nautična hrvaška
Post on 16-Nov-2014
768 Views
Preview:
DESCRIPTION
TRANSCRIPT
Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se
je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada
Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in
celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna
Ërta je dolga 5.951 kilometrov.
Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni.
Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ
najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika.
Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset
navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in
otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo
zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati.
To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje
z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko
oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V
primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v
bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili.
Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega
morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana
(N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat
(E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski),
oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin
(poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone
so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot
najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta
izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom,
prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda
le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere
zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne
nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda,
treba dobro paziti.
Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je
navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj
dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem
pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal
ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko
plujete z motorno ladjo.
Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala
je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od
zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka,
Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo.
Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se
spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu,
nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje.
Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob
malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva
in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer
KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike.
Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa
ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja.
Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi
celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in
juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano
- Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je
med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji,
s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med
Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v
geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov)
kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne
namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro,
kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski,
πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.
Jadransko morje
korice_SLO_kraca.indd 1korice_SLO_kraca.indd 1 11/13/08 4:00:59 PM11/13/08 4:00:59 PM
Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se
je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada
Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in
celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna
Ërta je dolga 5.951 kilometrov.
Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni.
Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ
najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika.
Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset
navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in
otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo
zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati.
To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje
z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko
oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V
primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v
bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili.
Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega
morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana
(N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat
(E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski),
oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin
(poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone
so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot
najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta
izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom,
prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda
le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere
zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne
nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda,
treba dobro paziti.
Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je
navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj
dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem
pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal
ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko
plujete z motorno ladjo.
Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala
je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od
zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka,
Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo.
Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se
spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu,
nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje.
Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob
malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva
in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer
KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike.
Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa
ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja.
Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi
celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in
juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano
- Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je
med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji,
s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med
Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v
geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov)
kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne
namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro,
kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski,
πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.
Jadransko morje
korice_SLO_kraca.indd 1korice_SLO_kraca.indd 1 11/13/08 4:00:59 PM11/13/08 4:00:59 PM
1. ACI UMAG2. MARINA NAUTICA NOVIGRAD3. MARINA »ERVAR PORAT / PORE»4. MARINA PORE»5. MARINA PARENTIUM / PORE»6. MARINA FUNTANA7. MARINA VRSAR8. MARINA VALALTA9. ACI ROVINJ10. ACI PULA11. TEHNOMONT MARINA VERUDA / PULA12. ACI POMER13. ACI CRES14. ACI OPATIJA / I»IΔI15. MARINA ADMIRAL / OPATIJA16. MARINA PUNAT17. ACI SUPETARSKA DRAGA
18. ACI RAB19. Y/C MARINA MALI LO©INJ20. ACI ©IMUNI21. MARINA BORIK /ZADAR22. TANKERKOMERC MARINA ZADAR23. MARINA VELI RAT / DUGI OTOK24. OLIVE ISLAND MARINA / UGLJAN25. MARINA PREKO26. MARINA DALMACIJA / BIBINJE-SUKO©AN27. MARINA VELI IÆ28. MARINA KORNATI / BIOGRAD29. MARINA ©ANGULIN /BIOGRAD30. ACI ÆUT31. ACI PI©KERA32. MARINA HRAMINA / MURTER33. MARINA BETINA34. ACI JEZERA35. MARINA TRIBUNJ36. ACI VODICE37. ACI SKRADIN38. MARINA MANDALINA / ©IBENIK39. YACHT MARINA SOLARIS / ©IBENIK40. MARINA KREMIK / PRIMO©TEN41. MARINA FRAPA / ROGOZNICA42. MARINA AGANA / MARINA43. ACI TROGIR44. MARINA KA©TELA45. ACI SPLIT46. MARINA LAV47. MARINA BRELA48. MARINA BA©KA VODA49. MARINA TU»EPI50. ACI MILNA51. ACI VRBOSKA52. ACI PALMIÆANA53. MARINA OREBIΔ54. ACI KOR»ULA55. MARINA LUMBARDA56. ACI DUBROVNIK
Marine
ZaloænikHRVA©KA TURISTI»NA SKUPNOSTwww.hrvatska.hr
Za zaloænikamr. sc. NIKO BULIΔ
UredniciSLAVIJA JA»AN OBRATOVBRASLAV KARLIΔ
PomoËnica uredniceIVA PU–AK
TekstBRASLAV KARLIΔ
PrevodSPES, Zagreb
DizajnDIZAJN LAB
FotografijeIVO PERVANBRASLAV KARLIΔDAMIR FABIJANIΔMILAN BABIΔJURAJ KOPA»IVAN HRELJANOVIΔNINO MARCUTTIRENCO KOSINOÆIΔZLATKO RAMNI»ERSMILJAN STRIHIΔMIRO ANDRIΔSERGIO GOBBOLJUBO GAMULINMLADEN ©»ERBE
TiskRADIN REPRO I ROTO, Zagreb
Zagreb, 2008.
Zaloænik ne zagotavlja absolutne toËnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za eventualne netoËnosti ali spremembe informacij.
korice_SLO_kraca.indd 2korice_SLO_kraca.indd 2 11/13/08 4:01:16 PM11/13/08 4:01:16 PM
Ko ploveË iz Træaπkega zaliva usmerimo premec proti
savudrijskemu svetilniku s svetlobo, ki se v lepem
vremenu vidi z oddaljenosti dvaintridesetih kilometrov
vemo, da nas Ëaka najlepπa avantura. Ob hrvaπki obali
bomo pluli vse do njenega najbolj juænega rta - Oπtro,
med veË kot tisoËi otoki, Ëermi in grebeni. Privezovali se
bomo na stoletnih obalah jadranskih mestec, sidrali v
zalivih, kjer bo naπe plovilo vËasih osamljena jadrnica, ki
iπËe romantiko, nekje pa ena izmed veË desetih podobnih
bark, ki je v velikem zalivu naπla mir in varnost, vpluli
bomo v moderne marine, vËasih pa bomo privez naπli
v malem pristaniπËu πportnega kluba. Jadrali bomo
od otoka do otoka, nekje po odprtem morju, drugje pa
po komaj miljo πirokih kanalih. V kratkem, pred nami
je tisto, kar navtiki priËakujejo vse tiste dni, ko jih
hladna zima in poslovne skrbi odvedejo daleË od nam
najljubπega okolja - morja.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 3HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 3 11/13/08 4:46:52 PM11/13/08 4:46:52 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 4HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 4 11/13/08 4:47:03 PM11/13/08 4:47:03 PM
Istra
5
NajveËji hrvaπki polotok kaæe navtiku dva obraza. Zahodno
obalo Istre, od Kanegre na severu in vse do rta Kamenjak na
skrajnem jugu, krasijo stoletna mesteca, katerih znaËilnost
so visoki zvoniki, ki se dvigajo nad morjem. To je obala
stoletnih vezi s severnojadranskimi italijanskimi pristaniπËi.
Vzhodna obala Istre, vse navzgor do Preluka, je bolj mistiËna,
manj naseljena in bolj redko obiskana. Tukaj se tudi manj
pluje, saj ustaljena navtiËna pot od skrajnega juga Istre vodi
k Cresu in Loπinju ter prek niza otokov proti jugovzhodu.
Spet se vraËamo k savudrijskemu svetilniku. Ko smo mimo
svetilnika, se obiËajno zapluje naravnost v Umag, tako da se
v velikem loku zaobidejo plitvine, ki se razprostirajo veË kot
pol milje stran od obale.
Umag in NovigradDva mejna prehoda, na lukobranu marine in na pomolu
umaπke obale, poleti delata s polno paro. V Umagu se
nahaja tudi ena izmed najveËjih in najboljπih marin iz
verige ACI (Adriatic Croatia International Club), najveËje
verige marin v Sredozemlju.
»e boste pripluli sem konec julija, ostanite kakπen dan in
poglejte najboljπe svetovne teniπke igralce, kako se borijo
na ATP turnirju na πkoljkastem stadionu tik ob obali. »e
pa si æelite doæiveti ambient tipiËnega istrskega ribiπkega
pristaniπËa, je za to najbolje vpluti v Novigrad, samo sedem
navtiËnih milj juæno od Umaga. Malo pristaniπËe, ki se
je vrezalo v srediπËe mesta, je prepolno ribiπkih ladij. Te
barke so opremljene za lov na πkoljke, ki so sploh posebno
bogastvo tukajπnjega morja, in lov na ribe, najbolj pogosto
na morske liste. Vaπe plovilo bo na varnem privezano v
marini Nautica, v eni izmed najbolj luksuznih marin na
Jadranu, ali pa ob lukobranu, ki pred juænimi vetrovi πËiti
novigradsko pristaniπËe.
»e imate paË raje sidranje, boste priloænost za to naπli juæno
od Novigrada v kopno vrezanem zalivu Tar, na vzhodni strani
pristaniπËa Mirne, v katerega se izliva istoimenska reka.
Zaliv je zahvaljujoË meπanju sladke vode in morja bogat z
ribami, posebno z brancini in ciplji, ki se izlovijo enkrat letno,
v decembru, pa je pravo ribiπko praznovanje.
PoreË in VrsarNadalje se vzdolæ obale, vse do Vrsarja, izmenjavajo prisrËna
mesteca, turistiËna naselja in kampi. Navtiki lahko tu vplovejo
v veË marin. Prva, na katero bomo naleteli, je marina »ervar-
Porat, ena izmed najstarejπih na Hrvaπkem. V PoreËu se
nahajata celo dve, v samem mestecu in v zalivu Mulandarija.
Enako lepo je privezati se na mestni obali, sprehoditi se po
njegovih geometriËnih ulicah, ki smo jih nasledili od starih
Rimljanov, ter obiskati znamenito Eufrazijano.
Priloænost za pristanek se ponovno ponuja v Funtani in
Vrsarju. Dve lepi, moderni in dobro vodeni marini sta svoje
mesto naπli v dveh povsem razliËnih mestecih. Funtana, kot
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 5HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 5 11/13/08 4:47:07 PM11/13/08 4:47:07 PM
6
da se je skrila pred morjem, se je umaknila v notranjost in
tako na morju pustila samo ribiπke ladje, jahte in kopalce,
medtem ko se je Vrsar, πe eno mestece, v katerem se je
Casanova preizkusil na ljubezenskem podroËju, namestil
iznad zaliva, v katerem je zgrajena ena izmed najlepπih in
najboljπ vodenih marin na Jadranu. Vse obale tega pristaniπËa
so zavzele jahte, barke in ribiπke ladje, kamniti stebri ob obali
pa so pravo malo umetniπko delo - saj je kipar vsakega izmed
njih izklesal na svoj naËin. Vrsar je sicer tudi poletni dom
najveËjega æiveËega hrvaπkega kiparja Duπana Dæamonje, ki
ima okoli svojega ateljeja velik park skulptur.
RovinjDo Rovinja, naslednjega, po mnenju mnogih najlepπega
istrskega obalnega mesteca, je samo pet milj plovbe. Na pol
poti se je globoko v kopno vrezal Limski kanal. Ozek in skoraj
deset kilometrov dolg morski zaliv, ki ga je nekoË davno izdolbla
moËna prareka, je danes edinstvena geomorfoloπko-bioloπka
sredina, kateri ni primere v tem delu sveta. Na njegovih juænih
straneh raste severna, na severnih straneh juæna vegetacija, v
njegovem podmorskem svetu pa vre æivljenje. Limske ostrige,
znamenitega okusa, so skoraj brez primere.
Vsak navtik, ki je kdajkoli bil v Rovinju, ga bo znal od daleË
prepoznati. Prizor starega mesta, ki se z nizom otoËkov izpred
sebe trga od obale, in nad katerim se visoko nad morjem
vzdiguje zvonik cerkve sv. Eufemije, je edinstven v svoji preprosti
strukturi. Kjerkoli paË se æe nahajamo, naπ pogled poËiva
na hiπah, ki se dvigajo iz morja, in na zelenici Sv. Katarine,
gozdnatem otoku, ki je nekoË bilo zatoËiπËe poljskemu grofu
Karolu Milewskem, danes pa turistom, ki tu odkrivajo mir in
pribeæijo sem stran od globalizacijskega vsakdana.
Kaj pa naj πele reËemo za otoËke, ki se od rta Kurent razprostirajo
v smeri odprtega morja! Sv. Andrija, Maπkin, Sturag, Sv. Ivan in
Sv. Ivan na PuËini ter marsikatera Ëer dajejo Rovinju πarm
juænih dalmatinskih otokov, navtike pa mamijo, da v njihovem
zavetju vræejo sidro. Tudi ti otoki so polni zgodb. Sv. Andrija,
danes turistiËno podroËje, je nekdaj bil dom plemiπke druæine
Hütterott, na Sv. Ivanu pa je cerkvica, za katero so dolgo skrbeli
rovinjski ribiËi. Ta niz se konËuje s Sv. Ivanom na PuËini, veliko
Ëerjo, na kateri je zgrajen impresiven kamnit svetilnik.
BrioniNizka obala se nadaljuje πe naprej v smeri proti jugu Istre, a
navtiki bodo obiËajno premec usmerili v smer Brionov. Te je
avstrijski industrijalec Paul Kupelwieser konec XIX. stoletja iz
zapuπËenega in malarijskega otoËja pretvoril v oazo poËitka,
πporta in mondene zabave. Tukaj se da privezati v glavnem
pristaniπËu ali usidrati v pristaniπËu Sv. Mikula na Malem
Brionu. Ta arhipelag je narodni park in turistiËno podroËje,
del njegove juæne in zahodne obale z otoËkom Vanga pa so
zavzele dræavne rezidenËne vile. Brioni so tudi danes svet za
sebe. Tukaj imate priloænost obiti otoËje, na katerem so uæivale
okronane evropske glave in bogataπi. Nekdanji jugoslovanski
predsednik Tito je tu letoval skoraj petintrideset let.
Ko se napotite po otoËju, boste naleteli na prostrane
parke z livadami in eksotiËnim drevjem, goste gozdove
primorskega hrasta, biotope neverjetne meπanice æivali,
terene za golf in polo, arheoloπke ostanke dvora Gaja
Lekanija, razsute vile… Brioni so v XIX. stoletju imeli tudi
pomembno vojno vlogo. Trdnjava Minor na Malem Brionu
tudi danes spominja na te Ëase samo, da se po njej namesto
strogih K. u. K. oficirjev danes sprehajajo igralci teatra
Ulysses, katerim le-ta pomeni poletni oder in dom. Usidrati
se v pristaniπËu Malega Briona in se s pomoænim Ëolnom
odpeljati do njih, se usesti zatem v improvizirano gledaliπËe
in prepustiti Ëarovniji igre, je dobra ideja, kajne?!
PuljOd Brionov do Pulja, velikega pristaniπËa nameπËenega v
globokem zalivu, ki ga tudi danes πËiti stari lukobran, je samo
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 6HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 6 11/13/08 4:47:09 PM11/13/08 4:47:09 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 7HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 7 11/13/08 4:47:13 PM11/13/08 4:47:13 PM
8
nekaj milj plovbe. V okviru tega prostranega pristaniπËa je
navtikom sedaj namenjenih kar nekaj privezov na obali in
marina, v kateri se vaπ privez nahaja pod sijajno ohranjeno
Vespazijanovo Areno, pod enim izmed najlepπih antiËnih
spomenikov nasploh. Preostali del zavzemajo znana hrvaπka
ladjedelnica Uljanik, nekdanji Arsenal, privezi ribiπkih ladij in
πtevilni bivπi vojni obrati, ki bodo v prihodnosti namenjeni
navtikom. Sprehod po ozkih puljskih ulicah, koncerti v Areni
in filmski festival bodo vaπemu bivanju dali vsebino.
Toda pravo navtiËno æivljenje utripa kakπno miljo bolj juæno.
Ko smo mimo puljskih kopaliπË, peπËenih obal in kamnitih
ploπË izpod vil in hotelov, smo prispeli do otoËkov Veruda in
FraπkeriÊ, ki zakrivata vhod v pristaniπËe Veruda, PjeπËano
uvalo (Valsabion) in Soline. Veruda je varno pristaniπËe, njeno
zahodno obalo so zavzeli privezi puljskih jadralnih klubov,
vzhodna pa cela pripada marini Veruda, eni izmed najveËjih
na Jadranu. V celem pristaniπËu je æivahno, saj boste tam
redko naleteli na nekoga, ki ne æeli vpluti ali izpluti. Tukaj je
sedeæ mnogih Ëarterskih flot, od tu do otokov jadranskega
niza pa je samo okoli dvajset navtiËnih milj. Jesti se da v kar
nekaterih izvrstnih restavracijah. »e pa æelite pobegniti od
vrveæa marin, vam ni potrebno iti daleË. Kopate se lahko v
zavetju otoka Fraπkere, Ëe pa æelite preæiveti mirno noË na
sidru, je dovolj vpluti v sosednji zaliv Soline.
Veruda in Soline, ter dva manjπa toda zaπËitena zaliva
Platana in Valmiæeja, so najoæji navtiËni toposi Istre. Od tu
pa do rta Kamenjak, skrajne juæne toËke istrskega kopna,
so samo tri ali πtiri milje. No, ampak juæno od Kamenjaka
nas Ëaka πe ena lepota - svetilnik Porer. Ta nas opozarja na
nevarne Ëeri, otoËke in plitvine, ki se razprostirajo miljo stran
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 8HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 8 11/13/08 4:47:21 PM11/13/08 4:47:21 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 9HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 9 11/13/08 4:47:24 PM11/13/08 4:47:24 PM
10
od kopna. Zapluti mimo njegove petintrideset metrov visoke
trdnjave pomeni, da smo vpluli v prostor jadranskih otokov.
Plovba vzdolæ njih je to, o Ëemer tekom dolge zime sanjari
veËina navtikov. Zato se od Porera navadno dræi kurz dvajset
milj oddaljenih Unij ali pa se krene proti malo bliæjemu
Cresu. Ob tej priloænosti bomo izbrali drugaËno pot. Pluli
bomo ob vzhodni obali Istre v smeri severa vse do najveËjega
hrvaπkega pristaniπËa, Reke.
Po poti vzhodne obale IstreTakoj izza rta Kamenjak se nahajata dva lepa zaliva, PortiÊ
in Debeljak, primerna za kopanje in sidranje ponoËi, razen
Ëe ne piha burja. Malo bolj severno od njih se nahaja
pravi mali labirint otokov, otoËkov in Ëeri, ki skrivajo
vhod v Medulinski zaliv, ki nosi ime po mestu z njegove
severovzhodne obale. Velik, veË kot miljo vrezan v kopno, in
prav toliko πirok, je varno zakloniπËe za mnoga plovila. Tu, v
Pomerju, je nameπËena πe ena ACI marina. Povsod naokoli
so slikovita istrska mesteca - Premantura, Liænjan in ©iπan
- kjer se πe vedno lahko druæite z domaËini in spijete bokal
vina, toda do tja boste potrebovali prevoz.
Iz Medulinskega zaliva plujemo v smeri severa. Obidemo
nizek rt Marlera, plujemo samo mimo ribiπkega pristaniπËa
Kuje in nato gremo proti pristaniπËu Budava. Pokrajina se
hitro spreminja. Izginjajo plodna polja, ki se spuπËajo proti
morju. Vse veË je skalnate obale, obrasle z makijo ali iglavci.
Tukaj se æe nahajamo v vodah Kvarnerskega zaliva. DaleË
na severu se vidijo obrisi masiva UËke. V Kvarnerju je burja
v primerjavi s poletnim maestralom bolj pogosta in je zato
potrebno biti previden, kadar se pluje po njem. Prvi veËji zaliv
izpred premca je skoraj miljo globoko pristaniπËe Budava,
ki danes zaradi ribogojstva bolj sluæi ribiπkim ladjam kot
navtikom. Nekaj milj v smeri severa se nahaja zaliv Vinjole s
tremi kraki, izmed katerih se po obliki najdaljπi imenuje Duga
uvala. Nadaljujemo s plovbo do pristaniπËa Krnica. Tu se je
usidrala πtevilna flota, ki ribari v tem delu Jadrana.
NajveËji zaliv na tej obali Istre - Raπki zaliv, ki ga navtiki
neupraviËeno zanemarjajo, bo mnogo tega ponudil tistim,
ki vplujejo vanj; predvsem moænost pobega od poletne
gneËe in mir v osami. V njegovih 6,5 miljah, za kolikor se je
vrezal v kopno, je dovolj prostora za sidranje, osamljenih
plaæ in divjih skalnatih obal. Tu sta tudi dve mesteci,
starejπi Trget, na samem koncu zaliva, in mlajπa Tunarica
s hiπami, nameπËenimi v lepem zalivu na severovzhodni
obali Raπkega zaliva.
Plujemo dalje proti Crni punti (»rnem rtu), enemu izmed bolj
znanih kvarnerskih rtov z znaËilnim skladnim svetilnikom,
ki se dviga iz morja in nad katerim se πiri gosti temno
zeleni gozd. Obala proti severu je pusta in nenaseljena,
razen lepega pustega zaliva Prklog in naseljene Sv. Marine,
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 10HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 10 11/13/08 4:47:28 PM11/13/08 4:47:28 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 11HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 11 11/13/08 4:47:33 PM11/13/08 4:47:33 PM
12
pa je tako do Rabca potrebno pluti sedem milj. Rabac, prvi
izmed mestec na katere bomo naleteli tekom plovbe do
Preluka, πe vedno Ëaka, da ga navtiki odkrijejo. Privez na
obali, sidriπËe v zalivu in naËrtovana marina je to, kar se
ponuja. Do MoπÊeniËke Drage, s katero se zaËne niz slavnih
letoviπË vzhodne istrske obale, je πe deset milj. ©li bomo
mimo Plominske luke, globokega zaliva, v katerem se je
namestila velika termoelektrarna, in mimo trajektnega
pristaniπËa Brestova in nato vpluli v vode Reπkega zaliva.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 12HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 12 11/13/08 4:47:43 PM11/13/08 4:47:43 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 13HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 13 11/13/08 4:47:50 PM11/13/08 4:47:50 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 14HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 14 11/13/08 4:47:58 PM11/13/08 4:47:58 PM
15
Kvarnerski in podvelebitski otoki - Krk, Cres, Loπinj, Unije,
Srakane, Ilovik, Rab, Pag ter mnogi manjπi, kot tudi obala,
imajo dva obraza. Vse do Preluka, kjer kopno naglo pod pravim
kotom zavija proti jugovzhodu, je kraljestvo bogate vegetacije,
toda takoj ko smo mimo Reke obala postaja ostra, izbrazdana
z zalivi, v katere so vodne struge nanesle sijajne prodnike in
oblikovale osamljene peπËene obale. Severne strani Cresa, Krka,
Raba in Paga so ogolele zaradi sunkov burje, medtem ko imajo
juæne strani mnogo veË vegetacije, tu pa se tudi v glavnem
nahajajo otoËna naselja. No, do Loπinja in manjπih otokov
Suska in Ilovika, ki so dalje na odprtem morju, ta veter dospeva
oslabljen in tudi zato so njihove severne obale bolj zelene...
Po kanalih med temi otoki v sezoni pluje polno jadrnic in jaht,
ki poganjajo k jugu ali se od tam vraËajo. Ta obala je prepolna
zalivov in sidriπË. Dovolj je, Ëe reËemo Punta Kriæa, MaraËol,
Artatore, Ilovik, Krivica, Δifnata, da se pred oËmi pojavi slika
πtevilnih varno usidranih ladjic. Tu se nahaja tudi kar nekaj
modernih marin. Na kopnem se te nahajajo v IËiÊih in Opatiji,
na otokih pa v Puntu, Cresu, Malem Loπinju, Rabu in Supetarski
Dragi. Velebitski kanal pa je sploh znana nasprotnost. Skoraj
povsem gola obala se strmo spuπËa v morje in ni ravno
naklonjena navtiku, toda tudi tu se da najti lepoto in samoto.
Opatija in RekaNo, vrnimo se k plovbi. Medtem ko poËasi plujemo v prostrani
Reπki zaliv, nas niz belih peπËenih obal kliËe k pristanku in
kopanju. Pred nami na kopnem so πtevilna mesta - MoπÊeniËka
Draga, Lovran, Ika, IËiÊi, Opatija in Volosko. Menjavajo se plaæe,
mala pristaniπËa, marine, hoteli in vile... Naπ izbor za privez bo
ACI marina v IËiÊih, ena najboljπih iz te verige. »akajo nas dolgi
sprehodi ob opatijski obali, æivahnost teh mestec v poletnem
obdobju plovbe ali prebujanje narave spomladi in sonËni zahodi
proti koncu poletja ter konec sezone v septembru in v oktobru.
Pot bi nas lahko odvedla tudi do Reke, najveËjega hrvaπkega
luπkega mesta, sploh Ëe smo se tukaj znaπli v zaËetku junija,
ko se odvija Fiumanka, najveËja regata teh krajev, ali v
septembru, ko je na razporedu Galiola, regata, v kateri je,
pogosto tudi po teæavnem morju, potrebno doseËi Ëer Galiolo,
ki se je zasidrala sredi Kvarnerja, in se vrniti. Reka je tudi mesto,
poznano po dobrih jadralcih in ribiËih. Tukaj se nahajajo
njihova mala pristaniπËa in klubi.
Iz Reπkega zaliva se redko pluje vzdolæ obale v smeri juga.
Glavne navtiËne poti vodijo ob juæni obali Krka in naprej do
Raba ali ob Cresu in Loπinju. Od Reke proti jugu se vzdolæ
obale nizajo zgodovinsko bogata mesteca. Bakar, v globokem
in dobro zaπËitenem Bakarskem zalivu, je staro pomorsko
srediπËe in πola. Na jugovzhodnem koncu Bakarskega zaliva
se nahaja Kraljevica in njena ladjedelnica. Tu so tudi
Selce, Crikvenica in Novi Vinodolski, moderna turistiËna
srediπËa, iz katerih se πtevilne barke in gliserji vsak dan
odpravljajo do zalivov in plaæ, ki leæijo na severni obali
Krka. Senj, najveËje podvelebitsko pristaniπËe, je mesto
Kvarner
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 15HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 15 11/13/08 4:48:01 PM11/13/08 4:48:01 PM
16
bogate zgodovine. To srediπËe senjskih uskokov, na katere
spominja trdnjava Nehaj, je nastalo æe v obdobju antike, v
XIX. stoletju pa je bilo pristaniπËe jadrnic. »eprav ta mesta
nimajo komercialnih marin, se v njih da najti privez na
njihovih obalah. Na tem podroËju je burja najmoËnejπa na
Jadranu, toda Ëe pozorno spremljamo vremensko napoved,
in Ëe znamo uvideti njene predznake, se tudi v tem akvatoriju
da uæivati. Od Senja in vse do Novigradskega morja nadaljuje
se relativno redko naseljena in negostoljubna obala z enim
mestom, Karlobagom, pa se bomo tako vrnili v eno izmed
opatijskih marin in zapluli v smeri juga. Najprej bomo obpluli
Krk, potem pa se napotili okoli Cresa in Loπinja.
KrkZapuπËamo opatijske kraje in po jutranji tramontani
prihajamo do Glavotoka na otoku Krku. Za nami je severno
od nas ostal zaliv Omiπalj, ki enakomerno deli industrijske
terminale in priveze ter lepe omiπaljske hiπe. Tukaj se
nahajajo tudi Njivice, turistiËno mesto z malim pristaniπËem
in dobrimi restavracijami, in seveda Malinska, katero navtiki
vse bolj pogosto obiskujejo in v kateri je zgrajeno tudi manjπe
pristaniπËe, in na koncu sta tu Porat in VantaËiÊ, nekoË ribiπki
vasi, ki se vse bolj razvijata v mesteci. Od Glavotoka, kamor
smo pripluli, se zaËne za plovbo najprijetnejπi del Krka.
Tukaj se nizajo πtevilni zalivi z obrobnimi gostimi gozdovi,
v katerih se da usidrati na samoti, nekje pa se da najti tudi
mesto za privez. Da se pristati tudi na samem rtu Glavotok
pod samostanom in cerkvijo svete Marije, toda v glavnem
se pluje do Vele in Male Jane, Torkula ali Sv. Fuske in tam
se poiπËe mesto za plovilo. Iz naslednjega zaliva - Valbiske,
plujejo trajekti do Meraga na Cresu skoraj neprestano. Da se
usidrati tudi v zalivih Lagdimor in Sv. Juraj med Valbisko in
mestom Krk in od tam odpluti do glavnega otoπkega mesta.
Krk, staro glagoljaπko srediπËe, je mesto prebogate preteklosti,
in Ëe najdete privez v njegovem pristaniπËu, ostanite tu vsaj
en dan, da obiπËete mesto, njegove cerkve in ozidje. »eprav
je Krk najveËje mesto na otoku, je navtikom bolj pomemben
tri milje vzhodni Punat. V mestecu na vzhodni obali, v
popolnoma zaπËiteni Puntarski dragi, se nahaja ena izmed
najstarejπih in najboljπih hrvaπkih marin z bogato ponudbo
in lastno ladjedelnico. Tudi v Puntarski dragi se nahaja mesto,
ki ga je vredno obiskati. Na otoËku Koπljunu so benediktinci v
XII. stoletju ustanovili samostan. Vredno je obËutiti to ugodje
miru in kontemplacije ter obiskati bogato samostansko
biblioteko. Vsekakor se v zalivu da tudi usidrati.
Najlepπe krπke plaæe so na skrajnem jugu otoka izpod
Stare Baπke in na poti proti Senjskim vratom, enem izmed
mitiËnih mest burje na celi vzhodni jadranski obali. V obalo
vrezane bele peπËeni plaæe, ki so prav tako gole, brez dreves,
do katerih se pride z barko, so slikovite in lepe za kopanje. Ko
smo mimo Senjskih vrat, vplujemo v Baπko drago, veliki zaliv
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 16HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 16 11/13/08 4:48:04 PM11/13/08 4:48:04 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 17HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 17 11/13/08 4:48:08 PM11/13/08 4:48:08 PM
18
mesta Baπke, v katerem je najveËja plaæa na otoku. Vzdolæ
plaæe se nahajajo moderne zgradbe in hoteli, stari del mesteca
pa se je namestil okoli lukobrana, ki πËiti mestno pristaniπËe.
Naprej proti severu in po celi severni strani otoka se nadaljuje
negostoljubna obala, ki jo je burja izoblikovala. Vela in Mala
Luka sta edina dva zaliva, ki nam bosta omogoËila zaklon vse
do Vrbnika, kateri se je namestil na sredini severovzhodne
krπke obale. NekoË so v njem vladali knezi Frankopani,
poleg Zrinskih najbolj mogoËni hrvaπki fevdalni velikani.
»e vplujete v malo vrbniπko pristaniπËe in se priveæete izza
visokega lukobrana, ki vas bo zaπËitil pred burjo, boste to
mestece zagledali dobesedno nad seboj. Seveda boste tudi
varno uæivali v njegovi atmosferi, odliËni vrbniπki ælahtini in
nekaterih izvrstnih restavracijah ali konobah s terasami, s
katerih seæe pogled na Vinodolski kanal. V njem se na krπki
obali nahaja πe eno veËje naselje, ©ilo, nekdanje glavno
otoπko trajektno pristaniπËe. NedaleË od ©ila leæi zaliv Soline,
podobno kot Punat povsem zaprt in za navtike pomemben
zaliv. To je edino varno sidriπËe na severni strani Krka in
v njem se zato veæejo in sidrajo πtevilne barke in jahte. Iz
Solin do skrajne severozahodne toËke otoka je potrebno iti
skozi Tihi kanal in zapluti izpod Krπkega mosta, z izgradnjo
katerega se je Krk povezal s kopnim.
Cres in LoπinjZdaj, ko smo pripluli do rta ©ilo, smo obpluli Krk in lahko se
vrnemo na obalo izpod UËke, v naπe zaËetno pristaniπËe. »akajo
nas namreË zalivi in pristaniπËa Cresa in Loπinja in tako bomo
s prepolovitvijo Reπkega zaliva, prispeli do Jablanca, skrajne
severne toËke otoka Cresa. Zdaj, ko smo mimo Porozine,
nadaljujemo s plovbo ob nenaseljeni obali vse do Creskega
zaliva, do mestec Cres in Valun. Medtem ko plujemo, se
spominjamo, da sta Cres in Loπinj bila nekoË pri mestecu Osor
povezana z nizko oæino. Kasneje je bil izkopan kanal, katerega
danes uporabljajo mnogi lastniki manjπih barki in jaht, kadar si
æelijo skrajπati pot. Nam se nikamor ne mudi, nasprotno, πele
zapluli smo vzdolæ otoka in prispeli do mesta Cres. ZahvaljujoË
odliËno zaπËitenem zalivu, privezom na obali in prostrani z
vsebino bogati ACI marini, je Cres tudi glede pomorskega
prometa æivahno mesto.
Navtik bo v njem opazil eno najlepπih malih pristaniπË na
Jadranu, se potepal po ulicah z mnogimi zgradbami renesanËne
ljudske arhitekture, razgledal katedralo, obiskal muzej, mestna
vrata ali se odpravil do neke izmed vasi na vrhu otoπkih hribov,
kot na primer do Loznate, uæival v pogledu in creski jagnjetini…
Naslednji dan, v primeru lepega vremena, pa se bo vrnil v
Valunski zaliv, saj to je eden izmed razlogov, zakaj smo tukaj.
Cela njegova vzhodna in juæna obala ima vrsto preËudovitih
plaæ. Usidrajte se izpred njih, potopite se v modrino preden se
odpravite proti Valunu, ki je ohranil domaËnost. Tu je prostora
za privez dovolj le za nekaj jaht, in πe to samo v primeru, da
ne pride do nevihte. Æupnijska cerkev z Valunsko ploπËo, enim
izmed pomembnejπih glagoljaπkih spomenikov, gostilnica v
starem mlinu (toπu), malo pristaniπËe in sprehod do niti dva
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 18HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 18 11/13/08 4:48:12 PM11/13/08 4:48:12 PM
19
kilometra oddaljenih Lubenic na 378 metrov visoki skali nad
morjem nas terjajo, da tudi tukaj ostanemo Ëim dlje.
Zatem plujemo okoli rta Pernat in nato proti Malemu Loπinju,
ki je oddaljen okoli trideset milj. Tudi na tej poti imamo kaj
obËudovati. Na zaËetku bomo pluli ob strmi obali, πe enkrat
razgledovali Lubenice z morja, πli mimo nekih manjπih zalivov
in pripluli do MartinπÊice, naselja na dnu πirokega zaliva s
pogledom na nenaseljeni otoËek ZeË. PriporoËa se ustaviti tudi
v zalivu Ustrine pod istoimenskim mestecem visoko na obrobju
poboËja. Od tam pa do Osorja se tekom treh milj plovbe nizajo
mali zalivi, skoraj v vsaki pa je Ëudovita peπËena plaæa.
Osor se razprostira Ëez oba otoka, leæi na poboËjih creskih
griËev in nizki oæini izpod OsorπÊice na loπinjski strani. V
sezoni nam druæbo delajo barke, ki Ëakajo, da se odpre
prehod, da bi lahko vpluli v Loπinjski kanal. Tokrat se jim
ne bomo pridruæili, temveË se bomo usidrali v enem izmed
zalivov severnega dela Loπinja, ki se nizajo vse do najbolj
severnega loπinjskega rta. Od tam pa vse do Malega Loπinja
bomo pluli vzdolæ slabo razËlenjene obale, razen zaliva
Liski, ki je primeren za sidranje, in nadaljevali vse do rta
Kurila ter nato obrnili krmilo proti pristaniπËu Mali Loπinj.
No, preden vplujemo tja, se bomo ustavili v zalivu Artaturi.
Ta veliki zaliv s kar nekaj kraki je odliËno zakloniπËe, ki
πËiti pred tramontano in neverinom, in je samo πtiri milje
oddaljen od obale v Malem Loπinju.
Mali Loπinj je v primerjavi z drugimi mesti jadranskih otokov
relativno veliko mesto. To se vidi, ko plujete v njegovo skoraj
tri milje dolgo pristaniπËe. Mestne zgradbe, z obeh strani
pristaniπËa, dolga obala, πirok trg na dnu obale... V XVIII. in XIX.
stoletju je to bil eden izmed najvplivnejπih pomorskih srediπË
na Jadranu. Loπinj se je s pojavom parnika preusmeril v turizem.
Navtikom Mali Loπinj nudi vrveæ jadranskega mesteca,
polnega privezov, v marini na severovzhodni obali in na
samem dnu pristaniπËa ter tudi na obali mesta. Mnogi se v
Malem Loπinju zadræijo nekaj dni in se od tam vsakodnevno
odpravljajo do nekega izmed zalivov na juæni obali otoka ali
do otoËkov Unije in Srakane ter do Suska, Ilovika ter Velikih
in Malih Orjul. Do teh otokov bomo πli malo kasneje, sedaj
pa zaplujmo vzdolæ zalivov do skrajnega juga otoka.
Veliko pristaniπËe »ikat, na katerega bomo naleteli, ko se
bomo odpravili proti jugu, je hkrati tudi najveËje mestno
kopaliπËe in izvrstno sidriπËe. Nato sledijo zalivi, kot na
primer Veli æal ali Sunfarni, na razpolago veËinoma le
tistim, ki do njih priplujejo. To πe bolj velja za Krivico
in Balvanido, poleg zaliva Plijeski, zadnjega na zahodni
strani otoka. Krivica je eden izmed najveËkrat posnetih
hrvaπkih zalivov. Na πtevilnih plakatih se pojavlja iz zraka
posnet motiv ladjic, privezanih pod borovci v zalivu, ki ima
obliko primerno svojemu imenu, in sicer zavija v kopno v
obliki Ërke S.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 19HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 19 11/13/08 4:48:14 PM11/13/08 4:48:14 PM
20
Pri obisku Loπinja in Cresa bomo malo zastali in odpluli do
bliænjih otoËkov. Najprej gremo do Unij, povsem posebnega
otoka. Njegova severna stran, na kateri je kar nekaj velikih
in za sidranje odliËnih zalivov, je kamnita in prekrita z gosto
makijo in gozdom, na jugozahodu pa se nahaja nizek in z
laporjem prekrit otoËek. Ta zemlja je izjemno plodna in nekoË
so jo prebivalci Unij celo obdelovali. Edino otoπko naselje, ki
ima okoli tristo hiπ, se nahaja tik ob tem polju. Za ogled se je
potrebno privezati ob dolg mestni pomol, ki se uporablja tudi
za odvijanje rednega ladijskega prometa, ali pa se je mogoËe
usidrati v zalivu, ki je odprt severozahodnim vetrovom.
Plaæa se razprostira preko celotne obale, dobro pa se je v
lokalnih gostilnicah, kjer lahko najdete jedi, pripravljene
po starih otoπkih receptih iz æivil z domaËih polj in Ëred. »e
zapiha severozahodnik ali pa se trenutno æelite usidrati v
zalivu izven mesta, boste odpluli do vzhodne strani otoka
v zaliv MaraËol, Podkujni ali VogniπÊa. V MaraËolu je vedno
najveË plovil. Ta dobro zaπËiten in globoko v kopno vrezan
zaliv izberejo tisti, ki imajo raje samoto, pa tako na sidru ali
na boji cel dan uæivajo v kopanju in pogledu na sosednje
barke. Kadar v MaraËolu ni prostora, ostaja moænost plovbe
v dva sosednja, toda manjπa in malo slabπe zaπËitena zaliva
- Podkujni in VogniπÊa.
Pet milj juæno od Unij se nahaja otok Susak. PloveË tja
moramo iti πe mimo Velih in Malih Srakan. Pod Suskom
se bomo morda samo usidrali v zalivu Bok, obkroæeni s
peπËenimi plaæami, kakrπne lahko najdemo na celem tem
peπËenem otoku, na katerem je stalno naseljenih vsega okoli
dvesto prebivalcev, ali bomo pa pristali v edinem pristaniπËu
na Susku, v zalivu DragoËa. »e smo to izvedli v avgustu, ko na
obisk svojemu otoku pridejo skupaj s svojimi potomci πtevilni
izseljenci, ki so od tu odπli v Ameriko, bomo naleteli na
poseben kolorit. SuπËani se iz sveta semkaj prihajajo poroËat
in tako lahko v poroËnih sprevodih πe vedno vidimo krasno
noπnjo otoka Suska.
Tudi najbolj juæna otoka loπinjskega arhipelaga, Ilovik in Sveti
Petar, sta izjemno slikovita, Ilovik pa je tudi najbolj popularno
severnojadransko sidriπËe. Prehod med otokoma Ilovik in
Sveti Petar je bil poznano sidriπËe na pomembni pomorski
poti æe od obdobja BeneËanov. Mnogo je mest na prehodu,
toda tudi v sezoni je tukaj moæna gneËa. Vseeno lahko
uæivate v jutranjem zbujanju na sidru, sploh Ëe ste zasidrani
pod Svetim Petrom. Barka mestne pekarne bo okoli osme ure
obπla plovila in ponudila toplo pecivo in rogljiËke, v πtevilnih
konobah in restavracijah pa se bodo naπle tudi sveæe ribe.
Iz Ilovika ponovno odplujemo v smeri Osorja, najprej ob
nenaseljenih otokih Vele in Male Orjule, kjer se poleti zasidra
veËje πtevilo bark, nato pa vzdolæ kar nekaterih zalivov.
Ko jih obplujemo, bomo prispeli do pristaniπËa Rovenska.
To je juænejπe pristaniπËe Velega Loπinja, najstarejπega in
najlepπega otoπkega mesta. Vsekakor je vredno izkoristiti
priloænost in vpluti v njegovo malo pristaniπËe ter se privezati
izpod baroËne cerkve na obali. Ko izplujete, boste proti severu
najprej naleteli na zaliv Baldarka, potem na pristaniπËe Sv.
Martin, potem pa na prehod Privlaka, ki takrat, kadar je odprt
omogoËa plovbo v pristaniπËe Malega Loπinja. Naprej ni
boljπih zakloniπË pa tako plujmo naravnost v smeri Nerezin,
dobro zaπËitenega in prostranega pristaniπËa. Prijetno se je
sprehoditi po mestu, tisti z æeljo po planinarjenju pa se lahko
odpravijo tudi do vrha OsorπÊice, od koder je moæen pogled
na celoten arhipelag, po katerem pravkar plujemo. Ostali sta
nam samo πe slabi dve milji, da priplujemo do Osorja z juæne
strani, in spet smo na Cresu.
V primerjavi z loπinjsko stranjo kanala, je creska stran bolj
pristopna. Obrasla je z gostim zelenjem, zalivi pa so vsi
ozki in na koncu plitki. Najlepπi sta Sonte in Jaz. Od tu se v
naslednjih treh miljah plovbe proti jugovzhodu vse do zaliva
Kaldonta nizajo prelepi mali zalivËki in nekatere peπËene
obale znotraj teh. Zaliv Kaldonta je varno sidriπËe. V malem
kraku, pred juæno obalo zaliva, se nahajajo bazeni za gojenje
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 20HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 20 11/13/08 4:48:17 PM11/13/08 4:48:17 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 21HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 21 11/13/08 4:48:23 PM11/13/08 4:48:23 PM
22
rib. Sosednji zaliv MartinπÊica je najveËji v nizu na poti
proti najbolj juænem creskem rtu Suha. Tukaj je tudi zaliv
JadriπÊica, ki se je veË kot miljo globoko vrezal v kopno in nosi
tudi naziv pristaniπËa. Proti koncu zaliva se je ugnezdila vasica
Pogana s pribliæno petdesetimi ribiπkimi hiπami. Od konca
JadriπÊice do edinega naselja na tem delu otoka, vasi Punta
Kriæa, je potrebno samo kilometer in pol voænje po cesti. Tukaj
je bil glavni poklic meπËanov vzreja ovc, pa boste tako takoj
opazili razliko v primerjavi z ribiπko obmorsko Pogano. Na juæni
obali Cresa se nahajata πe dva zaliva, Baldarin in Meli, toda mi
plujemo v pristaniπËe Pod sv. Kriæ, poznano cresko sidriπËe.
V pristaniπËu Pod sv. Kriæ, v katerem se poleg zalivov Kolorat
in Majiπka, in poleg zalivov Ul in VrË ter nekaterih manjπih, πiri
atmosfera, kakrπna je na Jadranu vladala pred nekaj desetletji.
Zalivi so ohranili naravni izgled in samo nekje bomo naleteli na
kakπen manjπi pomol. Tu ni boj, koncesionarjev in modernih
navtikov. Semkaj se v glavnem prihajajo usidrat tisti, ki beæijo
od gneËe in si æelijo uæivati v neokrnjeni naravi.
VeËina navtikov ima najraje sidriπËa v dveh malih zalivih pod
rtom Kolorat. Prvi se kakor rt imenuje Kolorat, poleg pa je
zaliv Majiπka. Glede na to, da je celoten ta del Cresa porasel
s primorskim hrastom, je tu tudi loviπËe, saj je gozd prepoln
divjadi, posebej srn in jelenov, ki se spuπËajo proti morju.
Najgloblje se je na tej strani Cresa v kopno vrezal zaliv Ul, drugo
severno pristaniπËe vasi Punta Kriæa. V mestu je tudi gostilnica,
kamor lahko greste zveËer ven. »e v Ulu ni prostora, se je
moæno usidrati v sosednjem, malo bolj severnem zalivu VrË.
Iz pristaniπËa Pod sveti Kriæ bomo odpluli na Rab, saj je vzhodna
obala Cresa dosti pusta, z maloπtevilnimi zalivi in naselji. Kdor
pa vseeno æeli pluti tukaj, bo naletel na lepoto TovernaπÊice, na
nizek otoËek Trstenik, Veliki in Mali Δutin, zaπËiten zaliv KruπÊica,
otok Plavnik, ki se je usidral med Krkom in Cresom, vrveæ
Meraga, drugega otoπkega trajektnega pristaniπËa i Ëarobno
sliko Belega, mesta na vrhu skale, ki se dviga nad morjem iznad
male peπËene plaæe in pristaniπËa. Kakor Lubenice na zahodu,
tako tudi Beli stoji kot na kakπni mrtvi straæi nad vzhodno obalo
Cresa, ki jo poËasi zapuπËamo.
RabZa navtike je otok Rab, sploh ko se zmanjπa najveËja
poletna gneËa, idealno mesto za pristanek in veËdnevni
postanek v njegovih vodah. Mesto Rab se s svojimi πtirimi
zvoniki, ki so del njegovega enkratnega prizora, lahko po
renesanËni dediπËini primerja s Hvarom in KorËulo.
»e do Raba priplujemo s severa, bomo najprej vpluli v
Kamporsko in Supetarsko drago. Na koncu teh zalivov,
zakljuËenih s prostranimi in deloma obdelanimi polji,
je povsod plitko, nekje pa je celo blato. Medtem ko je
jugozahodna obala polotoka kamnita, pa je severovzhodna
povsem drugaËna. Tvori jo lapor rdeËkastega odtenka, v
katerega so valovi izdolbli razliËne oblike. V Supetarski
dragi se nahaja velika in dobro zaπËitena marina. Kakor
celoten severni del otoka, tudi Loparski zaliv, tretji v tem
nizu, najmanj spominja na obiËajne jadranske pejsaæe. S
severne rabske obale seæe pogled na PrviÊ, Goli in Grgur,
tri gole in nenaseljene otoke. Za ljubitelje kopanja na
mivki je ta del Raba raj, zato so tako poimenovali tudi
veliko peπËeno plaæo izpod hotelskega naselja San Marino
v zalivu Crnika. Tu je tudi marina, ki jo pred navræenim
kamenjem dobro πËitijo lukobrani.
Naprej se nadaljuje burjasta stran otoka, skoraj gola in brez
zalivov. Edini zaliv na tej strani otoka je zaliv Mag. Ta pejsaæ
traja vse do trajektnega pristaniπËa Miπnjak, izgubljati pa
se zaËne, ko vplujemo v pet milj dolg Barbatski kanal s
πtevilnimi manjπimi pristani. Podolgovat nenaseljen otok
Dolin kot usidran naravni lukobran πËiti jugozahodno obalo
Raba skoraj vse do samega mesta.
Naπ cilj je rabsko pristaniπËe. Vrh polotoka je rezerviran
za potniπke ladje, medtem ko mestno obalo v glavnem
zavzemajo mestne barke in ladje, ki organizirajo turistiËne
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 22HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 22 11/13/08 4:48:29 PM11/13/08 4:48:29 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 23HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 23 11/13/08 4:48:32 PM11/13/08 4:48:32 PM
24
voænje. NajveË navtikov se priveæe v marini na severovzhodni
strani pristaniπËa. Najlepπa noËitev v mestu je na sidru na
drugi strani polotoka, v dolgem in prostranem zalivu Sv.
Eufemije. Najboljπe je prav tam, kjer se konËuje kvartet
zvonikov, nedaleË stran od malega zaliva Palit, kjer so mnogi
mali pomoli. Na severni strani tega zaliva je franËiπkanski
samostan iz XIII. st., po katerem zaliv nosi ime.
Od zaliva Sv. Eufemije do najbolj zahodnega rta Kalifronta
se niza sedem veËjih in nekoliko manjπih zalivov, vsi po vrsti
pa so vsem morskim popotnikom enako mamljivi. Cel ta
rabski polotok je prekrit z gostim gozdom, ki vas bo obkroæal
tudi v omenjenih zalivih. Tiste, bliæje Fumiji, so zasedli hoteli,
ko pa se pribliæujete Kalifrontu, je objektov vse manj. Skoraj
vsi zalivi se konËujejo s peπËenimi ali prodnatimi plaæami.
V tem nizu zalivov se najboljπe zakloniπËe nahaja v prvem
zalivu, v Sv. Mari.
PagOdpluti v poletnem popoldnevu iz Sv. Mare do Paga oziroma
do njegovega skrajnega severozahodnega rta Lun, pomeni
samo πest milj prijetnega jadranja po maestralu. »eprav je
Pag s svojim veËjim delom izven glavne navtiËne rute - to
se v glavnem nanaπa na njegovo severno in jugovzhodno
obalo - se tudi vzdolæ njega kar dosti pluje. Vsekakor bomo πli
mimo otoËkov Veli in Mali Laganj ter Dolfin, ki so del rute, ki
vodi proti Novalji oziroma πe bolj juænim ©imunom, toda tudi
ob tem deset milj dolgem in ozkem paπkem rtu bomo naπli
ustavljanja vredna mesta in zalive. Tovarnele, Jakiπnica ali
zaliv PotoËina so neki izmed njih.
Povsem drugaËna atmosfera je v Novalji, letoviπËu mladega
mondenega sveta æeljnega celonoËne zabave. »eprav se ta
odvija predvsem na plaæi ZrÊe, na drugi obali otoka, se tudi
v Novalji Ëuti ta malo razuzdana atmosfera, pa raËunajte
na to, Ëe ste se zasidrali v πirok, zahodu in nevihtam odprt
zaliv ali pa ste se uspeli privezati na obali. Veliko bolj varni
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 24HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 24 11/13/08 4:48:35 PM11/13/08 4:48:35 PM
25
boste, Ëe odplujete do osem milj oddaljene marine ©imuni.
Hkrati boste πli tudi mimo golih in nenaseljenih otoËkov
©krda in Mauna. Marina v ©imunih ni veliko spremenila videz
globoko v kopno vrezanega zaliva. Arhitekti so spoπtovali
konfiguracijo, zato so po izgledu zaπËitenega kraka tako
zgradili tudi njene obale.
Iz ©imunov se lahko odpravite na drugo stran otoka, do mesta
Paga. To mestece izjemnega urbanizma, Ëipke, paπkega sira
in soli morate doæiveti, ko ste æe pripluli do otoka. Do njega
bomo prispeli nekoliko kasneje, ko obplujemo jugovzhodni
del otoka. PloveË dalje proti jugovzhodu bo Pag postopno
postajal vse niæji, sploh ko bomo mimo Koπljunskega zaliva,
in ko prispemo do Povljane. Tukaj smo ponovno na podroËju
moËne burje, pa tudi jugo je moËan v kanalu, ki se razprostira
med Pagom in Virom, zato je tu potrebno pluti previdno.
Zaklon lahko najdemo v zalivih Stara Povljana in Dinjiπka,
nasproti Ninskega in LjubaËkega zaliva, ki se nahajata na
severni obali Ravnih kotarjev. Pag je s kopnim povezan z
mostom, izpod katerega zaplujemo v Velebitski kanal. Po
burji je kanal zelo nevaren za plovbo, posebno pozimi in
zgodaj spomladi.
Tudi to je en izmed razlogov, zakaj se je mestece Pag
razvilo na dnu dobro zaπËitenega zaliva. Ko se priveæemo
na mestni obali, se lahko mirni napotimo po ulicah mesta,
katero skrbno pazi bogato zgodovino, in πe danes izraæa
sliko po Ëloveπkih merilih oblikovanega prostora. Pag je
prav tako veselo mestece, polno æivljenja, v katerem se je
paπka Ëipka razπirila in dvignila nad mestom, v katerem se
Ëuti vonj sira in mlade jagnjetine v konobah... Zjutraj pa
vsekakor zaplujte po zalivu in se usidrajte pred eno izmed
osamljenih plaæ ali pa pod Metajno, ZuboviÊi, Casko. Ko
pa odidemo iz Paπkega zaliva, bi bilo dobro do Lun, kjer
smo tudi priËeli to paπko plovbo, pluti spet vzdolæ kamnite,
severne obale otoka, kjer sta nam na poti ostali samo πe
trajektni pristaniπËi Æigljen in Stara Novalja.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 25HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 25 11/13/08 4:48:40 PM11/13/08 4:48:40 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 26HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 26 11/13/08 4:48:42 PM11/13/08 4:48:42 PM
27
Dalmacija
Ko na poti proti jugu priplujemo do Premude, Silbe in Oliba,
vemo, da smo vstopili na podroËje zadarskega arhipelaga, ki
obsega tudi πtevilne druge otoke. Njemu pripada tudi juæni
del otoka Paga, ki pa smo ga skupaj s severnim delom otoka
pravkar obpluli. Ponovno se sreËujemo z nizko in plodno
obalo ter z nekaterimi izmed najstarejπih jadranskih mestnih
aglomeracij. Tu se nahajajo Nin, Zadar in Biograd, prepolni
zgodovinskih sledi. Tudi pred njimi je niz otokov: Dugi otok, Iæ,
Ugljan, Paπman, Vrgada in drugi. »e nas zanimajo mala otoËna
mesta ali paË iπËemo nedostopne kraje oziroma se æelimo
zasidrati v zalivih kot sta Pantera ali TelaπÊica, katera ima status
naravnega parka, bomo vse to naπli med temi otoki. Tukaj
bomo ponovno naleteli na πtevilne moderne marine.
Silba in OlibV zadarski akvatorij se navadno pripluje iz Ilovika. Dræi se kurz
Silbe in nadaljuje dalje proti Premudi, ©kardi, Istu in Molatu.
Silba je staro kapitansko pristaniπËe na istoimenskem otoku.
Priveæe se navadno v pristaniπËu Mul, v vzhodnem silbskem
pristaniπËu, dobro zaπËitenem pred severnimi vetrovi z visokim
pomolom. Da se privezati tudi z druge strani otoka v pristaniπËu
ÆaliÊ, ki je glavno otoπko pristaniπËe, toda zaradi prometa
potniπkih ladij in odprtosti severozahodnim vetrovom je boljπi
prvi izbor. Silba se nahaja na nizki oæini sredi otoka. Tu so stari
kapitani gradili svoje hiπe z velikimi parki polnimi rastlin, ki so
jih prinaπali z vseh strani sveta. Zgradili so tudi πest posveËenih
cerkva. Razen izpod mesta, se na Silbi da usidrati tudi severno v
zalivu Pernastica ter juæno v pristaniπËu Sv. Ante. Sestavljata jo
dva zaliva, bolj zahodni Sv. Ante in bolj juæni Porat. V zahodnem
se na obali nahaja kapelica, po katerem je zaliv tudi dobil ime,
medtem ko se v Poratu nahaja lepa peπËena plaæa.
Vzhodno od Silbe je Olib, nizek otok, ki ga veËina navtikov
neupraviËeno zaobide. Morda tudi zato, ker je za razliko od
kapitanske Silbe bil otok kmetov, pa je zato manj poznan.
Prebivalci Oliba so se nekoË ukvarjali s seËnjo in prevozom drv
za gretje v Benetke in Zadar. Glede na to, da se je od drv in
poljedelstva teæko æivelo, so se mnogi z otoka izselili v Ameriko.
Njihovi potomci se dandanes vraËajo in bivajo na otoku vsaj
kakπen poletni mesec. Uæivajo, kot lahko tudi mi, na njegovih
peπËenih plaæah, ki se razlikujejo od tistih z belimi prodniki na
okoliπkih otokih.
Premuda in ©kardaIz Silbe se najveËkrat pluje do Premude, otoka na odprtem
morju z enim izmed najlepπih sidriπË, Krijalom. PristaniπËe Krijal
je prehod med Premudo in nizom grebenov, ki se razprostirajo
paralelno z obalo in tvorijo zaπËiteno laguno, globoko najveË
pet metrov, v kateri se morje preliva v vseh moænih modrih
odtenkih. Hkrati pa je tudi sidriπËe precej varno, saj nas grebeni
dobro πËitijo pred valovi. Mesto Premuda se nahaja malo iznad
morja na slemenu otoka. Samo dve milji od tu leæi πestdeset
metrov globoko ena izmed najbolj znanih potopljenih ladij
Szent Istvan. Iz Premude plujemo ob juæni obali poleg zalivov
Premuda, Zaporat in ©iroka v smeri ©karde. Ko prispemo do
Zadarski akvatorij
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 27HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 27 11/13/08 4:48:46 PM11/13/08 4:48:46 PM
najbolj juænega premudskega rta Lopata, bodo severno od nas
ostali Grebeni, tri gole visoke Ëeri, okoli katerih se bo vedno
naπla kakπna manjπa ribiπka ladja.
Na opusteli ©kardi se na severovzhodni obali ob malem zalivu
Trate nahaja okoli dvajset hiπ. Zadnji stalni prebivalci so ga
zapustili pred nekaj leti, pa so hiπe tako obiskane samo poleti.
Enako je tudi z zalivom Griparica, v kateri se nahaja obnovljena
stara zapuπËena hiπa z utrdbo. Zaliv je primeren za sidranje,
kadar piha maestral pa se da obiËajno naleteti na okoli pet do
πest plovil na sidru.
Ist in MolatJugovzhodno od ©karde sledita dva za navtike pomembna
otoka, Ist in Molat. Najprej pristanemo na Istu v zalivu ©iroka,
ki bi jo lahko poimenovali tudi pristaniπËe istoimenskega
mesteca, katero se je namestilo na oæini med dvema zalivoma,
ki imata povsem razliËna izgleda. Severozahodo obrnjena
KosiraËa z malimi pristaniπËi, pomoli in hiπicami ob morju
πe vedno dræi atmosfero ribiπkega pristaniπËa, medtem ko je
proti jugovzhodu obrnjena ©iroka poleti prepolna jadrnic in
jaht razliËnih vrst, na obali pa ima velike hiπe za nastanitev
turistov. Mest za privez je dovolj, z notranje in zunanje strani
pomola ter na πtevilnih usidranih bojah. Zaliv je varen, razen
Ëe ne piha jugo. »ez dan se boste na miru kopali, zveËer pa
napotili s pomoænim Ëolnom k obali. Ne usedite se takoj v eno
izmed restavracij. Izza mesta se priËenja steza, ki vas bo za
okoli dvajset minut privedla na 175 metrov visok vrh Straæa in
do cerkvice “Gospa od Sniga”, od koder seæe krasen pogled na
prehod Zapuntel (preko katerega poleti plujejo πtevilne ladje in
Ëolni), bliænje otoke ©karda, Premuda, Silba, Olib in Molat, ki so
kot na dlani pred vami.
»e dvomite ali bi ostali na Istu ali paË raje odpluli na sosednji
Molat, je reπitev za to lahko tudi sidranje v Zapuntelu, morski
oæini med tema dvema otokoma. V prehodu, skozi katerega
poleti plujejo πtevilni navtiki, se nahajata dve tradicionalni
mesti za sidranje. Prvo je na Istu v zalivu Mljake na severnem
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 28HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 28 11/13/08 4:48:48 PM11/13/08 4:48:48 PM
delu prehoda, drugo pa je na nasprotni strani v zalivu Porat na
Molatu. Mljake, nenaseljen in lep zaliv, je odliËno zakloniπËe za
vsakrπne razmere, razen Ëe ne piha burja. »e si æelite nekoliko
drugaËno atmosfero, se odpravite v Porat, v zaliv, ki pripada
Zapuntelu, mestu, ki leæi kakπen kilometer in pol v notranjost
otoka. Tu se nahaja nekaj hiπ, pristaniπËe s pomolom, nekoliko
muringov, in kar je najbolj pomembno, dve gostilnici, kar
pomeni, da se lahko odpravite na “izlet” v civilizacijo.
Iz Zapuntela je priporoËljivo pluti skoraj πtiri milje ob juæni obali
otoka, zato da bi se zaobπlo rt Bonaster in zaplulo v dve milje
globok Brguljski zaliv z glavnim otoπkim mestom Molatom na
njegovi severni strani. Od pristaniπËa in privezov pa do njega je
vsega skupaj pet minut hoje ob morju. Na severni strani zaliva
sta dve sidriπËi. Prvo, manjπe in ne toliko znano, je v zalivu Pod
garbe, drugo in bolj razvpito pa je tisto, zaπËiteno z otoËkom
Brguljce. Sicer se da sidrati po celem zalivu, seveda pa je lepo
iti tudi proti njegovemu samemu koncu, ki se imenuje Luka in
tam biti v druæbi precej manjπega πtevila plovil. Na prvi pogled
Brgulje nimajo neke posebne vsebine, toda tisti, ki tukaj sidrajo
mogoËe prav to tudi iπËejo. Kar nekaj zalivov je na severni strani
Molata, najveËje pa je pristaniπËe Jazi.
Molat zapira severno stran prehoda SedmovraÊe, ki nas
vodi proti manjπim in slabo naseljenim otokom - Zverincu,
Tunu, Sestrunju ali Rivnju, v neposredni bliæini otoka Ugljana,
najbliæjega Zadru, toda tja se bomo kasneje odpravili. Ti otoki
so veËinoma tudi izkuπenim navtikom slabπe poznani, toda
zanimivi po svoji naravi. Na njih ni velikih navtiËnih instalacij,
marin in grajenih obal, razen na Zverincu in Sestrunju, toda
prav v tem je njihov Ëar. Mala naselja na Zverincu, Sestrunju
in Rivnju (Tun je nenaseljen) zraËijo atmosfero, kakrπna je
nekoË vladala. V njihovih malih pristaniπËih boste πe vedno
naπli ribiËe, ki so ravnokar izvlekli mreæo, po terasah pa se v
poletnem obdobju suπijo fige. No, ampak mi bomo iz Molata
krenili vzdolæ Dugega otoka.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 29HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 29 11/13/08 4:48:56 PM11/13/08 4:48:56 PM
30
Dugi otokTudi obale Dugega otoka so povsem razliËne. Jugozahodna,
ki gleda na odprto morje, nima niti en znaËilen zaliv, razen
prekrasnega zaliva Sakarun s turkizno barvo morja in
peπËenimi plaæami. Ob slabo razËlenjeni obali, s tu in tam
kakπno osamljeno peπËeno obalo, ki gleda na odprto morje,
plujejo veËinoma ribiËi in samo tu in tam kakπna jahta.
»e ste se odloËili za to ruto, torej ko dospete do viπavja
Mrzlovica, boste prispeli pod slavne strmine Dugega otoka.
Tukaj veË kot sto petdeset metrov visoke skale padajo
navpiËno v morje.
Vsa otoËna naselja so na severni strani 45 milj dolgega
Dugega otoka. Otok se priËenja in konËuje z velikimi zalivi.
Na severozahodu je to SoliπÊica, na jugovzhodu pa TelaπÊica,
naravni park na samem vhodu v Kornate. Najprej zaplujemo
v SoliπÊico in to v tisti njen del, ki se imenuje zaliv Pantera, eno
izmed najveËjih sidriπË na Jadranu. Tu na plovkah in sidru zna
biti tudi veË kot sto plovil, toda ne bojte se, zaliv je prostran in
ne boste se znaπli v gneËi. Uæivali boste v pogledu na najviπji
jadranski svetilnik Veli rat, ki se je namestil na zunanji strani
zaliva. Poleg svetilnika so peπËene obale, kamor navtiki
prihajajo na kopanje. Na koncu zaliva se nahajata naselji
Veli Rat in VeruniÊ, izza katerih se razprostira povsem zaprt
zaliv Δuna. V obeh mestecih so dobre gostilnice in od tukaj
se redko odpravi nekdo, ki se ni najedel dobrih rib. V Velem
Ratu je zgrajena tudi mala marina. Na koncu drugega, bolj
severnega zaliva SoliπÊice, se nahaja malo naselje Soline.
Plovba ob severni obali otoka se zaËenja z ZverinaËkim
kanalom, kjer sta se Dugi otok in Zverinac pribliæala na samo
pol milje oddaljenosti. Prvo mesto na tej obali je mesto Boæava,
ki se je izza gozdnatega rta Muljkovac skrilo v mali zaliv. »e
se boste privezali izza lukobrana, boste s palube uæivali v
oËarljivosti malega otoπkega mesta. Ko iz Boæave zaplujemo
proti jugu, bomo med πtevilnimi malimi zalivi naleteli na
zaliv Dumboka, pristaniπËe mesta Dragove, vrezanega v
kopno (Dragovam pripada tudi pristaniπËe Bokaπin), potem
pa bomo prispeli do LuËine. To je æe nekoliko veËji zaliv, ki ga
dodatno πËiti otoËek Utra. V LuËini pristaja trajekt, zaliv pa
je dovolj velik in varen, da se v njem lahko zasidrajo πtevilna
plovila. »e pa se izkrcamo v LuËini, lahko preko nizke oæine
pridemo v naselje Brbinj, kamor navtiki sploh radi plovejo.
To je eno izmed najlepπih sidriπË na Dugem otoku, mnogo
manjπe od Pantere ali TelaπÊice, toda zelo romantiËno, sploh
kadar se sidra pod rtom Koromaπnjak. Tu je premec potrebno
privezati za bojo, krmo za zadnji konec in se okopati ali
brati na palubi ter s pomoænim Ëolnom oditi do mesta, se
sprehoditi, spiti kavo izpred gostiln na obali ali pa kupiti
karkoli v trgovini, ki je hkrati tudi mestna poπta. Tudi malo
bolj juæni Savar je pitoreskno mestece. »e se bomo zasidrali
v njegovem pristaniπËu, nas bo πËitil gozdnat rt Pelegrin, na
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 30HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 30 11/13/08 4:49:05 PM11/13/08 4:49:05 PM
31
katerem je cerkvica s pokopaliπËem. Obala od Savara in vse do
zaliva Luka je veËinoma nenaseljena, toda razen malega zaliva
OvËa niti ni mest, kamor bi se lahko usidrali in zato se bomo za
nekaj Ëasa oddaljili od Dugega otoka in odpluli v smeri Rave.
Postanka vreden otoËek Rava se je vrinil med Iæ in Dugi otok.
Tukaj se nikamor ne mudi, zato se priveæite v mali Ravi,
usidrajte v Paladinici ali pa pristanite v zalivu Marinica,
pristaniπËu Vele Rave, in se sprehodite okoli otoka.
Sprehodite se skozi njegova mesta in se vzpnite na vrh
hriba v Veli Ravi. Vas Vela Rava se iz dneva v dan obnavlja,
vanjo pa se poleti vraËajo njegovi nekdanji stanovalci, ki so
danes razseljeni od Zadra pa vse do Amerike.
Iz Rave plujemo nazaj v smeri Dugega otoka naravnost
v zaliv Luka, ki ga πËiti otoËek Luπki. Pod njim se je lepo
usidrati, Ëe pa nimate globoki gaz, boste lahko pristali tudi
na obali. Naslednje je dolgo otoπko naselje ÆmanπÊica pod
vasjo Æman, ki se nahaja okoli petsto metrov navzgor v hrib
in je ohranila nekdanji izgled.
samem dnu so polna domaËih bark. Tu se od ribiËev, ki so
se vrnili z morja, da pogosto kupiti ribe.
Da bi skozi Malo Proverso, ozek prehod, ki deli otok Katino
in Dugi otok, pripluli do TelaπÊice, drugega veËjega zaliva
na otoku, moramo mimo otoËka Lavdara iti severno od
Dugega otoka. Naravni park, pristaniπËe TelaπÊica, je veliko
in varno sidriπËe na juæni strani Dugega otoka in nahaja
se takoj zraven Narodnega parka Kornati. Vsebuje tudi
zalive, primerne za sidranje. Najbolj poznan izmed njih je
zaliv Mir, ki se nahaja tik poleg istoimenskega jezera. Pot
do njega in vzpon do peËin na juæni strani otoka sta del
navtiËnega rituala. V tem delu TelaπÊice je veliko plovcev
in tudi precejπna gneËa je tu. Zadnjih nekaj let so tudi
po ostalih zalivih postavili πtevilne plovcev, najveË pa v
najglobljemu in najvarnejπem delu pristaniπËa. Glede na
πtevilne zalive, boste v TelaπÊici ob vsakem vremenu in
vetru naπli kakπnega, ki vam bo omogoËil zaklon.
Da bi prispeli do zaliva in naselja Zaglav, bomo morali
iti skozi kanal med Dugim otokom in Krknato, πe enim
otoËkom, ki se nahaja vzporedno. Krknata je pravi mali
raj, prepolna je nasadov oljk in samo okoli deset hiπ je
na njej. Zaglav πËiti veË kot tristo metrov dolg valobran,
ki se razteza od kopna in vse do Ëeri Pohlib. Zelo æivahen
je krasen zaliv s tremi kraki in novozgrajeno obalo na
severni strani. Tukaj pristaja trajekt in tu se nahaja edina
bencinska Ërpalka za otoËna plovila.
©e bolj æivahno je mesto Sali, najveËje na Dugem otoku.
Nekdanje srediπËe ribiπtva teh krajev se danes vse bolj
obraËa navtiki in turizmu. Za tiste, ki nameravajo pripluti
sem, je bila pred kakπnim letom zgrajena nova obala na
juæni strani pristaniπËa in tako je, razen na tisti stari, tudi tu
dovolj prostora za miren in varen privez za okoli sedemdeset
plovil. Sali so slikovito mesto. Tri mala pristaniπËa na
IæIz TelaπÊice ne bomo πli naprej proti Kornatom, ampak se
bomo, v primeru da naπ gaz ni veËji od dveh metrov, vrnili
preko Velike Proverse in odpluli nazaj v smeri Iæa, otoka, ki
se je namestil na pol poti med Dugim otokom in Ugljanom.
Tudi iπka naselja se nahajajo na bolj razËlenjeni severni obali z
izjemo zaliva Soline in otoËkov izpred nje. Glavno otoπko mesto
in najbolj pomembno navtiËno srediπËe je Veli Iæ, ki se je razvil
okoli pristaniπËa, v katerem je marina s pribliæno petdesetimi
privezi. V primeru, da ne najdete mesto v pristaniπËu, se lahko
priveæete tudi v sosednjem zalivu Drage. Veli Iæ, ali kakor ga
domaËini imenujejo Zmoraπnje selo, so naseljevali æe od dobe
Liburnov. Iæ je otok gojiteljev oljk, ribiËev ter pomorπËakov in
πe vedno nosi peËat pravega otoπkega mesta, Ëeprav se tudi
vanj turizem hitro prebija. Preæiveti tu dan ali dva, odpluti na
kopanje v sosednje zalive ali pod otoËek Rutnjak, je vsekakor
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 31HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 31 11/13/08 4:49:08 PM11/13/08 4:49:08 PM
32
dober izbor. Tudi ostala iπka mesta so slikovita, sploh Mali Iæ,
toda v njih bomo malo teæje pristali, razen Ëe nismo na manjπi
barki ali Ëolnu, zato se bomo tja raje napotili peπ. »e se raje
æelite usidrati nekje vzdolæ Iæa, bi to bilo najboljπe storiti na
juænem delu severovzhodne strani, v zalivu Vodenjak, ki ga
πËitita otoËka Temeπnjak in ©koljiÊ.
Ugljan in Paπman Iz Iæa bomo spet krenili v smeri, po kateri bo plul le malokateri
poletni navtik. Gremo v smeri otoka Ugljana, ki skupaj s
Paπmanom πËiti nizko obalo okoli Zadra in Biograda pred
juænimi vetrovi. Najprej bomo pluli v smeri dveh zalivov Male in
Vele Lamjane, ki se nahajata na juæni obali Ugljana in skupaj s
SabuπÊico ter otoËkoma Koπara in ©kolj tvorita zelo razËlenjeno
skrajno juæno ugljansko obalo. »e se æelimo tukaj zaustaviti
in usidrati, je to najbolje izvesti v Mali Lamjani ali v SabuπÊici.
V Veli Lamjani so gojiπËa, ladjedelnica in ribiπko pristaniπËe
zavzeli cel zaliv. Manj kot miljo juæneje od SabuπÊice je prehod
Ædrilac, kjer sta se otoka Ugljan in Paπman pribliæala na manj
kot petdeset metrov. Na prehodu je vedno æivo pa je zato pri
prehodu le-tega potrebno biti previden, zraven pa tudi dvigniti
pogled navzgor, saj se iznad njega na mostu nahaja velika
πtevilka 16,5. Tolikπna je namreË njegova viπina. Torej, Ëe imate
jadrnico z viπjim jamborom, boste do Zadarskega kanala izbrali
nekoliko daljπo pot. Ko ste prepluli ta ozki prehod, se obali
Ugljana in Paπmana hitro loËujeta in spet pribliæujeta, tako da
tvorita za sidranje varno morsko jezero. Tu se ne zaustavljamo,
ampak gremo v smeri Kukljice, ki nas privlaËi s svojo atmosfero
ribiπkega pristaniπËa, s katero se bomo na Ugljanu pogosto
sreËevali. V globokem in zaπËitenem pristaniπËu se vedno najde
kakπen privez, a Ëeprav se tamkajπnji svet vse bolj ukvarja s
turizmom namesto z ribolovom, pa se v konobah Kukljice
vseeno najdejo dobre ribe.
Ribarska flota prebivalcev naslednjega mesta Kalija, kamor
bomo pripluli, je tolikπna, da ne more iti v njihova dva
pristaniπËa, Kali in Batalaæo, niti na obalo v Lamjani. »e se
vam ob dovoljenju ribiËa le uspe privezati na eno izmed
njihovih bark ali k pomolu, se boste naπli v ribiπkem epicentru
Jadrana: po lukobranu so razprostrte ribiπke mreæe, na
barkah so posadke, ki tudi, kadar so na privezu, stalno nekaj
delajo, Ëe pa pridete v juliju, v obdobju polnega meseca, se
bo okoli vas odvijalo kalijsko ribiπko praznovanje (kalijska
ribiπka feπta), ki ni le veselo poletno slavje, ampak tudi resno
hrvaπko ribiπko sreËanje. Kaljani niso le na Jadranu izvrstni
ribiËi, lovijo namreË tudi po Pacifiku. Pripravljajo se tudi na
πiritev malih pristaniπË, da bi v njih bilo dovolj prostora za vse
njihove barke in tudi za navtike, ki bodo zaradi atmosfere in
rib gotovo radi prihajali sem.
Tisto, kar Kaljani naËrtujejo, v Preku æe realizirajo, namreË
πirijo malo mestno pristaniπËe. Preku, lepemu otoπkemu
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 32HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 32 11/13/08 4:49:10 PM11/13/08 4:49:10 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 33HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 33 11/13/08 4:49:13 PM11/13/08 4:49:13 PM
34
mestu, dodatno oËarljivost dajeta tudi dva otoËka, veËji
Oπljak in manjπi Galovac, ki kot da straæarita pred njim z
vzhodne in zahodne strani. Pogosta destinacija je zadnji
dve leti postala tudi SutomiπÊica. V zalivu, v katerem se je
ob malem pomolu dalo nekoË samo usidrati in privezati, je
zgrajena nova marina. Njeni lastniki so si zamislili projekt,
ki je celotno utemeljen na ugljanski tradiciji oljkarstva.
Poleg tega, kadar si æelimo s plovilom obiskati Zadar in
se hkrati izogniti mestni gneËi, lahko vplujemo prav sem,
hitri gliser iz marine pa nas bo v kratkem Ëasu prepeljal
preko Zadarskega kanala. Severna stran Ugljana nam bo
ponudila plovbo tudi mimo dveh veËjih naselij, Velega
Lukorana in Ugljana, potem pa bomo preko oæine Veli
Ædrilac pripluli tudi do njegove jugozahodne obale. Ta je
precej manj naseljena, toda dva zaliva na tem delu otoka
sta vredna naπega ustavljanja, Pavleπina in Prtljug, odprta
proti jugu, pa zato tudi nadaljujemo plovbo proti Paπmanu
ob tej strani Ugljana.
Paπman je otok, ki je mirnejπi od Ugljana. Njegova naselja
ob morju so manjπa in prav to mu daje Ëar. Ob njegov juæni
strani plujemo, ko si æelimo biti ob skoraj pusti obali ter se
ustaviti in preæiveti noË na sidru v nekem izmed zaπËitenih
zalivov. Takπnih je kar nekaj. V Kablin se niË veË ne pluje, ker
so v njemu bazeni ribogojnic pa tako nadaljujemo s plovbo
do Kobiljaka in zaliva Sveti Ante, v katerih se zna nahajati
precej plovil. ©e veË jih je v naslednjih treh zalivih - Solinah,
najboljπem sidriπËu na otoku, ÆinËeni in Laninu. Vsi ti zalivi
so do pred nekaj desetletij bili pusti in s tu in tam kakπno
hiπico namenjeno poletnem bivanju. Danes tu ni veË tako,
tu so ljudje, hiπe in tudi konobe ter trgovine, ki pridejo prav,
ko si s sidra zaæelimo iti na kopno. Iz Lanina, ki izgleda
kot pravi mali arhipelag in ga sestavljajo otoËki Koπara,
Maslinjak in Æiæanj, za katerimi sledijo Gangaro in Kotula,
plujemo proti severni strani otoka in Paπmanskem kanalu.
Ob severni obali Paπmana je plitko, po kanalu pa je raztresenih
toËno trinajst otoËkov in πe kakπen podmorski greben, pa je
zato potrebno previdno pluti, no, je pa zato naπe jadranje bolj
zanimivo. Æivahnosti je dovolj z vseh strani - πtevilne barke, s
katerimi se odhaja na kopanje, ladje, ki plujejo iz biogradske
in sukoπanske marine… Najprej bomo πli do Tkona, do
katerega sta od najbolj juæne toËke otoka toËno dve milji.
Tukaj se da najti privez ob pomolu mestnega pristaniπËa,
iziti na plan, sprehoditi ali obiskati dva samostana v bliæini
- benediktinskega iz XII. stoletja z gotsko cerkvijo na hribu
»okovac in franËiπkanskega, ki stoji ob morju v vasi Kraj in je
oddaljen skoraj tri kilometre. Od tam se æe dobro vidijo hiπe
glavnega otoπkega srediπËa, Paπmana. »e pa plujemo do
njegovega pristaniπËa, moramo biti previdni in pluti severno
od malega otoπkega niza, ki ga sestavljajo Veliki in Mali
Duæac ter Muntar. Samo tako bomo pod kobilico imeli dovolj
morja. Od Paπmana pa vse do Ædrelca se razprostira niz malih
mest: Barotul, Mrljane, Neviane, Dobropoljana, Banj in
Ædrelac. V vsakem od njih se da najti kakπen privez in uæivati
v osamljenosti in intimi, ki jo nudijo takπna mesteca.
ZadarOd Ædrelca do Zadra je toËno πest milj. V tej plovbi ne bomo
πli obiskat severnejπe PetrËane, Zaton, Privlako in okoli Vira
do Ninskega in LjubaËkega zaliva ter do najbolj juænega dela
Velebitskega kanala, πe enkrat v kraljestvo burje. Od tam bi s
pristankom v malih pristaniπËih Raæanaca in Vinjerca skozi
Novigradsko ærelo lahko vpluli v Novigradsko in Karinsko
morje, zaprte morske bazene, se usidrali izpred Posedarij in
kupili neke izmed vrhunskih prπutov, ki se delajo tam, ali pa
vpluli med poznane ribiËe malega novigradskega pristaniπËa.
To bomo pustili za neko drugo priloænost. Sedaj bomo vpluli
v marino Tankerkomerc, ki se nahaja v centru starodavnega
mesta Zadra. Prav tako bi se lahko privezali v marini Borik
na zahodni mestni obali, v sosedstvu malega pristaniπËa,
najbolj poznanega jadralnega kluba v tem kraju, Uskoka. Ti
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 34HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 34 11/13/08 4:49:16 PM11/13/08 4:49:16 PM
35
dve marini sta, poleg veËjih in manjπih pristaniπË, srediπËe
tukajπnjega navtiËnega æivljenja.
Zadar je zadnjih nekaj let postal veliko navtiËno srediπËe.
V njegovem akvatoriju se odvijajo mnoge regate, tu pa
pristajajo tudi veliËastne jahte. Zadar je tudi sedeæ πtevilnih
Ëarterskih druæb, tu pa so tudi tri ladjedelnice, ki izdelujejo
jahte in jadrnice. V Zadru lahko ostanete veË dani in nikoli
vam ne bo dolgËas. To je mesto bogate zgodovine, poruπen
in osvojen, je prehajal iz roke v roko in od vsakega obdobja
je nekaj ohranil: ostanke foruma rimske Jadere, cerkev
svetega Donata, romansko katedralo… Zadar je Kalelarga,
Foπa, njegove betule (gostilnice) in kavarne, veËni pogovori o
koπarki in morju, saj to je tisto, za kar tukajπnji ljudje æivijo.
Od tu plujemo v marino Dalmacija, najveËjo na vzhodni obali
Jadrana, toËno na pol poti med Bibinjami in Sukoπanom.
Nastala je na nekdaj neuglednem delu plitke obale, danes pa
je navtiËna baza, iz katere se hitro pride do najlepπih otokov
srednjega Jadrana. Od starega hrvaπkega kraljevskega mesta
Biograda loËi to marino le devet navtiËnih milj proti jugu.
Tudi Biograd je pomembno navtiËno srediπËe. Tu sta marini
Kornati in ©angulin, kjer je privezanih skoraj tisoË plovil.
Prav lepo se je v Biogradu potepati po njegovih ulicah,
sesti v konobe in se sprehajati po mestni obali. Vedno
lahko sreËate znanca in æe bo krenil pogovor o Visu, Hvaru,
Kornatih ali o jeseni v Biogradu, ko se odvijajo πtevilne
regate in simpatiËen biogradski navtiËni sejem.
Ozek obalni pas med Vranskim jezerom in kopnim, otoka
Vrgada in Murvenjak ter dva otoËka, Velika in Mala Arta
prav tako pripadajo zadarskemu akvatoriju, ki se nahaja
juæno od Biograda. »eprav se iz Biograda navadno pluje v
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 35HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 35 11/13/08 4:49:20 PM11/13/08 4:49:20 PM
36
smeri Paπmana in Vrgade, je lepo pluti tudi ob nizki obali
do Pakoπtan ali pa se umakniti v zaliva Vela in Mala Luka.
Kamorkoli æe pridemo, kot na dlani nam je Vransko jezero,
naravni park in tudi najveËje naravno jezero na Hrvaπkem.
Raztegnilo se je vzporedno z morsko obalo. V njem se nahaja
pomemben ornitoloπki rezervat.
Mi pa se bomo napotili proti Vrgadi, malemu otoku s
prisrËnim naseljem Luka, z zalivom Luka in sidriπËem na
prehodu med otoËkoma Arta in Vrgada, kjer vræemo sidro
na zadnjem kopanju tekom plovbe po zadarskem akvatoriju.
Naprej plujemo ob πibenski obali in otokih.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 36HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 36 11/13/08 4:49:22 PM11/13/08 4:49:22 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 37HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 37 11/13/08 4:49:28 PM11/13/08 4:49:28 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 38HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 38 11/13/08 4:49:35 PM11/13/08 4:49:35 PM
39
©ibenska obala in otoki se razlikujejo od tistih na podroËju
Zadra, po katerem smo pravkar pluli. In πe naprej je to nizka
obala, toda mnogo bolj razËlenjena in s πtevilnimi pristaniπËi
in zalivi, ki so se vrezali v kopno. Tu so tudi πtevilne moderne
marine. Najbliæji otoki so povezani s kopnim ali pa se skoraj
stikajo z njim ter imajo velika naselja, na tistih oddaljenih
od obale pa je v glavnem samo nekaj hiπ z obËasnimi
stanovalci ali kakπno malo ribiπko pristaniπËe in vasi na polju.
©ibenskemu akvatoriju pripadajo tudi Kornati, arhipelag sam
za sebe, zaradi katerega bi sem, tudi Ëe ne bi bilo niËesar
drugega, mnogi pripluli.
MurterMurter, prvi otok na katerega bomo naleteli, imenujejo tudi
prestolnica Kornatov. Prebivalci Murtera so lastniki najveËjega
dela tamkajπnjih hiπ in zemlje. Poleti se za nekaj mesecev
preselijo v svoje kornatske rezidence, tam odhajajo na ribolov
ali pozno jeseni nabirajo olive. Gajete, s katerimi odhajajo
tja, so za njih najbolj pomembna stvar na svetu. Redkokje jih
boste naπli toliko, tako lepe in dobro vzdræevane. Privezane so
v veË desetih, za njih zgrajenih, malih pristaniπËih.
NekoË se je v Kornate plulo z vesli in jadri in ta tradicija πe ni
umrla. Priloænosti za jadranje pa ni samo v Kornatih, ampak
tudi v pravem malem arhipelagu izpred Murterja. Med otoËki
Radelj, Æminjak, Veliki in Mali Vinik plujemo previdno, kajti
plitvin je mnogo, ko pa smo mimo njih, imamo varen privez v
veliki murterski marini Hramini in lahko se okrepimo z dobrim
©ibenski akvatorij
Dalmacija
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 39HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 39 11/13/08 4:49:38 PM11/13/08 4:49:38 PM
40
zalogajem v eni izmed πtevilnih restavracij. Ko priplujemo
semkaj lahko izberemo tudi nek drug varen privez, tistega v
sosednji Betini, starem ladjedelniπkem mestu, v katerem se
je tako kot v Murterju ohranila obrt gradnje lesenih ladij. Iz
Betine se po dolgem, povsem zaπËitenem zalivu napotimo
v smeri Tisna, mesta, od koder je otok z mostom povezan
s kopnim. Od tam se da iti tudi do Pirovca, ki se nahaja
na koncu malo bolj severnega PirovaËkega zaliva, toda mi
æelimo obpluti otok. Zato moramo zapluti izpod mosta v
Tisnem, ki se dviga dvakrat dnevno. Od Tisna, v katerem
se lahko priveæemo na mestni obali, so ostala samo miljo
oddaljena Jezera, varno pristaniπËe, v katerem se nahaja πe
tretja marina na otoku. Ko izplujemo iz Jezer in smo po milji
in pol plovbe mimo rta Rat, lahko nadaljujemo s plovbo ob
juæni obali Murterja, na kateri nas Ëakajo zalivi Sv. Nikola,
Kosirina, VuËigrae in Slanica ali pa se napotimo dalje.
Izberemo naravno pot. Gremo v Narodni park Kornati.
KornatiObpluti Kornate, so sanje vsakega navtika. Vpijati prelepe
panorame v plovbah po Kornatskem ali Æutskem kanalu,
manevrirati proti vetru med Raπipom in Piπkero, Gustacem
in Lavso, umakniti se s plovilom v zaliv, ki je dovolj velik le
za jadrnico in kakπno kornatsko barko, druæiti se z ljudmi, ki
æivijo v hiπicah iznad malega pristaniπËa z levtom v njem, v
rosnem jutru pa se vzpeti na Toreto in dati pogledu Ëas za
razgled Kornatskega kanala ali potep po Tarcu, mogoËe pa
celo iti z nekim ribiËem dvignit mreæe... - v Kornatih je Ëlovek
resniËno zdruæen z naravo, toda ti niso izrazita divjina, kakor
bi se na hitro lahko pomislilo.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 40HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 40 11/13/08 4:49:42 PM11/13/08 4:49:42 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 41HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 41 11/13/08 4:49:47 PM11/13/08 4:49:47 PM
42
Kornatski otoki so povsem razliËni v primerjavi z drugimi
jadranskimi otoki. Sem ne prihajamo v primorska mesteca,
ki ne glede na to, koliko majhna ali zapuπËena so, zraËijo
urbanizem in poleti utripajo v radostnem razpoloæenju, ampak
prihajamo v prostor, v katerem se je Ëlovek skril v zaπËitene
zalivËke in v kakπno kolibo na polju, tako da je vse ostalo pustil
na razpolago soncu, ovci, ki skaËe po obmorskih skalah, oslom
v senci i nam, ki smo pravkar prispeli.
Po Kornatih bi se dalo pluti brez premora. Plujemo lahko
skozi prehode Male ali Velike Proverse in se priveæemo na
Katini ali pa vplujemo v Kornatski kanal tako, da na desni za
sabo pustimo svetilnik z Vele Sestrice. Tu bomo naπli neπteta
mesta za pristanek in sidranje ali pa se bomo privezali pred
kornatskimi hiπami, kot na primer v zalivu ©ipnate ali paË v
zalivu Lojena na otoËku Levrnaka, ki ima kar nekoliko hiπ in eno
izmed najlepπih plaæ na Jadranu in malo ribiπko pristaniπËe
LuËica... Lepo se je ustaviti pod cerkvijo “Gospe od Tarca”, kjer se
pristaniπËi in malimi pomoli pred njimi ter jadrnicami na sidru.
Malo dlje, tako da pazimo na plitvine in “kalahatine”, grebene,
na katerih ni nasedla le ena ladja, bomo pripluli tudi do
Ravnega Æakna, nekdanje odkupne postojanke, do katerih
so ribiËi vozili ulov, danes pa se k pomolu pred restavracijo
privezujejo navtiki. »e se vrnemo na smer Kornatov, nam
ostane πe zaliv Opat, ki se nahaja izpod kamnitega brega
“z opatovo kapo” na slemenu, poznan po svojih betulah
(gostilnicah) prav tako kot tisti na Smokvici Veli.
V zmoti ste, Ëe mislite, da smo videli vse. Ostala nam je πe
severna stran Kornatov z zalivi Statival, LupeπÊina in Stiniva,
lahko pa bomo odpluli tudi do sosednjega Æuta in do marine
v Æutski luki ali do enega izmed sidriπË tega otoka. Tam smo,
pa Ëeprav ne veË v narodnem parku, πe vedno v pravi kornatski
atmosferi. Tudi marina puπËa vtis, kot da je tu od nekdaj. Na
Æutu je πe kar nekaj lepih mest: Bizikovica, zahodno od Æuta,
prava mala laguna Sabuni in Pristaniπte v drugem æutskem
za njen praznik v zaËetku julija zberejo vsi Kornatarji, in vzpeti
se do tvrdnjave Turete, od koder so se æe v VI. stoletju videli obrisi
plovb po okoliπkem morju. Tu je tudi zaliv Striænja, kjer nas bodo
izpred svojih hiπ spet doËakali ribiËi ali pa se bomo usidrali pod
otoËkom Striænjakom. Sledi prestolnica tega arhipelaga, Vrulje,
kjer obstajajo celo tri uliËice ter toliko hiπ in ljudi, da poleti vse
vre od æivljenja. Naprej plujemo do zaliva Gujka, iznad katerega
so pastirske kolibe z æivino, katera se pase zunaj na redki in suhi
travi ter je omejena s suhimi zidovi, kateri se raztezajo “od morja
do morja”, tako da zemljo delijo poËez.
Prav tako mamljiv je zunanji otoπki niz. Pluti ob Kornatih, ne
da bi videli njihovo juæno stran, kjer peËine Mane in Raπipa
strmoglavljajo v morje, bi nam pustilo obËutek prikrajπanosti za
doæivetje trka moËi morja in obstojnosti kamenja. Ko po tiπini
zaplujemo dalje, se lahko priveæemo v marini Piπkera, edini v
tem narodnem parku ali vplujemo v zaliv sredi otoËka Lavse
s pribliæno desetimi hiπami, tipiËno kornatsko idilo z malimi
pristaniπËu HiljaËi. DrugaËe je pluti tudi ob juæni obali Æuta, po
skoraj pusti, s komaj kakπno hiπo in dvema do trema zalivoma.
Skoraj vsakdo, ki zapuπËa Æut in Kornatski arhipelag pomisli:
“Kdaj se bomo spet vrnili?”
Æirje, Kakan, Kaprije in TijatVzhodno od Kornatov in vse do obale pred ©ibenikom je
raztresenih osem veËjih in skoraj πtirideset manjπih otokov
in otoËkov. Na njih ni veËjih naselij razen na tistih, najbliæjih
kopnemu, torej na PrviÊu, Zlarinu in Krapnju. Tako je tudi na
Æirju, od kopna najbolj oddaljenem otoku tega dela πibenskega
arhipelaga. Kadar se pripluje sem s Kornatov, se najveËkrat
prispe z juæne strani le-teh. Nato se mimo globoke ter za
sidranje prikladne Tratinske uvale odpluje do njegovih skrajnih
juænih zalivov Vele in Male Stupice s pogledom, usmerjenim na
odprto morje k trem miljam oddaljenemu svetilniku Blitvenici.
Najbolj pogosto se sidra v Veli Stupici, kjer je veliko bolj varno in
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 42HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 42 11/13/08 4:49:52 PM11/13/08 4:49:52 PM
43
prijetno za kopanje in poËitek. Na severni strani so tri naselja: v
zalivu Koromaπna, kjer se da usidrati, v malem zalivu Mikavica
na severozahodni obali in v Muni, glavnem pristaniπËu, v
katerem pristaja ladja, ki otok povezuje s ©ibenikom. Kdor se tu
priveæe, se lahko sprehodi tudi do Æirja, vasi, ki se je umaknila v
malo kotlino na sredini otoka, katera πe danes, do neke mere
zapuπËena, æivi s starim ritmom.
Od tu ni daleË do Kakana in Kaprij, dveh otokov, ki sta se drug
drugemu pribliæala na pol milje oddaljenosti. Kakanski kanal je
bolj podoben malemu zaprtemu morju, saj ga πËiti tako Veliki
kot tudi Mali Borovnjak, zato je tu vedno tudi veliko zasidranih
jaht. »e pa si æelite biti v mestu, morate odpluti samo dve
milji daleË v pristaniπËe Kaprije, ki se je vrezal globoko v otok.
Kaprije so malo mesto, do katerega prihaja ladja iz ©ibenika
in zato je poleti v njem precej æivo in polno turistov. Sosednji
Zmajan, nekoliko bliæji kopnemu, je popolnoma nenaseljen,
toda na njem ni dobrih sidriπË, tu so le zalivi Bok in ZakloπÊica
na severni in Smetnji Veli na juæni obali otoka, je pa zato bolj
veselo na malem Obonjanu, kjer v poletnih mesecih obratuje
kamp. Nenaseljen je tudi kopnemu πe bolj bliæji Tijat z zalivom
TijaπÊico, ki je veliko sidriπËe in priljubljena izletniπka toËka bark
iz vseh okoliπkih mest.
PrviÊ, Zlarin in KrapanjTrije, obali najbliæji, otoki so bolj naseljeni in izredno zanimivi.
Na PrviÊu, ki je miljo oddaljen od kopna, sta celo dve slikoviti
naselji, ©epurine in PrviÊ Luka. »eprav so se ©epurine, mesto
lepih kamnitih hiπ, ki izgledajo, kot da se dvigajo iz morja,
razπirile preko ozke otoπke oæine in imajo dve mali pristaniπËi,
je za malo veËje plovilo dosti teæje najti prostor za privez.
Nekaj ga je ob pomolu juæno od mesta, toda na njem
nekajkrat dnevno pristaja ladja iz ©ibenika. Zato boste prostor
veliko laæje naπli v PrviÊ Luci, kjer se motorne jahte in jadrnice
veæejo izza lukobrana, kateri πËiti zaliv pred jugom.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 43HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 43 11/13/08 4:49:53 PM11/13/08 4:49:53 PM
44
Otok Zlarin, samo miljo oddaljen od kopna je ohranil
atmosfero nekdanjega Ëasa. V obdobju Avstro-Ogrske je bil
vaæno pristaniπËe, v katerem so pristajale tudi najveËje bojne
ladje. V tem Ëasu je bil zgrajen tudi sto πtirideset metrov dolg
kamniti pomol, na katerem je vedno dovolj prostora tudi za
linijo iz ©ibenika in za izletniπke ladje ter za πtevilne ploveËe
navtike. Nekateri manjπi zalivi se nahajajo na severovzhodni
obali otoka, katero nadgrajuje πest otoËkov, od katerih je
naseljen samo kopnemu najbliæji Krapanj. Ne glede na
to, kako majhen je po svoji povrπini, ki ima manj kot pol
kvadratnih kilometrov, velika je njegova slava. Slavo so mu
prinesli krapanjski potapljaËi, poznani po svoji spretnosti
nabiranja, predelave in oblikovanja gob in koral. NekoË je to
bil edini poklic na otoku, danes pa na njega spominja mali
muzej v samostanu sv. Kriæa.
Tribunj in VodiceS tem, ko smo pristali na Krapnju, smo obpluli vse πibenske
otoke in se tako preko ©ibenskega kanala vraËamo h
kopnemu, v osem milj oddaljeni Tribunj. To je πe eno
slikovito mesto, v katerem most povezuje stari otoπki del
s kopnim. Odkar je tu zgrajena moderna marina, je le-to
postalo veliko navtiËno srediπËe. Tribunjska marina je
odliËno urejena in organizira πtevilna dogajanja, od regat
pa do malega navtiËnega sejma vsake jeseni.
©e veË æivljenja je v sosednjih Vodicah, v katerih je velika
ACI marina, dovolj mest za privez pa je tudi v mestnem
pristaniπËu. »eprav so Vodice turistiËno srediπËe s πtevilnimi
hoteli, mu prav marina, v kateri so privezane tudi πtevilne
Ëarterske ladjice, daje navtiËne znaËilnosti.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 44HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 44 11/13/08 4:49:56 PM11/13/08 4:49:56 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 45HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 45 11/13/08 4:50:02 PM11/13/08 4:50:02 PM
46
©ibenikTudi ©ibenik, starodavno hrvaπko mesto na obali zaπËitenega
zaliva, postaja vse bolj takπen. Kadarkoli se pluje po veË kot
miljo dolgem in ozkem Kanalu sv. Ante, istoimenska trdnjava
in πtevilne druge nekdanje vojne utrdbe v kanalu in nad
mestom, spominjajo na to, da je to mesto æe od nekdaj imelo
velik strateπki pomen. Danes namesto vojnih ladij v πibensko
luko plujejo navtiki. Eno izmed lepπih mest za privez je na sami
πibenski mestni obali, izpod katedrale sv. Jakova, renesanËne
mojstrovine mojstra Jurja Dalmatinca in Nikole Firentinca. V
©ibeniku je bila pred nekaj leti urejena tudi marina Mandalina,
v bliæini remontne ladjedelnice. ©ibenik je mesto pesmi, veselja,
Festivala otroka, dobre hrane, ki prihaja iz morja, a tudi s
πibenskega polja pa dokler ste tu izkoristite vse to.
©ibenik je tudi edino mesto na hrvaπki obali, od koder se da
vpluti globoko v kopno, vse do Skradina v spodnjemu toku
reke Krke. Na obalah tri milje dolgega ©ibenskega zaliva,
v bistvu potopljenega ustja reke Krke, so πtevilna gojiπËa
πkoljk, pred koncem pa mestece Zaton. Visoko nad nami se
dviga eleganten most, toda mi zavijamo v miljo in pol dolgo
Prokljansko oæino s strmimi peËinami z obeh strani in plujemo
do Prokljanskega jezera. Do marine v Skradinu je potrebno pluti
πe dve milji po reki Krki. Nad nami se bo ponovno pojavil most,
po katerem pelje avtocesta od Zagreba proti jugu Dalmacije,
mi pa bomo vpluli v pravi reËni ambient. Naokoli trsje, πaπ in
kristalna voda. Tudi Skradin je staro mesto, njegova zgodovina
seæe v obdobje Liburnov, bil pa je tudi pomembna luka in to æe v
XIII. stoletju. Lahko se priveæemo v marini ali usidramo na obali,
veËerjamo skradinsko riæoto, naslednji dan pa z izletniπko ladjo
(ker se dlje ne pluje) odidemo do slapov Krke in franËiπkanskega
samostana na Visovcu v Narodnem parku Krka.
Primoπten in RogoznicaS tem, ko smo prispeli globoko v kopno, se vraËamo nazaj k
morju in plujemo iz Kanala sv. Ante ob obali proti Primoπtenu.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 46HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 46 11/13/08 4:50:09 PM11/13/08 4:50:09 PM
47
Ponovno plujemo mimo Zlarina in juæno leæeËih otoËkov.
Severno za nami ostajata globoka zaliva Grebaπtica in Tmara,
pred nami pa se nahaja Primoπten, mestece, ki leæi na dveh
polotokih. Na severnem, nam bliæjem, se v gostem borovem
gozdu nahajajo hoteli, na juænem delu pa cerkev in hiπe
starega dela naselja. Primoπten ima dva pristana: prvi, ki
leæi pod samim polotokom, kjer sta mestna obala in dolgi
lukobran, je poleti poln privezanih jaht, drugi pa je v zalivu
Porat in v njem so privezane izletniπke in ribiπke ladje. Med
navtiki je Primoπten na daleË poznan po marini Kremik v
pristaniπËu Peleπ, ki se nahaja miljo bolj juæno. Velika in
dobro opremljena marina je zavzela celoten severni krak
tega pristaniπËa. Povsod naokoli, tudi okoli marine in iznad
Primoπtena, raste v kamniti Ëipki trta, iz katere se dobiva
slavno vino BabiÊ. Ko priplujete, ga vsekakor poizkusite.
Od tu in do pristaniπËa Rogoznice, ki ima dva kraka globoko
vrezana v kopno, so nepolne tri milje. Rogoznica je od nekdaj
dobro in pomembno sidriπËe ter pristaniπËe, katero so poznali
tudi navtiki, ki so po naπi obali pluli æe takrat, ko πe ni bilo
πtevilnih marin. Gost borov gozd na Koparu in stare kamnite
hiπe na njegovi obali, pod katerimi so pogosto privezani
ribiπke ladje, dajejo staremu delu Rogoznice kolorit ribiπkega
mesteca. Pred pribliæno desetimi leti je na zahodni obali
rogozniπkega zaliva Soline pod jezerom Zmajevo oko bila
zgrajena marina Frapa, ena izmed najbolj opremljenih in
polna vsebin, kar navtikom omogoËa prijetnejπe bivanje
in laæje vzdræevanje plovil. Ko izplujemo iz Rogoznice in
smo mimo otoËka Smokvica in zaliva Movar ter StivanËice,
bomo prispeli do rta PloËa, bolj poznanega po imenu Punta
Planka, razvodja Jadrana, od koder se zaËne splitsko podroËje
dalmatinskega akvatorija.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 47HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 47 11/13/08 4:50:11 PM11/13/08 4:50:11 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 48HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 48 11/13/08 4:50:14 PM11/13/08 4:50:14 PM
49
Obalo in otoke, ki obkroæajo Split, mnogi πtejejo med
najlepπe na Jadranu. Ne glede na to ali se strinjamo z njimi
ali ne - kajti tudi drugi deli naπega primorja so resniËno
prepolni lepot - otoki ©olta, BraË, Hvar, Vis in πtevilni
manjπi ter obala od rta PloËa in vse do ustja Neretve -
nudijo navtiku πtevilne izzive v plovbi, pred njimi pa so tudi
mnoga zanimiva mesteca, πe iz antiËnega obdobja.
Plovba ob tem delu obale, sploh v poletnih mesecih, je
zelo prijetna. Na tem delu Jadrana je kar nekaj velikih in
kvalitetnih marin, veËinoma v Splitu in okolici, ter veËje
πtevilo dobrih pristaniπË. Oddaljenost od otokov ni velika. Do
tistih najbliæjih, Drvenika, ©olte in BraËa, je od obale malo
manj kot pet navtiËnih milj. »e do Hvara plujemo iz Splita, je
dvajset milj, od Splita do Visa pa trideset. Kanali med otoki in
obalo imajo vzdolæno lego in so prijetno podroËje za plovbo,
posebej jadranje v Ëasu stabilnih poletnih vetrov.
Vremenske razmere na tem delu Jadrana v obdobju najbolj
pogostih plovb, v Ëasu od maja do oktobra, so preteæno
ugodne, odlikujejo pa se tudi po stabilnosti v spremembah.
V prvem delu navtiËne sezone, najbolj pogosto aprila,
prevladujejo juæni vetrovi, potem nastopi vreme stabilnih
vetrov severozahodne smeri, ob koncu poletja pa ustaljena
septembrska umiritev. Pozornost je potrebno posvetiti burji,
ki je najmoËnejπa izpod planinskih masivov ob obali, poletnim
kratkotrajnim nevihtam, ki so tukaj manj pogoste kot na
severnem delu Jadrana, in seveda ciklonskim prehodom.
Na teh dalmatinskih otokih so πtiri marine, toda navtike
privlaËijo tudi mestne obale in globoki ter varni zalivi. Obale
Visa, Ëigar korenine seæejo 2400 let nazaj, ribiπke Komiæe, s
soncem obsijanega in opevanega Hvara in Starega Grada z
imenom, ki nam govori o njegovih antiËnih koreninah, v dno
globokega zaliva umaknjene Vrboske ali Milne na BraËu in
pa PuËiπÊa, mesto najveËjih mojstrov kamna, so le del tistih,
kjer se od zgodnje spomladi do pozne jeseni gnetejo navtiki.
Samo kakπno miljo dlje od njih, pa se je lepo usidrati v zalivih,
kateri so ohranili izgled in vonj Ëasa, ko je le malokatera
jahta plula tod. StonËica in laguna Budihovca na Visu, zalivi
Paklinskih otokov ali pristaniπËa Starega Gradu s Hvara,
BoboviπÊa, Povalja ali LuËica na BraËu, NeËujma na ©olti
spadajo med najlepπe v Sredozemlju. A naπteli smo samo
del tistega, kar ta obala nudi.
Tu je vredno omeniti notranjost otoka z naselji, katera so
se v dobi gusarjev razvijala proË od obale in v katerih se πe
vedno zrcali kmeËki naËin æivljenja. ©krip, Dol, LoæiπÊa in
NereæiπÊa na BraËu, Brusje, Velo in Malo Grablje ali Gdinj na
Hvaru, Grohote na ©olti… so samo neka od mest, do katerih je
vredno pretegniti noge in obËutiti njihov duh.
Na drugi strani pa so skoraj nenaseljeni otoËki, kot na primer
Biπevo, ©Êedro, Svetac ali mitiËna Palagruæa, osamljena v
srediπËu Jadrana s svojim svetilnikom, ki se za sto metrov
dviga nad odprtim morjem. Na Biπevu in ©Êedru so πtevilni
zalivi, v katerih se πe vedno da usidrati na popolni samoti ali
Splitski akvatorij
Dalmacija
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 49HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 49 11/13/08 4:50:17 PM11/13/08 4:50:17 PM
50
v bliæini kakπne ribiπke hiπice, medtem ko Svetac in Palagruæa
nudita moænost pristanka samo v zavetrju in v Ëasu mirnih
obdobji. Kakπni so πele to izzivi za navtika!
Split in okolicaKo si zaæelite oddih tekom plovbe med otoki, so tu Split,
Trogir, Makarska ali πtevilna manjπa mesta, kot na primer
Omiπ ali Brela na obali, nad katerimi se dvigajo masivi
Kozjaka, Mosorja in Biokova, borov gozd in nasadi oljk pa
se stikajo z morjem. Split, mesto cesarja Dioklecijana, Ëigar
palaËa je πe danes srce mesta, je mesto izjemne pomorske,
navtiËne in jadralne tradicije. Plovba v njegova mala
pristaniπËa in marine ali sidranje v pristaniπËu s pogledom
na Dioklecijanovo palaËo, razgledovanje njegovih ozkih
ulic ali s soncem obsijano mestno obalo, je del programa
plovbe, ki bi moral biti vpisan v vsako navtiËno ruto
vezano za ta akvatorij. Navtik bo navadno izbral veliko
ACI marino v sami splitski luki, toda v tem mestu jih je πe
nekaj, ki pripadajo πportnim druπtvom, v katerih pa se prav
tako lahko najde privez. Split je namreË najveËje jadralno
srediπËe na Hrvaπkem in sedeæ poznanih hrvaπkih jadralnih
klubov: Labud, Mornar, Zenta, Split…, ki so “rastlinjaki”
izvrstnih jadralcev. Split je prizoriπËe najveËje jadranske
regate potovalnih jadrnic, izpred katerega se odvijajo
evropska in svetovna prvenstva v olimpijskih razredih. Split
je tudi najveËji center hrvaπke navtiËne industrije.
Severozahodno od Splita so tri pomembna navtiËna mesta
- Kaπtel Gomilica, Trogir in Marina. Kaπtel Gomilica, eno
izmed sedmih naselij, ki se raztezajo v nizu vzdolæ obale
Kaπtelanskega zaliva, je pred nekaj leti dobilo veliko in
odliËno urejeno marino, opremljeno tudi za privez megajaht.
Trogir je navtikom poznan od nekdaj. V to mestece, ki je
spomenik pod zaπËito UNESCA, se da privezati na mestni
obali pod renesanËnimi palaËami in katedralo sv. Lovrinca,
najbolj pomembnega romanskega spomenika v Dalmaciji,
ali pa v ACI marini na otoku »iovu, ki se naslanja na mesto.
Ne glede, kje se boste privezali, boste obËutili atmosfero tega
mesteca, æivahnost njegovih ozkih ulic in s soncem obsijano
mestno obalo, ko pa si posadka zaæeli malo miru, ni potrebno
narediti niË drugega kot odpluti okoli »iova in usidrati se
pod otoËkom Sv. Fumija, na enem izmed najlepπih sidriπË v
teh krajih. Tudi v Marini, mestecu, ki se je zasidralo na dnu
globoko vrezanega zaliva, marina æe od nekdaj obstaja,
toda kdor ima raje sidranje, mu je na razpolago globoki zaliv
ViniπÊa, ki je samo kakπno miljo bolj zahodno, ali neki izmed
zalivov na poti do rta PloËa.
»e zaplujemo ob obali juæno od Splita, bodo nad nami ves
Ëas bedeli planinski masivi Mosorja in Biokova. Takoj ko
smo mimo ustja reke Ærnovnice in marine Hotela Lav, se bo
najprej zaËel dvigovati nekoliko niæji Mosor, potem pa strmo
visoko Biokovo. Pod njima so se na obali ugnezdila πtevilna
mesteca, vsako s svojimi znaËilnostmi. V Krilu Jesenice se
nahaja najveËja flota turistiËnih trabakul na Jadranu. Svoja
plovila so preuredili v ploveËe hotele in z njimi od zgodnje
pomladi do pozne jeseni razgledujejo Jadran.
Omiπ, mestece na ustju reke Cetine, je bil nekoË eno izmed
jadranskih gusarskih sedeæev. To je bilo obdobje ukan nad
moËno beneπko floto s prizadevanjem tukajπnjih prebivalcev,
da ostanejo neodvisni. Toda gusarski obiËaji so se pred
petimi stoletji opustili in danes vas bodo Omiπani ljubeznivo
priËakali, Ëe se boste privezali ob njihovem pomolu.
Makarska »eprav nima velikih zalivov, razen makarskega pristaniπËa,
obala makarske riviere od Brel in vse do Zaostra nudi mnogo.
Zadnjih dvajset let je tu ob starih grajenih obalah zgrajeno tudi
nekoliko modernih pristaniπË in marin. »e krenemo z zahoda,
bomo najprej priπli do marine v Brelih, mesta z najlepπimi
plaæami v tem kraju, in do tiste v Baπki Vodi, nato pa do marine
v Krvavici. V Makarski se da privezati v pristaniπËu poznane
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 50HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 50 11/13/08 4:50:20 PM11/13/08 4:50:20 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 51HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 51 11/13/08 4:50:25 PM11/13/08 4:50:25 PM
52
turistiËne destinacije, na gradnjo marine pa se πe vedno Ëaka.
Naprej proti jugu se bomo v TuËepih ali Podgori, poznanem
ribiπkem mestu, privezali pod spomenikom Galebova krila,
ki oznaËuje, da je v Ëasu 2. svetovne vojne tu osnovana
partizanska mornarica. Tudi dalje vse do Gradca bomo ob
pomolih podbiokovskih mest lahko naπli kakπen privez. ©e
ena pomembna stvar preden odplujemo od tod: plaæe, ki jih
nanaπajo biokovski potoki ter jih kronajo borove sence, segajo v
nedogled, in so po mnenju mnogih najlepπe na celem Jadranu!
Toda vrnimo se na naπ privez v Splitu in odplujmo najprej na
nekoliko daljπi vikend v smeri Drvenika in ©olte, do otokov,
katera sta z zahodne strani najbliæja Splitu.
Drveniki in ©oltaIz splitskega pristaniπËa do Drvenika je toËno dvanajst milj.
Pluje se ob juæni obali »iova, navadno pa je cilj laguna na
jugovzhodni obali Drvenika Velog, katero πËitita otoËka Veliki in
Mali Krknjaπ. To je izrazito lepo in fotogeniËno mesto. Najlepπe
pa izgleda od zgoraj, iz zraka. Takrat do izraza pride bistrost
morja in vsa lepota plitke lagune. To je razlog, zakaj se podnevi
tu zbere vsa moË plovil s kopalci, najveË iz Trogirja, ki uæivajo v
kopanju in dobrem obedu. ZveËer laguna utihne. VeËina plovil
odpluje v okoliπke marine, na sidru pa ostane samo del njih.
Z druge strani otoka, na zahodni obali, se nahaja edino otoπko
mesto, ki nosi isto ime kot otok. Namestilo se je na dnu milje
umaknjenega pristaniπËa, v njem pa je lukobran, mestna
obala in kratek pomol, na katerem se je moæno privezati.
Na otoku je πe nekaj zalivov, neke so zavzele ribogojnice, v
ostalih pa se je moæno usidrati. Sosednji Mali Drvenik, Ëeprav
brez velikih zalivov in pristaniπËa, bi znal biti privlaËen tistim,
ki plujejo z manjπimi plovili. Prostor lahko najdejo v malem
pristaniπËu Borak, sidrajo pa v zalivu Vela Rina.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 52HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 52 11/13/08 4:50:31 PM11/13/08 4:50:31 PM
53
©olta nam nudi mnogo zaklonov, pa zaplujmo proti njeni
zahodni obali, pred katero je πest otoËkov in usidrajmo se
med njimi. Stipanska, Balkun, Saskinja, Polebrnjak, Grmej
in Radula so idealni za celodnevno kopanje, namreË ne
glede na to, kateri veter piha, vedno nam bo omogoËen
zaklon. ZveËer lahko izbiramo med sidranjem v ©eπuli ali
privezom v Maslenici. »e izberemo dolg in ozek zaliv ©eπulo,
bomo v njegovem najveËjem delu naπli osamo. Maslinica je
ribiπko pristaniπËe, slavna po izvrstnih panulaπih (ribiËih),
s privezom na mestni obali, z dve do tri gostilnice. Vse to
oddaja vonj otoka, in ko izplujemo, nas kliËe, da se ponovno
vrnemo. Toda mi bomo pluli ob severni obali ©olte, na kateri
so glavna naselja v smeri πoltskega pristaniπËa RogaË,
v katerem pristaja trajekt, ki otok povezuje s Splitom.
RogaË je v preteklosti bil pristaniπËe Grohota, mesta v
notranjosti otoka, toda prostrani zaliv ima tri krake pa
navadno zadostni za jadrnice in jahte, ki priplujejo semkaj.
Do skrajnega vzhodnega rta ©olte je πe eno naselje, Gornja
Kruπica, za tiste, ki bi hoteli veË samote in tudi veË surove
narave, bomo zapluli ob juæni obali otoka. Tudi ta stran,
odprta proti jugu, ima kar nekaj lepih in globokih zalivov,
veËinoma nenaseljenih. Prvi, na katerega bomo naleteli je
Livka. V njej je dovolj prostora za sidranje, pogosto v druæbi
ribiπkih ladij. Usidrati se da tudi v StraËinski, tretjem zalivu
v nizu. Ta je podoben globokem fjordu in ima kar nekaj hiπ
ob obali. Naslednjih nekaj zalivov je nenaseljenih, njihove
peËine se spuπËajo strmo v morje, sledi civilizacije pa bomo
ponovno naπli v Tatinji, najveËjem in najbolj obiskanem
zalivu juæne strani ©olte. Najbolj udomaËena je vendarle
Poganica. Preden se ponovno vrnemo v Split, je Poganica
je zadnji zaliv na naπi poti okrog otoka, Maslinice in okrog
njenega malega arhipelaga.
nam tako ostajata dva, kamor lahko pobegnemo od vrveæa
trajektnega pristana.
Podobno je tudi v sosednjem pristaniπËu NeËujmu,
najveËjem na otoku ©olta. Njegovi zalivi Piπkera, Maslinica
in Podkamenica spadajo æe celih sedemnajst stoletij med
priljubljena sidriπËa SplitËanov. Na tem mestu je imel cesar
Dioklecijan ribnik, v katerem so za cesarsko mizo hranili
najboljπe ribe, pa so verjetno tako tudi njegovi ribiËi tu znali
preæiveti noË. ObiËaj so ohranili tudi danaπnji prebivalci
osem milj oddaljene dalmatinske metropole. V NeËujmu se
je zadnjih nekaj let veliko izgradilo. Vikend hiπe so zasedle
Podkamenico in prodrle tudi v Maslenico, atmosfero
naravnega pa je z dvema hiπkama ohranila samo Piπkera.
Na severni strani otoka je πe eno mesto, Stomorska, in Ëe se
v vsakem od navedenih mest zadræimo samo en dan, lahko
na Drvenikih in ©olti uæivamo skoraj cel teden. Stomorska
je verjetno najlepπe πoltsko mesto. Stara kamnita obala,
prav takπne hiπe ob njej in okoli trideset mest za navtike so
BraËBraË deluje, kot da ima tri povsem razliËne obale. Zahodna
stran z dobro zaπËitenimi zalivi privlaËi stotine jadrnic,
motornih bark in jaht, ki plujejo skozi Splitska vrata, mesto
z najgostejπim navtiËnim prometom na Jadranu. Na
severno stran, kjer so skoraj vsa braπka mesteca, se napoti
le malokateri navtik, razen tistih, ki priveæejo plovila v Omiπu
in Makarskem primorju. DrugaËe se od Splita do BraËa da
z jadrnico ali klasiËno motorno barko priti v manj kot eni
uri, z gliserjem pa πe hitreje. Njegova juæna stran je redko
naseljena, toda tukaj se nahajajo neka od navtikom najbolj
privlaËna mesta, vkljuËujoË edino veËje naselje Bol.
Ko se proti BraËu napotimo iz splitske ACI marine, je to lahko
samo vikend plovba ali pa prva etapa velike poletne “ite”.
Takoj ko se ujame rt Gomilica, se æe zaËuti utrip otoka. Lepo
se je tam ustaviti na kopanju v zalivih Stipan in Stiniva,
toda ponavadi sta cilj BoboviπÊa, mestece braπkega pesnika
Vladimirja Nazorja in pristaniπËe kmeËkega naselja LoæiπÊa,
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 53HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 53 11/13/08 4:50:33 PM11/13/08 4:50:33 PM
ki se s svojo ljudsko arhitekturo in elegantnim zvonikom
nahaja kakπen kilometer iznad morja. Vezanje na mestni
obali ali sidranje in sprehod po mestu ter vzpon do vasi iznad
njega, potep v notranjost otoka so obiËaj, ki se ponavlja skoraj
povsod na BraËu. NamreË na otoku je mest v notranjosti prav
toliko, kolikor jih je na obali.
»e ne zaplujete v BoboviπÊa ali se ne usidrate v njihovem
zalivu ViÊa, potem je prvo braπko pristaniπËe za vas lahko
Milna. To nekdanje glavno otoπko pristaniπËe, katerega so
uporabljali prebivalci NereæiπÊ in puπËave Blaca, je danes
navtiËno srediπËe otoka. Celo dve marini, mestna obala in
obala izpred tovarne sardin so dovolj za sprejem flote, ki ob
petkih in sobotah izpluje iz splitskih in okoliπkih marin. Pred
Milno je tudi otoËek Mrduja z velikostjo povsem nasprotno
obiËajni slavi. Slavo dolguje najveËji hrvaπki regati, ki se vozi
okoli njega, toda tudi zidovju starega gradu in tudi folklorni
pripovedi o prepiru med ©oltani in BraËani glede tega,
kateremu otoku pripada.
Ko se prepluje prehod med BraËem in ©olto imenovan
Splitska vrata, se zaËne niz zalivov, ki se bodo daljnih πest
milj nizali vse do Farske. Osibova, LuËice, Maslinova, Smrka,
KruπÊica, zaliv Blaca in Farska so samo najveËji in najlepπi.
Neke izmed njih, kot na primer Maslinovo, je zaËasno zavzelo
gojiπËe rib, toda veËina njih je navtikom dostopna. Najbolj
poznana sta LuËice, zaliv s petimi prostranimi kraki in zaliv
Blaca, od koder se po ozkem kanjonu okoli πtirideset minut
peπaËi do najbolj poznane braπke puπËave,tiste v Blacah,
ki predstavlja samozadostni mikrokozmos, v katerem so
redovniki naπli sklad dela, modrosti in kulture.
Ko po mistiËni izkuπnji z morja opazujemo osamljene peπËene
plaæe pod vinogradi slavnega braπkega Plavca, je plovba proti
Bolu prava sprememba svetov. VeË deset bark usidranih
okoli plaæe Zlatnega rata, ki je hkrati naravna in mondena,
deskarji, ki z vso hitrostjo deskajo po morju, privezi na obali,
veËerni in jutranji vrveæ, kavarne ob malem pristaniπËu,
πtevilne restavracije in hoteli - vse to so razlogi, zaradi katerih
je Bol privlaËna turistiËna destinacija.
»e jadrate, je to pravo mesto za vas. V lijaku Hvarskega
kanala so vetrovi vsaj za beaufort moËnejπi, pa ne bi bilo
dobro, da zamudite priloænost glisiranja s spinakerjem ali
jadranja v orco. Od Bola in vse do Sumartina, vzhodnega
vstopa na otok, kjer pristajajo trajekti iz Makarske, ne bomo
naleteli na naselja. Sumartin, mesto ribiËev in ladjedelcev,
je nekoË bilo oporiπËe jeznih hajdukov, ki so se od tu preko
kanala zaganjali na turπko kopno. »e se priveæete na nekem
izmed privezov na obali v tem mestu, ne zamudite sprehod
v dva kilometra oddaljeno mesto Selca, ki so ga bili zgradili
braπki kamnoseki in ga tudi veËinoma naseljujejo.
Na severni obali je zraven Povalj πe en veËji zaliv s kamnito
obalo, Rasotica. Ta je ravno dovolj velik, da v njem sidriπËe
in privez najde nekaj srednje velikih jaht. Tekom plovbe ob
tem delu braπke obale je potrebno biti previden, saj burja, ki
se strmoglavo spuπËa z Biokova, tudi tukaj moËno piha. Na
sreËo jo bo napovedal ples belih oblaËkov, ki se trgajo in letijo
po nebu. Tako bomo lahko πe pravoËasno poiskali zaklon,
katerega je dovolj v prostranem Povaljskem zalivu. Najdemo
ga lahko na obali tega mesteca, ki ga je nekoË davno neki
Paulus izbral za svojo vilo in mu tako dal ime, in kjer je
kasneje v VI. stoletju bila zgrajena veliËastna starokrπËanska
bazilika, ali pa ga najdemo v zalivu Luka. Varni privezi, dobra
riba, domaËa jagnjetina, πkoljke, lastno vrhunsko olivno olje,
zelenjava iz vrta so pravi izbor.
PuËiπÊa, naslednje mesto, na katerega bomo naleteli, je eno
izmed bolj impresivnih jadranskih ambientov. Skrita na dnu
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 54HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 54 11/13/08 4:50:34 PM11/13/08 4:50:34 PM
zaliva, katerega bomo prepoznali po najveËjem braπkem
kamnolomu Veselje, ki vzhodnemu rtu trga telo z namenom,
da se po celem svetu raznese v delih bleπËeËih belih zgradb,
so PuËiπÊa neupraviËeno navtiËno zanemarjena; lep in varen
zaliv, πtevilna mesta na obali, bele kamnite hiπe in trdnjave!
Kaj pa πele kamnoseπka πola, iz katere izhajajo najboljπi
mojstri, z delavnico, odprto tudi poleti, ki je sploh prava
zanimivost in se jo ne sme zamuditi.
Ostala so nam πe πtiri obalna braπka mesteca, da bi lahko
zaprli krog okoli otoka. Skoraj vsaki izmed njih ima tudi
antipod v notranjosti, do katerega se enostavno mora iti.
»e se boste privezali v prisrËni Splitski, od koder so rimski
gradbeniki vozili kamen za gradnjo Dioklecijanove palaËe v
Splitu, morate iti do ©kripa, najstarejπega mesta na otoku.
Tu boste naleteli na kiklopske ilirske zidove, antiËni mavzolej,
predromansko cerkvico, trdnjavo RadojkoviÊev, v kateri je
danes “BraËki muzej” in palaËo Cerineo. Vredno je truda.
Svojega kopenskega dvojnika ima tudi mesto Postira, poznano
po ribiËih in predelavi ribe. To je Dol, ki je izmed vseh naselij v
notranjosti najbliæji morju, s hiπami vkopanimi v skale hribov
in z jamami, v katerih so æiveli predzgodovinski ljudje ter tudi
s tremi konobami, v katerih se odliËno je, pije in poje.
Supetru, najveËjemu mestu na otoku, glavnemu trajektnemu
pristaniπËu, turistiËnemu naselju in centru vsega na BraËu, kjer
se lahko priveæete v starem pristaniπËu ali v novozgrajenem
trajektnem pristaniπËu, v primeru, da vas ne moti hrup
in naglica otoπke veze s kopnim, naravno ustreza naselje
NereæiπÊa, ki je najveËje v notranjosti otoka in nekoË
najveËje naselje na otoku ter njegovo upravno srediπËe. Iz
mesta vodijo poti k Vidovi gori, najviπjemu vrhu jadranskih
otokov in k Selcam ter Bolu. Vredno je priti tudi semkaj.
Proti temu koncu otoka edino Sutivan, bajen v svoji lepoti,
stoji nekako osamljen. Nekoliko teæje se bomo privezali
v njegovem pristaniπËu, toda Ëe boste naπli kaj prostora
se le ustavite. Njegov vitki zvonik z rdeËim vrhom v obliki
Ëebulice, ki se dviga takoj iznad vaπega priveza, prekrasna
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 55HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 55 11/13/08 4:50:42 PM11/13/08 4:50:42 PM
56
letoviπka hiπa druæine IliÊ in baroËna letoviπka hiπa pesnika
Jerolima Kavanjina so samo del lepote, ki vas bo opila. ©e
malo in obpluli smo BraË. ©e enkrat gremo skozi Splitska
vrata, v smeri Hvara.
HvarHvar je otok s soncem obsijane obale, ki jo z jugozahoda
krasi arhipelag Paklinskih otokov, pod visokim hribom Hum
pa osamljeno ©Êedro. Dræimo kurz proti rtu Pelegrin in
poËasi plujemo v Pakleni kanal. Ko se pluje okoli Hvara,
vzdolæ osemdesetih navtiËnih milj dolge hvarske obale, se
spreminjajo slike in pejsaæi. Radostno in vznemirljivo mesto
Hvar s svojimi Paklinskim otoki je poletno srediπËe sveta.
Tu vse vre od æivljenja, po dve milji πirokem kanalu pa pluje
stotine bark. Obalo mesta Hvar so zasedle velike jahte. Tiste,
malo manjπe, se gnetejo na sidriπËih sredi pristaniπËa. Vsi
iπËejo poletno hvarsko magiËnost, vrveæ na njegovih trænicah
in ulicah, mistiËno ozraËje njegovih cerkva in samostanov,
razkoπne pojedine in opojno vino iz grozdja z juænih poboËij
otoka. Podnevi se hvarske barke in jahte preselijo v zalive
otoËka, ki se nahaja preko. Ædrilca, Stipanska, Vloka, TarπÊe,
VinogradiπÊe so samo neki od njih, ki povezujejo kristalno
morje in betule (gostilnice), kjer se uæiva v ribi in vinu.
ZapuπËamo arhipelag in ob otoËku Pokonji dol plujemo v
smeri vzhoda. Plujemo mimo nenaseljene obale, razklane
s peπËenimi obalami in izboËenimi rti ter priplujemo do
s soncem obsijanih zalivov Milne in Dubovice z belimi
deviπkimi peπËenimi obalami, ki mamijo na kopanje.
PloveË dalje proti SuÊurju, mestu na vzhodnem rtu otoka,
je obala negostoljubna. Navtiku ne bo omogoËila zaklona,
toda pogled mu bodo zaËarala strma poboËja Svete Nedije,
Ivan-Dolca in Zavale, kjer vinogradi izgledajo, kot da stojijo
navpiËno in teæijo k nebu. Zaklon se da najti na bliænjem
©Êedru. S pristaniπËem LoviπÊe in zalivom Mostir na severni
obali ter z zalivoma Borovo in »arnjenim na juæni je bilo
©Êedro, kot edino zatoËiπËe pred moËnim jugom, pomembna
toËka na ruti antiËnih plovb. Tu je bilo tudi prizoriπËe bitke
med Pompejem in Cezarjem leta 49 pred Kristusom. V XVI.
stoletju so dominikanci na ©Êedru zgradili samostan. Na
otoku ni veË prebivalcev. Pridejo πele poleti, ko mu vse zalive
zavzamejo jadrnice, motorne jahte in male ribiπke ladjice.
Plujemo naprej ob prisrËnih zalivih Srhov Dolac, Torac,
Smarska…, v katerih se je ugnezdilo kar nekaj hiπ. Hvarske
gore izginjajo in se spuπËajo k SuÊurju, ki izgleda, kot da se
je napotilo h kopnemu in ustju Neretve. To je æivahno in
pomembno otoπko pristaniπËe, v katerega trajekti vozijo
vse tiste, ki na otok prihajajo z juga ali vzhoda. Vendar
tu lahko tudi navtiki najdejo svoj prostor na pred malo
zgrajenih pontonih.
Iz SuÊurja plujemo ob severni obali otoka. Vse do Jelse smo v
povsem drugi sferi. Tu niti veliko plovil ni. Namesto odprtega
morja nam tukaj pogled zastira masiv Biokovo. »e z njega
zapihajo severovzhodni vetrovi, bomo teæko naπli zaklon pred
dvaindvajset milj oddaljeno Jelso. Na poti med osamljenimi
zalivi Bristova, Pokrivenik in Stiniva so prebivalci bolj usmerjeni
k zemlji in poljem kot pa k morju, pa tudi prostora za privez in
sidranje ni ravno veliko. To lahko storite πele v Pokriveniku.
Spet povsem druga slika okoli Jelse in Vrboske. Tudi Jelsa
s svojim pristaniπËem in Vrboska z edinstvenim, skoraj
miljo in pol vrezanim zalivom, mamita, da vplujemo vanju.
Obe mesti nudita varen privez na grajenih obalah in v ACI
marini v Vrboski. V Vrboski, otoπkih Benetkah, je cerkev sv.
Marije, ki je poleg duhovne vloge imela tudi obrambno moË
trdnjave in zato je bila opremljena tudi s topovi. Prav tako se
mora prepeπaËiti tudi tiste tri mostove, ki povezujejo Malo
z Velo bando in obiskati “Ribarski muzej”, mesto, ki obuja
trud in muko otoπkih ribiËev, ki so æiveli æivljenje brez sond,
elektriËnih vitlov in fishfinderja, z mreæo, luËmi in ostmi.
Plovba do Starega Grada je dolga polnih petnajst milj,
mimogrede pa bomo pluli vzdolæ πtiridesetih zalivov. Med njimi
je tudi zaliv Æukova, do katerega deskarji z Zlatnega rata na
BraËu v Ëasu moËnih poletnih maestralov prideskajo s hitrostjo
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 56HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 56 11/13/08 4:50:50 PM11/13/08 4:50:50 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 57HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 57 11/13/08 4:50:53 PM11/13/08 4:50:53 PM
58
strele. Razvejanost, ki oblikuje ene izmed najlepπih jadranskih
panoram, dopolnjuje tudi otoËek ZeËevo, pol milje severno od
izhoda iz pristaniπËa Vrboska.
Starogradski zaliv, skoraj pet milj vrezan v kopno, zbuja
obËutek, kot da smo prispeli v kakπen severnjaπki fjord. Ko
se priveæete na njegovi obali, vas bodo πele njegovi πtevilni
zalivi, vegetacija in mesto pri samem dnu zaliva vrnili v
stvarnost Sredozemlja, ampak tudi v daljno preteklost,
ko je pred skoraj 2400 leti bilo utemeljeno to mestece.
Teæko je reËi, kaj je tukaj bolj privlaËno: Starogradsko polje,
v katerem se πe vedno vidi antiËna parcelacija zemlje,
kamnite mestne ulice, HektoroviÊev Tvrdalj ali veËerna
glasba, ki se v Ëasu poletnih koncertov πiri po mestu.
Naprej proti rtu Pelegrin so ponovno bele peπËene obale
in mala naselja na morju. »akajo nas GraËiπÊe, LuËiπÊe in
Stiniva. Pogled proti vrhom hribov vam bo odkril, da gre
samo za pristaniπËi nekdanjih velikih naselij, Grablje in
Brusje. Malo proti zahodu je tudi staro trajektno pristaniπËe
Vira, danes dobrodoπlo kot privez ribiËem. Sledi rt Pelegrin in
vrnitev v mesto Hvar. Krog je zaprt. Obpluli smo otok.
Vis Vis je od zmeraj bil magiËen in odaljen otok. Bil je
pomembno antiËno pristaniπËe, renesanËno pokrajinsko
posestvo hvarskih plemiËev, pomembno trgovsko srediπËe in
prizoriπËe najbolj pomembnih pomorskih bitk XIX. stoletja,
ki so odloËale, kdo bo vladal na Jadranu. Ves ta Ëas je bil
Vis tudi dom ribiËev s Komiæe, vedno pripravljenih braniti
svoje morje in ribolovno pravico, in kmetov, ki so pogosto,
kljub naravi, obdelovali svoje vinograde. Od kopna ga je delil
in mu moË dajal Viπki kanal, po katerem je bilo v obdobju
poletnih tramontan s starimi trabakulami in parniki vËasih
teæko pluti, a kaj πele po zimskih burjah in levantih.
Potem pa se je vse spremenilo. Priπli so navtiki v novih, vse
veËjih, hitrejπih in boljπih plovilih. Viπki kanal, kljub temu da
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 58HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 58 11/13/08 4:50:57 PM11/13/08 4:50:57 PM
59
πe zmeraj zna zavreti, je prenehal predstavljati strah. Poleti
ga vsakodnevno prepluje stotine plovil. Ko priplujete do
njega, mu posvetite zasluæeni Ëas - vsaj okoli deset dni. ©ele
tedaj boste otok doæiveli v njegovi polni lepoti in vpluli v neke
izmed πtiriinpetdesetih zalivov, kolikor jih je okoli Visa.
Ko ste pustili plovilo na varnem v pristaniπËu Sv. Jurja, se
prepustite uæivanju v Visu, mestecu redke ambientnosti,
potepanju po ulicah Kuta in sprehodu po obali v Luki,
obiπËite pokopaliπËe na polotoku Prirovu, kjer se sredi
velikega zaliva spajata smrt in æivljenje, mir cipres in hrup s
plaæe ter kopaliπË, razglejte si ostanke stare Isse in antiËnih
term, angleπke in avstroogrske utrdbe, sprehodite se po
muzejih ter zaidite v konobe in tam poizkusite “bugavo” in
“plovac” in uæivajte v slasteh morda najveËje koncentracije
vrhunske gastronomske ponudbe.
Juæna stran otoka je edinstvena v svoji neponarejeni lepoti.
Nizajo se zalivi StonËica s svetilnikom na rtu izpred nje,
Smokova, Milna, Zaglav, ribiπko naselje Rukavac in Srebrena,
pred njimi pa otoËki Greben, Paræanj Veliki in Mali, pa Ëeri
Pupak, Æuberka in PloËica, Budihovac (Budikovac) Veli in
Mali ter Ravnik, ki jih zapirajo in πËitijo ter hkrati hranijo
njihove ribiËe s πe vedno obilnimi ulovi rib. Budihovac,
otoËek z eno izmed najlepπih lagun na Jadranu, in Ravnik s
svojo Zeleno πpiljo, v katero svetloba prodira skozi odprtino
na vrhu in se lomi v morju, sta zgodbi za sebe.
Nizajo se zalivi, vsaka s svojo zgodovino in ljudmi iz sedanjosti
- Ruda, Velika in Mala Travna, se izmenjujejo z nizi kamnitih
ploπË, katere izgledajo, kot da jih je kakπen orjaπki gradbenik
postavil eno na drugo. Tu je tudi Stiniva. Visoki polotoki se z
obeh strani lijakasto pribliæujejo, ko pa se pride h koncu, se
kakor dva megalita vzdigujejo visoke peËine in se skorajda
stikajo, saj puπËajo samo nekoliko metrov πirok vhod. Znotraj
se prostor πiri tako, da tvori mali svet za sebe. Kot da smo
se spustili na dno jame brez oboka. V njej peπËena obala,
πtiri hiπice in obËutek popolne zaπËitenosti. ©e naprej, vse
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 59HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 59 11/13/08 4:50:59 PM11/13/08 4:50:59 PM
60
do Komiæe, pa se med skalami nizajo bele peπËene obale s
kakπno hiπico na pusti kamniti obali. Na vrhovih skal, ki so jih
spodjedli valovi, je kraljestvo najveËjih jadranskih galebov.
Komiæa, znamenito dalmatinsko ribiπko naselje, se je
stisnila v severovzhodnem kotu zaliva, pod cerkvijo Muster
in visokim hribom Humom. Skalnata obala se strmo spuπËa
v morje tako, da skriva deviπke peπËene obale, ki kliËejo, da s
pomoænim Ëolnom, glede na to, da ste se privezali v Komiæi,
priplujete do njih in si za ta dan zajamËite plaæo le za sebe.
Komiπki ribiËi so tudi danes znani po svojem ribolovnem
znanju, pogumu in ulovih. Njihova flota je usidrana v
pristaniπËu, na slavno obdobje pa spominjata edinstveni
ribiπki muzej v trdnjavi in replika gajete falkuπe, ki se ziblje
v pristaniπËu. »e vas privede pot semkaj v pozni jeseni, za
praznik sv. Miklavæa, boste prisostvovali starodavnemu
obiËaju ærtvenega seæiga stare barke, ki tistim, ki plujejo
in ribarijo prinaπa varnost in mir ter jamËi naklonjenost in
zaπËito cenjenega πkofa iz Mire.
S komiπke obale se vidi Biπevo, ko pa se izpluje iz zaliva,
se prek vulkanskega otoËka Brusnika vidi Sveti Andrija, ali
kakor ga Komiæani imenujejo - Svetac. Oba otoka popkovina
veæe s Komiæo. Slabo naseljena Biπevo in Svetac, katerega
je zadnja prebivalka zapustila pred kakπnim letom, poleti
vendarle zaæivita. V biπevske zalive Porat, Salbunaru in
Mezoprat se sidrajo πtevilne jahte, pred znamenito Modro
πpiljo, v kateri igra svetlobe, ki se prebija skozi podvodno
odprtino, izvaja Ëudeæni light show, pa prispe veË deset
turistiËnih bark in navtikov, ki ne bi zamudili priloænost
kopanja v njeni srebrnkasti modrini.
Severna stran otoka je v veËjem delu groba, tepena od burje
in nevarna, kadar zapiha. Vendar ima tudi ona skrivnosti
in lepe strani, zalive, peπËene obale in naselja. Tukaj boste
naleteli na OkljuËno, v kateri se ustavi samo kakπen turist
avanturist, ki iπËe mir v popolni tiπini oziroma v prostoru
brez civilizacijskih udobnosti. Ob prisrËnih malih zalivih Tiha,
Slatine in Gradac bomo poËasi prispeli do otoËka Hosta,
pred pristaniπËe Sv. Juraj, ki se imenuje po zmagovitem
angleπkem kapitanu z imenom Hoste, ki je v bitki pod Visom
leta 1811 premagal francosko-italijansko eskadro.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 60HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 60 11/13/08 4:51:02 PM11/13/08 4:51:02 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 61HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 61 11/13/08 4:51:06 PM11/13/08 4:51:06 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 62HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 62 11/13/08 4:51:11 PM11/13/08 4:51:11 PM
63
Dubrovniπkemu morju pripada obala, ki leæi bolj juæno od
ustja Neretve in polotoka Peljeπca ter vsa obala do polotoka
Prevlake, vkljuËujoË zahodno stran vhoda v Boko Kotorsko,
zatem pa πtevilni, toda za vsakega navtika otoki izziva,
KorËula, Lastovo, Suπac in Mljet ter kopnemu in Dubrovniku
bliæji Elafitski arhipelag, ki ga sestavlja Jakljan, ©ipan, Lopud,
KoloËep, Daksa, Sveti Andrija in Lokrum.
DaleË v morju, toda skoraj vzporedno z obalo, se razteza
po velikosti drugi jadranski polotok Peljeπac, na obali pa
Dubrovnik- mesto, ki je bilo srce Dubrovniπke republike, ki
je dolga stoletja zadræala samostojnost in svobodo med
Otomanskim cesarstvom in Benetkami. Dubrovnik je tudi
mesto, v katerem so zahvaljujoË pomorstvu in trgovini,
cveteli znanost in umetnost.
To je podroËje, v katerem prevladujejo juæni vetrovi. Odprto
je k Otrantskim vratom, v navtiËni sezoni pa je primerno za
plovbo. Krenili bomo od PloË in ustja Neretve, πe ene reke, ki
nosi kristalno vodo v naπe morje. Tu se sreËujejo veËinoma
manjπe domaËe barke, ki se znajo zavleËi tudi v rokave te
velike reke, in plujejo po njih od PloË do MetkoviÊa, pridejo do
Opuzena in Komina ter se priveæejo v Blacah, Duboki in Kleku.
Ob morski obali se poleg Neuma, bosansko-hercegovskega
izhoda na morje, in zaliva Bistrina pluje v smeri Malega Stona
in prispe med najveËja gojiπËa πkoljk na Jadranu. Tja se lahko
pripluje z motorno barko ali jadrnico z manjπim gazom in
se za trenutek priveæe na mestni obali Malega Stona, kjer je
prostora in globine le za dva ali tri veËja plovila.
PeljeπacMali Ston so izgradili DubrovËani v XIV. stoletju in ga obdali
z visokim obrambnim zidom skupaj s trdnjavo. V svojem
Ëasu je bil Mali Ston pomembno pristaniπËe z ladjedelnico
in skladiπËem soli. Mestece je ohranilo nekdanji izgled, danes
pa je poznano po restavracijah, v katerih se je odliËna riba
in sveæe πkoljke, ostrige in dagnje (klapavice). Z njihovimi
gojiπËi, vrtovi, je prekrit cel zaliv Malega Stona, njihov okus pa
je med bolj poznanimi v svetu.
Iz Stona nadaljujemo s plovbo do Malega morja, katero je
πe naprej kraljestvo gojiπËa πkoljk, in okoli desetih otoËkov
raztresenih med Brijesto na vzhodni in Sreserom na zahodni
obali. To je prava priloænost za sidranje in kopanje v zavetrju
nekega izmed otoËkov. ZveËer se je najbolje usidrati v Brijesti,
pred tem pa kupiti πkoljke v kakπnem izmed gojiπË, zjutraj
pa izpluti proti Trpnju in se ustaviti na kopanju v Luki, v
njegovem vzhodnem zalivu. Trpanj je bil nekoË eno izmed
srediπË slavnega peljeπkega pomorstva in ribiπtva, danes
pa æivi veËinoma od turizma. Tu se da privezati v dobro
zaπËitenem pristaniπËu. Okoli tega dela Peljeπca je mnogo
dobrih ribolovnih podroËij, pa se zato da pogosto pojesti
dobra, sveæa in poceni riba. »eprav je v mestu tudi πe ena lepa
plaæa, bomo po dnevu preæivetem ob obali pluli naprej vzdolæ
Peljeπca in se kopali dve milji bolj zahodno, usidrani pred eno
izmed najlepπih plaæ na Jadranu, v zalivu Divna.
NoË bi lahko preæiveli v Dubi, prekrasnem mestecu izpod
najveËjega peljeπkega vrha Svetega Ilije, toda mi odidemo
Dubrovniπki akvatorij
Dalmacija
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 63HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 63 11/13/08 4:51:19 PM11/13/08 4:51:19 PM
64
do zaliva Loviπte, enega izmed najboljπih in najbolj obiskanih
sidriπË v tem akvatoriju. Usidramo se v severozahodnem
koncu pristaniπËa, v zalivu Runce. »eprav se tukaj ustavi tudi
okoli πtirideset plovil, drug drugega ne motijo. Za veËerni
izhod je priporoËljivo z gumijastim Ëolnom oditi v pol milje
oddaljeno mesto. V tistem delu zaliva, katerega morate
prepluti, ostane πe môra zaradi maestrala in zato pridete do
tam pogosto mokri, toda to je mala ærtev glede na uæitek, ki
ga nudi poizkuπanje ciplja bataπa, ribe, ki se lovi pred koncem
poletja in je specialiteta tega kraja.
Od tu zaplujemo v Peljeπki kanal. To je navadno dobra
priloænost za jadranje, saj ne glede kaj piha, maestral,
tramontana ali jugo, veter v kanalu poveËuje moË, zato pa
imajo to podroËje radi tudi deskarji in dokler jadramo proti
OrebiÊu ob Vignju in KuËiπÊu, veË deset deskarjev hiti okrog
nas. V OrebiÊu se priveæemo v marini in odidemo na sprehod
ob morju. Tu vse kaæe na to, da je mestece do konca XIX.
stoletja bilo eno izmed najbolj pomembnih kapitanskih
srediπË: stare kapitanske hiπe z vrtovi eksotiËnih rastlin, ki
so jih prinaπali s potovanja, pomorski muzej in franËiπkanski
samostan s pokopaliπËem iznad mesta, od koder se kot
na dlani vidi celoten kanal. Stari kapitani so tudi glede
smrti ostali dosledni. Za svoje poËivaliπËe so izbrali mesto s
pogledom, kakrπen je z ladijskega komandnega mosta.
KorËulaZapuπËamo miren in otoæen OrebiÊ ter polotok Peljeπac, h
kateremu se bomo kmalu spet vrnili, in plujemo v smeri
KorËule, ki je oddaljena dve milji. Kanali, ki jokajo za njo,
Peljeπki in KorËulski s severa ter Lastovski z juga, so prijetni
za plovbo in jadranje. Eni bodo rekli, da je najlepπa njena
vzhodna obala, kjer se izpred mesta KorËula nahaja pravi mali
arhipelag. Drugi bodo paË rekli, da je enako lep tudi zaliv Vele
Luke z otokoma Proizdom in Oπjakom. Tisti, ki radi jadrajo,
bodo izbrali Peljeπki kanal, samotarjem pa priporoËamo
juæno obalo, vse od zaliva Tri luke do Brne... KorËula je tudi
otok zanimive notranjosti. Ærnovo, Pupnat, »aro, Smokvico
in Blato, najveËje notranje naselje naπih otokov, je vredno
obiskati in iti mimo znamenitih korËulskih vinogradov.
V mestu KorËula se da najti privez v zahodnem pristaniπËu,
v ACI marini ali v zalivu Luka. Najbolj varen je seveda tisti
v marini, zatem sidriπËe v zalivu Luka, privez v zahodnem
pristaniπËu pa je dober izbor takrat, ko se ne pripravlja
na nevihte ali severozahodne vetrove. Ne glede na to, kje
v KorËuli pristanete, uæivali boste v tem mestu skladne
arhitekture, Ëigar je staro mestno jedro na polotoku obdano z
obzidjem, ulice v njem pa se z rastrom ribje kosti raztezajo od
morja do morja. KorËulani, nekoË izvrstni obdelovalci kamna
in ladjedelci, so tudi svoje novejπe gradnje gradili z obËutkom
prave mere pa tako tudi celo mestece zraËi sklad in lepoto.
Tu je katedrala z zvonikom mojstra Marka AndrijiÊa, potem
rojstna hiπa svetovnega popotnika Marka Pola, palaËa Arneri,
Moreπka - viteπki ples, ki se izvaja in vzdræuje zaradi globljega
pomena, ki ga ima za KorËulane. V KorËuli se jedo dobre ribe
in pijejo znamenita korËulanska vina, slastni Grk, moËen kot
med, sveæ in bister Poπip, Rukatac, Cetinka in Plavka. Tako se
popoldne in veËer preæivlja v KorËuli, toda ne glede, koliko dni
imamo na razpolago, toliko je otoËkov pred njo, da se vedno
znova da najti svojo peπËeno obalo in podmorski greben.
Omenili bomo le dva, Badijo, znano po franËiπkanskem
samostanu in Vrnik, ki je izmed devetnajstih otoËkov leæeËih
izpred vzhodne obale drugi najveËji otok (za Badijo), med
katerimi so πtevilni prehodi, a tudi plitvine in Ëeri.
Na tej strani otoka se nahaja tudi veliki zaliv Bufalo. Ko
izplujemo od tam v smeri juga, se izpred nas pojavi Lumbarda,
poznana po kiparjih in vinogradih s peπËenih polj. Tu je
tudi marina z najdaljπim pomolom namenjenim navtikom.
Mnogi ostanejo tu kakπen dan. Podnevi se kopajo na lepih
peπËenih obalah pod rtom RaænjiÊ ali v zalivu Præina na juæni
strani otoka, zveËer pa obiskujejo dobre lumbardske konobe,
kjer hkrati preverjajo rek, ki pravi, da riba plava trikrat - v
morju, olju in vinu.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 64HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 64 11/13/08 4:51:24 PM11/13/08 4:51:24 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 65HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 65 11/13/08 4:51:26 PM11/13/08 4:51:26 PM
66
Siti se ponovno vraËamo na severno stran otoka in plujemo
skozi Peljeπki kanal do RaËiπÊa. Mimogrede plujemo ob Ærnovski
banji in Vrbovici, mimo dveh dobro zaπËitenih zalivov in sidriπË,
ter ob otoËkih Veliki in Mali Kneæak, v zaklonu katerih je v mali
peπËeni laguni odliËno sidriπËe v obdobju poletnih maestralov.
Tako smo prispeli do RaËiπÊa, starega pristaniπËa za trabakule,
v kateri se je nekoË privezovalo tudi okoli πtirideset plovil v lasti
RaËiπÊanov. Na to obdobje nas spominja πestdeset metrov dolg
pomol z lukobranom in lepo kamnito obalo, ki se razteza vzdolæ
najveËjega pristaniπkega dela. Trabakul sicer ni veË, je pa ostala
tradicija. RaËiπÊani so poznani pomorπËaki, plujejo po vseh
morjih. Naπ naslednji cilj je Prigradica, pristaniπËe mesta Blata,
od koder se je izvaæalo vino in olje, ki so ga proizvajali kmetje
iz Blata. Do nje plujemo vzdolæ kamnite obale prepredene s
peπËenimi obalami. Danes vanjo, Ëe ne upoπtevamo navtike
poleti in obËasne ribiπke barke, redko vpluje kakπno plovilo,
Ëeprav je kar precej prostora v njej.
Zahodni del otoka, do katerega bomo pripluli vzdolæ pribliæno
desetih manjπih, slabo naseljenih zalivov, se konËuje z velikim
zalivom, po starem imenovanem Vela Luka, od koder tudi ime
mestu in zalivu. Obale zaliva so razËlenjene, trije toponimi
imajo za tistega, ki vpluje vanj, poseben pomen. Proizd je
otoËek na severozahodnem koncu zaliva. Tja VeloluËani
odhajajo na kopanje in uæivajo na njegovih peπËenih obalah
in kamnitih ploπËah. »udovito je pluti skozi peπËeni prehod
Vraca med Proizdom in kopnim. Globina v njem je 3 metre,
toda prozornosti morja vzbuja obËutek, kot da je veliko bolj
plitek. V Veloluπkem zalivu se da usidrati v zalivu Gradina.
Oπjak, opevani otok tega zaliva, z gostim borovim gozdom,
ki se spuπËa vse do morja, je mesto, na katerem se ljudje
ustavljajo zaradi kopanja.
Vela Luka se je razπirila okrog dveh krakov vzhodne obale zaliva.
To naselje je poznano po zdravilnem blatu, ladjedelnici in dobri
pesmi. V mestu je tudi galerija z umetninami velikih kiparjev
XX. stoletja, vkljuËujoË Henryja Moora. Glede na velikost
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 66HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 66 11/13/08 4:51:30 PM11/13/08 4:51:30 PM
67
pristaniπËa, za nas navtike ni ravno veliko prostora, samo
okoli dvajset privezov na grajeni obali in zato se je pogosto
potrebno usidrati v severovzhodnem kraku. Na barke se celo
jutro vkrcujejo tisti, ki gredo na kopanje na Proizd in Oπjak.
Vozniki bark poleti vozijo tudi na drugo stran zaliva, razen nas
pa bodo semkaj vplule tudi ribiπke ladje, ki se zjutraj vraËajo
z ribolova. Ko smo izpluli iz Vele Luke proti juæni obali otoka,
do katere prispemo, ko obplujemo rt Velo Dance, bomo pluli
mimo πe nekaterih zalivov.
Ko po miljo dolgi plovbi pridemo do otoËka Trstenik, ki skupaj s
Parænjakom Velim in Malim ter Lukovcem πËiti vhod v Tri luke,
smo prispeli do najlepπega dela juæne obale otoka. Vse do Brne,
sedem milj bolj vzhodno, se vzporedno z obalo razprostira niz
otoËkov, ki nam omogoËajo zaklon v skoraj vsakem vremenu in
πËitijo manjπa naselja na obali.
Brno, najveËje pristaniπËe na vsej juæni strani otoka, tvorita dva
zaliva, Istruga, popolnoma zaπËiten pred vsemi vetrovi, toda
brez pravega pristana, in Brna, z mnogo veËjimi moænostmi
za privez in sidranje. Brna je pristaniπËe Smokvice, poznanega
vinogradniπkega mesta, pa boste ob koncu poletja na obali
tega mesta pogosto videli sode, ki se pripravljajo na starinski
naËin za trgatve. Od tu pa vse do vzhodnega konca otoka se
nizajo πtevilni zalivi, naselje Zavalatica, pristaniπËe krasnega
mesta »ara, znanega po vinu, ter Pupnatska luka, okoli petsto
metrov v kopno vrezan najlepπi zaliv na tem delu otoka.
Naslednjih sedem milj bomo pluli vzdolæ kamnite obale s
precejπnim πtevilom zalivov in malih naselij. Smolva, BaËvica,
Orlanduπa, Pavja luka, Rasohatica… v vsako izmed njih se da
vpluti, toda ko pridemo do Præine pomeni, da smo obpluli tudi
ta otok pa dræimo kurz v smeri Lastova.
LastovoDan, ko se napotimo iz KorËule proti Lastovu, otoku utopljenem
v modrino jadranskega odprtega morja, je razdeljen v dve
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 67HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 67 11/13/08 4:51:33 PM11/13/08 4:51:33 PM
68
etapi. Zjutraj je najbolje potegniti dvaindvajset milj daleË izpod
otoËka MrËara, potem pa sledi celodnevno sidranje in uæivanje
v prehodu med MrËaro in Preæbo. Najlepπe je ustaviti se pod
otoËki Rutvenjaki, kjer se z obeh strani prehoda vse do morja
spuπËa visok in gost borov gozd.
Od tu do Veljeg laga na Lastovu sta samo dve milji, tam so
na izbiro tri moænosti. »e potrebujete vodo in elektriko in se
æelite vreËi v lastovsko “æivljenje”, se priveæite na priveze pod
hotelom. »e se æelite usidrati in biti popolnoma varni, pa
izberite Jurjevo luko, zaliv, v katerem je nekoË bila vojaπka baza.
Morda je vseeno najlepπe prenoËiti v zalivu Kremena, vreËi
sidro in zavezati dve zanki s krme na koncu pod stoletnimi bori
in uæivati, kot da je cel zalivËek vaπ. Z gumijastim Ëolnom je
do hotelske obale samo kakπna minuta, od tam do naselja
Ubli pa vodi cesta vzdolæ zahodne obale Veljeg laga. Varno
sidranje je moæno tudi v Malem lagu, ki ga z ene strani zapira
Lastovo, z druge pa otok Preæba, ki je z Lastovom povezan
preko mostiËa, kateri hkrati deli Velji lag od Malega. Iz Veljeg
laga se da zapluti v smeri Kopiπta, otoËka zahodno od Lastova,
ali ob manj razËlenjeni juæni obali otoka, na kateri prevladuje
prostrana in relativno varna Skrivena luka z ozkim vhodom,
prepoznavnem po svetilniku Struga. Kaj boste naredili,
izberite sami - kopati se, zabavati s trnkom, usesti v gostilnico
v zalivu ali paË najti nek prevoz in oditi do Lastova, slikovitega
mesta, ki se z vrha vzpetine spuπËa k svojem polju. Iz Skrivene
luke je vredno odpluti do Lastovnjaka, skupine okoli desetih
otokov, ki tvorijo prekrasne lagune in zakloniπËa. Na izraziti
samoti sredi morja pod otokoma »eπvinico in ©tomorinom ali
v laguni otoËka Sapluna je preæiveti dan, vËasih pa tudi noË,
doæivetje, ki se ne pozablja.
Na severnem delu otoka v usidranem plovilu nudi mirno
spanje Zaklopatica. »e pa je vreme lepo in si æelite biti Ëim bliæje
glavnemu otoπkemu mestu Lastovu, se priveæite na pomol
malega pristaniπËa Sv. Mihovil in se sprehodite. Ko se vraËate,
se ustavite v sosednjem zalivu LuËica, slikoviti ribiπki vasi. V
Zaklopatici, glavnem otoπkem naselju na severni obali, se da
privezati pod otoËkom, ki jo πËiti, na obali tega naselja ali izpred
ene izmed treh dobrih restavracij. Na jedilnikih lastovskega
gostinstva, Ëe je sploh potrebno poudarjati, kraljuje sveæe
ulovljena riba in jastogi. Od tu do Malega laga nista niti dve
milji, nekje na pol poti pa je zaliv KruËica.
OdhajajoË, sebi πe enkrat potrdimo, da je Lastovo eden izmed
otokov, ki napaja oËi in hrani duπo. V njem je neka Ëarovnija,
skrita v πepetanju ladij z morjem, potopljena v oæine med
otoËki... tam v senci visokih oljk kipi æivljenje πe od pradavnine.
MljetOkrepËani z morskimi plodovi in polni sonca zaplujemo
proti sedemnajst milj oddaljeni Pomeni, proti velikemu in
prostranemu pristaniπËu v zahodnih vratih Mljeta. Zelen in
mistiËen otok Mljet je eden izmed veËjih juænodalmatinskih
otokov, Narodni park pa obsega njegovo zahodno tretjino. V
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 68HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 68 11/13/08 4:51:35 PM11/13/08 4:51:35 PM
Pomeno je potrebno previdno vpluti, saj je pred njo polno Ëeri
in grebenov, potem pa lahko izberete privez na lepo urejeni
obali ali ostanete na sidru pod otokom PomeπÊakom ali v zalivu
Lokev. Ne glede na to ali ste se privezali ali usidrali, tukaj vam ne
bo dolgËas. Obisk Velikega in Malega jezera in otoËka Sv. Marije
v Narodnem parku je obvezen del bivanja. Gost gozd se spuπËa
vse do obale, kamnito dno pa je prekrito z modrikastim peskom.
Vse miruje, samo ËriËke se sliπi. Na juæni strani Velikega jezera
je otoËek in na njem benediktinski samostan. Ne zamudite
ladjico, ki vozi tjakaj. Vrnitev v Pomeno se navadno konËa v eni
izmed dobrih restavracij, pred katerimi so privezi. »e k temu
dodamo πe kopanje, pa kje boste naπli πe kaj veË. Iz Pomene
ni potrebno daleË odpluti, do pristaniπËa PolaËe so nepolne
πtiri milje. Tekom plovbe tja, plujemo zraven otoËka Glavata
in plitvin izpred istoimenskega rta, Ëe pa æelimo, se lahko
ustavimo tudi v dobro zaπËitenem zalivu Maslinovcu.
PristaniπËe PolaËe z istoimenskim mestom na jugozahodni
obali je najbolj varen mljetski zaliv in najbolj poznano
juænodalmatinsko sidriπËe, zaliv RogaË na njegovem
zahodnem koncu pa je prav tako varno sidriπËe. Glede na to,
da je zaliv povsem varen, Ëe ste se seveda pravilno usidrali,
lahko po kopanju odidete z gumijastim Ëolnom do mesta na
razgled rimske palaËe in bazilike ali do ene izmed πtevilnih
poletnih restavracij. »e imate Ëas in voljo, lahko najamete
kolo ali paË peπ odidete do mljetskih jezer, ki so oddaljena tri
kilometre. Premor voænje je lahko kopanje v Solinah, kjer se
Veliko jezero stika z morjem.
»e se vam posreËi biti brez moËnega vetra, obvezno preæivite
eno noË na sidru v zalivu, imenovanem Tatinica, pod otoËkom
Kobrava. Potem pa plujte naprej ob severni obali otoka do
Proæure. Mimogrede boste πli tudi mimo Kozarice, prisrËnega
malega pristaniπËa z dvajsetimi hiπami, in mimo Sobre,
glavnega trajektnega pristana. Proæura je ribiπko pristaniπËe,
zaπËiteno z otoËki Planjak, Borovac in Senjevac ter Ëermi
GoliÊ. Tukaj se enostavno morate usidrati in vzpeti kakπna
dva kilometra do stare vasi Proæura in videti, kako se je na
Mljetu æivelo nekoË. »eprav v njem stalno æivi le redkokateri
prebivalec, je vas ohranila svoj izgled, iz hlevov pa bo πe
vedno pokukal osel, v preteklosti poleg mezge in mule glavno
prevozno sredstvo na jadranskih otoËkih. Pred vzhodnim rtom
Mljeta moramo vpluti πe v Okuklje, zaπËiteno pristaniπËe,
kjer se bomo privezali na njegovi obali ali usidrali sredi
zaliva. Okuklje je postalo tarËa navtikov pa je tako v njem
vedno polno plovil, domaËini pa so se spomnili odpreti nekaj
restavracij, da bi jim bili na razpolago.
Ko obplujemo rta Debeli in Gruj in pridemo pod juæno obalo
otoka, je pred nami πe en idiliËen prizor, zaliv Blaca. PeπËena
plaæa popolno zaπËitena z grebeni, izpred katerih se usidramo,
izgleda kot pejsaæ juænih morij. Blaca predstavlja edinstveni
peπËeni biotop na vsej hrvaπki obali in otokih. Verjame
se, da glavata æelva (Carreta carreta) - ena izmed najbolj
ogroæenih æivalskih vrst na svetu - obËasno gnezdi na peπËenih
plaæah otoka Mljeta, Jadransko morje pa je za to vrsto vaæno
prehranjevalno podroËje in prezimovaliπËe.
Zdaj, ko smo prispeli do tu, sledi neizbeæni del rituala -
noËitev v zalivu na jugovzhodni obali Mljeta, v Saplunari.
Tudi Saplunara je peπËen zaliv, pa je za tiste, ki so navajeni
na znaËilne jadranske prodnike, kopanje na drobnem pesku
malo nenavadno doæivetje. Na tem pesku tudi sidro dobro
dræi, zaliv pa je odliËno zaπËiten pred burjo in jugom. Od tu pa
do Pomene, kamor smo pripluli do otoka, je mljetska obala
skoraj nepristopna, morje pa je globoko takoj nedaleË stran
od obale in zato se da usidrati πele ob bonaci, in πe to samo
ponekod in z veliko previdnostjo. »e se za to odloËite, ko je
sonce v zenitu, storite to pod Babinim Poljem izpred Odisejeve
πpilje, v kateri æarki, ki prodirajo skozi odprtino na stropu,
tvorijo razigrane svetlobne efekte. Do pristaniπËa Gonoturske,
torej do zaliva izpred Solin in stiËiπËa z jezeri, kjer se da varno
usidrati ali zapluti v dolg zaliv Blaca, nam je ostalo πe osem milj.
Mimogrede bomo pluli πe mimo nekaterih zalivov in ribiπkih
naselij na juæni obali: Sutmiholjska, Ropa, Grabova… Potem pa
spet plujemo ob nepristopni obali do Pomene.
69
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 69HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 69 11/13/08 4:51:37 PM11/13/08 4:51:37 PM
70
Juæna peljeπka obala in StonIz Pomene bomo ponovno krenili v smeri Peljeπca. Saj se
spomnite, ostala nam je πe njegova juæna obala. Seveda
ne bomo pluli ob skoraj nepristopni obali okoli deset
milj vzhodno od OrebiÊa, kjer se nad morjem dvigajo
vinogradi Postupa in DingaËa, najboljπe sorte malega
plavca, temveË dræimo kurz naravnost za Trstenik. Tu na
zahodni obali Æuljanskega zatona se priveæemo na grajeni
obali ob lukobranu. V Trsteniku obvezno poizkusite Poπip
in Plavac mali. Æuljanski zaton tvori neprekinjen niz
osamljenih plaæ, do mnogih izmed njih pa se da priti
samo s plovilom. Ob sonËnem zahodu bi se lahko privezali
na lukobranu v Æuljani, v mestu na vzhodnem koncu
zaliva, toda mi bomo odpluli vzdolæ otoËka Lirica in strme
obale proti jugu. Vzdolæ nje je le nekaj zalivov in samo
ob dobri previdnosti se lahko nekje zaustavimo, pa tako
plujmo do Stonskega kanala.
Na juæni obali Stonskega kanala je Kobaπ, mala popularna
navtiËna destinacija, kjer se na pomolih izpred dveh restavracij
zna privezati veË deset bark, ki iπËejo mir in dobro hrano. Naπ cilj
je obala Stona, do katere pridemo skozi ozek oznaËen prehod
na koncu kanala. Ta stonska mestna obala je samo malo veË
kot kilometer oddaljena od tiste malostonske, od koder smo
zaËeli plovbo okoli Peljeπca. Kakor Mali Ston, tako je tudi Ston
obdan z visokim, πtiri in pol metra dolgim zidom. Zgradila ga
je Dubrovniπka republika v XIV. stoletju, ko so ti kraji postali del
njenega posestva. V Stonu πe danes obratujejo soline s tradicijo
iz obdobja Otomanskega Cesarstva.
ElafitiIz Stona plujemo proti Elafitom. Mamljivost tega najbolj
juænega jadranskega arhipelaga je v mistiËni modrini, v
kateri odsevajo kroπnje gostih gozdov iznad skalnatih obal.
Elafiti so otoki izjemnega ambienta, ki prevzame vsakogar,
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 70HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 70 11/13/08 4:51:39 PM11/13/08 4:51:39 PM
71
ki pluje vzdolæ njih. Ko ploveË z zahoda proti Dubrovniku ob
enoliËnih pokrajinah nenaseljenega juænega dela Peljeπca
priplujemo do Malega in Velikega vratnika, se naenkrat
znajdemo v okolju, ki se mnogim navtikom zdi najlepπi
del Jadrana. Zdi se nam, kot da spet plujemo po nekem
velikem jezeru, Ëigar z gostim gozdom obraπËene juæne obale
mamijo, da se ustavimo pod njimi.
V Elafite spadejo otoki, ki se zaËnejo tik ob Peljeπcu, na zahodu
z Olipo in vse do Lokruma pod Dubrovnikom. Vse skupaj jih je
πtirinajst. Ime, ki je zapisano æe v I. stoletju, so dobili po grπki
besedi elaphos, ki pomeni jelen. »eprav niti na enem otoku
ni vidnih ostankov grπkih ali rimskih zgradb, πtevilna imena
odkrivajo njihovo nekdanjo prisotnost. Je pa na otokih mnogo
veË hrvaπkih sledi, sploh malih predromanskih cerkvic iz IX., X.
in XI. stoletja. Na ©ipanu, Lopudu in KoloËepu jih je vse skupaj
petnajst. NameπËene so zraven plodnih polj in nasadov oljk
ali na hribih, sprehod do njih po nedotaknjeni pokrajini pa bo
spomnil na Ëase, ko je na teh otokih cvetelo æivljenje.
Boca falsa in juæna stran Olipe s svojimi golimi Ëermi kaæeta na
to, da je to eno izmed juænim valovom najbolj izpostavljenih
mest na Jadranu. Toda na severozahodni stani Olipe je lep zaliv,
ki se imenuje Lupeπka. Takoj zraven Olipe leæi Jakljan, dolg in
ozek otok, obrasel z gostim borovim gozdom, ki se na severni
strani spuπËa do morja. Njegova juæna obala je skalnata in
strma. Ob severni obali je kar nekaj malih in prisrËnih zalivov, ki
nas mamijo, da se usidramo.
Par sto metrov bolj severno od Jakljana je Tajan. Na podroËju
med njim in otoËkom Crkvine je bilo sidriπËe, na katerem so
galije Ëakale boljπi veter za nadaljevanje plovbe proti zahodu.
Danes navtiki ta predel izbirajo za sidranje in noËitev. NajveËji
zaliv na Jakljanu se imenuje Veli Jakljan in v njem so nekoË bivali
benediktinci. Jakljan je zdaj nenaseljen, tisto malo oljk, ki jih
uspeva v njegovi notranjosti, pa obdelujejo prebivalci ©ipana.
Otoka Jakljan in ©ipan deli prehod Harpoti, ki ima na
vzhodni strani velik zaliv in mesto ©ipanska Luka. To je
prostor s pokrajinskimi hiπami dubrovniπkega plemstva
in kneæjim dvorom, s prebivaliπËem πipanskega kneza, z
varnim sidriπËem in mesti, kjer se dobro je. V πipanskih
restavracijah in gostilnicah se zahvaljujoË domaËim ribiËem
vedno najde sveæa riba. ©ipanske πkrpine in trilje (barbuni)
so izrazitega okusa in velikosti.
©ipan nima zalivov primernih za daljπe bivanje niti na severni
niti na juæni strani. Da se ustaviti na kopanju v zalivih Tiha in
Pakljena. Suura na vzhodu je v Ëasu Dubrovniπke republike
bil glavno πipansko pristaniπËe. Vzdolæ juæne obale so vidni
πe veliki kamniti stebri, ki so bili namenjeni privezovanju
galeonov. V mestu je dobro ohranjen dvorec pomorske
druæine SkoËibuha iz XVI. stoletja z dvema obrambnima
utrdbama in cerkvijo- trdnjavo. Suura in ©ipansko Luko
povezuje prava zelena oaza dolga celih pet kilometrov pa
bi bilo πkoda izpustiti sprehod po polju, ob katerem se med
nasadi oljk in vinogradi nahajajo letoviπke hiπe, ki Ëakajo na
obnovo, in se izmenjujejo s poljskimi hiπicami.
Tudi bliænji Lopud, sploh njegov istoimenski, ne ravno
zaπËiten zaliv, da æe na prvi pogled vedeti, da gre za mesto,
kateremu je izgled dala Dubrovniπka republika. Mnoge od
kamnitih palaË, ki se raztezajo vzdolæ mesta, so pripadale
najbolj poznanim dubrovniπkim druæinam, tu pa je tudi
tista od Mihe Pracata, velikega lastnika ladij in trgovca iz
XVI. stoletja. V mestu je iznad pristaniπËa tudi franËiπkanski
samostan z zvonikom. PeπËeni zaliv ©unj, na vzhodni strani
Lopuda, je najbolj priljubljeno kopaliπËe na Elafitskih otokih.
Prepolna plaæa, male restavracije pod strehami narejenimi iz
palmovih listov, v katerih se nudijo enostavne ribje jedi, pred
plaæo pa je usidranih veË deset bark, s katerimi so DubrovËani
pobegnili iz mestne vroËine. Kot v zalivu Lopud se tudi tu
slika povsem spremeni zveËer, ko veËina bark in jaht odide
in na otoku nastopi mir, tisti navtik, ki pa se odloËi ostati, bo
priËa povsem drugaËni atmosferi.
Na naπi ruti do Dubrovnika nam je ostal πe KoloËep, ali
kakor ga DubrovËani imenujejo, Kalamota. KoloËep ima
dve pristaniπËi z naseljema Gornje in Donje »elo. Pogoji
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 71HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 71 11/13/08 4:51:41 PM11/13/08 4:51:41 PM
privezovanja so v obeh pristaniπË omejeni in navtiki, ki so
sem priπli na kopanje ali na kosilo, se najpogosteje tu lahko
samo usidrajo. V davnini je KoloËep bil sidriπËe jadrnic, njegovi
prebivalci so jih v XV. stoletju imeli petinπestdeset. Bili so tudi
poznani nabiralci koral. VeËina hiπ na obali Donjega »ela je iz
tega obdobja.
V smeri juga se miljo in pol oddaljen od Lopuda nahaja otoËek
Sv. Andrija. Iz daljine izgleda kot velika ladja. Na vrhu otoka
zraven svetilnika, zgrajenega leta 1870, so πe vedno vidni zidovi
nekdanjega samostana benediktincev iz XII. stoletja. Obrambna
utrdba kot tudi deli cerkve in samostana so obstajali vse do
izgradnje svetilnika v letu 1870. Morje okoli otoka je bogato
z ribami in koralami. Z nabiranjem koral so se ukvarjali πe
redovniki, danes pa jih nabirajo potapljaËi na juænih poboËjih,
ki se navpiËno pogrezajo 100 metrov v globino.
Tik pred vhodom v pristaniπËe Gruæ in Rijeko dubrovaËko, je
otoËek Daksa. Prekrit je z gostim borovim gozdom in samo 500
metrov oddaljen od polotoka Lapada, medtem ko so malo bolj
proti jugu Grebeni, impresivni niz Ëeri, ki se od dubrovniπkega
rta Petke niza proti zahodu v dolæini 1200 metrov.
Edini Elafitski otok, ki leæi juæno od Dubrovnika, je Lokrum. Ta
πËiti sidriπËe izpred Gradske luke, na katerem se poleg velikih
potniπkih ladij, ki se ustavljajo tu podnevi, zadnjih nekaj let
sidra vse veË navtikov. Tistim, ki prenoËijo pred Gradsko luko, je
za jutranje kopanje najboljπi izbor Lokrum. NajveËkrat se ustavi
v zalivu PortoË, kjer se sidra na peπËenem dnu v druæbi πtevilnih
dubrovniπkih bark. Sprehod skozi tiπino drevoreda in nasada
oljk, obisk nekdanjega benediktinskega samostana, katerega
moti le oglaπanje pavov, je priloænost za obujanje spominov na
legende in skrivnosti tega otoka.
Dubrovnik Ko se pripluje do Dubrovnika, se mesto za privez poiπËe v
pristaniπËu Gruæ ali v ACI marini Miha Pracat v Komolcu. Gruæ,
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 72HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 72 11/13/08 4:51:42 PM11/13/08 4:51:42 PM
kateri je tudi glavno dubrovniπko potniπko pristaniπËe, bodo
izbrali tisti, ki æelijo biti Ëim bliæje staremu mestu. V Gruæu
je tudi malo pristaniπËe jadralnega kluba Orsana. Do marine
v Komolcu pa je potrebno odpluti izpod novega mosta z
elegantno konstrukcijo, ki se dviguje nad zaËetkom dveh milj
globokega zaliva Rijeke dubrovaËke. Gruæ in Rijeka dubrovaËka
sta bili mesti posestev dubrovniπkega plemstva, pa so tako ob
njunima obalama πe vedno πtevilne letoviπke hiπe. Letoviπka
hiπa SorkoËeviÊ, morda najlepπa, stoji neposredno zraven
marine, ki je tudi sama ena izmed najlepπih na Jadranu in je
nameπËena na prostoru, kjer se reka Ombla steka v morje,
in Ëe se sprehodite do Komolca lahko doæivite tudi pravi
reπko ozraËje. Ne glede na to, koliko dolgo bivate v marini,
vam Dubrovnika ne bo nikoli dovolj. V njegovi edinstvenosti,
skladu, celoti, ki je sama po sebi umetniπko delo in v njegovih
Poletnih igrah, se da brezkrajno uæivati.
Iz marine plujemo proti Elafitom, katere smo æe obπli, in
vzdolæ severne in juæne obale slavne Dubrovniπke republike.
»e plujemo proti severovzhodu bomo imeli priloænost za
sidranje ali privez v dveh velikih in varnih zalivih, Zatonu
in Slanem. Tudi v prvem, sploh njegovem vzhodnem delu
imenovanem Mali zaton, bomo naleteli na hiπe dubrovniπkega
plemstva, vrhunske restavracije in mnogo domaËega sveta.
Na poti proti Slanemu bomo pluli πe mimo malega pristana
hotelskega naselja Vrtovi sunca (Vrtovi sonca), potem pa izpod
Trstenega, poznanega po znamenitem parku in arboretumu,
ter ob zalivu BrseËine. Æal se bomo teæko ustavili, saj Ëeprav
je v vsakem tem mestu pomol z lukobranom, je vseeno
malo prostora. Zato pa v Slanem nimamo veË te skrbi. Razen
sidranja v tem celem velikem zalivu je za privez jaht urejena
tudi mestna obala. Slano je v sezoni æivahno turistiËno
mesto, v katerem je vsekakor vredno obiskati franËiπkanski
samostan. Do Malega Stona, v katerem smo æe bili, nam je
ostalo πe malo pristaniπËe mesta Doli in zaliv Janska, mi pa
se vraËamo v marino, od koder smo tudi krenili na ta kratek
izlet, in plujmo proti jugu.
Obplujmo najprej obzidje slavnega mesta Dubrovnika. Ko
krenemo iz marine Miho Pracat v Komolcu ali iz pristaniπËa
Gruæ in zaobidemo oznaËeno plitvino med Grebenom in
hotelom Palace, se bomo znaπli pod strmimi peËinami Male
in Velike Petke. Sedaj se tudi æe dobro vidi obzidje Grada
(starega mestnega jedra) z utrdbami. PahljaËast zaliv DanËe
je ime dobil po predelu, na katerem je æenski samostan.
“Gospo od DanËa” pomorπËaki od davnine Ëastijo kot svojo
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 73HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 73 11/13/08 4:51:51 PM11/13/08 4:51:51 PM
74
zaπËitnico in jo v prehodu pozdravljajo, redovnice pa jim
odgovarjajo z zvonjenjem zvona. Sedaj smo æe pred trdnjavo
Lovrijenac, ki je vzdignjena na kamniti skali in se navpiËno
dviga iz morja. Tako smo priËeli s plovbo pod dubrovniπkim
obzidjem, edinstvenim obrambnim sistemom. Plujemo ob
Bokru, dveh Buæah, kopaliπËem izpod obzidja in priplovemo
do trdnjave Sv. Ivan. Ko obidemo valobran Porporelo, se pred
nami odpira vhod v Gradsko luko. Njo πËiti valobran Kaπe.
V luki je malo prostora in ni privezov za mimoidoËe barke.
Morda se kakπen vztrajen ali dovolj spreten navtik le uspe
zveËer privezati, ostali pa bodo sidrali pred pristaniπËem v
zavetrju otoka Lokruma.
Juæno od DubrovnikaMalo je navtikov, ki se odloËijo kreniti na kriæarjenje bolj
juæno od Dubrovnika proti Cavtatu in naprej proti Prevlaki.
NamreË obala bolj juæno od Dubrovnika, razen Æupskega
zaliva, Cavtata in jugovzhodnega Molunta, je zelo strma in za
navtika povsem nepristopna. Æupski zaliv bomo opazovali s
plovila, saj v njem razen malih pristanov v Kuparih, Srebrenom
in Mlinih ni mesta za privez. Morda nam bodo bolj zanimivi
trije nenaseljeni otoËki v bliæini Cavtata. Najmanjπi izmed
njih je nizek otok severozahodno od Cavtata, Supetar. To
je popularno kopaliπËe do katerega poleti plujejo barke iz
okoliπkih mest in tako tudi iz Dubrovnika. Mrkan je dolg
nenaseljen otok na zunanji strani Cavtata, navtiËno miljo
oddaljen od obale. Ima bogato podmorje in zanimivo
podroËje za ribiËe in potapljaËe. Petsto metrov bolj zahodno
od Mrkana se nahajajo tudi grebeni RaænjiÊ, Hljeb, Trava
in najveËji izmed njih Bobara, ki skupaj z Mrkanom nosijo
skupni naziv Cavtatski grebeni.
Ko smo vpluli v Cavtat in se je pred nami odprl zaliv obrasel z
gostim gozdom in s πtevilnimi vilama, bomo zagotovo zagledali
kar nekaj megajaht privezanih na mestni obali ali usidranih
pred zalivom Tiha, drugim cavtatskim pristaniπËem. Cavtat je
slikovito mestece, z lepo mestno obalo, kopaliπËi, kavarnami
in vrhunskimi restavracijami. V Cavtatu obvezno obiπËite
pokopaliπËe, eno izmed lepπih na hrvaπki obali. Z njega seæe
pogled proti Mljetu. Od tu morate oditi do Konavel, pobegniti
od poletnega vrveæa, okusiti tamkajπnjo hrano in πe enkrat s
pogledom zapluti po tem akvatoriju z viπine.
Naprej do Molunta je podroËje strme obale, primerno za
podvodni ribolov. Izza nepristopnih skal in strmin nad
vami, ki dosegajo tudi preko sto metrov, sploh na predelu
imenovanem Konavoske stijene, se skrivajo vasi z juæne
strani Konavoskega polja. Vsako je v navpiËni skali utrlo poti,
po katerih se spuπËajo do morja zaradi kopanja ali ribarjenja.
Ko smo mimo Konavoskih sten, æe dobro vidimo rt Lokvico
in vhod v skoraj miljo globok zaliv Donjega Molunta, ki nudi
popolno zaπËito pred juænimi in vzhodnimi vetrovi, ampak je
tudi nevaren zaradi neviht z zahoda. Zaradi tega navtiki raje
vplujejo v bolj juæni Gornji Molunat, katerega do neke mere
πËitita otoËka Veliki πkolj in SupetriÊ. Bolj juæno, pet navtiËnih
milj proti rtu Oπtro, se po lepem vremenu da usidrati v zalivu
Prevlaka, najbolj juæni toËki hrvaπke obale.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 74HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 74 11/13/08 4:51:57 PM11/13/08 4:51:57 PM
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 75HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 75 11/13/08 4:51:59 PM11/13/08 4:51:59 PM
Pomembne informacije o
plovbi v Republiki Hrvaπki
76
Vsaka ladjica ali jahta pod tujo zastavo, ki pluje v Hrvaπki,
mora pridobiti vinjeto, s katero se dokazuje prijava prihoda
in izpolnjevanje pogojev za plovbo po notranjem in
teritorialnem morju Republike Hrvaπke in s katero se potrjuje
plaËilo potrebnih nadomestil. Ladjice so plovila, ki merijo veË
kot 3 metre in imajo motor, katerega moË presega 5 KW, jahte
pa so plovila za πport in razvedrilo, ki se lahko uporabljajo v
osebne ali gospodarske namene, ki merijo veË kot 12 metrov in
ki poleg posadke lahko prevaæajo najveË 12 potnikov.
Postopek pri prihodu v HrvaπkoLadjice in jahte pod tujo zastavo morajo po vstopu v hrvaπke
teritorialne vode po najkrajπi poti vpluti v najbliæje pristaniπËe,
ki je odprto za mednarodni promet, kjer se bodo opravile
kontrola osebnih dokumentov in carinske formalnosti, v
uradih luπkih kapitanij ali izpostav pa je treba pridobiti
vinjeto, ki velja leto dni od dneva izdaje. Stalni mejni morski
prehodi so: Umag, PoreË, Rovinj, Pulj, Raπa-Brπica, Reka, Mali
Loπinj, Zadar, ©ibenik, Split, PloËe, Vela Luka, KorËula, Ubli na
Lastovu in Dubrovnik - Gruæ. Med poletjem so odprti tudi
sezonski prehodi: ACI marina Umag, Novigrad, Sali, Ugljan,
Boæava (Dugi Otok), (Primoπten), Hvar in Stari Grad na Hvaru,
Vis in Komiæa na Visu ter Cavtat. V navedenih pristaniπËih se
morate oglasiti tudi pred odhodom iz Hrvaπke ter po najkrajπi
poti zapustiti hrvaπke teritorialne vode.
Pri prijavi prihoda in bivanja plovila v Republiki Hrvaπki se
luπki kapitaniji ali izpostavi mora predati tudi popis posadke
in potnikov, ali popis oseb, ki je predhodno overjen s strani
mejne policije. Overjeni popis posadke (crew list) ali popis
oseb, ki je overjen s strani luπke kapitanije ali izpostave, se
mora nahajati na plovilu, ko se le to uporablja. V primeru
nezgode je iz popisa razvidno, kdo se nahaja na plovilu.
Sprememba popisa posadke (crew list) se overi samo v
kapitaniji (izpostavi). Plovilo, ki je pripeljano po kopenski poti,
mora pred zaËetkom plovbe pridobiti vinjeto v luπki kapitaniji
ali izpostavi. Isto velja tudi za plovilo pod tujo zastavo, ki je
na stalnem privezu v Hrvaπki. Pri prijavi prihoda mora lastnik
predloæiti: ustrezen dokument ali potrdilo, s katerim dokazuje,
da je plovilo vpisano v vpisnik plovil matiËne dræave, dokaz o
lastniπtvu ali pravici do uporabe plovila, veljavne dokumente
o usposobljenosti poveljnika plovila, imena Ëlanov posadke in
potnikov na ladji ter dokazilo o zavarovanju odgovornosti za
πkodo proti tretji osebi, Ëe je moË motorja veËja kot 15 KW.
Pomorski zakonik in drugi predpisi R Hrvaπke doloËajo πtevilo
oseb, ki se brez doplaËila lahko vkrcajo na plovilo oziroma
izkrcajo s plovila v Ëasu veljavnosti vinjete. To je dvakrat toliko
oseb, kot je najveËje dovoljeno πtevilo, vpisano v dokument o
registraciji plovila, poveËano za 30%. V maksimalno πtevilo
oseb se ne πtejejo otroci do 12 leta. »lani posadke, vpisani v
popis oseb, se v Ëasu veljavnosti vinjete lahko neomejeno
zamenjujejo. Osebe v tranzitu se ne vpisujejo v popis oseb.
»arter dejavnost v marinah in pristaniπËih Hrvaπke se lahko
opravlja izkljuËno z ladjami pod hrvaπko zastavo. Tuja
Ëarter plovila lahko z veljavno vinjeto svobodno plujejo po
naπem morju pod pogojem, da ne spreminjajo posadke med
hrvaπkimi pristaniπËi.
Pri registraciji plovila v luπki kapitaniji se mora opraviti plaËilo
doloËenih nadomestil: plaËilo nadomestila za varnost plovbe
in nadomestila za uporabo objektov varnosti plovbe ter
plaËilo upravne pristojbine.
Najem plovil»e najemate plovilo, ste dolæni preveriti, ali je najemodajalec
registriran za opravljanje Ëarter dejavnosti, ali se na ladji
poleg veljavnega dovoljenja za plovbo nahaja tudi kopija
koncesijskega dovoljenja ter ali so Ëlani posadke vpisani
v popisu posadke. VeËina Ëarter podjetij ima moænost
prijaviti popis posadke po Internetu. Posedovanje teh
dokumentov je nujno potrebno pri kakrπni koli kontroli s
strani pooblaπËenih oseb.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 76HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 76 11/13/08 4:52:03 PM11/13/08 4:52:03 PM
77
»e v Republiki Hrvaπki æelite najeti plovilo, na katerem boste Vi
skiper, morate imeti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje
z ladjo, izdano v skladu s predpisi o plovbi v matiËni dræavi,
ali dovoljenje Republike Hrvaπke (A,B,C). Brez ustreznega
dovoljenja upravljanje s plovilom v Hrvaπki ni dovoljeno. »e
se na ladji nahaja pomorska UKV-RTF postaja (VHF), mora
nekdo izmed Ëlanov posadke imeti tudi ustrezno dovoljenje
za delo z radijsko postajo. Preverjanje Vaπih dokumentov
se bo opravilo v Ëarter podjetju, ki vam oddaja v najem
ladjo, rutinsko kontrolo pa obËasno opravljajo pooblaπËeni
delavci kapitanije in policije. Tuji dræavljani lahko pri luπkih
kapitanijah opravljajo izpit za voditelja ladje, ki vkljuËuje
tudi dovoljenje za delo s pomorsko radijsko postajo. V luπkih
kapitanijah so na voljo razporedi terminov za opravljanje
izpita. Dovoljenje o usposobljenosti za voditelja ladje
omogoËa upravljanje s plovili do 30 GT, kot tudi uporabo
UKV-RTF radijske postaje na plovilu.
PravoËasne in popolne informacije o predpisih za plovbo v
Republiki Hrvaπki, kot tudi eventualne spremembe, do katerih
lahko pride, lahko najdete na spletni strani Ministrstva morja
na naslovu www.mmpi.hr, na katerem je treba izbrati angleπki
jezik, potem pa meni sea ter v njemu podmeni nautics.
Varnost plovbeNa Hrvaπkem obstaja sluæba iskanja in reπevanja na
morju, ki vam bo pomagala v primeru havarije, okvare
ali v drugih primerih. V takπnih situacijah se v iskanje in
akcijo reπevanja vkljuËujejo ladje obalne straæe (kapitanija,
policija, mornarica), plovila za posebne namene ter letala
in helikopterji. Sluæbo iskanja in reπevanja vodi glavni
nacionalni center za iskanje in reπevanje (Maritime Rescue
Cordination Centre) na Reki, ki je deæuren 24 ur. V primeru
potrebe se akcije reπevanja izvajajo v koordinaciji s
sluæbami obmejnih dræav. Poleg nacionalnega Centra imajo
neprekinjeno deæurstvo tudi osem luπkih kapitanij, njihove
izpostave, obalne radijske postaje, varovani svetilniki ter
enota iskanja in reπevanja. Stalno deæurstvo je vzpostavljeno
na VHF kanalih 10 in 16, pri nacionalnem centru za iskanje
in reπevanje pa je v funkciji telefonska πtevilka 9155 za vse
potrebe na morju (za klice iz tujine +385 51 9155). Telefonski
operater odgovarja na klice tudi v sistemu GMDSS. Na
Hrvaπkem obstaja tudi enotna telefonska πtevilka za klice v
sili 112 in se v primeru potrebe lahko pomoË poiπËe tudi na tej
πtevilki. V primeru, Ëe Vaπe ali tuje plovilo potrebuje pomoË,
se mora Ëim prej obvestiti ena od navedenih sluæb, ki so
zadolæene za varnost na morju.
Poleg deæurne πtevilke 9155, radijskih frekvenc in sistema
GMDSS, je dobro vedeti tudi telefonsko πtevilko luπkih
kapitanij. To so:
Pulj 052 222 037
Reka 051 214 031
Senj 053 881 301
Zadar 023 433 778
©ibenik 022 217 214
Split 021 362 436
PloËe 020 679 008
Dubrovnik 020 418 989
Te telefonske πtevilke pokliËite, Ëe potrebujete pomoË v sili ali
pa Ëe æelite informacije o vremenski napovedi.
Informacije o vremenuV danaπnjem Ëasu se vsi navtiki odpravijo na morje
πele takrat, ko so posluπali vremensko napoved. Dræavni
meteoroloπki zavod preko obalnih radijskih postaj predvaja
napovedi za pomorπËake, ki vsebujejo sploπne informacije
o vremenu, vremensko napoved za Jadran in Otrantska
vrata, in sicer za 24 ur po obmoËjih (severni, srednji in
juæni Jadran). Rijeka radio, Split radio in Dubrovnik radio
predvajajo vremensko napoved tri krat dnevno, v hrvaπkem
in angleπkem jeziku, ta napoved pa se nanaπa na naslednjih
12 plus 12 ur od trenutka predvajanja. Rijeka radio predvaja
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 77HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 77 11/13/08 4:52:03 PM11/13/08 4:52:03 PM
78
vremensko napoved po UTC (Ëas po Grenwichu) ob 05:35,
14:35, 19:35 na kanalu 24; Split radio predvaja napoved
ob 05.45, 12.45 in 19.45 na kanalih 7, 21 in 28; Dubrovnik
radio pa predvaja ob 06:25, 13:20 in 21:20 na kanalih 4 in
7. Stalne vremenske napovedi predvajajo vsakih petnajst
minut tudi luπke kapitanije, v πtirih jezikih (hrvaπkem,
angleπkem, italijanskem in nemπkem jeziku). Luπki
kapitaniji Pulj in Dubrovnik predvajata na kanalu 73, Rijeka
na kanalu 69, Split pa na kanalu 67. Vremensko napoved
predvajajo tudi radijske in televizijske postaje, vremenska
napoved pa se lahko pridobi tudi v marinah. Na celotnem
Jadranu je dober tudi signal italijanskih obalnih radijskih
postaj Trst, Benetke, Ancona, Pescara in Bari. Napoved se
lahko pridobi tudi na portalu Dræavnega meteoroloπkega
zavoda, na naslovu http://meteo.hr, ali http://prognoza.
hr/aladin-prognoza.html
Plovba v pristaniπËih in ob plaæahIz varnostnih razlogov ni dovoljena plovba v obmoËju vstopa
v pristaniπËa, v ozkih obmoËjih plovnih poti, na oddaljenosti,
manjπi od 50m od obale oz. od varnostne mreæe kopaliπËa
ter na oddaljenosti 200 metrov od naravne plaæe. Gliserji,
ladjice na potisni pogon in ladjice na zraËni blazini lahko
glisirajo samo na podroËju, kjer je to dovoljeno in na
oddaljenosti 300 m od obale. PriporoËamo tudi, da plovilo
pri vplutju ali izplutju ne pelje s hitrostjo, s katero se
ustvarja val, ki lahko povzroËi πkodo drugim plovilom in
napravam v pristaniπËu. V veËini pristaniπË in prehodov je
hitrost plovbe omejena ter jasno oznaËena z znakom.
©portni ribolovRibolov je dovoljen le z dovoljenjem, ki se lahko pridobi
v πportno ribiπkih druπtvih ter v luπkih kapitanijah. Vse
informacije se lahko pridobijo v Vaπem pristaniπËu vplutja.
Ribolovno dovoljenje se lahko kupi za obdobje 1, 3, 7 ali 30 dni
ali pa za eno leto. Ribolovna dovoljenja se izdajajo posebej za
ribolov s trnkom in posebej za podvodni ribolov s podvodno
puπko. ©portni ribolov je moæen na celem Jadranu, razen
v nacionalnih parkih Brioni, Kornati, Mljet in Krka ter na
nekaterih manjπih lokacijah.
PotapljanjeV Republiki Hrvaπki je dovoljeno potapljanje z avtonomno
potapljaπko opremo (SCUBA diving) samo ob posedovanju
potapljaπke izkaznice, ki jo izdaja Hrvaπka potapljaπka
zveza. Izkaznica velja leto dni, izdaja pa se potapljaËem,
ki imajo veljaven potapljaπki certifikat (CMAS, PADI, SSI,
NAUI, NASDS, YMCA, MDEA, NASE, IDEA, IANDT, NSS-CDS,
ANDI, TDI, NACI, PSA, PDIC, SDI, FIAS, ACUC, BSAC, VDST,
BARACUDA in podobno). Lahko se pridobi tudi Dovoljenje
za individualno potapljanje brez nadzora. Ta dovoljenja
izdajajo luπke kapitanije, njihova cena pa je precej viπja.
Na Jadranu je potapljanje naËeloma svobodno, vendar
so s posebnim pravilnikom posamezni deli akvatorija
prepovedani za potapljanje, v nekaterih conah pa je
potapljanje moæno samo s posebnim dovoljenjem.
Prepovedane cone so pristaniπËa, dostopi do pristaniπË,
sidriπËa pristaniπË ter obmoËja, kjer poteka gost promet. Za
potapljanje so prav tako prepovedani tudi posebni rezervati
v morju, naravni parki in zaπËiteni deli morja in podmorja,
kot so Malostonski zaliv, Limski kanal ter Nacionalna parka
Brioni in Krka. Poleg tega se potapljati ne sme v krogu
100 m okoli zasidranih vojaπkih ladij in varovanih vojaπkih
objektov na obali.
Cone potapljanja s posebnim dovoljenjem so Kornati,
Mljet ter naravni park TelaπÊica, dovoljenja pa izdajajo
uprave teh nacionalnih parkov. Na Brionih je moæno
organizirano potapljanje.
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 78HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 78 11/13/08 4:52:05 PM11/13/08 4:52:05 PM
79
Koristne informacije
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 79HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 79 11/13/08 4:52:06 PM11/13/08 4:52:06 PM
80
Potni dokumenti Veljaven potni list ali nekateri drugi dokument, ki je veljaven
in priznan z mednarodnim sporazumom; za nekatere dræave
tudi osebna izkaznica (dokument, ki dokazuje identiteto in
dræavljanstvo osebe).
Obvestila: Diplomatske misije in konzularni uradi Republike
Hrvaπke v tujini ali Ministrstvo zunanjih zadev in evropskih
integracij Republike Hrvaπke (tel.: +385 1 4569 964; e-poπta:
stranci@mvpei.hr, www.mvpei.hr).
Carinska doloËilaCarinski predpisi Republike Hrvaπke so skorajda v celoti usklajeni
s predpisi in standardi dræav Evropske unije, vendar so glede
vnaπanja predmetov nekomercialne narave za osebno uporabo
prosti plaËevanja carine in DDV-ja predmeti v vrednosti le do
zneska 300,00 kun.
Vnaπanje mesnih, mleËnih in drugih izdelkov æivalskega izvora,
ki presegajo skupno teæo 1kg, je moæno le po veterinarskem
pregledu inπpektorja na mejnem prehodu. Vnaπanje vina je
omejeno na najveË 5 litrov na potnika.
Prosto lahko tujo ali domaËo gotovino in Ëeke vnaπajo in
odnaπajo tujci in hrvaπki dræavljani z prebivaliπËem v tujini,
vendar morate cariniku obvezno prijaviti vsako prenaπanje
gotovine, ki presega vsoto 40.000 kun. Cariniku na mejnem
prehodu morate prijaviti tudi bolj drago profesionalno opremo
in tehniËne aparate.
PovraËilo plaËanega davka na dodano vrednost je za tuje
dræavljane moæno v primeru nakupa robe v vrednosti najmanj
500,00 kun, in sicer le na podlagi s strani carinika potrjenega
obrazca PDV-P oziroma ”DavËni Ëek” (Tax cheque).
Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte Carinsko upravo
(www.carina.hr)
Pravilnik o pogojih vnosa izdelkov æivalskega porekla v osebni
prtljagi potnika.
Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate
Ministrstvo za kmetijstvo, ribiπtvo in kmetijski razvoj - Uprava
za veterinarstvo (tel: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669;
www.mps.hr)
DomaËe æivali Nadzor vnosa domaËih æivali do 5 komadov za
nekomercialne namene v spremstvu lastnika ali s strani
od lastnika pooblaπËene odgovorne osebe, bodo v skladu
z zgoraj navedenim pravilnikom, izvajali zaposleni na
Carinski upravi in lastniki bodo lahko s svojimi domaËimi
æivalmi vstopali v Republiko Hrvaπko preko vseh mejnih
prehodov, na katerih se nahaja carina. V skladu z navedenim
pravilnikom, ki je usklajen z Uredbo 998/2003/EZ, morajo
biti psi, maËke in domaËi beli dihur (Mustela putorius),
ki jih vnaπajo v Republiko Hrvaπko od sedaj oznaËeni z
elektronskim sistemom identificiranja (mikroËipom).
Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate
Ministrstvo za kmetijstvo, ribiπtvo in kmetijski razvoj - Uprava
za veterinarstvo (tel: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669;
www.mps.hr)
Denar Uradna valuta na Hrvaπkem je kuna (1 kuna = 100 lip).
Tuja valuta se lahko zamenja v bankah, menjalnicah, poπtnih
uradih ter v veËini turistiËnih agencij, hotelov in kampov.
Poπta in telekomunikacijePoπtni uradi so ob delavnikih odprti od 7. do 19. ure; v manjπih
mestih od 7. do 14. ure, nekateri uradi pa imajo deljeni delovni
Ëas. V veËjih mestih in turistiËnih naseljih so deæurne poπte,
ki so odprte tudi ob sobotah in nedeljah. V vseh javnih
telefonskih govorilnicah (telefonih) se uporabljajo telefonske
kartice, ki jih lahko kupite v vseh poπtah ter v Ëasopisnih
trafikah. S katerega koli telefona lahko neposredno pokliËete
v tujino. www.posta.hr
Delovni Ëas trgovin in javnih sluæbVeËina trgovin je ob delavnikih odprta od 8. do 20. ure, ob
sobotah in nedeljah pa do 14. ure; v Ëasu turistiËne sezone
pa tudi dlje.
Javne sluæbe in poslovni uradi pa so veËinoma odprti od
ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
Medicinska sluæba Bolnice in klinike obstajajo v vseh veËjih mestih, ambulante in
lekarne pa tudi v manjπih mestih.
Turisti iz tujine ne plaËujejo zdravniπkih uslug, Ëe imata
Hrvaπka in dræava, iz katere prihajajo, podpisano pogodbo
o socialnem zavarovanje, oz. Ëe so v tej pogodbi predvidena
potrdila o pravici do zdravniπke oskrbe. Zdravniπka oskrba (ki
vkljuËuje tudi prevoz) se uporablja za nujne primere, in sicer na
naËin in glede na predpise, ki veljajo za hrvaπke zavarovance,
enako velja tudi za stroπke zdravstvene zaπËite (participacija in
administrativna taksa).
Osebe, ki prihajajo iz dræav, s katerimi Hrvaπka ni podpisala
pogodbe, same poravnajo stroπke zdravstvene oskrbe.
ElektriËni napor mestne mreæe: 220 V;
Frekvenca: 50 Hz.
Voda iz pipe je pitna v vseh delih Hrvaπke.
Prazniki in nedelovni dni1. januar - novo leto,
6. januar - sv. trije kralji
velika noË in velikonoËni ponedeljek,
1. maj - praznik dela
Telo Kristusovo,
22. junij - Dan antifaπistiËnega boja,
25. junij - Dan dræavnosti,
5. avgust - Dan zmage in domovinske zahvalnosti,
15. avgust - Marijino vnebovzetje,
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 80HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 80 11/13/08 4:52:08 PM11/13/08 4:52:08 PM
81
8. oktober - Dan neodvisnosti,
1. november - vsi sveti,
25. in 26. december - boæiËni prazniki
Bencinske ËrpalkeOdprte so od 7. do 19. ali 20. ure vsak dan; v poletni sezoni pa
tudi do 22. ure.
Deæurne bencinske Ërpalke v veËjih mestih in na veËjih
mednarodnih cestah so odprte od 00. do 24. ure. Bencinske
Ërpalke prodajajo: Eurosuper 95, Super 95, Super 98, Super
plus 98, Euro Diesel, Diesel, v veËjih mestih in na Ërpalkah
na avtocestah pa tudi plin. Informacije o cenah goriva in
seznam plinskih Ërpalk: www.ina.hr; www.omv.hr; www.
tifon.hr; www.hak.hr.
Pomembne telefonske πtevilkeMednarodna klicna πtevilka za Hrvaπko: 385
Prva pomoË: 94
Gasilci: 93
Policija: 92
PomoË na cesti: 987
(»e kliËete iz tujine ali po mobilnem telefonu, pokliËite +385 1 987)
Nacionalni center za reπevanje in iskanje na morju: 9155
Enkratna πtevilka za vse nujne primere: 112
Sploπne informacije: 981
Informacije o mestnih in medmestnih telefonskih πtevilkah: 988
Informacije o mednarodnih telefonskih πtevilkah: 902
Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520
Hrvaπki avtoklub (HAK): +385 1 4640 800
Internetni naslov: www.hak.hr
E-poπta: info@hak.hr
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 81HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 81 11/13/08 4:52:08 PM11/13/08 4:52:08 PM
HRVATSKA TURISTI»KA ZAJEDNICA (Hrvaπka turistiËna skupnost)Iblerov trg 10/IV, p.p. 251 10000 ZAGREB HRVA©KA Tel.: +385 1 46 99 333 Telefaks: +385 1 45 57 827 E-poπta: info@htz.hr www.hrvatska.hr
Kroatische Zentrale für Tourismus 1010 Wien Am Hof 13 Österreich Tel.: +43 1 585 38 84 Telefaks: +43 1 585 38 84 20 E-poπta: office@kroatien.at
Kroatische Zentrale für Tourismus 60311 Frankfurt Kaiserstrasse 23 Deutschland Tel.: +49 69 23 85 350 Telefaks: +49 69 23 85 35 20 E-poπta: info@visitkroatien.de
Kroatische Zentrale für Tourismus 80469 München Rumfordstrasse 7 Deutschland Tel.: +49 89 22 33 44 Telefaks: +49 89 22 33 77 E-poπta: kroatien-tourismus@t-online.de
Ente Nazionale Croato per il Turismo 20122 Milano Piazzetta Pattari 1/3 Italia Tel.: +39 02 86 45 44 97 Telefaks: +39 02 86 45 45 74 E-poπta: info@enteturismocroato.it
Ente Nazionale Croato per il Turismo 00186 Roma Via Dell’oca 48 Italia Tel.: +39 06 32 11 0396 Telefaks: +39 06 32 11 1462 E-poπta: officeroma@enteturismocroato.it
Chorvatské Turistické Sdruæení 110 00 Praha 1 Krakovská 25 »eská republika Tel.: +420 2 2221 1812 Telefaks: +420 2 2221 0793 E-poπta: infohtz@iol.cz; info@htz.cz
Chorvátske Turistické Zdruæenie 821 09 Bratislava TrenËianska 5 Slovakia Tel.: +421 2 55 562 054 Telefaks: +421 2 55 422 619 E-poπta: infohtz@chello.sk
Horvát Idegenforgalmi Közösség 1053 Budapest Magyar ut. 36 Magyarország Tel.: +36 1 266 65 05 Telefaks.:+36 1 266 65 33 E-poπta: info@htz.hu
Office National Croate de Tourisme 75116 Paris 48, avenue Victor Hugo France Tel.: +33 1 45 00 99 55 Telefaks: +33 1 45 00 99 56 E-poπta: infos.croatie@wanadoo.fr
Croatian National Tourist Office London W6 9ER 2 Lanchesters 162-164 Fulham Palace Road United Kingdom Tel.: +44 208 563 79 79 Telefaks: +44 208 563 26 16 E-poπta: info@croatia-london.co.uk
Narodowy Osrodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji IPC Business Center ul. Koszykowa 54 00-675 Warszawa, Polska Tel.: +48 22 828 51 93 Telefaks: +48 22 828 51 90 E-poπta: info@chorwacja.home.pl
Oficina de turismo de Croacia 28001 Madrid, Espana Calle Claudio Coello 22, ESC. B, 1°CTel.: +34 91 781 5514 Telefaks: +34 91 431 8443 E-poπta: info@visitacroacia.es
Croatian National Tourist Office New York 10118 350 Fifth Avenue, Suite 4003 U.S.A. Tel.: +1 212 279 8672 Telefaks: + 1 212 279 8683 E-poπta: cntony@earthlink.net
Kroatiska Turistbyrån 11135 Stockholm Kungsgatan 24, Sverige Tel.: +46 853 482 080 Telefaks: +46 820 24 60 E-poπta: croinfo@telia.com
Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme 1081 GG Amsterdam Nijenburg 2F, Netherlands Tel.: +31 20 661 64 22 Telefaks: +31 20 661 64 27 E-poπta: kroatie-info@planet.nl
Office National Croate du Tourisme 1000 Bruxelles Vieille Halle aux Blés 38, Belgique Tel.: +32 255 018 88 Telefaks: +32 251 381 60 E-poπta: info-croatia@scarlet.be
Хорватское туристическое сообщество123610 Moscow Krasnopresnenskaya nab. 12 office 1502, Russia Tel.: +7 095 258 15 07 Telefaks: +7 095 258 15 08 E-poπta: HTZ@wtt.ru
Hrvaπka turistiËna skupnost 1000 Ljubljana Gosposvetska 2, Slovenija Tel.: +386 1 23 07 400 Telefaks: +386 1 230 74 04 E-poπta: hrinfo@siol.net
Kroatische Zentrale für Tourismus 8004 Zürich Badenerstrasse 332, Switzerland Tel.: + 41 43 336 20 30 Telefaks: +41 43 336 20 39 E-poπta: info@kroatien-tourismus.ch
Danska 3460 Birkerød Aktivnosti obavlja agencija VAGABOND, Bregenrødvej 132; Tel.: +45 70 266 860 Telefaks: + 45 48 131 507 E-poπta: info@altomkroatien.dk
Ark Hills Executive Tower N 613 Akasaka 1-14-5, Minato-ku, Tokyo 107-0052 Tel.: + 81 (0)3 6234 0711 Telefaks: + 81 (0)3 6234 0712 E-poπta: info@visitcroatia.jp
SEZNAM PREDSTAVNI©TEV HRVA©KE TURISTI»NE SKUPNOSTI
HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 82HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 82 11/13/08 4:52:10 PM11/13/08 4:52:10 PM
1. ACI UMAG2. MARINA NAUTICA NOVIGRAD3. MARINA »ERVAR PORAT / PORE»4. MARINA PORE»5. MARINA PARENTIUM / PORE»6. MARINA FUNTANA7. MARINA VRSAR8. MARINA VALALTA9. ACI ROVINJ10. ACI PULA11. TEHNOMONT MARINA VERUDA / PULA12. ACI POMER13. ACI CRES14. ACI OPATIJA / I»IΔI15. MARINA ADMIRAL / OPATIJA16. MARINA PUNAT17. ACI SUPETARSKA DRAGA
18. ACI RAB19. Y/C MARINA MALI LO©INJ20. ACI ©IMUNI21. MARINA BORIK /ZADAR22. TANKERKOMERC MARINA ZADAR23. MARINA VELI RAT / DUGI OTOK24. OLIVE ISLAND MARINA / UGLJAN25. MARINA PREKO26. MARINA DALMACIJA / BIBINJE-SUKO©AN27. MARINA VELI IÆ28. MARINA KORNATI / BIOGRAD29. MARINA ©ANGULIN /BIOGRAD30. ACI ÆUT31. ACI PI©KERA32. MARINA HRAMINA / MURTER33. MARINA BETINA34. ACI JEZERA35. MARINA TRIBUNJ36. ACI VODICE37. ACI SKRADIN38. MARINA MANDALINA / ©IBENIK39. YACHT MARINA SOLARIS / ©IBENIK40. MARINA KREMIK / PRIMO©TEN41. MARINA FRAPA / ROGOZNICA42. MARINA AGANA / MARINA43. ACI TROGIR44. MARINA KA©TELA45. ACI SPLIT46. MARINA LAV47. MARINA BRELA48. MARINA BA©KA VODA49. MARINA TU»EPI50. ACI MILNA51. ACI VRBOSKA52. ACI PALMIÆANA53. MARINA OREBIΔ54. ACI KOR»ULA55. MARINA LUMBARDA56. ACI DUBROVNIK
Marine
ZaloænikHRVA©KA TURISTI»NA SKUPNOSTwww.hrvatska.hr
Za zaloænikamr. sc. NIKO BULIΔ
UredniciSLAVIJA JA»AN OBRATOVBRASLAV KARLIΔ
PomoËnica uredniceIVA PU–AK
TekstBRASLAV KARLIΔ
PrevodSPES, Zagreb
DizajnDIZAJN LAB
FotografijeIVO PERVANBRASLAV KARLIΔDAMIR FABIJANIΔMILAN BABIΔJURAJ KOPA»IVAN HRELJANOVIΔNINO MARCUTTIRENCO KOSINOÆIΔZLATKO RAMNI»ERSMILJAN STRIHIΔMIRO ANDRIΔSERGIO GOBBOLJUBO GAMULINMLADEN ©»ERBE
TiskRADIN REPRO I ROTO, Zagreb
Zagreb, 2008.
Zaloænik ne zagotavlja absolutne toËnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za eventualne netoËnosti ali spremembe informacij.
korice_SLO_kraca.indd 2korice_SLO_kraca.indd 2 11/13/08 4:01:16 PM11/13/08 4:01:16 PM
Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se
je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada
Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in
celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna
Ërta je dolga 5.951 kilometrov.
Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni.
Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ
najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika.
Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset
navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in
otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo
zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati.
To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje
z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko
oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V
primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v
bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili.
Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega
morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana
(N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat
(E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski),
oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin
(poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone
so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot
najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta
izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom,
prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda
le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere
zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne
nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda,
treba dobro paziti.
Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je
navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj
dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem
pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal
ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko
plujete z motorno ladjo.
Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala
je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od
zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka,
Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo.
Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se
spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu,
nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje.
Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob
malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva
in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer
KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike.
Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa
ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja.
Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi
celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in
juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano
- Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je
med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji,
s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med
Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v
geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov)
kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne
namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro,
kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski,
πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.
Jadransko morje
korice_SLO_kraca.indd 1korice_SLO_kraca.indd 1 11/13/08 4:00:59 PM11/13/08 4:00:59 PM
top related