina je `e dale~ za nami.
Misli nam drvijo, vlak stoji.
Veliko kilometrov je prevo`enih, ~as hiti naprej.
II.
Vlak po~asi pelje, kilometri se mno ijo.
Postajali{~e Ljubljana. Vlak zavira,
dragi Prijatelji prihajajo sedaj,
s smehljajo~imi pogledi se zazrejo v utrujene potnike.
III.
Prijazen sprejem v hotelu,
predsednikova prijateljska beseda.
Stisk rok nam prija,
ob pija~i smo se veliko pogovarjali.
IV.
Ob polni mizi nam hrana dobro dene,
ob mnogih dobrinah je ivljenje veselo.
V kulturni sobi spanje prija,
lepih vtisov nas spominja.
V.
isto~a kopalnice je ble{~e~a,
hotelu pripada vsa ~ast.
Udobje povsod, na vsakem koraku,
vsa prednost pridnih rok.
VI.
Po nadstropjih hitro drvimo,
od~itavanje kartic bilo je potrebno.
Dvigalo spelje, zastonj je pritli~je,
malo gor, malo dol, enice ne najde.
VII.
Posvetovati smo se pri{li, ne klepetati,
z informiranjem si vrednote nabrati.
Skupaj razmi{ljati, kajti usoda nem je zdru`ena,
pri vojni oskrbi je vsaka beseda dana.-
VIII.
Blizu {tiri ure smo se informirali,
s koristnimi izku{njami zapu{~amo Ljubljano.
Zahvaljujemo se za vso prijazno gostoljubje,
okusno hrano, prevajanje Simone.
IX.
Usoda nam je zdru`ena, kajti borimo se za enak
cilj,
zdru`enje naj nam postane vrednota.
Borimo se skupaj, na podro~ju vojne oskrbe,
na razburkanem morju vojnih oskrbovancev.
X.
Poslavljamo se, ~as obiska se je iztekel,
gospodu Predsedniku `elimo obilo sre~nih let.
Naj bo uspe{no, plodno tvoje delo,
v dru inskem ivljenju resni~na sre~a.
Ljubljana, 20. november 2007
BBaaggyyaall JJóózzsseeff,, uuppookkoojjeennii ssttoottnniikk
NNaammeessttnniikk pprreeddsseeddnniikkaa ZZvveezzee vvoojjnniihh iinnvvaalliiddoovv,,
vvoojjnniihh vvddoovv iinn vvoojjnniihh ssiirroott nnaa MMaadd aarrsskkeemm aavvttoorr
pprreeddllaa SSiimmoonnaa GGeerreenn~~eerr PPeeggaann
DDoommoolljjuubb SSppoommiinn nnaa oo~~eettaa
V mrzli zimski no~i,
stoji domoljub na stra`i.
Strelski jarek je mrzel, pust,
kjer {e toplote ni.
Zares (pri moji veri) so se veselili,
gospodje oficirji so se tam zabavali.
Belega kruha, ruma in drugega,
vina in `ensk nikoli ne zadostuje.
Tam dale~ so eksplozije,
bombe, krogle, ogenj in prekletstvo.
Z grozovitostjo pada blagoslov,
sli{i se smrtno je~anje in kriki.
Pol roke, pol noge in mnogo prekletstva,
granata je zadela strelni jarek.
Sanitarci z `alostjo,
prena{ajo veliko ranjencev.
Rusko zemljo preliva kri,
mad`arski domoljub si otresa komolec.
Mad`arska domovina, sladka domovina,
ali te bom {e jaz kdaj videl.
Mrzel veter piha,
sneg v o~i nam piha.
Roke in noge so mi ozeble,
pla{~ je `e zdavnaj zapustil mene.
Nogo imam povito,
bojni tovari{ si prav tako otresa komolec.
Mrzel kraj Ruske zemlje,
smo si zaprli v globino srca.
Zakaj se moramo tukaj boriti,
vstran od dru`ine biti.
Zakaj prelivamo svojo kri,
komu je ta grozota v korist.
Zakaj so morali mnogi umreti,
v ovinku Don si `ivljenje vzeti.
Zakaj toliko sirot,
vojnih vdov, vojnih sirot.
Mad`arski domoljub po~ivaj v miru,
dale~ na podro~ju Don-a.
Misel nam prihaja k tebi,
nikoli te ne bomo pozabili.
Kazincbarcika, 05. januar 2001
József Bagyalprevedla Simona Geren~er Pegan
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 10
11
na{e vezi aktualno
DR. PAVLA JERINA – LAH(15.02.1915- 12.11.2007)
Dragi na{i dr. Pavli v slovo!
Prim. dr. Pavla Jerina - Lah se je rodila v `elez-ni~arski dru`ini v Borovnici. Mladostna leta inleta za~etnega {olanja je pre`ivela v Borovnici inna Vrhniki. Vzgojena je bila v dru`ini s socialnim~utom in ~love{ko ljubeznijo, zato se je vpisalana medicinsko fakulteto v Ljubljani in jo dokon-~ala leta 1940 v Zagrebu. Delala je v Ljubljanskibolni{nici, kjer se je posve~ala kirurgiji, ki je bilanjena priljubljena stroka.Ob razpadu Jugoslavije in za~etku okupacije se je`e leta 1941 vklju~ila v delo OF in za~ela poma-gati prvim ranjenim partizanom. Jeseni leta 1943,po nem{ki zasedbi Ljubljanske pokrajine, je sku-paj s so{olko in prijateljico dr. Franjo Bojc zdra-vila ranjene partizane v bolni{nici v Ribnici. Do-`ivela je prvo sovra`no ofenzivo. Pri re{evanjuranjencev, sta bili obe zdravnici zajeti in po ve~-mese~nem zaporu izpu{~eni. Decembra 1943 stase pridru`ili partizanom v {tabu 9. korpusa NOVna Lokvah.
@al je pri{el ~as, ko se moramo posloviti od dr.Pavle Jerine-Lah, partizanske zdravnice.Slovo od najdra`jih, s katerimi sem delil svojomladost, ustvarjalnost, po`rtvovalnost in trud zazmago in osvoboditev domovine, je bole~ in pol-no ~ustvenih spominov , veselja , strahu in upa-nja.
Spoznal sem jo januarja 1944, ko je pri{la v ko-maj zgrajeno barako za ranjence in prevzelavodstvo Partizanske bolni{nice, ki se imenovalapo njej – bolnica Pavla. Ob slovesu se mi vra~aspomin na ves ~as partizanstva v bolni{nici, v ka-teri sem okrevajo~i ranjenec postal njen sprem-ljevalec, pomo~nik, tovari{ in prijatelj. Bil je ~asveli~astnega doprinosa mlade zdravnice, ki je vskromnih barakah sredi Trnovskega gozda re{e-vala `ivljenja, laj{ala bole~ine in invalidnost ra-njenim partizanom. Prihajali so iz oddaljenih inbli`njih borb, okrvavljeni, izmu~eni, la~ni in pre-zeblih. Bili so borci za svobodo Primorske, osvo-bojeni ujetniki iz italijanskih in prebe`niki iznem{kih tabori{~, Rusi, ^ehi, Poljaki in Francoziter {tevilni italijanski antifa{isti iz italijanskihbrigad.Pri{li so v njeno partizansko bolnico, ki jo jevedno imenovala na{ dom, dom, v katerem so ra-njenci na novo za`iveli v varnem zavetju, polnemljubezni, skrbi, nege in po`rtvovalnosti dr. Pavlein njenih pomo~nikov, partizanskih bolni~ark inbolni~arjev. Dr. Pavla, na{a re{iteljica, je bila {i-rokega srca, ki ga je razdajala med ranjence. Ime-
la je topel, miren pogled, ki je dajal upanje in vli-val zaupanje ranjenim in bolnim partizanom.Mladi, okrevajo~i ranjenci , neuki medicinskevede, smo bili dele`ni osnovne zdravni{ke vzgo-je o negi in pomo~i. Postali smo bolni~arji, njenipomo~niki. Ves ~as vojne vihre nam je bila vzornjena strokovnost, po`rtvovalnost, ljubezen in~love{ka toplina, ki jo je razdajala preko 1.600ranjencem in bolnikom v {tevilnih postojankahbolni{nice.Ne{tete nem{ke ofenzive, katerih namen je bilodkriti in uni~iti varno zavetje ranjencev, so nare-kovale ne samo evakuacije in skrivanje ranjen-cev, pa~ pa {e ve~je napore in trud za njihovo var-nost. Bile so zgrajene sredi Trnovskega gozda,trikrat opu{~ene zaradi dekonspiracije in ponov-no zgrajene v te`ko dostopnih in varnih soteskahidrijskih gozdov. Koliko napornih pe{ poti sozahtevale od na{e Pavle, ki je hodila v oddaljenaskrivali{~a in okrevali{~a, in tudi tam oskrbova-la ranjence ter se nato vra~ala v centralno bolni-co. Dr. Pavlo je vzljubil ves primorski narod. Poi-menovali so jo – na{a legendarna zdravnica dr.Pavla . Njen doprinos k osvoboditvi Primorskebo ostal izpisan z zlatimi ~rkami.Dr. Pavla je bila vedno v sredi{~u spomina in pie-tete do padlih in ranjenih za svobodo Primorske.
Kmalu po osvoboditvi je bila preme{~ena vBeograd, kjer je organizirala transfuzijsko slu`boSrbije.
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 11
na{e vezi iaktualno
12
Ponovno sva se sre~ala v na{i Ljubljani, ona upo-kojenka, vendar polna mo~i in zagona, da v `iv-ljenju naredi {e kaj dobrega. Ustanovila je Sekci-jo partizanskega zdravstva Slovenskega zdravni{-kega dru{tva in desetletja kot predsednica zdru-`evala {e `ive~e partizanske zdravnike.Skrbno je preu~ila zgodovino nastanka, dela inorganizacijo partizanskega zdravstva na Sloven-skem, ki je bilo edinstveno v okupirani in pod-jarmljeni Evropi. Napisala je {tevilne strokovneprispevke, bogate z izku{njami partizanskegazdravstva, ki so {e danes lahko u~na snov mladihzdravnikov. Tako je nastal ob{iren strokovni ar-hiv partizanskih izku{enj, Pavlo pa so imenovaliza ~astno ~lanico Slovenskega zdravni{kegadru{tva. Sekcija in Pavlino dolgoletno predsedovaje stazdru`ila in povezala partizanske zdravnike inspodbudila primorske rojake, ranjence, invalidein njihove svojce k obujanju in ohranitvi spomi-na na pot re{evanja ranjencev in invalidov iz bol-nice Pavla in Franja na letali{~e na Notranjskem,od koder so jih z zavezni{kimi letali prepeljali vurejene bolnice v Italijo.
Dr. Pavla ni nikoli pozabila na svoje ranjence, kiso tudi v poznih letih iskali pomo~. Na{la je ~asza obisk in pogovor z bolnikom in zdravnikom intako vlivala pogum in mo~ trpe~im. Imela je {iro-ko srce, ki bije tudi za druge, tako poznane kotnepoznane.
Dr. Pavla je ves povojni ~as v sebi nosila `eljo, da~as, ki ga je do`ivela v partizanski bolni{nici,opi{e v knjigi o `ivljenju ranjencev in njihovih
re{iteljev. S sr~nostjo in trudom je napisala knji-go Partizanska bolni{nica v Trnovskem gozdu,vanjo pa vklju~ila tudi prispevke ranjencev inosebja. Knjiga je bogat prispevek k zgodovinipartizanske sanitete na Primorskem. Imela je {eeno `eljo, in sicer, da se tam kjer je stala parti-zanska bolnica sredi Trnovskega gozda, postavispominsko obele`je bolnici Pavla. @elji za posta-vitev spominskega obele`ja je prisluhnila Ob~i-na Idrija in ZB in dr. Pavla ga je odkrila avgusta1999, ob navzo~nosti {tevilnih prijateljev klubabolnice Pavla in Franja, {e `ive~ih ranjencev innjihovih svojcev, primorskih rojakov in borcev. Veder in vesel obraz na{e Pavle ob izpolnitvi nje-nih `elja so vsi navzo~i prisr~no pozdravili. Inbilo je zadnji~, ko je na{a Pavla aktivno podo`iv-ljala prehojeno pot, pot po poteh Trnovskegagozda, v katerem je zdravila in re{evala ranjenepartizane, jim vra~ala zdravje, mir in dajala za-vetje. Izpolnila je svoje poslanstvo, svoje `elje inhrepenenja. Izmu~eno telo je mirno zaspalo.
Za njene zasluge v NOB je bila progla{ena za~astno ob~anko ob~in Idrija in Logatec, bila jenosilka Spomenice 1941 in {tevilnih dr`avnih indru`benih odlikovanj.
Dr. Pavla je imela mo~, pogum, vztrajnost in {i-roko in polno srce ljubezni do vsakogar, ~igar`ivljenje je bilo ogro`eno in je bil potreben po-mo~i. Hvala, na{a legendarna zdravnica dr. Pavla,za vse dobro, kar si storila. Lahka naj ti bo zem-lja v doma~em Lo`u.
Ivan Cibic
SSppoo{{ttoovvaannii bbrraallccii,,
V prispevku Janeza Gradi{nika »Spomini
na nepozabljenega prijatelja«, ki je objav-
ljen v 32. {tevilki Na{e vezi, na 16. stra-
ni, se je prikradla zgodovinska neto~-
nost, ki jo je uredni{ki odbor spregledal.
V besedilu je med drugim zapisano
»Opremljena s popolno bojno opremo in
v novih uniformiranih sta (Franc Hor-
jak in Anton Verdinek, op.ur) z ladjo pri-
plula v Bari in nato decembra leta
1943 v Dubrovnik. Tam so ju sprejeli
partizani in ju razporedili v 14. divizijo,
ki se je podala na pohod v Slovenijo«.
Zgodovinsko dejstvo je, da je bila 14.
slovenska partizanska divizija ustanov-
ljena v Sloveniji, kjer se je med drugo
svetovno vojno tudi bojevala. Na ob-
mo~ju Dubrovnika (Dalmacija) ni bila ni-
koli. Na pohod na [tajersko je krenila iz
rajona Suhorje v Beli Krajini, ne pa iz
okolice Dubrovnika.
Bralce prosimo, da to upo{tevajo.
UUrreeddnnii{{kkii ooddbboorr
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 12
13
na{e vezi v premislek
IMETI 70 LET IN OSTATI V FORMI
IImmaamm kkaarr nneekkaajj zznnaanncceevv iinn zznnaannkk,, kkii jjiimm ttee`kkoo ddoolloo~~ii{{ssttaarroosstt,, ~~ee nnee vvee{{ kkoolliikkoo ssoo vv rreessnniiccii ssttaarrii.. IIzzgglleeddaajjoottaakkoo ddoobbrroo,, ddaa zz llaahhkkoottoo ppoommiissllii{{,, ddaa ssoo mmaalloo ppoodd 6600..PPaa nniissoo,, ssaajj ttoo ddookkaazzuujjeejjoo nnjjiihhoovvii ooddrraassllii oottrrooccii,, kkii ssoo eeddoollggoo ~~aassaa zzaappoosslleennii,, ddaa oo vvnnuukkiihh sspplloohh nnee ggoovvoorriimm..Ne zahtevamo, da enako po~nete tudi vi, pravimosamo, da s primerno skrbjo zase lahko veliko naredimo.Ta se za~ne pri razmi{ljanju o sebi, nadaljuje se prizdravi in primerni prehrani in kon~a z vsakdanjim giba-njem. Tudi mi si lahko privo{~imo vse troje: razmi{lja-nje o sebi, primerno prehrano ter dovolj gibanja. Naprvo mesto bomo dali razmi{ljanje o sebi.
Kako pozitivno razmi{ljati o sebi, ljudeh kinas obkro`ajo in dogodkih, ki nas zadevajo.Vsak od nas je svet zase – s svojimi mislimi, hotenji, e-ljami. Dosegli in presegli smo mejo sedemdesetih let instopili `e malo ~ez. Vedno pogosteje razmi{ljamo o re-zultatih svojega `ivljenja. Vedno ve~jo vrednost dajemoudobju in varnosti. Nove, ve~je odlo~itve nam ne gredozlahka od rok, pa ~eprav morda s svojim `ivljenjem ni-smo ~isto zadovoljni. Prilo`nosti, ki se nam ponujajo,skrbno tehtamo in izku{nje iz preteklosti jim dajejo po-men in te`o. Odlo~itev ne sprejemamo hitro, te`ko spre-minjamo ute~enost, ker je, tako kot je, najbolj udobnopa ~eprav morda ne najbolje. Gotovo smo se `e kdaj za-lotili, da komaj ~akamo jutri{nji dan. Vsakdan, ~epravurejen, nas velikokrat ne zadovoljuje ve~. @elimo sisprememb, radi bi nekaj spremenili na sebi, pa si neupamo. Re~emo si – bomo jutri, naslednji mesec, ~e neletos pa drugo leto. In `ivljenje gre mimo, nam pa ved-no kaj manjka. Se nam zdi to smisel `ivljenja? Mar ni potrebno `ivetivsak dan v popolnosti in u`ivati v njem? Kdor je priomenjeni starosti naredil korak vstran in ne te~e v isti~redi, kdor si je upal, je velikokrat osamljen v svojihprizadevanjih »biti druga~en, ne te~i s ~redo, upati si«.V dana{njem razburkanem svetu, kjer je edina stalni-ca sprememba, ni ni~ ve~ dokon~no, samo po sebiumevno. Na poti druga~nosti se pojavlja veliko te`av,o katerih nas niso davne {ole ni~ nau~ile. Star{i tudive~inoma ne, ker za to ni bilo potrebe in ~asa. Prednami so nove naloge, ki jih vidimo prvi~ in trepeta-mo, ali jim bomo kos. V ~asu, v katerem `ivimo `eveliko dlje kot generacije pred nami, naj resni~no po-zitivno razmi{ljanje ne bo le fraza. Tako razmi{ljanjene ignorira negativnih stvari, ki se pojavljajo ob vsa-ki novosti, ki nas zadeva, temve~ nas usmerja, da smodovzetni za svetlobo, ki je v {e tako te`kih situacijahvedno pri`gana. Vidi jo vsak, ki jo `eli videti. Nobe-na stvar ni samo bela ali ~rna ampak so {e vsi vmesniodtenki. Vsako »negativno« izku{njo lahko obrnemosebi v prid, ~e se le potrudimo in najdemo v njej ne-kaj pozitivnega. To seveda ni lahko storiti. Predstav-ljajmo si na{e `ivljenje kot maraton. Preden ga pre-magamo, moramo vlo`iti veliko napora in pre`ivetitako lahke kot te`ke trenutke. Tudi v na{em `ivljenjuje tako. Veliko napora in te`kih trenutkov, potem pa
zadovoljstvo ob prihodu na cilj. Tako vlo`en trud lo-~uje zmagovalce od pora`encev in spremlja vse do-se`ke in uspehe. To je najbolj{a in preizku{ena pot.
Prehrana in gibanjeZ zdravo prehrano in primernim gibanjem je na{e telolahko {e dolgo ~vrsto in gib~no. Ne sprejmimo dejstvao svojih letih kar tako, v smislu »sedaj sem pa `e v se-demdesetih in je ~as, da se primerno oble~em, umirim,da delam to, kar se »spodobi«. Notranje dobro po~utjenam bo narekovalo tudi spro{~en zunanji videz, zato neoklevajmo, ko se odlo~amo za »mladostne« dejavnostiin opremo, ki spada zraven. Antioksidanti, o katerih vzadnjih letih veliko sli{imo, in ki delujejo preko DNK-ja, naj bi varovale pred raznimi boleznimi in prepre~e-vale staranje celic. Veliko jih najdemo v sadju in zele-njavi, temni ~okoladi (z najmanj 70 odstotkov kakavo-vega masla), vinu in {e v mnogih drugih `ivilih narav-nega izvora. Kak{no prehransko pregreho z manj zdra-vimi snovmi si seveda lahko privo{~imo. Vendar ne po-zabimo, da je treba poskrbeti tudi za dogajanje, ki semu re~e »kurjenje« ma{~ob. To bomo najla`je storili stelovadbo oziroma gibanjem. Pogled v ogledalo bokmalu obetaven. Da ne govorimo o psihi~nem po~utju!Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s du{evnim zdravjempredlagajo, da ~im ve~ ~asa pre`ivimo v naravi. Predla-gali so sprehajanje oziroma pohodni{tvo. Tako imeno-vana »ekoterapija« naj bi pomagala mnogim ljudem zdu{evnimi te`avami. Tisti dovolj pogumni in gib~ni, silahko privo{~imo tudi ve~ intenzivnega gibanja. ^e dosedaj niste po~eli ni~ fizi~no intenzivnej{ega, sedaj paste sprejeli odlo~itev, da to slabo navado spremenite, senajprej odpravite k osebnemu zdravniku. Zaupajte musvojo odlo~itev, prosite ga za pregled in gotovo vam boz navdu{enjem stal ob strani.
[portne dejavnosti v na{ih dru{tvihNedvomno sta rekreacija in {port pomembna dejavnikapri ohranjevanju na{ega zdravja in psihofizi~ne kondi-cije tudi po sedemdesetem letu na{ega `ivljenja. Dru{-tva Civilnih invalidov vojn, katerih ~lani smo, nam sko-zi strokovne programe omogo~ajo predvsem rekreativ-no vadbo in pohodni{tvo prilagojeno stopnji na{e inva-lidnosti in starosti posameznega ~lana. S tem progra-mom se `elimo izogniti socialni izolaciji, neaktivni sta-rosti in depresivnemu razpolo`enju. [portne dejavnostiso veliko bolj zabavne in prijetne, ~e potekajo v skupi-ni. Marsikateri ~lan se vklju~i v te dejavnosti tudi zara-di dru`enja. V okviru programa na{a dru{tva organizi-rajo rekreativno vadbo v plavanju, kegljanju, streljanju,balinanju, {ahu in vrtnem kegljanju ter aktivnem po-hodni{tvu. Dru{tva omogo~ajo vklju~evanje svojimzainteresiranim ~lanom v vsa medob~inska, regijska inrepubli{ka tekmovanja, ki jih razpisujejo Mestni sekre-tariati za {port invalidov v posameznih mestih, sede`ihdru{tev ali posamezne invalidske organizacije. Ni pravega razloga, da bi ne bi tudi pri 70 letih bili vformi! Zdravko Zore
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 13
na{e vezi mnenja
14
NI^ O INVALIDIH BREZINVALIDOV
Polo`aj invalidov v Sloveniji ni ni~ kaj ro`nat, nakar so posamezna dru{tva invalidov pristojne orga-ne `e velikokrat opozorila. Res je sicer, da je bilo zainvalide kar precej storjenega, vendar {e vedno nedovolj. Ne smemo spregledati, da se ekonomske insocialne razmere spri~o {tevilnih sprememb za tiste,ki `ivijo pod minimalno `ivljenjsko ravnijo, spremi-njajo na slab{e, in da se to dogaja ne le dr`avljanomz nizkimi dohodki, ampak tudi invalidom. Invalidi smo se zato odlo~il tudi druga~e ukrepati.Po vsej Sloveniji smo nedavno pristopili k podpiso-vanju dveh izjav. Ena se nana{a na organiziranjeNacionalnega sveta invalidov Slovenije, druga pa natesnej{e sodelovanje z EU-jem. S prvo se podpisni-ki zavzemajo za tak{no Slovenijo, v kateri so inva-lidi integrirani na vseh ravneh dru`be, in za delova-nje dru`be po na~elu: »Ni~ o invalidih, brez invali-dov«. V tem smislu invalidi terjamo, da se to na~e-lo uresni~uje tako, da se bo poznalo tudi v praksi. Vokviru druge pobude naj bi v Sloveniji zbrali podpi-se podpore dr`avljanov in se pribli`ali EU-ju, kjerso pravice invalidov za{~itene z u~inkovito zakono-dajo, ki nasprotuje vsem oblikam diskriminacije inzagotavlja polno vklju~enost v dru`bo ve~ kot 50milijonov invalidov Evrope. Res je, da so temeljnepravice invalidov dolo~ene v ustavi in drugih pred-pisih, veliko vpra{anje pa je, ali se tudi izvajajo.Problemi invalidov so specifi~ni, zato je treba k raz-re{evanju te`av vedno pristopati z ustrezno pozor-nostjo in skrbjo. Tega pa je vedno manj. Kdaj pakdaj na{e te`ave re{ujejo ne`ivljenjsko, po birokrat-ski liniji najmanj{ega odpora in mnogokrat celobrez na{e navzo~nosti. O~itajo nam, da smo invali-di socialna kategorija, neke vrste socialni podpiran-ci. To ne dr`i, saj smo npr. vojni invalidi tako medvojno kot po njej nosili precej{nje breme dru`be.Sedaj, ko so nam po{le mo~i in nas izdaja zdravje,ko bi potrebovali veliko ve~ pomo~i in razumeva-nja, pa se zdi, kakor da nas ni, kot da smo nepotreb-no breme. Vsekakor je treba pogledati globlje v do-gajanja na podro~ju invalidske zakonodaje. Dejstvoje, da se bolj in bolj zmanj{uje zainteresiranost po-sameznih dr`avnih organov, in menim, da se temelj-ne pravice invalidov zo`ujejo, posebej ker smo vsedo sedaj ve~inoma potrpe`ljivo sprejemali raznautemeljevanja pristojnih organov, da je pa~ trebavar~evati, biti skromen…Invalidi {e kako dobro razumemo te`ave na{e dr`a-ve, ki jih ob~utimo skupaj z drugimi dr`avljani. Kerje na{a mera potrpe`ljivosti polna, smo se odlo~iliza podpis obeh omenjenih izjav, ki sta nekak{enprotest in zahteva, da se glas invalidov sli{i ne samov Sloveniji in pa povsem prostoru EU-ja.
Drago Miklavec
[E ENKRAT O STATUSU CIV
O statusu civilnih invalidov vojn smo `emnogokrat govorili in razpravljali na raz-li~nih ravneh v dru{tvih in zvezi, sre~anjihipd. Najprej smo ga obravnavali kot svojs-tvo CIV-ov glede na prve in vse naslednjezakone o varstvu civilnih invalidov, nikolidoslej pa nismo uspeli dose~i soglasja opriznanju svojstva invalidnosti (statusa)CIV od nastanka invalidnosti naprej, am-pak vedno le od izdaje prve upravne odlo~-be, kar je upravno - pravno razumljivo, nipa naravno. Status je pogojen in se vedno ve`e na nasta-nek dejanskega stanja. Status ~lana katere-koli in kakr{nekoli dru`bene organizacije,zdru`enja kot so npr. status vojaka, polici-sta, sodnika, uradnika, delavca ali {tudenta,pridobi posameznik v trenutku sprejema vzdru`enje in izpolnitve pogojev. Katolikipostanemo s krstom, vojni ujetnik pa posta-ne vojak takoj po zajetju in ne ~ez petdesetlet. Civilni invalidi vojn smo leta 1997 prejelipotrdilo o statusu vojnega invalida. Potrdi-lo je izdala upravna enota na zahtevo stran-ke in se lahko uporablja za dokazovanjesvojstva. Potrdilo o statusu je izjemnegapomena, slabost in pomanjkljivost potrdilapa je odsotnost navedbe o ~asu nastanka in-validnosti oziroma dolo~ba o trajanju statu-sa, torej navedbe od kdaj naprej status te~e.ZDCIVS je na nedoslednost upravnih enotve~krat opozorila, poleg tega pa so biliopravljeni tudi ustrezni pogovori s pristoj-nimi dr`avnimi organi, vendar odgovora nibilo. Tako ostaja pravno vpra{anje, ali smoCIV pridobili status invalida od izdaje potr-dila leta 1997, odprto in moramo se vpra{a-ti, kak{en status smo imeli pred tem.CIV-i smo 70-letniki, - kolikor nas {e je - kismo zaradi vojnih razmer ali posledic 2.svetovne vojne kot otroci utrpeli invalid-nost, ki jo prena{amo skozi vse `ivljenje.Invalidnost nas obremenjuje in nas onemo-go~a pri ve~ini `ivljenjskih mo`nosti, odpoklicnih do vseh drugih prilik, saj jih izobjektivnih razlogov ne zmoremo opravlja-ti ali se vanje vklju~evati.Predlog je, da v nadaljnjih razpravah boljodlo~no podpremo zahtevo, da upravnaenota potrdilo o statusu dopolni in prizna,da status civilnega invalida vojn velja oddatuma nastanka invalidnosti naprej.
Janez Zurc
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 14
15
na{e vezi iz na{ih dru{tev
V skladu z novim Zakonom o dru{tvih je zborsprejel nov Statut Dru{tva civilnih invalidov vojnPrimorske in obravnaval Osnutek plana za leto2008. Zbor ~lanov je v imenu Zveze dru{tev CIVSlovenije pozdravila Nata{a Kogoj in opravi~ilapredsednika Franca Donka, ki se na{ega sre~anjazaradi drugih obveznosti, ni mogel udele`ili. Vsvoji razpravi je podala materialni okvir, v katerembomo dru{tva in zveza delovali v prihodnjem letu.Seznanila nas je tudi s sklepom Skup{~ine inUpravnega odbora zveze glede prodaje dela nepre-mi~nin v Fiesi ter usmeritvi tako pridobljenih sred-stev. Dosedaj je bila najvi{ji organ dru{tva Skup{-
~ina, po novem pa bo to Zbor ~lanov, med pristoj-nostmi zbora pa so zlasti sprejemanje temeljnih ak-tov, poslovnega poro~ila in smernic za delo dru{-tva.
Zbor ~lanov smo izkoristili tudi za ogled Parka vo-ja{ke zgodovine v Pivki. Sprejel nas je pod`upanJanez ^u~ek in nam predstavil ob~ino in smer raz-voja Parka. ^lani smo si z zanimanjem ogledalipark in kljub slabemu vremenu domov odnesli lepevtise na ta kraj. Dan smo zaklju~ili z dru`enjem obglasbi.
Ciril Habe
Skupinski posnetek na Trgu Evropa v Novi gorici, ki sega v dve dr`avi, Slovenijo in Italijo. Zato je imelo {portno sre~anje v hoji tudisimbolni pomen.
^LANI DCIV PRIMORSKE SO SE SRE^ALIV POSTOJNI
Predstavniki Dru{tva civilnih invalidov vojnPrimorske smo se 22. novembra na `e drugemdelovnem razgovoru sestali s predstavniki itali-janskega Dru{tva civilnih `rtev vojne za Gori{kopokrajino. Predsednik italijanskega dru{tva OtelloDreossi je pozdravil vse navzo~e in jim povedal, daje novico o prvem, junijskem sre~anju, objavil njihovvsedr`avni list Solidarieta, ki je sodelujo~im za`eleluspe{en potek sre~anja, namenjenemu opredelitvimo`nih to~k sodelovanja. Predsednik Dru{tva civilnih invalidov vojnPrimorske Ciril Habe je po pozdravo dejal, da jeupravni odbor dru{tva potrdil platformo prvih raz-govorov z junija letos. Obe strani sta ocenili, da je
bilo prvo sodelovanje dru{tev, na tekmovanju v hojina 5 km, v Novi Gorici zelo uspe{no. V nadaljevanju pogovorov so sogovorniki razpravl-jali o ve~ idejah in predlogih. Dogovorili so se, dabodo tudi v letu 2008 izvajali skupne aktivnosti, mednjimi nastop na Festivalu prostovoljstva v Gorici, kibo maja 2008, rekreativno-{portna sre~anja, sodelo-vanje predstavnikov na pomembnej{ih dru{tvenihdogodkih (skup{~ina, zbori in drugo.Predstavniki obeh dru{tev so sogla{ali, da naj bonadaljnje sodelovanje in medsebojno spoznavanjeprispevek k utrjevanju vezi ob nekdanji meji.
Ciril Habe
^LANI DCIV PRIMORSKE SO SE SRE^ALI V POSTPRIMORSKICIV ZA UTRJEVANJE VEZI OB MEJI Z ITALIJO
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 15
na{e vezi iz na{ih dru{tev
16
Dru{tvo vojnih invalidov Slovenske Istre Koper kljubte`avam uspe{no zaklju~uje leto 2007. V zadnjemtromese~ju smo izvajali naloge, ki smo si jih zadali vsprejetem programu dela. Imeli smo dve redni in dvedopisni seji izvr{nega odbora. Sprejeli smo novposlovnik dela in vse pravne akte ter jih tako pri-lagodili novemu statutu in Zakonu o dru{tvih. Zeloaktivna je bila komisija za socialne zadeve.Predlagala je ve~ re{itev za zdravili{ko zdravljenje indodeljevanje pomo~i invalidom in drugim ~lanom, kiso jo nujno potrebovali. Vse predloge je izvr{niodbor sprejel soglasno. V decembru smo najve~pozornosti posvetili obisku bolnih in onemoglih~lanov, jih skromno obdarili in jim za`eleli sre~no,predvsem pa zdravo leto 2008. Tudi na ~estitke zaostale ~lane nismo pozabili. V tem tromese~ju smose na Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeveobrnili ss pro{njo, da nam pojasni vzrok neuskladitveinvalidnin za leto 2006. To obrazlo`itev zahteva tudiUpravno sodi{~e iz Nove Gorice. Prav tako se je na{~lan obrnil na Ustavno sodi{~e, s pro{njo za ocenoustavnosti glede razvrstitve vojnih invalidov medsocialne podpirance. Vloga je bila sprejeta in dolo~enje sodnik poro~evalec, ki bo zadevo obravnaval. V prvem tromese~ju naslednjega leta nas ~aka veliko
dela. Januarja na~rtujemo dru`abno sre~anje za vsena{e ~lane. Taka sre~anja so zelo zanimiva, saj se~lani malo raz`ivijo, sprostijo, obujajo spomine in obdobri hrani, pija~i, plesu in sre~elovu pozabijo nasvoje te`ave. Prav tako nameravamo `e v februarjuizvesti zbor ~lanov na{ega dru{tva po sekcijah, insicer v Kopru, Izoli in Piranu. Do 15. marca bomoorganizirali zbor ~lanov Dru{tva vojnih invalidovSlovenske Istre. Ves ~as bomo opravljali teko~ezadeve, med katerimi so priprava poro~il o opravl-jenem delu v letu 2007, program dela za 2008,zaklju~ni ra~un za l. 2007 in vsa ostala poro~ila, kijih bomo predlagati v sprejem zboru ~lanov dru{tva.Pri tem ne smemo pozabiti tudi na druge aktivnosti,{e posebej tistih, ki se dotikajo pomo~i ~lanom.Zavedati se moramo, da se na{e ~lanstvo stara, inpotrebuje vedno ve~ pomo~i. Na koncu si `elimo, inmislim, da podobno menijo tudi ostala dru{tva, da bi`e enkrat dokon~no re{ili vpra{anje prapora incelostne grafi~ne podobe dru{tev. Upamo, da bomo“zaradi staranja ~lanstva” uspeli, pred ukinitvijodru{tva.Vsem ~lanom dru{tev `elimo sre~no, zdravo inuspe{no leto 2008.
Janez Gori{ek
DVI SLOV. ISTRE: KAJ SMO IN KAJ BOMO [E NAREDILI
Zveza dru{tev vojnih invalidov Slovenije pripravljaizid fotografske monografije delovanja vojnih invali-dov, vojne oz. voja{ke sanitete in vsega, kar jepovezano z vojnimi invalidi v preteklem obdobju. Vzbirki `elimo zajeti fotografije dela in `ivljenja vojnihinvalidov, od za~etkov delovanja do dana{njih dni.Prikazali bi radi obdobje prve svetovne vojne, delo-vanje vojnih invalidov med vojnama, drugo svetovnovojno in obdobje po drugi svetovni vojni do danes.Vse, ki imate kakr{ne koli fotografije, pozivamo, danam jih po{ljete. Na ZDVIS bomo fotografijo pres-neli v ra~unalni{ko obliko in jo lastnikunepo{kodovano vrnili. Ob fotografiji zapi{ite tudi,kdo je na njej oziroma, kateri dogodek predstavlja.Fotografije nam lahko odstopite tudi v trajno last, insicer tako, da napi{ete, da brezpla~no predajatefotografijo Zvezi dru{tev vojnih invalidov Slovenije. Veseli bi bili, ~e bi nam poslali ~im ve~ fotografijstarej{ega datuma. Zvezi lahko odstopite tudikakr{no koli drugo gradivo ali material (stare~lanske izkaznice, zna~ke, in drugo), ki so povezaniz vojnimi invalidi oz. saniteto.
Fotografije oz. drugo gradivo ali material po{ljite naZZvveezzoo ddrruu{{tteevv vvoojjnniihh iinnvvaalliiddoovv SSlloovveenniijjee,,HHaaccqquueettoovvaa 44,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa, lahko pa jih predatetudi mati~nemu dru{tvu, ki bo poskrbelo, da bodoslike prispele do nas. Vabljeni k sodelovanju!
ZVEZA DRU{TEV VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE
BO IMELA SVOJO 14. REDNO SKUP{~INO V
~ETRTEK, 20. MARCA 2008. ZDVIS
DRU{TVO VOJNIH INVALIDOV SEVERNE
PRIMORSKE NOVA GORICA OBVE{~A, DA BO
OB~NI ZBOR DRU{TVA V PETEK, 14. MARCA 2008,OB 9.00 URI V DIJA{KEM DOMU V NOVI GORICI.
Franc Anderli~ predsednik DVI
Severne Primorske Nova gorica
SKLIC LETNE SKUP{~INE DVI GORENJSKE
KRANJ BO 5.3.2008 OB 11.00 URI V SICRADOVLJICA, GRADNIKOVA 1. Jo`e Rom{ak
VABIMO K SODELOVANJU PRI PRIPRAVIFOTOGRAFSKE MONOGRAFIJE VOJNIH INVALIDOV
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 16
17
na{e vezi na{e zgodbe
Zgodba o tem, kako sem »osvojil« svoj »Ironman«triatlon ima dolgo predzgodovino. Verjetno seza~enja `e v mojem otro{tvu, ko sem prvi~ za~util,kak{no zadovoljstvo mi nudita gibanje in igra.
Bil sem kot `ivo srebro, nikoli pri miru. Vse dnisem se potikal naokrog, se podil s kolesom pova{kih poteh, plezal na najvi{ja drevesa in doonemoglosti nabijal `ogo na igri{~u. V {oli sokmalu opazili, da sem nadarjen za {port, zato sem`e pri sedmih letih za~el trenirati rokomet. @al se izte nadarjenosti ni izcimilo kaj dosti, saj je mojetreninge rokometa `e pri desetih letih groboprekinila otro{ka igra z bombo. Posledice nesre~eso bile hude, ostal sem brez roke, brez o~esa in s{tevilnimi drugimi telesnimi po{kodbami. ^epravje bila pot okrevanja dolga in ve~krat zelo bole~a,pa me to ni ustavilo. Danes lahko z gotovostjore~em, da mi je prav {port v najve~ji meri pomagal,da se izvle~em iz stiske. Kot na pladnju mi je ponu-jal resnice o {tevilnih `ivljenjskih vpra{anjih. U~ilme je, da invalidnost ni nekaj, zaradi ~esar bi moralostajati doma in objokovati svojo usodo, ampak daje mogo~e z delom in trdno voljo presegati svojeomejitve in dosegati sanjske rezultate, hkrati paostati na trdnih, realnih tleh. U~il me je, da se v`ivljenju ni~ ne da dose~i ~ez no~, ampak jepotrebna postopnost in vztrajnost. U~il me je, da jezdrava tekmovalnost v `ivljenju potrebna, vendarzmage nad drugimi ne morejo biti ve~ji vir notran-jega zadovoljstva, kot je ob~utek, da si kljubporazu dal vse od sebe. U~il me je, da lahko preko{portnih dejavnosti spoznavam in navezujem stikez dobrimi in plemenitimi ljudmi, ki mi bogatijo`ivljenje in nenazadnje, da tudi jaz s svojim `ivl-jenjskim sporo~ilom predstavljam pozitiven lik zadruge ljudi.
^eprav me privla~ijo razli~ni {porti, sem v zadnjihletih posvetil svoj ~as samo enemu in sicer {portu,ki se imenuje triatlon. Triatlon je sestavljen {port,ki zdru`uje tri temeljne vzdr`ljivostne discipline:plavanje, kolesarjenje in tek. Tekmovanja so orga-nizirana na razli~nih razdaljah, za »kralja« triatlonapa velja »Ironman«, pri katerem je potrebno pre-plavati 3,8 kilometra, prekolesariti 180 kilometrovin prete~i klasi~ni maraton, dolg 42,2 kilometra.Ironman ali po na{e: »`elezni ~lovek«, se neimenuje tako slu~ajno, ampak je tak{no ime dobilzato, ker upravi~eno velja za eno najte`jih enod-nevnih {portnih preizku{enj na svetu.
Ve~ let sem vztrajno treniral, da sem se fizi~no inpsihi~no pripravil na udele`bo na Ironman triat-
lonu, ki so ga junija letos organizirali v Zürichu, v[vici. Zame je bila `e sama prisotnost na tako veli-ki tekmi, velika stvar, {e bolj pa sem lahkoponosen, da sem preizku{njo tudi uspe{no zaklju~ilin dosegel dober ~as, 11 ur in 19 minut. Ironmanase je udele`ilo kar 2.000 tekmovalcev, ki jih jevzpodbujalo neverjetnih 200.000 gledalcev obprogi. Vtisi o preizku{nji so {e sedaj, ve~ mesecevkasneje, zelo `ivi. Nemogo~e je na kratko opisativse dogajanje in vse moje ob~utke. V nekaj stavk-ih lahko re~em, da je bilo zelo naporno, a vendar jebilo trpljenje pozabljeno tisti hip, ko sem pre~kalciljno ~rto. S svojo invalidnostjo sem pri gledalcihpritegnil veliko pozornosti in veliko vzpodbujanjain navijanja, kar mi je dalo {e dodatnih mo~i, dasem vzdr`al vse napore. ^eprav druga~en, sem semed sotekmovalci po~util popolnoma enakovred-nega in sprejetega. Res, bila je neverjetno intenziv-na in bogata izku{nja, iz katere bom lahko {e dolgo~rpal mo~i za spopadanje z izzivi vsakdanjega `ivl-jenje.
Matej Peljhan
MOJ TRIATLON –MAJHEN KORAK ZA ^LOVE[TVO IN VELIK ZAME
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 17
na{e vezi {port
18
REZULTATI [PORTNIH IGER CIVv leto 2007 – II. del
aa)) 11.. [[PPOORRTTNNEE IIGGRREE CCIIVV VV PPIIKKAADDUUNova Gorica, 20. septembra 2007Izvajalec: Dru{tvo civilnih invalidov vojn PrimorskeSodelovala so tri dru{tva CIV z 18 ~lani.
REZULTATI POSAMEZNO:@@EENNSSKKEE::1. Milka ^i~igoj (DCIV Primorske) 331 krogov2. Klara Bo`i~ Vuga (DCIV Primorske) 286 krogov3. Milka ^i~igoj (DCIV Primorske) 228 krogovMMOO[[KKII::1. Marjan Boris Kal~i~ (DCIV Primorske) 340 krogov
1. Marko Bre`an (DCIVS Ljubljana) 306 krogov3. Jo`e Jakof~i~ (DCIV Novo mesto 293 krogov
bb)) 1177.. [[PPOORRTTNNEE IIGGRREE CCIIVV VV [[AAHHUUOkroglo, 8. – 10.10. 2007Izvajalec: Dru{tvo civilnih invalidov vojn GorenjskeSodelovala so {tiri dru{tva CIV z 11 ~lani;
REZULTATI POSAMEZNO:1. Ivan Komovec (DCIVS Ljubljana) 6 to~k1. Matev` Kebe (DCIVS Ljubljana) 4,5 to~k (31)3. Karel Ulaga (DCIVS Ljubljana) 4,5 to~k (28,5)4. Anton Pasterk (MDCIV Maribor) 4,5 to~k (25,5)5. Jo`e Gerbec (DCIV Primorske) 4,5 to~k (23,5)
Marko Bre`an
3. [PORTNO REKREATIVNO SRE^ANJE VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE
[portno rekreativno sre~anje sta organizirali Zvezadru{tev civilnih invalidov vojn Slovenije in Zvezadru{tev vojnih invalidov Slovenije. Tekmovanje jeizvedlo in vodilo Dru{tvo civilnih invalidov vojnSlovenije Ljubljana. Pokrovitelj {portnega sre~anja jebilo Ministrstvo za obrambo Slovenije. Udele`enci sotekmovali v {portnih objektih Dru{tva vojnih invalidovLjubljana na Malen{kovi 1 v Ljubljani. Zbor tekmoval-cev so nagovorili predsednik ZDVIS g. Ivan Pivk,predsednik ZDCIVS g. Franc Donko in predsednikDCIVS Ljubljana g. Zdravko Zore. Igre je odprl pred-stavnik pokrovitelja Marjan Fekonja. Tekmovanja se jeudele`ilo 60 ~lanov obeh zvez, ki so se pomerili vbalinanju, kegljanju, streljanju, pikadu in {ahu. Vsakozvezo so v posamezni panogi predstavljali dve ekipi.Zmagovalna ekipa Zveze dru{tev civilnih invalidovvojn Slovenija je prejela prehodni pokal.
Marko Bre`an
RREEZZUULLTTAATTII::
[portna panoga ZDCIV ZDVI
SLOVENIJE SLOVENIJE
BALINANJE 3 1
KEGLJANJE 2 2
STRELJANJE 2 2
PIKADO 1 3
[AH 2,5 1,5
SSKKUUPPAAJJ:: 1100,,55 99,,55
PROGRAM [PORTNE REKREACIJE CIVILNIHINVALIDOV VOJN SLOVENIJE
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 18
19
na{e vezi obve{~amo
TERMINSKA RAZPOREDITEV ENOT ZA OHRANJEVANJE ZDRAVJA
ZVEZE DRU[TEV CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE
JANUAR - MAREC 2008
^lani – civilni invalidi vojn naj se pozanimajo in prijavijo za `eleni termin pri svojih dru{tvih civilnihinvalidov vojn.
Opomba: Enota 61 P je sedaj namenjena 4 osebam (~lan-invalid in trije dru`inski ~lani). Pri prijavah, najbodo ~lani, katerim bo odobrena omenjena enota, na to opozorjeni.
EENNOOTTAA –– TTEERRMMIINN ^AATTEE@@ 6611PP ^AATTEE@@ 118822
01.-11. DCIV DCIV
Januar Primorske Ljubljana
11.-21. DCIV DCIV
Januar Ljubljana Novo mesto
21.-31. DCIV DCIV
Januar Maribor Celje
01.-11. DCIV DCIV
Februar Novo mesto Ljubljana
11.-21. DCIV DCIV
Februar Gorenjske Primorske
21.-01. DCIV DCIV
Februar/ Marec Primorske Ljubljana
01.-11. DCIV DCIV
Marec Ljubljana Maribor
11.-21. DCIV DCIV
Marec Celje Gorenjske
21.-31. DCIV DCIV
Marec Novo mesto Primorske
MORAVSKE TOPLICE – PREKMURSKA VAS
MMEESSEECC -- TTEERRMMIINN JJAANNUUAARR FFEEBBRRUUAARR MMAARREECC
DCIV DCIV DCIV
0011.. –– 1111.. Primorske Celje Maribor
DCIV DCIV DCIV
1111.. –– 2211.. Ljubljana Primorske Novo mesto
DCIV DCIV DCIV
2211..-- 3311.. Novo mesto Ljubljana Gorenjske
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 19
❄
❄
❄
❄
❄
❄
❄
❄ ❄ ❄
❄ ❄
❄
❄
❄
❄
❄
❄
❄NAGRADNA KRI@ANKA
avtor: Jo`e Rom{ak
VODORAVNO:
1. tretja neznanka (X,Y,…) 7. prevoz z letali
2. lirska pesem 8. mle?ni izdelek
3. vrsta barve 9. gorovje v Italiji, tudi polotok
4. Biblijski prvi o~ak 10. oprostitev pregona, kazni
5. povra~anje hrane, bruhanje 11. ~rka R
6. akacijev les 12. svetilka iz voska (mno`ina)
Kri`anko re{ite tako, da vpisujete besede vodoravno. Re{itev kri`anke je geslosestavljeno iz enajstih ~rk brano navpi~no navzdol in desno (poudarjena polja).
Re{itev napi{ite na dopisnico in po{ljite na naslov: Zveza vojnih invalidov Slovenije,
Hacquetova 4, 1000 Ljubljana.
Iz`rebali bomo tri pravilne re{itve in nagrajencem poslali nagrade po po{ti.
❄
NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 20
top related