primarna preventiva na - prometna · namen raziskave namen raziskave je bil ugotoviti...

PRIMARNA PREVENTIVA NA PODROČJU ZLORAB IN

ZANEMARJANJA

Izvajalki: Špela Premzel

Tina Palaić

Lokalni sklad za mlade z idejami - BANKA IDEJsofinancira projekte mladih, ki prispevajo k

razvoju Mestne občine Maribor in spodbujanju prostovoljstva, so trajnostni ter družbeno

odgovorni.

Banka idej: http://www.banka-idej.si/

Mladinski kulturni center Maribor: http://www.mkc.si/sl/

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), 2008

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008),

v 3. členu opredeli NASILJE kot:

• (1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja).

• (2) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.

• (3) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2008.

• (4) Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

• (5) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.

• (6) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

Opredelitev pojma nasilje in zloraba

Skupnost centrov za socialno delo pojem nasilje in

zloraba definira kot:

vsa dejanja naperjena proti drugi osebi, ki so proti volji te osebe

lahko gre za enkratno dejanje ali za večkratno ponavljajoče dejanje

ni nujno, da gre za oseben odnos med storilcem in žrtvijo

ZLORABA OTROK je vsako grdo ravnanje ali zanemarjanje otroka, zaradi katerega otrok utrpi škodo, telesno ali duševno.

Zloraba je lahko fizična, čustvena, spolna, ekonomska ali zanemarjanje.

PREVENTIVNI PROGRAMI

temeljijo na poučevanju otrok o

tem, kakšna je realnost zlorab.

Preventivni pristopi

• Nadzorovanje vedenja storilca (kazenski pregon; posledični ukrep).

• Nadzorovanje vedenja žrtve (izogibanje, pomanjkanje nadzora, nemoč).

• Preventivni pristop – zmanjšanje ranljivosti otrok in krepitev ZAŠČITNIH DEJAVNIKOV

ZAŠČITNI DEJAVNIKI

• prave informacije

• podporna socialna mreža

• znanja in izkušnje

• samozavest, zaupanje vase, dobre interpersonalne veščine ...

• konkretna podpora, pomoč v kriznih časih

Zakaj so otroci ranljivi za zlorabo?

Ker imajo premalo informacij.

Ker imajo premalo znanja in izkušenj.

Ker imajo premajhno socialno mrežo.

RAZISKAVA

Ksenije Domiter Protner

ZLORABA SLOVENSKIH MLADOSTNIKOV V DRUŽINSKEM OKOLJU

Namen raziskave

Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti in obseg stanjaizpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju v družini.Pri tem nas je posebej zanimala izpostavljenost slovenskihsrednješolcev različnim oblikam psihičnega nasilja inizpostavljenost fizičnemu nasilju v družinskem okolju.

Naš cilj je tudi bil proučiti obstoj povezave medizpostavljenostjo srednješolcev različnim oblikam nasilja vdružini in socialno-ekonomskim statusom družinesrednješolca in ugotoviti pripravljenost slovenskihsrednješolcev za prijavljanje izpostavljenosti nasilju v družini.

Vzorec

• 1200 srednješolcev 1. in 2. letnika različnihsrednješolskih programov (polovico gimnazijskihter polovico strokovnih in poklicnih programov) izvseh slovenskih regij.

• Stopnja sodelovanja - 90 %. To pomeni, da smoanketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskihregij.

• Povprečna starost anketiranih srednješolcev vkončnem vzorcu je bila 15,7 let.

• 48,4 % fantov in 51,6 % deklet.

Sklepi• 40,2 % srednješolcev (iz vzorca) izpostavljenih nizki do zelo visoki

stopnji nasilja v družini.• 15 % (161) srednješolcev iz našega vzorca doživlja visoko ali zelo visoko

izpostavljenost nasilju v družini.

• 3 % srednješolcev, ki so po ugotovitvah naše raziskave izpostavljeninasilju v družini, prijavili izpostavljenost nasilju v družini tudi ustrezniinstituciji (policiji, centru za socialno delo ali šoli).

• samo 6,3 % srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini,ocenjuje, da se v njihovi družini dogaja nasilje, ob tem paugotavljamo, da so anketirani srednješolci tudi relativno slaboinformirani o možnostih iskanja pomoči in prijave nasilja.

• Pomemben delež anketiranih srednješolcev (46%) izpostavljen nasiljuv družini kot priča nasilja v družini.

Posledice zlorabe in zanemarjanja

Odvisne so od:

- vrste zlorabe

- intenzivnost in trajanje slabega ravnanja z otrokom

- vrste odnosa med zlorabljajočim in otrokom

- lastnosti otroka (spol in starost)

- rizični in varovalni dejavniki

Strokovni delavci v VIZ morajo biti pozorni na specifična vedenja otroka – pravočasno in ustrezno ukrepanje.

• poškodbe, znaki vlečenja, potiskanja, udarcev, odtisi predmetov, bolečine, opekline;

• ogrožen razvoj možganov, invalidnost, smrt;

• slabši učni uspeh in socialne veščine, agresivnost;

• genitalne bolečine, srbenje v predelu genitalij in genitalne vonjave, težave pri sedenju in hoji;

• seksualno neustrezno vedenje, promiskuitetno vedenje, motnje spanja in prehranjevanja;

• depresija, tesnobnost, fobije, občutki krivde, nizko samospoštovanje, samomorilnost;

• ne-varna navezanost na starše/skrbnike, težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju prijateljstev;

• jeza, sovražnost, agresija, samozlorabljajočevedenje, občutki sramu in krivde;

• nizka samopodoba, tesnobnost, depresija, samomorilnost, osebnostne in vedenjske motnje;

• slaba prehranjenost, pomanjkljiva urejenost, neprijeten telesni vonj, raztrgana oblačila;

• otrok ni ustrezno zdravljen, ima neurejene zobe;

• družbena izolacija, odmaknjenost, nižja samopodoba; fizična in verbalna agresija;

Vzroki za zlorabljanje in zanemarjanje

• Individualni dejavniki: poznavanje razvojnih značilnosti otroka; starševske spretnosti in veščine; družinska zgodovina; zloraba substanc.

• Družinski dejavniki: zakonski stan, izolacija, pojav nasilja v družini.

• Okoljski dejavniki: ekonomski pogoji, družbena toleranca do nasilja, zakonodaja.

Zakonodaja s področja nasilja v družini

• Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)• Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)

– Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (2009);

– Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (2009);

– Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini (2010)

– Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti (2011)

1. Dolžnost prijave (KZ, ZPND, Pravilniki)

• pregon po uradni dolžnosti

• vsi organi morajo ob zaznavi nasilja ali sumu v 24 urah obvestiti pristojne institucije

– Center za socialno delo

– policija (113, 080 1200 – anonimna prijava)

– državno tožilstvo

– za nasvet, pomoč in informacije v zvezi z zlorabo: nevladne organizacije

2. Kako podati prijavo? (ZPND, Pravilnik)

Prijavo lahko podamo: • Pisno

• Ustno

• Osebno

• Po elektronski pošti

Strokovni delavci VIZ:• obvesti svetovalnega delavca/(pomočnika)ravnatelja

• obvesti pristojne službe

• zapis dogodka

3. Po podani prijavi (ZPND, Pravilniki)

• otrokove pravice imajo prednost pred pravicami in koristmi drugih udeležencev postopka;

• cilj dela z zlorabljenim otrokom je preprečiti nadaljevanje zlorabe, zmanjšati storjeno škodo, zagotoviti okrevanje in omogočiti ustrezen nadaljnji psihosocialni razvoj;

• na CSD se ob sodelovanju drugih organov pripravi načrt pomoči otroku;

Sodelovanje med različnimi strokovnimi službami:

• multidisciplinarni tim (CSD)

• interni tim (VIZ)

• Naloge internega tima VIZ:

– skrb za izmenjavo informacij med člani internega tima in obveščanje ravnatelja o oblikah pomoči

– usklajevanje dejavnosti v okvir VIZ

– sodelovanje v multidisicplinarnem timu CSD

Osnova pomoči otroku:

• skupno delovanje različnih služb

• spoštovanje strokovne avtonomije

• medsebojno strokovno zaupanje

4. Ukrepi ob ugotovljenem zanemarjanju ali zlorabljanju otrok

• CSD lahko staršem naloži izpolnitev njihovih dolžnosti

• nadzor otrokovega premoženja

• sodišče lahko izreče zlorabljajočemu prepoved približevanja kraju oziroma osebi

• odvzem otroka

• oddaja otroka v vzgojni zavod ali drugi osebi – CSD sam ali v sporazumu s starši

• Ko na CSD teče postopek zaradi suma kaznivega dejanja, se podatki iz evidenc drugih institucij zbirajo po uradni dolžnosti.

Hvala za pozornost!