reŠitve nalog - mladinska.com · janin v puščavi so bile velike temperaturne razlike med dnevom...
Post on 15-May-2019
246 Views
Preview:
TRANSCRIPT
1
REŠITVE NALOG
SLOVENŠČINA 7
SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK V 2. DELIH ZA SLOVENSKI JEZIK
V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
(Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak)
Slovenščina 7, 1. del
1. UČNI SKLOP: PRVA IN MORDA TUDI ZADNJA PUSTOLOVŠČINA
PUŠČAVSKEGA JEZDECA
Pripoved o doživetju, sklanjanje samostalnikov 1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Besedilo govori o popotniku, ki je prvič jahal skozi puščavo in morda tega ne bo nikoli več ponovil/ki
je potoval s kamelo preko puščave/o jezdenju po puščavi.
b-naloga: /
c-naloga:
C O svojih in prijateljevih dogodivščinah po Maroku.
č-naloga:
Kdo je besedilo napisal? (Besedilo je napisal) Mitja Felc.
Komu je namenjeno? (Namenjeno je) bralcem časopisa Delo/vsem popotnikom, ki bodo
potovali v Maroko/vsem bralcem, ki jih zanimajo dogodivščine na
potovanjih.
Kdaj je bilo objavljeno? (Objavljeno je bilo) 2./julija 2007.
Kje je bilo objavljeno? (Objavljeno je bilo) v časopisu/dnevniku Delo/v Delu.
d-naloga:
Besedilo bi bilo lahko objavljeno v: televizijskih poročilih, časopisih in njihovih turističnih prilogah,
leksikonih držav, radijskih popotniških oddajah, poljudnoznanstvenih revijah, enciklopedijah.
2
2. naloga:
a-naloga:
Besedilo govori: o dogodku iz preteklosti/sedanjosti.
o izmišljenem/resničnem dogodku.
o dogodku, ki ga je doživel pisec/nekdo drug.
o dogodku, ki se bo ponovil še velikokrat na enak način/ki se ne bo več ponovil na
enak način.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Pisec se je odločil, da bo bralcem predstavil svoje doživetje iz Maroka, ker je menil, da bo zanimivo
še za druge bralce in da bi se še kdo drug odločil za to potovanje/je želel, da o njegovem doživetju
preberejo tudi drugi bralci/je želel, da bi bralci zvedeli, kako je v resnici jezditi kamelo in živeti v
puščavi.
3. naloga:
a-naloga:
Uvod: 1. odstavek Jedro: 2., 3., 4., 5., 6., 7. odstavek Zaključek: 8. odstavek
b-naloga:
Iz uvoda bralec izve, V zaključku je pisec predstavil,
A kdo se je odpravil na potepanje po Maroku.
B kdaj sta se Mitja in njegov prijatelj odpravila
v puščavo.
C kako bosta popotnika odpotovala k Berberom.
Č kje ju bodo čakale kamele.
D s kom bosta potovala.
A nasvete za vse, ki bodo potovali v puščavo.
B svoje načrte, povezane s ponovnim
obiskom Berberov.
C svoje občutke o potovanju po puščavi.
Č svoje mnenje o nedostopnih gostiteljih.
D svoj dvom o ponovni ježi kamel.
4. naloga:
a-naloga:
5 Obiskal je Berbere na njihovem domu.
2 Z džipi se je odpeljal do puščave.
6 Po dolgi ježi je bil navdušen nad njihovo hrano.
4 Začetek ježe kamel ni bil spodbuden.
3 S prijateljem sta izbrala svoj par kamel.
1 Sredi noči ga je zbudila budilka.
b-naloga:
Č Po časovnem zaporedju.
5. naloga:
Zaradi zgodnjega vstajanja sta popotnika ugotovila, da življenje v puščavi ni tako enostavno. DA NE
Vodnik je Mitji in Luki dal natančna navodila, kako naj jezdita kameli. DA NE
Vremenske razmere so bile ugodne za ježo po puščavi. DA NE
Ko se je kamela hotela znebiti Luke, je ta pokazal svoje veščine. DA NE
Mitja je bil pri Berberih navdušen nad tradicionalno jedjo. DA NE
3
Berberi so popotnikoma povedali veliko zanimivega o svojem življenju. DA NE
6. naloga:
Po smislu, npr.:
Mitja in njegov prijatelj Luka sta se odločila za potovanje skozi puščavo k Berberom. Z džipi so se
odpeljali do puščave, kjer so prenočili. Naslednje jutro sta s prijateljem izbrala par kamel, a začetek
ježe ni bil ravno uspešen. Mitja je bil sprva navdušen nad zlato oranžnimi sipinami in odsevom lastne
sence, kasneje ga je začelo motiti pekoče sonce in puščavski veter, ki je z drobnim peskom zasipal
jezdece. Mitja se je vdal v usodo in ugotovil, da ježa na kameli ni zanj. Končno so prispeli do
starodavnega naselja, kjer so jim postregli s tradicionalno berbersko jedjo. Kljub neznanju arabščine
in francoščine se bo Mitja k Berberom še vrnil, čeprav dvomi, da na kameljem hrbtu.
7. naloga:
a-naloga:
Pred začetkom pustolovščine je bil navdušen nad ježo s kamelami.
Na začetku ježe na kameljem hrbtu se je počutil kot pravi sin puščave.
Po kaki uri jezdenja je bil jezen na kamelo in slabe volje zaradi sonca in peska.
Po dveh urah ježe na kameljem hrbtu se je sprijaznil s svojo usodo.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Nad obiskom pri Berberih je bi razočaran./Obisk si želi še kdaj ponoviti.
Pojasnilo:
Ker so ga domačini lepo sprejeli, ker se je med njimi dobro počutil, ker je bil navdušen nad njihovo
tradicionalno jedjo./Ker želi več zvedeti o življenju Berberov./Ker se na prvem obisku zaradi
neznanja jezika ni mogel z njimi zaplesti v pogovor./Ker mu je bila všeč hrana.
8. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Naslov besedila razlaga, da je bil Mitja prvič v puščavi in jezdil kamelo, pa tudi to, da kamele morda
ne bo več jezdil./Njegov naslov pomeni, da verjetno ne bo več ponovil jahanja na kameljem hrbtu.
b-naloga:
Č Ker je želel bralce že z naslovom pritegniti k branju.
9. naloga:
C Pripoved o avtorjevi prvi ježi čez puščavo in obisku Berberov.
10. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Pripovedoval/-a bi o svojem prvem vzponu na Triglav/o ogledu košarkarske tekme na svetovnem
prvenstvu v Španiji/o potovanju po Tenerifih.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
4
Prijatelju bi pripovedoval/-a v pogovornem jeziku, za mladinsko revijo pa bi napisal v knjižnem jeziku.
Pri pripovedovanju ne upoštevam vseh pravopisnih pravil, pri pisanju pa jih moram upoštevati.
Prijatelju bi povedal/-a tudi zelo osebne stvari, ostalim pa ne.
11. naloga:
S kom je Mitja potoval? Z Luko/Lukom.
Med čim sta se prijatelja odločila obiskati Berbere? Med potepanjem.
Kdo so Berberi? Staroselci.
Česa sta si želela? Pustolovščin.
S čim so se odpravili na pot? Z džipi.
Za kaj niso imeli časa z vodnikom? Za klepet.
Za kaj se morajo jezdeci trdno držati ob vstajanju kamele? Za sedlo.
Na kaj se je Mitja začel jeziti po prvem občudovanju puščave? Na kamelo.
Kaj se je vodniku zdelo smešno? Akrobacije.
Kaj sta bili za Luko in Mitja kameli? Mici.
Kaj je bilo pozabljeno, ko je pred seboj zagledal starodavno naselje? Muke.
Kaj je prekrivala preproga iz kamelje dlake? Klop.
Kaj potrebujejo za pripravo tadžine poleg zelenjave, začimb in omake? Meso.
Kaj bo obiskal Mitja, preden se bo vrnil k Berberom? CTJ.
12. naloga:
Sam. v ednini: Lukom/Luko, potepanjem, klepet, sedlo, kamelo, klop, meso, CTJ
Sam. v množini: staroselci, pustolovščin, džipi, akrobacije, muke
Sam. v dvojini: Mici
13. naloga:
a-naloga:
CTJ – Center za tuje jezike
V mestniku.
NE
DA
b-naloga:
Vsi samostalniki so moškega spola.
c-naloga:
Samostalnik iz besedila Samostalnik v im. ed. Samostalnik v rod. ed.
(z) Luko Luka Luka/Luke
staroselci staroselec staroselca
(z) džipi džip džipa
(za) klepet klepet klepeta
č-naloga:
C Čeprav so vsi samostalnik istega spola, jih lahko glede na končnice v rodilniku ednine razdelimo
v več skupin.
14. naloga:
5
a-naloga:
klop – predmet, kamor so se popotniki usedli
pustolovščina – nenavadno doživetje/napeto potovanje
Mici – ime za obe kameli, na katerih sta jezdila Mitja in Luka
kamela – žival, na kateri sta Mitja in Luka jezdila po puščavi
b-naloga:
klop – klopi, pustolovščina – pustolovščine, Mici – Mici, kamela – kamele
V rodilniku ednine imajo samostalniki enako končnico/različne končnice.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Na hrbtu sem imela precej velikega klopa./Bratec je med sprehodom po gozdu dobil klopa.
15. naloga:
a-naloga:
Samostalniki so moškega spola/ženskega spola/srednjega spola.
b-naloga:
Im. ed. Rod. ed.
potepanje potepanja
sedlo sedla
meso mesa
V imenovalniku ednine so samostalniki potepanje, sedlo, meso končajo na končnico -e ali -o, v
rodilniku ednine pa imajo končnico -a.
c-naloga:
Po smislu, npr.
spanje, življenje, potovanje, pozibavanja, sedenja, sonce, oblačil, telesa, sredstvo, naselje,
trpljenje, vprašanje.
Z družino smo se odpravili na potovanje po Sloveniji. Ker vremenska napoved ni bila najboljša, smo s
seboj vzeli tudi topla oblačila. Po naporni vožnji smo se ustavili v manjšem naselju. Sonce je močno
pripekalo, zato nam je sedenje pod staro lipo zelo godilo.
16. naloga: /
17. naloga:
Po smislu, npr.:
Do roba puščave bi lahko potoval/-a z avtom, z motorjem, z avtobusom, s kolesom, s tovornjakom.
Pot po Sahari pa bi nadaljeval/-a s kamelo, z džipom, s kolesom, z motorjem.
Z DŽIPI PO SAHARI
Sklanjanje samostalnikov moškega spola
1. naloga:
A O dogodivščinah popotnikov med vožnjo z džipi čez puščavo.
2. naloga:
6
C Da bi bralcem predstavil lastna doživetja v Sahari.
3. naloga:
Značilnost Kdo je o njej pisal?
Peščene sipine različnih barv so bile razporejene druga za drugo v dolžini
več kot sto kilometrov.
Janin
Povsod naokoli so se videle oranžne sipine. Mitja
Skale v puščavi so imele nenavadne oblike. Janin
V puščavi so bile velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Janin
Žgoče sonce, puščavski veter in drobni pesek so bili stalni spremljevalci
popotnikov.
Mitja
Teren v puščavi se je zelo spreminjal. Janin
4. naloga:
2 Dodal ji je črni čaj in sladkor. 1 Selim je segrel vodo na žerjavici.
4 Pobral je peno, ki se je nabrala na vrhu. 3 Pijačo je z višine več kot pol metra nalival v
6 Posodo s čajem je ponovno pogrel. kozarce.
7 Na koncu je ves postopek ponovil. 5 Čaj je zlil nazaj v posodo z ročajem.
5. naloga:
a-naloga:
Popotniki so z navdušenjem opazovali vodiča Selima pri pripravi čaja. DA NE
Popotnikom sta se pridružila molčeči Mustaš in zgovorni Selim. DA NE
Zaradi zbitega peska so po puščavi težko vozili. DA NE
Da bi potegnili avto iz peska, so se fantje in možje lotili dela v štirih skupinah. DA NE
Čeprav so bili sredi puščave, jim je vodič brez težav priskrbel suhe veje. DA NE
Odločili so se, da bodo svoje dogodivščine zaupali tudi bralcem revij. DA NE
b-naloga:
Popotnikom sta se pridružila zgovorni Mustaš in molčeči Selim.
Zaradi sipkih in mehkih predelov so po puščavi težko vozili.
Da bi potegnili avto iz peska, so se fantje in možje lotili dela v treh skupinah.
6. naloga:
Po smislu, npr.:
Z džipi po Sahari je pripoved o doživetju zato, ker nam je avtor (Janin Klemenčič) doživeto
pripovedoval o dogajanju v Sahari. Predstavil je tudi svoje občutke. Besedilo je sestavljena iz uvoda,
jedra in zaključka.
7. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Doma čaj skuhamo na kuhalniku na plin ali elektriko. Ko voda zavre, ji dodamo vrečke čaja ali naravni
čaj. Po nekaj minutah nalijemo čaj v skodelico oz. kozarec. Po potrebi ga sladkamo. Ostanek čaja
(vrečke ali naravni čaj) vržemo v smeti./Doma ga kuhamo na kuhalniku, v puščavi na ognjišču. Doma
je pripravljen hitreje. Doma damo vrečko s čajem v vrelo vodo in počakamo toliko časa, kolikor
7
močan čaj želimo piti, nato jo odložimo in čaj po okusu sladkamo z medom/s sladkorjem ali ga pijemo
grenkega./Priprava čaja se razlikuje po tem, da se čaju v puščavi odstranjuje pena, da se ga večkrat
pogreje in da se naliva počasi z višine.
b-naloga:
C Vsi so moškega spola.
c-naloga:
Samostalnik Imenovalnik ednine Rodilnik ednine
čaj čaj čaja
sladkorja sladkor sladkorja
kozarce kozarec kozarca
DA
Utemeljitev:
Vsi samostalniki imajo v imenovalniku ednine enako končnico, in sicer-ničto (-ø), v rodilniku ednine
pa končnico -a.
8. naloga:
Po smislu, npr.:
Sam. v rod. ed. Poved
terena Razgibanost terena je bila vredna občudovanja./Zaradi nagnjenega terena se
je vozilo prevrnilo.
vodnika Vodnika nisem mogel nagovoriti za daljšo pot./ Brez vodnika bi gotovo zašli.
šotora Šotora nismo postavili na ravnem terenu./Iz šotora je odmeval prešeren
smeh.
fanta Pred trgovino nisem opazil fanta, ker sem bil preveč zamišljen./Dekle je
prijazno pristopilo do fanta.
časa Res nisem imel dovolj časa za ježo./Za zabavo nimam veliko časa.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
večer – ednina
I Bližal se je večer./Bil je miren večer.
R Do večera je še kar nekaj ur./Od današnjega večera ni veliko pričakoval.
D Proti večeru se v gorah shladi./Kljub toplemu večeru si je mama oblekla pulover.
T Na večer ob obali ne bom pozabil./Večer je preživel pri prijaznih sosedih.
M Ob večeru radi posedimo in poklepetamo./Ob večeru so se zbrali pri peči.
O Pred večerom sem postorila veliko stvari./Pred večerom smo skupaj odšli na sprehod.
domačin – dvojina
I Domačina sta me lepo sprejela./Domačina sta turiste le radovedno opazovala.
R Od domačinov mi je ostal lep spomin./Domačinov ni nihče upal vprašati o pravi poti.
D Vsako leto se rad vračam k domačinoma./K domačinoma je prihajala skupina turistov.
T Ponosna je na domačina./Domačina so pohvalili zaradi odlične postrežbe.
8
M Pri domačinih vedno dobim dobro juho./V časopisu so napisali članek o domačinih.
O Na poti se vedno spoprijateljim z domačinoma./Za domačinoma se je izgubila vsaka sled.
krog – množina
I Raznobarvni krogi so znak olimpijskih iger./To so krogi, ki burijo domišljijo ljudem v vasi.
R Kamen je zalučal do krogov na igrišču./Povezanost krogov pomeni sožitje in prijateljstvo.
D Proti krogom je nato stekel še pes./Miha je na asfalt velikim krogom poudaril črte.
T Otroci najraje rišejo kroge./Od leta 1997 lahko opazujemo svetlobne kroge.
M Telovadne vaje na krogih so zelo zahtevne./Na spletnih straneh sem prebral o žitnih krogih.
O Učiteljica je bila zadovoljna z narisanimi krogi./S pobarvanimi krogi je presenetil obiskovalce
galerije.
b-naloga:
Sklanjajo se popolnoma enako kot samostalnik nasvet./Skoraj v vseh sklonih se sklanjajo enako kot
samostalnik nasvet./Sklanjajo se drugače kot samostalnik nasvet.
10. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
NE
Utemeljitev:
V prvi povedi je Selim povedal popotnikom, da že lahko dobijo čaj, v 2. povedi, pa jih je le seznanil, da
je čaj že pripravljen.
DA
Utemeljitev:
Iz obeh povedi zvemo, da je vodič Selim pripravil čaj.
b-naloga:
Samostalnik v povedi Vprašalnica Ime sklona
čaj Koga ali kaj?/Kaj? tožilnik/tož./T
vodič Kdo ali kaj?/Kdo? imenovalnik/im./I
Selim Kdo ali kaj?/Kdo? imenovalnik/im./I
vodiča Koga ali kaj?/Kaj? tožilnik/tož./T
Selima Koga ali kaj?/Kaj? tožilnik/tož./T
čaj Kdo ali kaj?/Kaj? imenovalnik/im./I
c-naloga:
Samostalnik Selim ima v tožilniku končnico -a.
Samostalnik čaj ima v tožilniku končnico -ø.
Samostalnik vodič ima v tožilniku končnico -a.
Samostalniki, ki poimenujejo bitja/stvari/pojme.
Po samostalniku vodič sem se vprašal/-a z vprašalnico koga, po samostalniku čaj pa z
vprašalnico kaj.
11. naloga:
9
a-naloga:
Uporabili smo jih za ogenj, ob katerem smo opazovali vodiča pri rezljanju figuric z nožem.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Samostalnik ogenj: Poved:
Or. ed.:
(z) ognjem Otroci se ne smejo igrati z ognjem./Z ognjem se ne smemo igrati.
Samostalnik nož:
Rod. dv.
nožev Na pot je odšel brez obeh nožev./Nisem še preizkusil obeh novih nožev.
Daj. dv.
nožema K nožema na mizi je dodal še vilice./Nožema sem nabrusil rezilo.
Samostalnik vodič:
Rod. dv.
vodičev Brez vodičev ne bi našli tabora./Razveselil sem se naših vodičev.
Daj. dv.
vodičema Na brezpotju sem morala zaupati vodičema./Vodičema smo povedali naše
želje o ogledu mesta.
c-naloga:
Samostalnik Or. ed. Rod. dv. Rod. mn. Daj. dv. Daj. mn.
nasvet (z) nasvetom nasvetov nasvetov nasvetoma nasvetom
ogenj (z) ognjem ognjev ognjev ognjema ognjem
nož (z) nožem nožev nožev nožema nožem
vodič (z) vodičem vodičev vodičev vodičema vodičem
č-naloga:
-c, -č, -ž, -š, -j.
12. naloga:
a-naloga:
Beseda: strahu Sklon: rodilnik/rod./R
b-naloga:
C Samostalnik nasvet ima končnico -a, samostalnik strah pa končnico -u.
c-naloga:
Po smislu, npr:
Človek bi težko živel brez miru./V našem naselju je manj miru kot pri vas na vasi.
13. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr:
Taka nezgoda je lahko užitek, ker so se lahko izkazali v pomoči drug drugemu, v tovarištvu/ker so
lahko pokazali svojo iznajdljivost pri popravilu džipa/ker se večina fantov navdušuje nad avtomobil in
delom z njimi.
b-naloga:
10
Takrat se je šele začel pravi užitek, nekateri fantje so podstavljali kovinske podloge za kolesa,
nameščali vitle in široke jermene, drugi so dajali nasvete za pravilno dodajanje plina, najmočnejši
možje pa so vlekli in porivali vozila.
c-naloga:
(Oba podčrtana samostalnika imata) končnico -je.
14. naloga:
tiste, ki kmetujejo. kmetje
tisto, kar v otroštvu zraste v naših ustih. zobje
15. naloga:
Tistim, ki študirajo, po navadi rečem študenti/študentje.
Pravilna je oblika študenti./Pravilna je oblika študentje./Pravilni sta obe obliki.
16. naloga:
a-naloga:
Ko napolniš še zadnje kozarce, zbereš peno. Ostanka čaja pa ne pustiš v vrču, ampak ga zliješ nazaj v
ročko. Še malo jo pogreješ in spet si na začetku postopka.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Podčrtani samostalniki imajo v končnici samoglasnik -e, medtem ko zapisani samostalniki izgubijo
samoglasnik -e.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
konec: Govoril je brez konca in kraja./Nisem našla konca klobčiča volne.
curek: Od curka vode je bil ves moker./Curka mrzle vode nisem mogel ustaviti.
počitek: Malčkom je manjkalo do počitka še pol ure./Dedek si je zaželel popoldanskega počitka.
17. naloga:
metra kilometrov
Po smislu, npr.:
Oba samostalnika imata v im. ednine samoglasnik -e, ki pa je izpadel pri sklanjanju obeh
samostalnikov v rod. ednine in množine.
18. naloga:
Po smislu, npr.:
Marca bomo nabrali prvi spomladanski šopek. Septembra se začenja pouk. Vinogradniki imajo največ
dela oktobra. Delo v hiši so dokončali meseca novembra. Najlepši praznični dnevi so decembra.
19. naloga:
Udeleženci jesenskega izleta s kolesom po Krasu so morali do četrtka oddati prijavnice. Veličine lepot
Krasa, tega majhnega koščka Slovenije, kolesarji niso mogli spregledati. Krožna pot je bila dolga 75
kilometrov. Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko je znašala okoli 250 metrov. Potepanje po
Krasu so začeli v Vipavi, ki se s hrbtom naslanja na pobočje Nanosa. Vijugasta pot jih je peljala do
obronkov vinogradov. Okolica jih je očarala z različnimi odtenki jesenskih barv. Zaradi padca
kolesarja so se ustavili. Kljub nenačrtovanemu počitku so pot nadaljevali proti Ponikvam. Iz rojstne
11
vasi književnika Cirila Zlobca so se spustili v Dobravlje. Pot so zaključili v Vipavi. Do naslednjega tedna
bodo naredili načrt za nov kolesarski izlet.
20. naloga:
a-naloga:
Ne, vodič Selim je bil pastir.
Ne, sin je bil zgovornejši kot njegov oče.
b-naloga:
Samostalnik 1. poved 2. poved
oče očeta oče
pastir pastirja /
sin / sinovi
21. naloga:
Z očetom sva se že na začetku leta dogovorila, da mi bo – če bom opravil tečaj varne vožnje z
motorjem in seveda vse izpite v prvem letniku študija zgodovine – posodil svoj motor, da se s
sošolcem Anžetom odpraviva po Sloveniji. Ker naju je med študijem pritegnilo vabilo znanega
slovenskega režiserja, naj sodelujeva pri snemanju oddaj o slovenskih srednjeveških gradovih, sva se
odločila, da se bova namesto na morje najprej sama odpravila do vseh gradov. Veliko gradov so
postavili na težko dostopnih krajih, da bi se laže obranili pred turškimi vpadi, skupinami roparjev ali
tatov, ki bi jih pot po naključju prinesla mimo. Na srečo sva potovala na starem motorju, ne pa z
audijem ali drugim imenitnim avtomobilom. Tako sva lahko prevozila kar nekaj mostov, ki so bili
namenjeni vozovom, ki so bili za avtomobile preozki. Za te mostove sva izvedela od režiserja in samo
strinjala sva se lahko z njim, da se od tod odpirajo najlepši pogledi na še danes mogočne zidove. Ko
sva se peš povzpela do veličastnih razvalin, se nama je marsikdaj zdelo, kot da se srečujeva z grajskim
gospodarjem, pisarjem, kletarjem – in seveda tudi s kako grajsko gospodično. in ker naju je le enkrat
ujela nevihta, zadnji štirje dnevi pa so minili popolnoma brez dežja, je bilo to zagotovo moje najlepše
potovanje po Sloveniji. Za zdaj!
22. naloga:
a-naloga:
Kopica otrok pomeni, da je imel veliko otrok/množico otrok.
b-naloga:
Č Na popotnike.
c-naloga:
Neverjetno, kako hitro se ljudje lahko odvadijo civilizacije, a ne čisto brez strahu.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Sam. človek:
I Človek je stopil na cesto./Človeka sta hitro vstopila v dvorano./Ljudje so se zbrali pred občino.
R Človeka nisem dobro narisal./Do ljudi je imel le še nekaj korakov./Od ljudi v soseski nisem
pričakoval take podpore.
D Človeku se je približal in mu izročil žogo./Proti človekoma je stekel ves prestrašen./Ljudem so
svetovali, naj ne hodijo po gozdovih.
12
T Človeka je sramežljivo pozdravil./Za človeka je naredil leseno skrinjo./Ljudi je opozoril na
nevarnost.
M Pri človeku so se ustavili radovedneži./O hrabrih ljudeh so še vse leto pisali časopisi./O ljudeh na
podeželju ni vedel prav veliko.
O Za človekom so opazili majhno veverico./S človekoma v pisarni se je Rok prijazno pogovarjal./
Z ljudmi iz soseske se imeli očiščevalno akcijo.
Sam. otrok:
I Otrok je zaspal v materinem naročju./Otroka sta mirno stopala ob očetu./Otroci so se veselo igrali v
peskovniku.
R Zaradi majhnega otroka letos niso šli na potovanje./Otrok niso videli na dvorišču./Otrok, ki so
sodelovali na prireditvi, niso pravočasno pripeljali.
D Proti otroku je Miha vrgel nogometno žogo./Otrokoma je učiteljica dala dobro oceno./Otrokom so
razdelili bombone.
T Otroka sem videl v trgovini z igračami./Otroka sem videl na hribu pred hišo./Otroke so obvestili o
tečaju plavanja.
M O sosedovem otroku se je mami pogovarjala s sosedo./Pri otrocih se je ustavil starejši gospod./Pri
otrocih so se pogovarjali o nedeljskem izletu.
O S svojim otrokom je odšla na kulturno prireditev./Z otrokoma se je morala pogovoriti o
neprimernem vedenju./Z otroki so si ogledali gledališko predstavo Pika.
23. naloga:
a-naloga:
Zaradi gostoljubnih ljudi je bil moj obisk Slovenije še poln nepričakovanih presenečenj. Pri
sporazumevanju nisem imel niti najmanjših težav. Z vsemi ljudmi sem se lahko pogovarjal angleško, z
dvema človekoma pa celo v svojem jeziku – španščini. Vsak človek, ki sem ga prosil za nasvet ali
pomoč, mi je z veseljem pomagal. Nekaj ljudi mi je ponudilo celo prenočišče, čeprav smo se poznali le
uro ali dve. O Sloveniji in o njenih ljudeh lahko zato rečem le najboljše.
b-naloga:
Srečanj z majhnimi otroki/otroci sem se dolgo bal, saj z njimi nisem imel izkušenj in o otrokih/otrocih
nisem vedel tako rekoč nič. Tudi ko sem prišel v Slovenijo, so bili zame majhni otroci/otroki »strah in
trepet«. Potem pa sem se srečal z dvema otrokoma/z dvemi otroki, ki sta se s starši sprehajala po
starem mestnem jedru in si ogledovala stavbe. A očitno je bilo otrokoma/otrokom visoke kulture
dovolj in sta našla novo zabavo – mene. Čeprav sem govoril drug jezik, sta me skušala na vsak način
zaplesti v pogovor, in bila sta tako simpatična, da prvič nisem zbežal pred otroki/otroci. Po minuti ali
dveh sem bil še sam presenečen, da sem se tako zlahka vrnil v svet otrokov/otrok, in enako težko kot
njima mi je bilo, ko smo se morali posloviti. Pa ne čisto dokončno, saj sem otrokoma/otrokom dal
svoj naslov, da mi bosta pisala. Nad mano je bila navdušena tudi njuna mama, saj sem o njenih
otrocih/o njenima otrokoma našel same lepe besede. Iz Slovenije sem tako ob navdušenju nad
pokrajino in mesti odnesel še nekaj. Na potovanjih namreč nikdar več nisem otrpnil ob
otrokih/otrocih.
24. naloga:
a-naloga:
Miha, Luka, Jaka
13
b-naloga:
(Vsa imena se končujejo) na končnico -a.
25. naloga:
a-naloga:
vodnik, vodič
vodja
vojvoda
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Poimenovanje za moški poklic Kaj oseba s tem poklicem počne?
zborovodja vodi pevski zbor
strojevodja upravlja, vodi/vozi lokomotivo
vlakovodja skrbi za pravilno tehnično sestavo vlaka in vodi osebje
pismonoša dostavlja poštne pošiljke na dom/raznaša pošto
obratovodja vodi obrat (manjšo proizvodno enoto za določene delovne, tehnološke postopke)
26. naloga:
Sam. vodja:
I Vodja oddaje se je večkrat zmotil./Vodji oddaje sta se večkrat zmotila./Vodje oddaje so se večkrat
zmotili.
R Brez vodje so vedeli, da ne bodo zmogli./Brez vodij so vedeli, da ne bodo zmagali./Brez vodij so
vedeli, da ne bodo zmagali.
D Vodji so prinesli načrt poti./Vodjama so prinesli načrt poti./Vodjam so prinesli načrt poti.
T Za igro med ekipama so izbrali vodjo./Za igro med ekipama so izbrali kar vodji./Za igro med ekipami
so izbrali vodje.
M Na sestanku so se morali dogovoriti o vodji ekipe./Na sestanku so se morali dogovoriti o vodjah
ekipe./Na sestanku so se morali dogovoriti o vodjah ekipe./
O Z vodjo smo pregledali kontrolne točke na pohodu./Z vodjama smo pregledali kontrolne točke na
pohodu./Z vodjami smo pregledali kontrolne točke na pohodu./
27. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Imena bi sklanjal/-a: tako kot v povedi A/tako kot v povedi B/tako kot v povedi C.
b-naloga:
Imena so sklanjana knjižno v 1. povedi (A) in 2. povedi (B).
28. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Mitja, Matija, Žiga, Jaša, Vanja, Aljoša, Nikola, Grega, Vasja, Saša.
b-naloga: /
c-naloga:
14
C Kadar se pogovarjam s prijatelji na dvorišču, med odmorom, doma, imena sklanjam neknjižno.
Kadar govorim pri pouku ali pišem, pa jih sklanjam knjižno.
29. naloga:
B Objavi naj nekoliko skrajšano besedilo.
Po smislu, npr:
Ker PIL berejo tudi mlajši otroci, ki še nimajo tako razvitega besedišča in bi težje razumeli napisano.
30. naloga:
a-naloga:
Kratica: PIL-u, MK Kaj pomeni? Pisani list, Mladinska knjiga
b-naloga:
(Spoznal sem ju) po zapisu, saj kratice pišemo z velikimi tiskanimi črkami.
c-naloga:
Č Ne, saj se po njiju ne moremo vprašati z vprašalnico kdo ali kaj.
31. naloga:
a-naloga:
Povedi bi lahko napisal bralec PIL/uredništvo revije/pisec pripovedi o poletnem doživetju.
b-naloga:
(Beseda PIL je sklanjana) s končnico -ø.
c-naloga:
Ne odhajajte na počitnice brez svojega izvoda PIL/PIL-a.
č-naloga:
1. PIL-ø je revija za osnovnošolce.
2. Ne odhajate na počitnice brez svojega izvoda PIL-a.
3. Pripovedi o poletnih dogodivščinah pošljite svojemu PIL-u.
4. Še ne veste, kaj bi počeli med počitnicami? Prelistajte novi PIL-ø.
5. V PIL-u boste izvedeli vse, kar mora vedeti osnovnošolec.
6. Na počitnice odidite s PIL-om v nahrbtniku.
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
15
2. UČNI SKLOP: (NE)ZNANE DEŽELE
SEVERNA OBZORJA ali GREMO NA FINSKO
OPIS DRŽAVE 1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Neli je najbolj zanimalo,) kje leži Finska, katere znamenitosti ima, kakšno je vreme v času, ko bodo na
Finskem, kako živijo ljudje na Finskem in s čim se ukvarjajo, kateri jezik govorijo, koliko je Finska
oddaljena od Slovenije, kako se šolajo otroci na Finskem in koliko prebivalcev ima Finska.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Ne, niso je zanimali vsi »moji podatki«, saj ni govorila o vremenu na Finskem, o tem, koliko je
Finska oddaljena od Slovenije in kako se šolajo otroci na Finskem.
Na primer:
(Neli je v svojem besedilu pisala še) o tem, katero je njeno uradno ime, na katere pokrajine se deli,
kateri so znani Finci.
2. naloga:
Izhodiščno besedilo govori o potovanju po Finski/o Finski in njenih značilnostih.
Besedilo je napisal Igor Drnovšek/je napisala Neli/je napisalo več avtorjev.
Neli je poiskala podatke o Finski v različni literaturi/eni izmed knjig o Finski.
Besedilo je namenjeno Neli in njenim staršem/bralcem kataloga turistične agencije pred odhodom
na Finsko.
3. naloga:
5 leksikon – knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti
3 letopis – letna publikacija s prispevki več avtorjev; almanah
4. naloga:
1. odstavek: 2, 4, 8 2. odstavek: 1, 5
5. naloga:
Finska z uradnim imenom Republika Finska leži ob morju. Sosednje države so Rusija, Norveška in
Švedska. Sestavljajo jo naslednje pokrajine: Zahodna Finska, Alad, Lapland, Južna Finska, Oulu in
Vzhodna Finska. Helsinki so njeno glavno mesto. Prebivalci ne uporabljajo le enega uradnega jezika,
ampak tri. Svojo samostojnost si je izborila leta 1917/1917. leta. Finska je demokratična republika s
parlamentarno ureditvijo. Njena valuta je evro. Je članica EFTE in Evropske unije. Manjši del Finske je
hribovit, medtem ko je večji del (gričevnato) gozdnat. Zaradi gozdnatih površin se ukvarjajo
z gozdarstvom in s predelavo lesa. Najpomembnejši spomeniki se nahajajo v Helsinkih. Finska pa
slovi tudi po domači obrti, in sicer izdelujejo lesene izdelke, nakit, ročno izdelane tkanine in
pobarvane sveče. Med znanimi osebnostmi na Finskem je tudi Tove Jansson, avtorica del za mladino.
16
6. naloga:
Finska je dežela na severu Evrope. DA NE
Na Finskem živi malo več Fincev kot Laponcev. DA NE
Finska je bogata z nekaterimi kovinami. DA NE
Obe veliki dvorani v Helsinkih sta nastali po načrtih arhitekta Eeliela Saarinena. DA NE
Med znanimi Finci je veliko športnikov. DA NE
7. naloga:
A V Nelinem besedilu so samo stvarni, resnični podatki, ki jih je mogoče preveriti.
8. naloga:
a-naloga:
je, je, meji, meri, ima, deli se, so, so
b-naloga:
Glagoli v besedilu Finska so v pretekliku/sedanjiku/prihodnjiku.
c-naloga:
B Ker predstavljene lastnosti za Finsko veljajo na splošno in niso časovno omejene.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Glagoli pri opisovanju države bi bili lahko v pretekliku, če bi opisovali državo, ki je obstajala v
preteklosti, sedaj pa je ni več (npr. Karantanija).
9. naloga:
C Opis Finske.
10. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
V besedilo bi vključil/-a tudi podatek, da ima Finska približno 190 tisoč jezer, da so finski šolarji
uvrščeni v raziskavah vedno zelo visoko, da na Finskem živijo lososi, severni jeleni, da je to
domovanje božička ter da imajo zelo razvito komunikacijsko tehnologijo, med njimi znane telefone,
saj bi s tem besedilo še bolj približal/-a učencem, ki ga berejo pri urah slovenščine.
b-naloga:
Po smislu, npr:
V besedilo ne bi vključil/-a svojih vtisov o tej državi, ker potem podatki ne bi bili več stvarni oz. teh
podatkov ne bi mogli preveriti.
ALI
V besedilo bi vključil/-a svoje vtise o tej državi, ker bi bilo besedilo zanimivejše za branje.
11. naloga:
a-naloga:
Slovenija in Finska imata podobno zgodovino, ker sta bili obe dolgo pod tujci/tujimi gospodarji
17
in sta pozno postali samostojni/neodvisni državi.
b-naloga:
Sorodni jeziki Država/dežela Prebivalec/prebivalka
estonščina/estonski jezik Estonija Estonec/Estonka
madžarščina/madžarski jezik Madžarska Madžarec/Madžarka
laponščina/laponski jezik Laponska Laponec/Laponka
12. naloga:
A DA, saj so vsi podatki dokazani in popolnoma resnični.
13. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Država: Opisal/-a bom Veliko Britanijo.
Razlog za izbiro: Ker sem jo že obiskal/-a in mi je bila zelo zanimiva.
b-naloga:
Vključil/-a bom podatke o njenem uradnem imenu, legi, ureditvi, jeziku, valuti, naravnih in drugih
znamenitostih, prebivalstvu, gospodarstvu in znanih osebnostih.
c-naloga: /
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Objava opisa: na spletnih straneh, v učbeniku Spoznajmo Evropo in Azijo, v knjigi Države sveta, v
Atlasu sveta za osnovne in srednje šole
Opis je namenjen mojim sošolcem in sošolkam.
d-naloga: /
PRIPRAVIMO SE NA POTOVANJE
Sklanjanje samostalnikov ženskega spola
1. naloga:
a-naloga:
Pozoren/-rna moram biti na: pravilno sklanjanje/pravopis/uradno obliko/ustrezen nagovor/glagole v
sedanjiku/smiselne odstavke/zaključek besedila in pozdrav.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Takemu besedilu BI/NE BI čisto zaupal/-a, saj bi dvomil/-a o tem, da je avtor poiskal podatke v
literaturi/ali je besedilo sploh pravilno in resnično.
2. naloga:
a-naloga:
Arhitekturni spomeniki Druge mestne znamenitosti Stojnice z izdelki domače obrti
katedrala parki stvari iz lesa
skalna cerkev vrtovi nakit s starinskimi okraski
18
poslopje finskega parlamenta trgi ročno izdelane tkanine
Senatni trg z luteransko
stolnico in staro univerzo/
pravoslavna stolnica
Vnebovzetja/mestna hiša …
muzeji/muzej gozdarstva,
muzej Arktikum
pobarvane sveče
glavni kolodvor
moderni bulvarji
b-naloga:
znamenitosti, katedrala, cerkev, stolnico, univerzo, stolnica, hiša, Finlandia, dvorana, stojnicah, obrti,
stvari, tkanine, sveče
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Samostalnik Pomen besede Nova poved z uporabljeno besedo
katedrala velika cerkvena arhitektonsko
pomembna stavba
Zdelo se mi je, da je bila stavba, ki smo si
jo ogledali, najlepša katedrala na svetu.
univerza najvišja vzgojno-izobraževalna in
učno-znanstvena ustanova
Z začetkom šolskega leta so na univerzo
prišli tako novi študentje.
dvorana večji, zaprt prostor, namenjen za
javne prireditve
Vse nastopajoče so v dvorani nagradili z
glasnim aplavzom.
obrt gospodarska dejavnost, ki opravlja
storitve in v manjših količinah
predeluje, proizvaja
Čevljarstvo je obrt, ki zahteva veliko
znanja in spretnosti.
stojnica mizi podobna priprava na prostem
za prodajanje sadja, zelenjave,
drobnih predmetov
K stojnici z dišečimi breskvami je
pristopila skupina turistov.
č-naloga:
C Ne, v imenovalniku ednine imata končnico -a samostalnika sveča in hiša.
d-naloga:
sveča – sveče; hiša – hiše; stvar - stvari
Samostalnika sveča in hiša imata v rodilniku ednine končnico -e, samostalnik stvar pa končnico -i.
3. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Neli bi lahko še pisala) o pritličnih hišah, montažnih hišah, založniški, časopisni, modni, trgovski,
dramski hiši.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
I Babičina hiša stoji na koncu vasi./Hiši na koncu vasi sta bili pritlični./Hiše v ulici so različnih barv.
R Jedi so se razlikovale od hiše do hiše./Zaradi porušenih hiš so zaprli pot./Iz hiš v ulici so se slišali
veseli glasovi otrok.
D Sosedovi so naredili prizidek k hiši./Kljub novima hišama je v ulici še nekaj manjkalo./Blato in skale
so hrumele proti hišam./
19
T Podrli so staro hišo./Hiši že nekaj časa prodajajo, a brez uspeha./Hiše so si ogledovale predvsem
mlade družine.
M Matej je na travniku pri hiši nabiral gobe./Žan je napisal pesmi o veselih hišah./Pri hišah še niso
uredili zunanjosti.
O Pred hišo je pozabil zakleniti kolo./Župan se ni mogel odločiti, kaj naj stori s hišama nad
pečino./Prebivalci vasi so se odločili, da bodo pred hišami uredili zelenice.
4. naloga:
Po smislu, npr.:
UNIVERZA – ednina:
I Univerza v Novi Gorici je bila ustanovljena leta 2006.
R Zaradi prenove univerze so se predavanja začela šele novembra.
D Proti univerzi je vožnja zaradi gneče potekala zelo počasi.
T Peter si je ogledal univerzo, na kateri si želi študirati.
M Na univerzi se ukvarjajo z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo.
O Z univerzo Maribor so podpisali sporazum o sodelovanju.
DVORANA – dvojina:
I Dvorani v Kranju in Ljubljani sta bili pred kratkim obnovljeni.
R Dvoran pred začetkom razstav niso pravočasno odprli.
D Kljub razprodanima dvoranama so ljudje še vedno hoteli vstopiti.
T Dvorani so zaradi odpadajočega ometa začasno zaprli.
M Terrafolk je bil zadovoljen z nastopi v akustičnih dvoranah.
O Pred dvoranama so se zbrali zvesti navijači obeh klubov.
STOJNICA – množina:
I Stojnice so bili postavljene v večnamenskem prostoru šole.
R Stojnic z rabljenimi predmeti si Marko ni imel časa ogledati.
D Neja je mami prepričevala, naj gresta k stojnicam z domačimi dobrotami.
T V mestnem središču so postavili stojnice.
M Na stojnicah so branjevke prodajale domače pridelke.
O Za stojnicami so se skrivali razposajeni otroci.
5. naloga:
a-naloga:
Protestantska cerkev v Helsinkih: luteranska stolnica
Znameniti slovenski protestant: Primož Trubar
b-naloga:
C Samostalnik cerkev ima samo v rodilniku ednine enako končnico kot samostalnik hiša.
6. naloga:
a-naloga:
Razlike se pojavijo v imenovalniku/rodilniku/dajalniku/tožilniku/mestniku/orodniku.
b-naloga:
Dvojina:
20
V središču mesta stojita najznamenitejši cerkvi v Helsinkih. Brez teh cerkev bi bilo mesto gotovo manj
privlačno in bi pritegnilo manj obiskovalcev. Zato so se v mestu lani odločili, da cerkvama obnovijo
pročelje, in so ju obdali z gradbenimi odri. Tako si lahko cerkvi ogledamo le od znotraj, ne moremo pa
občudovati značilnih zunanjosti ali postati pri cerkvah in opazovati življenje domačinov. Trg pred
cerkvama je namreč ena od osrednjih točk, kjer se zbirajo mladi in srečujejo starejši meščani.
Množina:
V središču mesta stojijo najznamenitejše cerkve v Helsinkih. Brez teh cerkev bi bilo mesto gotovo
manj privlačno in bi pritegnilo manj obiskovalcev. Zato so se v mestu lani odločili, da cerkvam
obnovijo pročelje, in so jih obdali z gradbenimi odri. Tako si lahko cerkve ogledamo le od znotraj, ne
moremo pa občudovati značilnih zunanjosti ali postati pri cerkvah in opazovati življenje domačinov.
Trg pred cerkvami je namreč ena od osrednjih točk, kjer se zbirajo mladi in srečujejo starejši meščani.
c-naloga:
(Pri sklanjanju samostalnikov cerkev in hiša v dvojini in množini sem opazil/-a,) da imajo enake
končnice.
7. naloga:
a, b-naloga:
Kdo je odšel na turistično agencijo skupaj s hčerjo? Mati./Materi./Matere.
Koga cena letalskih kart ni preveč vznemirila? Matere./Mater./Mater.
Komu je uslužbenka opisovala pot? Materi./Materama./Materam.
Koga je hči želela prepričati o odhodu v drugo turistično agencijo? Mater./Materi./Matere.
Pri kom hči ne bi nič dosegla? Pri materi./Pri materah./Pri materah.
S kom se hči ni želela prepirati? Z materjo./Z materama./Z materami.
Kdo je poskušal prepričati mater? Hči./Hčeri/Hčere.
Koga pripovedovanje uslužbenke ni zanimalo? Hčere./Hčer oz. hčera./Hčer/hčera.
Komu se je zdela cena potovanja previsoka? Hčeri./Hčerama./Hčeram.
Koga je pogledala uslužbenka? Hčer./Hčeri./Hčere.
Pri kom ni bilo več dvoma? Pri hčeri./Pri hčerah./Pri hčerah.
S kom je odšla mati v turistično agencijo? S hčerjo./S hčerama./S hčerami.
c-naloga:
v imenovalniku, tožilniku in orodniku.
č-naloga:
Anna, osnovnošolka iz Helsinkov, je z matero/materjo pripotovala na obisk v Slovenijo. Za našo
državo sta se odločili, ker je hči/hčer na popotniškem forumu prebrala veliko navdušenih misli o
Ljubljani. Mater/Matero je morala najprej prepričevati, saj je mati/mater Slovenijo slabo poznala. A
potem ko je Anna materi/mati pokazala nekaj mnenj, se je tudi ta tako kot hči/hčera navdušila za
izlet. Hčer/Hčero je prosila, da se pozanima o krajih, ki jih »morata« obiskati, sama pa je uredila vse
potrebno za pot. Takoj ko se bodo začele počitnice, bosta lahko s hčero/hčerjo poleteli proti jugu.
8. naloga:
a-naloga:
B Dober dan, gospa, kako vam lahko pomagam?
21
b-naloga:
Po smislu, npr.:
• Možnosti A nisem izbral/-a, ker je uslužbenka Nelino mamo neprimerno pozdravila (Živijo!) in jo
tikala.
• Možnosti C nisem izbral/-a, ker uslužbenka Nelino mamo neustrezno pozdravila (Živijo!), jo
ogovorila z njenim imenom in tikala.
• Možnosti Č nisem izbral/-a, ker uslužbenka ne bi smela nagovoriti Neline mame po imenu.
c-naloga:
• Ali lahko gospe/gospej ponudim še kako pomoč?
• Za rezervacijo za zdaj potrebujem samo nekaj podatkov o gospe/gospej.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Gospa, v katero državo bi radi odpotovali? Od gospe Mojce, ki je prišla iz Španije, sem slišala same
pohvale o tem potovanju. Z veseljem bi prisluhnili gospe o njenih doživetjih. Gospo lahko pokličem,
pa Vam bo še ona povedala kakšne koristne informacije. Pri gospe Mojci se ljudje pogosto
pozanimajo o različnih potovanjih, saj je bila že v mnogih državah. Z gospo se lahko srečata naslednji
dan kar pri nas v turistični agenciji.
Po smislu, npr.:
Samostalnik gospa ima trikrat končnico –e (v rodilniku, dajalniku in mestniku), dvakrat končnico –o (v
tožilniku in orodniku), v imenovalniku pa ima končnico –a tako kot samostalnik hiša.
9. naloga:
Nika je s svojo materjo odpotovala k znancem na Primorsko. Povabili so ju na obiranje breskev. Hčer
in mater so vaščani sprejeli kot pravi gospe. Začudeno so se zastrmeli v njune noge, saj za delo, ki ju
je čakalo, nista imeli prave obutve. Pred hčerjo in materjo se je hitro pojavila vaščanka s primerno
obutvijo. Tako je mestnima gospema omogočila, da bosta lažje opravili delo. Hči se je prva
opogumila in splezala po lestvi proti vrhu breskve. Mati se je pozdravila z mimoidočimi gospemi, ko
je med njimi spoznala hčer svoje sošolke. Izvedela je, da se bosta s sošolko srečali že pred trgatvijo,
ko bodo imele obletnico mature.
a-naloga:
Besedilo je opis Primorske/pripoved o Nikinem doživetju. Zato so v njem glagoli v pretekliku/
sedanjiku. Iz njega izvemo samo stvarne podatke/tudi nekaj o občutkih.
b-naloga:
Po smislu, npr:
Nikino prvo obiranje breskev/Nikin obisk znancev v času obiranja breskev
10. naloga:
a-naloga:
Izpisani sam. Sam. v rod. dv. Sam. v rod. mn.
vožnja voženj voženj
rekami rek rek
pokrajino pokrajin pokrajin
b-naloga:
C Vsi podčrtani samostalniki razen samostalnika dejavnost imajo v rod. ed. končnico -e.
22
c-naloga:
Pri samostalniku vožnja se v rod. dv. in mn. vrine polglasnik, ki ga zapišemo s črko -e.
11. naloga:
Neli mame ni uspelo prepričati, da bi odšli še v drugo agencijo. Morda bi več dosegla, če bi jo
večkrat prosila – torej brez prošenj ne bo šlo.
• Vse več ljudi se odpravlja na potovanja v tujino. In ker ta niso poceni, je treba na široko odpreti
denarnice oz. iz mošenj vzeti veliko denarja.
• Zaradi večjega turističnega obiska marsikje gradijo vse več hotelov. Tam je tako veliko novih
gradenj.
• Pred Predjamskim gradom je potekal turnir v sabljanju. Fantje so bili navdušeni nad ogledom
orožja, med katerim je bilo veliko sabelj.
12. naloga:
a-naloga:
V opisu celine/države/mesta/vasi.
b-naloga:
lekarna, tovarna, prodajalna, barva, čolnarna, igra, prestolnica, država, dvorana, tekma
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Iger na prostem se je udeležilo rekordno število ljudi.
Zaradi pomembnih tekem v tujini je odpovedal sodelovanje na državnem prvenstvu.
13. naloga:
a-naloga:
ladjedelništvo ladjedelnicah ladje
b-naloga:
S trditvijo se strinjam/se ne strinjam, saj je samostalnik ladjedelništvo srednjega spola/saj sta sam.
ladjedelnicah in ladje ženskega spola, medtem ko je sam. ladjedelništvo srednjega spola/ni
ženskega spola.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Samostalnik Poved
Rod. dv.: ladij Pripluti so morali do obeh ladij./Trčenje obeh ladij ni mogel nihče preprečiti.
Rod. mn.: ladij Iz vseh ladij v pristanišču so začeli raztovarjati blago./Vseh ladij ne bodo mogli
popraviti v tako kratkem času.
14. naloga:
a-naloga:
naravni kulturni zgodovinski tehnološki
b-naloga:
Ednina: Dvojina: Množina:
I privlačnost I privlačnosti I privlačnosti
R privlačnosti R privlačnosti R privlačnosti
23
D privlačnosti D privlačnostima D privlačnostim
T privlačnost T privlačnosti T privlačnosti
M (o) privlačnosti M (o) privlačnostih M (o) privlačnostih
O (s) privlačnostjo O (s) privlačnostima O (s) privlačnostmi
c-naloga: /
15. naloga:
a-naloga:
Helsinki so nekaj posebnega, ker jih obdaja morje s treh strani.
b-naloga:
Samostalnika privlačnost in stran imata enako število zlogov/različno število zlogov.
c-naloga:
(Samostalnik stran ima samo) en zlog.
č-naloga:
Po smislu, npr.
Dajalnik dvojine: Turist se v Helsinkih na železniški postaji odpravi k stranema zemljevida, kjer poišče
iskane znamenitosti.
Mestnik dvojine: Pri opisu mesta Helsinki sem na dveh straneh našla zanimive podatke.
Dajalnik množine: Kljub spletnim stranem o Helsinkih je vseeno kupil knjigo o znamenitostih.
Mestnik množine: O znamenitostih mesta Helsinki sem lahko prebrala na spletnih straneh.
d-naloga: /
16. naloga:
Če želiš deželo ali mesto, ki si ga obiskal, predstaviti še drugim, moraš predstaviti vse njegove strani.
Zato ni dovolj, če našteješ le zgodovinske znamenitosti ali kulturne spomenike. Bralce pogosto veliko
bolj zanima, kako mesto živi. Zato ne pozabite napisati, kakšne obrti so tradicionalne in brez izdelkov
katerih obrti nikakor ne smemo zapustiti tržnice. Pa seveda ne mislim na to, da bi kupovali najdražje
stvari, veliko več zadovoljstva boste imeli z drobcenimi stvarmi, ki vam bodo še čez leta priklicale v
spomin poti, po katerih ste hodili. In ko sem že pri različnih poteh. Ni zanimivejšega, kot če izveš,
katerim potem se nikakor ne smeš izogniti, in ni koristnejšega, kot vedeti, katera od dveh poti je
zanimivejša, krajša, bolj obljudena ali opremljena z več klopmi za počitek.
17. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Pred odhodom na Finsko sta Neli in njena mami obiskali babico, s katero sta se pogovarjali o
zanimivostih na Finskem./Neli, njena mami Karmen in babi so se pred poletnimi počitnicami pri babici
(doma) pogovarjale o potovanju na Finsko in njenih znamenitostih.
b-naloga:
Od koga je babi dobila knjigo o severni Evropi? Od Karmen.
Kdo bo Karmen in Neli povedal še kakšno zanimivost? Babi.
Komu bo zagotovo všeč živalski vrt v Helsinkih? Neli.
Kdo bo prav tako vesel ogleda živalskega vrta? Nelini mami./Karmen.
S kom niso mogli iti mimo nobenega vrtiljaka v zabaviščnem parku? S Karmen.
Koga bo Neli peljala na največji vrtiljak? Mami (Karmen).
24
c-naloga:
Ženski imeni: Karmen, Neli
Po smislu, npr.:
Od slovenskih imen se ločita po končnici, saj se slovenska ženska imena po navadi končajo na -a,
medtem ko imeni Karmen in Neli nimata končnice –a, ampak ničto končnico (-ø)./Obe imeni se ločita
od ostalih imen po tem, da se ne končata na končnico -a, kot večina ženskih imen./Imata končnico -ø.
č-naloga:
Na primer:
Ines, Kati, Nives, Lili, Nensi, Astrid, Ingrid, Ester, Kim, Beti, Rubin, Karin, Mirjam, Loti, Naomi, Dolores,
Nikol, Isabel
d-naloga:
babi mami
e-naloga:
Teja, ki jo imamo radi, je lahko Tejka, Tejkica ali Tejči.
Punca, ki jo imamo radi, je lahko punčka ali punči.
Ana, ki jo imamo radi, je lahko Anica, Ančka, Ančica ali Anči.
f-naloga:
Po smislu, npr.:
I Mami je pobrisala prah po omari./Mami me je zjutraj nežno prebudila.
R Pred šolo nisem opazil sošolčeve mami./Zaradi mami sem odpovedala potovanje.
D Darilo sem dala mami./Mami sem za njen rojstni dan poklonila pesniško zbirko.
T Razveselila sem se mami, ki je prišla s potovanja./Mami sem nepričakovano srečala na tržnici.
M Pri mami in očetu se imam res lepo./Pri mami so se za njen rojstni dan zbrali vsi sorodniki.
O Z mami sem se dogovorila o pospravljanju stanovanja./Z mami sva se dolgo v noč pogovarjali o
njeni mladosti.
18. naloga:
a-naloga:
B Potovala sem s svojimi starši, z mamo Neli Novak in očetom Markom Novakom.
b-naloga:
• Priimki ob ženskih imenih se sklanjajo/se ne sklanjajo.
• Priimki ob moških imenih se sklanjajo/se ne sklanjajo.
19. naloga:
a-naloga:
Preden sem odšla k naši skupini, sem se poslovila od babi in mame, ki sta me pred mojo prvo potjo
po morju zasuli z nasveti. Moram priznati, da sem se tudi sama malo prestrašila ob pogledu na toliko
ladij. Do zdaj sem si namreč ogledala le nekaj čolnarn, v pravem pristanišču pa še nisem bila. Potem
pa sem se spomnila vseh radosti, ki me čakajo, in vznemirjena stekla h gospe Maji, ki nas bo
spremljala na nagradnem izletu. Z Lano in Ines smo namreč zmagale na tekmovanju o poznavanju
evropskih pokrajin in si kot nagrado s še dvema skupinama priborile teden dni počitnic. Ko sem se
končno srečala z vsemi sopotnicami, se je naše križarjenje ob sredozemskih obalah začelo. Po začetni
gneči ob deljenju ključev za kabine, ko so bile najbolj nestrpne tri hčere, ki so potovale z materjo, sta
nas prijetno presenetili dve stvari. Kajute so bile opremljene čisto kot hotelske sobe: v vsaki sta bili
25
dve dvonadstropni postelji in dve omari, imele so svojo kopalnico in ob vratih prostor za kovčke s
klopjo za obuvanje. Hitro smo odložile svoje torbe in lačne stekle v jedilnico. Tam smo bile najprej
presenečene nad razporeditvijo miz, saj so bile te na prvi pogled postavljene brez reda. V resnici pa
so posnemale obliko palube. Nato pa smo obnemele nad ponudbo. Servirna miza se je šibila pod
najrazličnejšimi jedmi, iz ponev se je še kadilo, lahko smo si postregle s tisoč dobrotami. Prijateljici
sta od veselja kar zaploskali z dlanmi.
b-naloga:
A Začetek besedila.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Prebral/-a sem del pripovedi o doživetju/opisa dežele, saj neko dekle pripoveduje o svojem prvem
potovanju z ladjo in vtisih na ladji.
20. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Obiskal/-a bi disko ali salon z glasbo za vsak okus, se družila z drugimi potniki in sklepal/-a nova
poznanstva.
b-naloga:
V jedilnici sta bili dve televizije televiziji, a nanju se je videlo le od nekaterih miz.
Ker si nismo pravočasno rezervirale mizo mize, smo morale sedeti drugje.
Tako si nismo mogle ogledati vseh tekm tekem slovenskih rokometašic.
Ko smo z žalostjo v očeh čakale na finale, pa smo se zasmilile starejši gospej gospe.
S prijateljico sta nam ponudili svojo mizo in gospem gospema smo se res iskreno zahvalile.
Med ogledom so nas motile potnice, ki so se pritoževale že nad razdelitvo razdelitvijo ključev.
Ena od hčera se je ves čas glasno prerekala z matero materjo.
A kljub močnim »motnjama« motnjam smo bile ob koncu zadovoljne, saj so naše punce zmagale.
Strinjale smo se s selektorko, da so dekleta igrala z napakam napakami, a da je zmagala volja.
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
NEZNANA SLOVENIJA
Knjižni jezik, pokrajinski pogovorni jezik in narečje
1. naloga:
plesni večer z učenjem flamenka Španija
plesna predstava s sirtakijem Grčija
Zaplešimo v kolu! Srbija
nastop trebušnih plesalk Turčija
koncert dud Škotska
nastop skupine, ki goji ljudsko večglasno petje Koroška
Po smislu, npr.:
26
DA, saj tako spoznaš, kakšno glasbo poslušajo oz. so poslušali v določeni deželi, kdaj so jo
peli/poslušali …
2. naloga:
Na primer:
Slovenijo poznam
slabo, saj poznam le nekaj značilnosti in svojo pokrajino, o drugih pa vem le malo.
3. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Pokrajina, ki jo najbolje poznam Pokrajina, ki jo najslabše poznam
Slovenska Istra Rezija
b-naloga:
Na primer:
Rad/-a bi
B si ogledal/-a čim več kulturnih in umetnostnih spomenikov.
E si ogledal/-a nastop plesne ali glasbene folklorne skupine.
F spoznal/-a svoje vrstnike in se z njimi pogovarjal/-a.
4. naloga: /
5., 6. naloga:
KDO sodeluje v pogovoru na začetku? (Na začetku sodelujejo) Marko, Maša in učitelj.
• KJE pogovor poteka? (Pogovor poteka) v učilnici.
• KAJ na začetku predlaga Marko? Da bi bil zaključek ekskurzije povezan z glasbo.
• KAJ predlaga Maša? Da bi bila to ljudska glasba.
• KAJ prebere Lana? Lana prebere iz wikipedije o ljudski glasbi.
• KDO sodeluje v pogovoru na koncu posnetka? (Na koncu posnetka sodelujejo v pogovoru) Lana,
Maša in Marko (učitelj se pogovarja po telefonu).
• O ČEM se pogovarjajo učenci na koncu posnetka? Da bi se naučili kakšno etno pesem, na primer
Kreslinovo pesem.
7. naloga:
Po smislu, npr.:
Pogovor je potekal ob začetku priprav na ekskurzijo/ob koncu priprav na ekskurzijo/po ekskurziji.
To možnost sem izbral/-a, ker se pogovor začne o tem, da bodo na ekskurziji veliko videli, a Marka
predvsem zanima, če bo na koncu tudi kaj zabavnega.
8. naloga:
Ljudska glasba je glasba, ki se je prenašala iz roda v rod, po ustnem izročilu, etno glasba pa je glasba,
ki je oblika moderne ljudske glasbe/je posodobljena ljudska glasba.
9. naloga:
Učenci: Zaključek ekskurzije ob slovenski južni meji bi moral biti zabaven.
27
Učitelj: Glasba bi bila res najboljši zaključek, a bi morala biti povezana z ekskurzijo.
Učenci: Ljudska glasba (tudi etno glasba) je tradicionalna glasba, ki je značilna za kulturo določene
pokrajine ali območja in se ustno prenaša iz roda v rod.
Učenci: Morda vsem ne bo všeč, da bi morali vso pot poslušati ljudsko glasbo, zato bo bolje, če
izberejo etno pesmi.
10. naloga:
Učitelj je v pogovoru z učenci govoril knjižno z nekaj »napakami«.
Učenci so v pogovoru z učiteljem in sošolci govorili knjižno z nekaj »napakami«.
Učenci so v pogovoru med sabo govorili neknjižno.
Lana je pri glasnem branju zapisanega besedila govorila popolnoma pravilno.
11. naloga:
Poved v knjižnem zbornem jeziku:
Ampak o tem še nisem razmišljala. … Si hotel kaj predlagati?
Poved v knjižnem pogovornem jeziku:
Ampak o tem še nisem razmišlala. … Si hotu kaj predlagat?
12. naloga:
a-naloga:
B Pri pogovorih besedilo nastaja sproti.
C Kadar se pripravljamo na govorne nastope ali pri pisanju imamo čas, da besedilo spreminjamo in
ga popravljamo, dokler nismo zadovoljni.
b-naloga:
2 V zapisanih besedilih uporabljamo strožjo različico knjižnega jezika, ki jo imenujemo zborni jezik.
2 V govornih nastopih uporabljamo strožjo različico knjižnega jezika, ki jo imenujemo zborni jezik.
1 V uradnih pogovorih ali pogovorih, ki so namenjeni vsem Slovencem uporabljamo, manj strogo
različico knjižnega jezika, ki jo imenujemo knjižni pogovorni jezik.
c-naloga: /
13. naloga:
Priložnost Knjižni zborni
jezik
Knjižni
pogovorni jezik
Lana se z uslužbenko v turistični agenciji pogovarja o tem, kaj si
učenci želijo za kosilo.
+
Maša piše vabilo drugim učiteljem, naj se jim pridružijo na
ekskurziji. +
Marko v razredu pripravi predstavitev ekskurzije z diapozitivi za
sošolce. +
Lana pripravi plakat, s katerim načrtovano ekskurzijo
predstavijo tudi drugim učencem šole. +
Maša prosi knjižničarko za nasvet, kje bi lahko dobila besedila
slovenskih ljudskih pesmi z notnim zapisom.
+
28
Marko poskuša ravnatelja prepričati, da bi učencem naslednji
dan odpadla prva ura pouka.
+
14. ura:
a-naloga:
Markovo razmišljanje je v knjižnem pogovornem jeziku.
Po smislu, npr.:
Zdi se mi ustrezno, da jo je predstavil v knjižnem pogovornem jeziku, saj jo je predstavljal svojim
sošolcem in se bodo potem tudi o tem pogovarjali. ALI
Zdi se mi ustrezno, da bi jo predstavil v knjižnem zbornem jeziku, saj se je kot vodnik verjetno doma
pripravil na vodenje sošolcev.
b-naloga:
Dragi sošolci!
Danes sem vaš vodnik in vam bom po poti predstavil veliko zanimivosti o ljudeh iz krajev, mimo
katerih se bomo peljali. K temu, da bi si znali njihovo življenje boljše predstavljati, pa bo nekaj
prispevala tudi glasba. Med vožnjo bomo namreč slišali tudi več etno pesmi. Ste se začeli spraševati,
kaj je to? Brez skrbi! To ni narodnozabavna glasba, to je nekoliko posodobljena ljudska glasba. In da
ne bi kdo skočil z avtobusa, za začetek – Magnifico.
15. naloga:
a-naloga:
Naslov pesmi Kaj naslov pomeni? Iz katere pokrajine pesem prihaja?
Vsi so venci vejli Vsi so venci oveneli Prihaja iz Prekmurja.
Mau čez izero Malo čez jezero Prihaja s Koroške.
b-naloga:
Ljudski pesmi sta v neknjižnem jeziku.
16. naloga:
Učiteljica se bo s folklorno skupino dogovorila za koncert.
Učenci bodo doma na spletu in po CD-jih poiskali dve pesmi, ki se ju bodo naučili na avtobusu.
Učiteljica in učenci bodo takoj poskusili izbrati dovolj pesmi, da jih bodo lahko poslušali med potjo.
17. naloga:
Magnificova izvedba pesmi je ljudska/etno/narodnozabavna.
Značilna je za Primorsko/Belo krajino
in je napisana v knjižnem zbornem jeziku/knjižnem pogovornem jeziku/narečju.
18. naloga:
a-naloga:
Marka je zaskrbelo, ker ni čisto dobro razumel vsega/vsebine pesmi.
Ustrašil se je, da ne bo dobro razumel ljudi/govorice ljudi.
b-naloga:
C Maša je Marka potolažila, da se Adlešičani v narečju pogovarjajo le med seboj, že z Belokranjci iz
mest ali z drugega konca Bele krajine belokranjsko, z ljudmi od drugod pa govorijo knjižno.
29
19. naloga:
Po smislu, npr.:
Narečje je neknjižni jezik, ki ga govorijo ljudje med seboj (v neuradnih pogovorih) v določenih
krajih/vaseh/v domačem okolju.
Pokrajinski pogovorni jezik je jezik, ki ga uporabljamo v pogovoru z ljudmi večjih mest ali pokrajine.
20. naloga:
a-naloga:
Po smislu npr.:
Ta pregovor pomeni, da v vsaki vasi govorijo drugače/uporabljajo drugačno narečje/da se po vaseh
razlikuje narečje.
b-naloga:
knjižni zborni jezik/knjižni pogovorni jezik/pokrajinski pogovorni jezik/narečje.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.preštej število vseh zbranih točk in izberi svojo nalogo
30
ČESA SEM SE N AUČIL/-A?
3. UČNI SKLOP: FILATELISTIČNA DELAVNICA
FILATELISTIČNA ZGODBA
Neuradno in uradno pismo
1. naloga:
a-naloga:
Vprašanje Odgovor
Komu je Primož pisal? (Primož je pisal) svojemu dedku/dediju.
Zakaj je izbral prav tega naslovnika? Ker je filatelist in bi jim lahko pomagal pri pripravi na
filatelistično delavnico./Ker je računal na dedkovo pomoč.
Kdaj in kje je pismo nastalo? V Ljubljani, 7. oktobra 2014
b-naloga:
NE
Izpis besed: ti enkrat za spremembo pišem pismo, laže telefonirati, nimaš telefona
c-naloga:
B Zbiralec in preučevalec poštnih znamk, dopisnic …
č-naloga:
Člani krožka so se želeli udeležiti srečanja, na katerem si zbiratelji izmenjujejo znamke. DA NE
Stanko jih zaradi pomanjkanja časa ne more pripravljati na tekmovanje. DA NE
Primož dedka prosi za pomoč le v svojem imenu. DA NE
Prijatelji so se o delavnici pogovarjali pred 7. oktobrom 2014. DA NE
d-naloga:
Česa se člani krožka bojijo? Kaj jim ne bo povzročalo težav?
Da bi bili na tekmovanju neuspešni./Da bi
odšli s tekmovanja poraženi.
Težav jim ne bo povzročala teorija.
2. naloga:
A Da bi ga prosil za pomoč pri pripravi na tekmovanje.
3. naloga:
a-naloga:
Podčrtane besede so: dedi, sem pomislil nate, ljubi dedi, prosim, prosim, prosim, srce mi je
poskočilo od veselja
Po smislu, npr.:
Primož ima rad svojega dedka, njun odnos je pristen, prijateljski in poln medsebojnega zaupanja.
b-naloga:
• O telefoniranju: laže je telefonirati kot napisati pismo
• O filatelistični delavnici: zdi se mu super
• O izmišljenih zgodbah: rajši jih pišejo dekleta, fante pa je sram, da bi se jih izmišljevali/da je to za
dekleta, ker si rade izmišljujejo zgodbe
31
c-naloga:
Primožev dedek JE/NI bil na nešteto razstavah.
Na primer:
mnogih/ogromno/veliko
č-naloga:
Po smislu, npr.:
DA, saj je odnos med dedkom in Primožem zelo ljubeč.
4. naloga:
a-naloga:
Sestavine pisma Kje je zapisana?
Kraj in datum pisanja desno zgoraj/v desnem zgornjem kotu
Nagovor na levi strani malo niže od kraja in datuma pisanja
Pozdrav na koncu pisma/levo spodaj
Podpis desno spodaj
b-naloga:
Da, lahko bi ga zapisal tudi v spodnjem levem kotu.
c-naloga:
Nagovor: Dedi! Pozdrav: Lepo te pozdravljam.
Na primer:
Nagovori: Ljubi dedek!, Dragi dedek!, Dedek!, Moj dedi!
Pozdravi: Lep pozdrav; Se vidiva.; Adijo; Dobro se imej.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Ustrezna nagovor in pozdrav sta v pismu pomembna, saj tako pokažemo svoj odnos do naslovnika,
spoštljivost do njega in našo olikanost.
5. naloga:
Po smislu, npr.:
Dedek bo priskočil fantom na pomoč, saj ima Primoža/svojega vnuka rad in ne bo mogel odkloniti
njegove prošnje, ker ga je lepo prosil in mu napisal tako lepo pismo.
6. naloga:
Primož bi lahko pisal pismo stricu/učiteljici/sestrični/prijatelju/kulturnemu društvu/zbirateljem
starega denarja .
7. naloga:
a-naloga:
Naslovnik Kako bi mu/ji zastavil/-a vprašanje?
V neuradnem
pismu
V e-pismu S SMS-om
Sestrična z obale, ki ima svoj mobitel, ne pa
elektronskega naslova.
32
Vrstnik Matej iz Kopra, ki ga je spoznal na turnirju v
Velenju, kjer sta si izmenjala naslove.
Sošolec, ki se je že večkrat udeležil podobnih
turnirjev.
Trener rokometnega kluba, s katerim se je pogovarjal
o »resnem« treniranju in mu je dal svoj e-naslov.
b-naloga:
Naslovnika bi tikal/vikal.
V pismu bi zapisal kraj in čas pisanja/ne bi zapisal kraja in časa pisanja.
Lahko bi uporabil nagovor živijo/spoštovani.
Pismu bi dodal pozdrav/ne bi dodal pozdrava.
c-naloga:
E-pismo bi se razlikovalo po vsebini/vljudnosti/obliki.
Po smislu, npr.:
Opis razlik:
V e-pismu ne bi napisal kraja in časa pisanja, podpisal bi se levo spodaj/pod vsebino in ne desno, ne
bi imel lastnoročnega podpisa in ne bi delal odstavkov.
8. naloga:
a, b-naloga:
Po smislu.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Primož bo čakal na odgovor) kakšen teden ali dva.
b-naloga:
Odgovor bi poiskal/-a še kje drugje, saj bi potem, ko bi dobil dedkovo pismo, lahko odgovora med
seboj primerjal/-a.
10. naloga:
a-naloga:
(Pismo je napisal) Matjaž Novak, predsednik Filatelističnega društva Pošte Slovenije.
(Pismo je namenjeno) članom Filatelističnega krožka OŠ Spodnje Moste.
(Odločil se je zato), ker je dobil veliko klicev in vprašanj, kaj je filatelistična zgodba.
b-naloga:
C O filatelistični zgodbi.
11. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Filatelistična zgodba je izmišljena pripoved, ki se navezuje na slike na znamkah./To je zgodba, ki si jo
filatelisti izmislijo in jo »pripovedujejo« z različnimi znamkami.
33
b-naloga:
Po smislu, npr.:
NE. Saj bodo s pomočjo znamk in gradiva nastajale filatelistične zgodbe. ALI
DA. Ker si je težko izmišljevati zgodbice, ki jih pripovedujejo znamke.
c-naloga:
Imeti je potrebno tudi veliko znanja o temi, ki jo predstavljajo z zgodbo.
12. naloga:
Člani krožka lahko pišejo/ne morejo pisati gospodu Novaku.
Izpis povedi: Če se vam bo zastavilo še kako vprašanje, pa kar pisalo v roke.
13. naloga:
a-naloga:
b-naloga:
Zakaj sta naslova sporočevalca in naslovnika
zapisana na točno določenem mestu?
B Ker bralec takoj vidi, kdo je pisal in ali je
pismo namenjeno njemu.
Zakaj je gospod Novak ob imenu in priimku
navedel tudi svojo funkcijo v filatelističnem
krožku?
C Ker bralcem piše v imenu društva.
14. naloga:
a-naloga:
Nagovor: Spoštovani člani Filatelističnega krožka OŠ Spodnje Moste!
Pozdrav: Filatelistični pozdrav
b-naloga:
Člani filatelističnega krožka OŠ Moste! Prisrčne pozdrave
Spoštovani mladi filatelisti! Lepo vas pozdravljam.
34
Mladi kolegi filatelisti! Lep pozdrav
c-naloga:
Da, za nagovorom bi lahko stala tudi vejica.
Prva poved pisma bi se morala začeti z malo začetnico.
Za nekaterimi pozdravi je končno ločilo zato, ker je pozdrav zapisan v obliki povedi, če pa pozdrav
ni zapisan v obliki povedi, pa za njim ne stoji končno ločilo./Kadar je pozdrav stavek (ima izraženo
osebno glagolsko obliko) pišemo vedno piko.
15. naloga:
Odnos med gospodom Novakom in člani filatelističnega krožka je uraden/neuraden.
Dokazi: Napisal je naslov sporočevalca in naslovnika, nagovoril jih je z besedo spoštovani, podpisal
se je z imenom in priimkom in navedel tudi svojo funkcijo v filatelističnem društvu.
16. naloga:
Po smislu, npr.:
Pismo gospoda Novaka JE/NI vljudno, saj naslovnika ne žali, ne piše pogovorno, jim pojasnjuje, kaj
je filatelistična zgodba.
17. naloga:
B Ko bi želel/-a pridobiti sponzorska sredstva v imenu rokometnega kluba.
C Ko bi želel/-a pridobiti štipendijo Plavalnega kluba Mavrica.
Č Ko bi v imenu društva hotel/-a najeti telovadnico za rekreacijo.
18. naloga:
a, b, c-naloga:
Smučarski klub Snežko
Pod lipco 3
1330 Kočevje Kočevje, 2. februar 2014
ELAN, d. o. o.
Begunje na Gorenjskem 1
4275 Begunje na Gorenjskem
Spoštovani!
Smučarski klub Snežko deluje že deset let. Vsako leto se vanj včlani veliko mladih smučarjev in
smučark. Smučarske opreme ne dobijo v klubu in tudi treningi so velik finančni zalogaj za starše. To
še posebej velja za starše z mlajšimi otroki, saj imamo v klubu samo smuči za odrasle. Ker ima tako
marsikateri nadarjeni smučar veliko težav s smučmi in zato preneha trenirati, smo se v klubu odločili,
da bi po ugodnih cenah lahko kupili nekaj opreme za otroke.
Prosim vas, da nam pošljete katalog smuči z ugodnimi cenami. Tako se bomo lažje odločili za nakup.
Lep pozdrav
Franc Pobegajlo,
35
predsednik SK Snežko
19. naloga:
Po smislu, npr.:
Težje je napisati neuradno/uradno pismo, saj moram pri pisanju navesti vse sestavine, značilne za
uradno pismo, in uporabljati knjižni jezik ter paziti na jezikovno pravilnost.
20. naloga:
Po smislu, npr.:
a-naloga:
Napisal/-a bi ga klubu ali društvu.
b-naloga:
Neuradnega pisma ne bi napisal/-a, ker ne poznam naslovnika in nisva v enakovrednem razmerju.
Zaradi vljudnosti in ker sam potrebujem njihovo pomoč.
c-naloga:
(Moj naslovnik je) Kulturno društvo Sora.
21. naloga:
a-naloga:
Po smislu.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
DA
Utemeljitev:
Slabo branje povzroči nemir, neposlušnost … Drugače poslušalci ne bi vedeli, o čem teče beseda.
c-naloga:
Po smislu.
Sklanjanje samostalnikov srednjega spola
1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
V uradnem pismu je pomembno, da v njem ne delamo slovničnih in pravopisnih napak, ker pišemo
uradnim in nepoznanim osebam, ki se s pomočjo pisma tudi ustvarijo mnenje o nas.
b-naloga:
Odgovor na moje pismo se mu ne zdi dovolj pomemben, da bi se pri pisanju potrudil. DA NE
Ker sem ga jaz za nekaj prosil/-a, moram biti zadovoljen/-ljna tudi z neurejenim pismom. DA NE
Pisec pač ni učitelj slovenščine, zato mu tudi v uradnem pismu ni treba skrbeti za jezik. DA NE
Nekomu, ki je površen pri rabi jezika, najbrž tudi pri vsebini ne morem čisto zaupati. DA NE
2. naloga:
a-naloga:
znanja dvorišča mesta gradivo
36
b-naloga:
Po smislu, npr.:
V šoli pridobimo veliko znanja. S šolskega dvorišča se sliši smeh otrok. Pripeljali smo se do mesta, ki
sem ga videl prvič. O znamenitostih tega prečudovitega mesta sem poiskal gradivo.
c-naloga:
Samostalnik Im. ed. Rod. ed.
znanja znanje znanja
dvorišča dvorišče dvorišča
mesta mesto mesta
gradivo gradivo gradiva
3. naloga:
Po smislu, npr.:
Ednina
I Mesto je bilo pred prazniki osvetljeno s številnimi lučkami.
R Nogometni stadion je bil od mesta oddaljen nekaj kilometrov.
D Množica ljudi se je s transparenti odpravila proti mestu.
T Zgodaj zjutraj so si italijanski turisti ogledali mesto.
M Pri mestu Celje se je v poznih večernih urah zgodila huda prometna nesreča.
O Za mestom se je dvigala čudovita gora.
Dvojina
I Mesti na vzhodu Slovenije imata pet tisoč prebivalcev.
R Zaradi onesnaženih mest so ljudje raje ostali doma.
D Proti mestoma se je valila nepretrgana kolona vozil.
T Mesti so nagradili zaradi strpnih prebivalcev.
M Pri dveh mestih je bila naloga za udeležence pohoda zelo zahtevna.
O Občina je navezala prijateljske stike z obema mestoma v Italiji.
Množina
I Mesta so se na vso moč borila proti onesnaženosti.
R Ljubljana je bila vključena v mrežo mavričnih mest.
D Kljub zanimivim mestom jih vsako leto obišče manj tujih turistov.
T V nalogi je opisoval majhna in srednje velika mesta v Sloveniji.
M V almanahu sem bral zanimivosti o največjih slovenskih mestih.
O Med mesti na jugu države so potekali srditi spopadi.
4. naloga:
Po smislu, npr.:
DA
Težavni skloni: im. dv. mest. dv. in mn. daj. dv.
5. naloga:
a-naloga:
37
Skoraj vsaka država je izdala serijo znamk s podobami značilnih hiš. Vendar so oblikovalci pri tem
včasih pozabili, da je zelo pomemben del tradicionalnega bivališča dvorišče. Brez dvorišča je namreč
hiša le »samostojno« stanovanje. Zato bi bilo prav, če se dvorišču na upodobitvah ne bi izognili. Za
zbiralce, pa tudi za čisto »navadne« prejemnike pisem, bi bilo zagotovo zanimivo, če bi si lahko na
znamkah ogledali tipično dvorišče s prizori iz vsakdanjega življenja. Z malo domišljije pa je mogoče o
dvorišču spletati veliko filatelističnih zgodb, saj je marsikatera znamka, pa naj bo to upodobitev hiše,
kraja, domačih živali ali ljudi v narodnih nošah, po svoje povezana tudi z dvoriščem.
b-naloga:
Dvojina
Skoraj vsaka država je izdala serijo znamk s podobami značilnih hiš. Vendar so oblikovalci pri tem
včasih pozabili, da sta zelo pomemben del tradicionalnega bivališča dvorišči. Brez dvorišč je namreč
hiša le »samostojno« stanovanje. Zato bi bilo prav, če se dvoriščema na upodobitvah ne bi izognili. Za
zbiralce, pa tudi za čisto »navadne« prejemnike pisem, bi bilo zagotovo zanimivo, če bi si lahko na
znamkah ogledali tipični dvorišči s prizori iz vsakdanjega življenja. Z malo domišljije pa je mogoče o
dvoriščih spletati veliko filatelističnih zgodb, saj je marsikatera znamka, pa naj bo to upodobitev hiše,
kraja, domačih živali ali ljudi v narodnih nošah, po svoje povezana tudi z dvoriščema.
Množina
Skoraj vsaka država je izdala serijo znamk s podobami značilnih hiš. Vendar so oblikovalci pri tem
včasih pozabili, da so zelo pomemben del tradicionalnega bivališča dvorišča. Brez dvorišč je namreč
hiša le »samostojno« stanovanje. Zato bi bilo prav, če se dvoriščem na upodobitvah ne bi izognili. Za
zbiralce, pa tudi za čisto »navadne« prejemnike pisem, bi bilo zagotovo zanimivo, če bi si lahko na
znamkah ogledali tipična dvorišča s prizori iz vsakdanjega življenja. Z malo domišljije pa je mogoče o
dvoriščih spletati veliko filatelističnih zgodb, saj je marsikatera znamka, pa naj bo to upodobitev hiše,
kraja, domačih živali ali ljudi v narodnih nošah, po svoje povezana tudi z dvoriščem.
c-naloga: /
č-naloga:
• V ednini: imenovalnik tožilnik orodnik
• V dvojini: dajalnik orodnik
• V množini: dajalnik
6. naloga:
a-naloga:
ž i v l j e n j e , v p r a š a n j e , n a s e l j e , l i c e, s r e d i š č e
b-naloga:
Po smislu, npr.:
• življenje, im. ed.: Moje življenje je lepo./Življenje dveh deklic je bilo srečno.
• vprašanje, or. ed.: Trudil sem se z vprašanjem. Vsak človek se sreča z vprašanjem o prihodnosti.
• naselje, daj. dv.: Proti naseljema je speljana avtobusna proga./Naseljema so dali naziv najlepših
naselij.
• lice, or. dv.: Z obema licema sta se dotaknili druga drugi./Otrok se ne ukvarja s svojima licema.
• središče, daj. mn.: Središčem mest se izogibajte z avtomobili./Tina se ni mogla izogniti središčem,
kjer se lahko nakupuje.
7. naloga: /
38
8. naloga:
a-naloga:
C Juševa letošnja maketa
b-naloga:
Juš je član modelarskega krožka. Obiskuje ga že tretje leto, saj ga je modelarstvo prevzelo. Vsakič v
krožku izdela eno maketo in letos se je odločil za letalo. Pri delu je uporabil več vrst orodja. Ko je
letalo dokončal, ga je preizkusil na bližnjem letališču. Bal se je vetra, ki bi ga lahko potisnil med
drevje. Srečo je imel z vremenom, saj je sonce prijetno grelo. Tam je spoznal tudi člane drugih
modelarskih društev. Navdušili so ga za tekmovanje, ki bo v soboto popoldne na letališču v Postojni.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Dvakrat se ponovita samostalnika letalo in letališče, saj besedilo govori o maketi letala, ki ga je Juš
preizkusil na letališču/z omenjenima besedama predstavi vsebino besedila.
č-naloga:
vreme – vremenom
d-naloga:
Po smislu, npr.:
Pogled se mu je ustavil na pisanem jesenskem drevju.
Ker je skupno ime za več dreves.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Matija se je nekaj časa manj ukvarjal s slikanjem, ker so se preselili v mesto, kjer ni mogel slikati
gorovja, ki jih je prej na podeželju upodabljal najraje./Matija se je manj ukvarjal s slikanjem, ker so se
preselili v Ljubljano in je z urejanjem svojih stvari imel veliko dela.
b-naloga:
Matija je navdušen nad slikanjem. Na podeželju je pogosto upodabljal motive iz bližnje okolice. Na
njegovih slikah so največkrat občudovali naslikana gorovja s slemeni. Toda pred kratkim se je s starši
preselil v mesto. V Ljubljani živijo v stanovanju v petem nadstropju. Z oken dnevnega prostora ima
pogled na park ob stolpnici, porasel z drevjem in grmovjem. Vidi tudi dve igrišči – košarkarsko in
otroško – ter parkirišče. Motivi na njegovih slikah so sedaj drugačni, bolj mestni. Na slikah so
razposajeni otroci, avtomobili in sprehajalci psov. Še vedno pa njegova platna občudujejo vsi, ki jih
vidijo.
c-naloga:
Samostalnik Vprašalna poved
mesto V kaj se je pred kratkim preselil s starši?
oken S česa ima pogled na park ob stolpnici?
platna Kaj še vedno vsi občudujejo?
č-naloga:
Ednina: slikanjem, podeželju, mesto, stanovanju, nadstropju, drevjem, grmovjem, parkirišče
Dvojina: oken, igrišči,
Množina: gorovja, slemeni, oken, platna
39
d-naloga:
Po smislu, npr.:
NE
Utemeljitev:
Nekatere samostalnike lahko sklanjamo samo v ednini, saj poimenujejo več enakih predmetov
skupaj (skupna imena)./Samo v ednini lahko sklanjamo samostalnike slikanje (pojem), drevje in
grmovje (skupno ime).
10. naloga:
a-naloga:
Jakobov najljubši šport je plavanje.
Po smislu, npr.:
Z njim se pogosto ukvarja, saj ga je klub uvrstil v moštvo, kar pa ne bi naredil, če se ne bi Jakob
trudil in treniral.
b, c-naloga:
Jakob je že od jutra/juter pogledoval skozi oba okna/obe okni v svoji sobi in čakal, da pred
rod., ed. tož., dv.
dvoriščom/dvoriščem zagleda pismonošo. Komaj je čakal na pisem/pismo svojega športnega kluba,
or., ed. tož., ed.
ali se je uvrstil na tekmovanj/tekmovanje. Od vseh športov se je najraje ukvarjal s plavanjem/
tož., ed. or., ed.
plavanjom, zato si tekmovanja/tekmovanje res ni želel izpustiti. Še bolj nestrpen je bil, ker ni dobival
rod., ed.
veliko pisem/pism. Da bi mu čas hitreje minil, je kar na tleh/tlih opravil nekaj telesnih vaj. Ko je
rod., mn. mes., mn.
pismo/pisem končno dobil, je z veseljem/veseljom ugotovil, da ga je klub uvrstil v moštvo/moštev. V
tož. ed. or., ed. tož., ed.
hipu se mu je zazdelo, da sta v sobo kljub dežju posijali kar dve sonci/dva sonca. Hitro je stekel po
im., dv.
ulici mimo dveh parkirišč/parkiriščev, se za trenutek ustavil le pred tremi križišči/križiščmi in ves
rod., dv. or., mn.
zadihan pritekel pred vrata/vrate najboljšega prijatelja.
tož., mn.
11. naloga:
a-naloga:
To vendar počnejo dekleta!
Stanko, ki vodi naš krožek, vsak dan s kolesom prekolesari 50 km.
Dodatnega bremena ob študiju in treningu ne zmore.
Tako se bom lahko na lastne oči prepričal, ali je tam res tako, kot praviš. (oči – sam. ž. spola)
b-naloga:
Na primer:
Samostalnik: kolo – kolesom
Pri sklanjanju sem že imel/-a težave/nisem nikdar imel/-a težav.
40
c-naloga:
Samostalnik Vprašalnica Sklon in število
dekleta Kdo ali kaj?/Kdo? imenovalnik, množina
kolesom S kom ali s čim?/S čim? orodnik, ednina
bremena Koga ali česa?/Česa? rodilnik, ednina
Imenovalnik ed. Rodilnik ed.
dekle dekleta
kolo kolesa
breme bremena
B Samostalnikom se podaljša osnova s -t-, -s-,-n-.
12. naloga:
a-naloga:
im. ed.: oko rod. ed.: očesa
b-naloga:
Pri sklanjanju samostalnika oko se osnova samo podaljša s -s-/je več sprememb.
c-naloga:
Sklon Ednina Dvojina Množina
Imenovalnik oko očesi oči/očesa
Rodilnik očesa očes oči/očes
Dajalnik očesu očesoma očem/očesom
Tožilnik oko očesi oči/očesa
Mestnik (o) očesu (o) očesih (o) očeh/očesih
Orodnik (z) očesom (z) očesoma (z) očmi/očesi
13. naloga:
C DA, saj kadar govorimo o parnih organih telesa (npr. rokah, nogah, ušesih), po navadi
uporabljamo množino.
14. naloga:
a-naloga:
Člani krožka so si pri pripravah pomagali z Delovnim zvezkom za filatelijo, ki ga je leta 2006 izdala
Pošta Slovenije. Avtor knjige Bojan Bračič je vanjo vključil tudi filatelistično zgodbo z naslovom Kolo.
V njej je ob znamkah opisal kolo in pripovedoval o razvoju kolesa. Omenil je tudi slovenskega
izumitelja Janeza Puha.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
(Vključil/-a bi še) podatke o opremi kolesa.
c-naloga:
1 D Kolo (Koga/kaj?; tožilnik)
3 B (s) kolesoma (S kom/čim?; orodnik)
5 A (zaradi) kolesa (Zaradi koga/česa?; rodilnik)
2 Č kolo (Kdo/kaj?; imenovalnik)
41
15. naloga
a-naloga:
očes: oko kola: kólo
b-naloga:
Samostalnika se sklanjata različno, ker sta različnega spola/imata različen pomen, saj
samostalnik koló pomeni vozilo z dvema kolesoma/prevozno sredstvo, samostalnik kólo pa vrsta
ljudskega plesa.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
• 1. pomen – razlaga: čutilo za vid
Poved: Mojca je zamižala na eno oko.
• 2. pomen – razlaga: očesu podoben del česa
Poved: Zaradi slabe kleti so na krompirju vidna krompirjeva očesa.
• 3. pomen – razlaga: radovedni ljudje
Poved: Skrivali so se radovednim očem.
17. naloga:
a-naloga:
Po smislu.
b-naloga:
Že v stari Grčiji ni bilo pomembnejšega tekmovanja, kot so olimpijske igre. Potekale so vsaka štiri leta
in vedno na istem prizorišču, v Olimpiji. Sestavljalo jih je nekaj tekmovanj: peteroboj, vztrajnostni
tek, dirke voz. Tudi sodobne igre se prirejajo na vsaka štiri leta, a to je tudi skoraj vsa podobnost z
antičnim tekmovanjem. Priprava iger je sicer še vedno zaupana enemu samemu mestu, vendar te v
resnici potekajo na različnih prizoriščih. Na njih se srečujejo moštva ali pa se posamezniki preizkušajo
na svojih orodjih. Današnje igre naj bi potekale v skladu z načelom Važno je sodelovati, ne zmagati,
hkrati pa so športniki zavezani svojemu geslu Višje, hitreje, močneje. Še posebej najboljši se morajo
spoprijeti s težkim bremenom, saj domača javnost od njih pričakuje, da bodo z igrišča odšli z
odličjem. S prehitrim slovesom od tekmovanja se za marsikoga končajo tudi njegove športne sanje.
c-naloga:
Po smislu.
KDOR IŠČE, TA NAJDE
Stalne besedne zveze
1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Primož je nagovoril g. Novaka) s Spoštovani gospod predsednik Filatelističnega društva Pošte
Slovenije, od njega pa se je poslovil s pozdravom Lepo Vas pozdravljam. Tako nagovor kot pozdrav se
mi zdita ustrezna, saj je g. Novaku napisal uradno pismo/je pokazal določeno spoštovanje in bil
vljuden.
42
Nagovor Pozdrav
Spoštovani! S spoštovanjem
Spoštovani g. Matevž Novak! Lep pozdrav
b-naloga:
Spoštovani gospod predsednik Filatelističnega društva Pošte Slovenija!/ Hvaležni smo Vam za vse
nasvete./Upamo, da Vam ne jemljemo preveč časa. /Veselimo se srečanja z Vami na filatelistični
delavnici.
c-naloga:
B Da bi člane krožka prijavil za sodelovanje na filatelistični delavnici.
C Da bi mu predstavil mnenje članov krožka o filatelistični delavnici.
D Da bi mu povedal, kako so si filatelistično zgodbo predstavljali v krožku in kaj se je zgodilo,
potem ko so dobili pismo.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
DA
Člane filatelističnega krožka je g. Novak pomiril, saj sedaj zgodbe že kar dobro pišejo./Člani
filatelističnega društva so sedaj zvedeli, kakšno zgodbo bodo morali napisati.
d-naloga:
Na tekmovanje se bodo člani krožka prijavili s pismom, ker prijavnice niso prejeli. Udeleženci
tekmovanja se bodo preizkusili v reševanju testa/testne naloge in pisanju filatelistične zgodbe.
Mnenja o zgodbi so bila različna/deljena. Primož se v pogovoru o zgodbi ni strinjal s prijatelji. Zaradi
nasvetov gospoda Novaka so bili bolj pomirjeni/sproščeni.
2. naloga:
a-naloga:
Primož je uporabil eno samo besedo/več besed.
Če bi uporabil le besedo zgodba ali pripoved, bi bilo besedilo enako razumljivo/besedilo ne bi bilo
dovolj natančno.
b-naloga:
Stalna besedna zveza: filatelistična zgodba
Stalne besedne zveze ne moremo spreminjati, ker je dogovorjeno/naključno poimenovanje za točno
določeno vrsto zgodbe/katero koli besedilo o znamk ah.
c-naloga:
Proste besedne zveze Stalne besedne zveze
druga polovica članov filatelistični krožek
trenutno zelo priljubljen TV-kviz testna naloga
OŠ Spodnje Moste
3. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
V Primoževem načinu pisanje me je presenetilo, da je uporabljal besede/besedne zveze, ki ne sodijo v
uradno pismo/da je uporabljal veliko stalnih besednih zvez.
b-naloga:
B Da z reševanjem testne naloge ne bodo imeli težav oziroma skrbi.
43
c-naloga:
6 zavihati rokave (z vnemo/prizadevnostjo začeti delati)
5 zakopati bojno sekiro (končati spor)
4 kot listja in trave (zelo veliko)
2 soliti pamet (vsiljevati svoje mnenje)
Po smislu, npr.:
Izrazi, ki jih je uporabil Primož, so proste/stalne besedne zveze, saj morajo ostati take kot so, jih
ne smemo spreminjati, ker bi tako spremenili celoten pomen stalne besedne zveze.
č-naloga:
Besedne zveze zavihati rokave, zakopati bojno sekiro … imajo prenesen pomen in jih uporabljamo,
da bi bilo naše besedilo čim bolj zanimivo in živo.
Besedne zveze filatelistična zgodba, testna naloga in osnovna šola imajo dobeseden pomen in jih
uporabljamo, da bi bilo naše besedilo čim bolj natančno.
d-naloga:
Po smislu, npr.:
Ker je sonce že neusmiljeno žgalo, si je zavihal rokave./Zaradi vročine si je zavihal rokave.
4. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Tudi sam/-a bi uporabil/-a frazeme./Uporabil/-a bi besedne zveze z dobesednim pomenom.
Uporabil bi jih zato, da bi me naslovnik resno upošteval in ne bi mislil, da se iz njega norčujem.
b-naloga:
Kdor išče, ta najde. gredo dobro od rok
držati jezik za zobmi
c-naloga:
Na primer:
DA
Kdor išče, ta najde. – Če človek tisto, kar potrebuje, išče, tudi najde.
držati jezik za zobmi – biti tiho
gredo dobro od rok – pri pisanju so že uspešni/zgodbe že dobro pišejo
č-naloga:
Kdor išče, ta najde.
Izpisal/-a sem pregovor/pravilo/zakon.
B Pisatelji. D Novinarji. E Oglaševalci.
5. naloga: /
6. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Oblika: manj sestavin kot uradno pismo; oblika ni tako strogo določena
Vsebina: bolj sproščena, prisotno je tikanje
Jezik oz. način pisanja: slikovit jezik, Primož je uporabil frazeme
44
b-naloga:
(Primož je pisal dediju) o poteku tekmovanja in njihovi filatelistični zgodbi.
Od začetne negotovosti do uspešno napisane zgodbe in osvojitve drugega mesta./Kot razburljivo
tekmovanje.
(Svoj uspeh in uspeh prijateljev je opisal) s stalnimi besednimi zvezami.
c-naloga:
Proste besedne zveze Stalne besedne zveze
dragi dedi laže zadihati
dolgo pričakovano tekmovanje Filatelistično društvo Pošte Slovenije
uporabni nasveti filatelistična zgodba
Gospod Matevž Novak delati preglavice
č-naloga:
Navedeni izrazi so proste besedne z veze/stalne besedne z veze.
Navedeni izrazi so uporabljeni v dobesednem/prenesenem pomenu.
Vse besedne zveze so strokovni/pesniški izrazi.
Primož jih je uporabil, da bi bilo njegovo besedilo natančno/živo.
7. naloga:
a-naloga:
poštne znamke – športni motiv – potegniti kratko – pisanje zgodbe – komaj dohitevati svoje
misli – biti na konju – razburljivo tekmovanje – oditi z dolgim nosom – drugo mesto – album za
znamke – možnost obiska – Poštarski muzej v Polhovem Gradcu.
b-naloga:
Frazem Kaj pomeni?
potegniti kratko stvar bi se zanje lahko končala manj ugodno kot za
druge
komaj dohitevati svoje misli prehitevati samega sebe v razmišljanju
biti na konju uspeti, doseči cilj
oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
8. naloga:
Po smislu, npr.:
• Frazem: vreči/vrgli puško v koruzo
Poved z besedno zvezo v dobesednem pomenu:
Po ropu je tat, ki je bežal po cesti, vrgel puško v koruzo.
Poved z besedno zvezo v prenesenem pomenu:
Nisem vrgla puške v koruzo, čeprav nisem razumela navodila matematične naloge./Kljub slabši
pripravljenosti za vzpon nismo vrgli puške v koruzo.
• Frazem: pljuniti/pljunili v roke
Poved z besedno zvezo v dobesednem pomenu:
Preden je začel s kopanjem jarkov ob cesti, je pljunil v roke.
Poved z besedno zvezo v prenesenem pomenu:
Da sem do konca napisala domačo nalogo, sem morala krepko pljuniti v roke./Vedeli smo, da
bomo morali pljuniti v roke, če hočemo prebeliti sobo do večera.
45
• Frazem: zbosti/zbode v oči
Poved z besedno zvezo v dobesednem pomenu:
Fantič bi se kmalu s palico zbodel v oči.
Poved z besedno zvezo v prenesenem pomenu:
Njegovo pisanje po zvezku me je zbodlo v oči./Zbodel me je v oči neprimeren naslov knjige.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
pljuniti v roke/zbode v oči
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Frazem Kaj pomeni?
sneti masko z obraza
pokazati pravi obraz
tiščati glavo v pesek
izogibati se težavam
dati rep med noge
bati se
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Frazeme uporabljam, ko ne želim nekomu povedati jasnega sporočila, saj z njimi veliko bolj
učinkovito povem, kar mislim.
10. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Če bi bil/-a novinar/novinarka, bi se ukvarjal/-a) s športnim novinarstvom/politiko/kulturo.
b-naloga:
A V doživljajski pripovedi.
E V prijateljskem pogovoru s sodelavcem.
c-naloga:
5 najti dlako v jajcu (pretiravati v zahtevah po natančnosti)
9 iskati iglo v kupu sena (delati kaj, kar nima možnosti, da bi uspelo)
8 biti na konju (uspeti, doseči cilj)
3 biti na psu (priti v težek, neprijeten položaj)
7 Iz te moke ne bo kruha. (prizadevanje se ne bo uresničilo)
10 Vrč hodi k vodi, dokler se ne razbije. (človek toliko časa počne kaj slabega, dokler mu kaka
nezgoda tega ne prepreči)
6 hoditi kot mačka okrog vrele kaše (ovinkariti)
2 iti po kostanj v žerjavico (opravljati nevarna dela)
1 priti z dežja pod kap (priti s slabega na slabše)
4 liti kot iz škafa (močno deževati)
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Biti na konju – ta frazem bi uporabil/-a na odbojkarski tekmi, ko bi domačinom uspelo doseči cilj
(npr. se uvrstiti v polfinale).
46
Iskati iglo v kupu sena – ta frazem bi uporabil/-a pri poročanju z nogometne tekme, ko ekipa vodi s 3
goli razlike, nasprotniki pa se trudijo, da bi 10 minut pred koncem tekmo obrnili sebi v prid.
Iz te moke ne bo kruha – Povedala bi, da zmage kljub trudu, volji in želji ne bodo dosegli.
11. naloga:
a-naloga:
Poved Pomen frazema stisniti rep med noge
Ko se je nenadoma pojavil lastnik stanovanja,
je vlomilec hitro stisnil rep med noge.
Vlomilec je ušel/zbežal.
Po slabem nastopu so predstavniki na izboru za pesem
evrovizije stisnili rep med noge in niso dajali izjav.
Predstavniki so postali neopazni/so se
potuhnili.
Igralci so po prvem zadetku nasprotnikov stisnili rep
med noge in niso več igrali napadalno.
Igralci so prepustili igro nasprotniku.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
• tiščati glavo v pesek (noče videti neprijetne resnice, sprijazni se z njo)
Dobeseden pomen: Noj je tiščal glavo v pesek.
Prenesen pomen: Učiteljica ji zaradi pozabljene domače naloge ni dovolila tiščati glavo v pesek.
• sneti masko z obraza (pokazati pravo, resnično bistvo)
Dobeseden pomen: Ko je bilo konec karnevala, je snel masko z obraza.
Prenesen pomen: Na pogovoru pri ravnatelju je končno snel masko z obraza.
• drezati v sršenje gnezdo (dati povod za hudo, množično razburjanje)
Dobeseden pomen: Sosedov Mihec je drezal s palico v sršenje gnezdo.
Prenesen pomen: Zaradi motenja pouka je kar naprej drezal v sršenje gnezdo.
• zakopati bojno sekiro (končati boj)
Dobeseden pomen: Arheologi so po raziskavi ponovno zakopali bojno sekiro.
Prenesen pomen: S sošolcem sva zakopala bojno sekiro in nadaljevala prijateljstvo.
12. naloga:
a-naloga:
Oddaja in tema
3 Predstavitev priprave obloženih (Podatke predstavi natančno in nazorno, a
kruhkov in sadnih koktejlov za predstavitev včasih popestri s slogovno
vrtno zabavo zaznamovanimi besedami, frazami …)
2 Predstavitev priljubljenega pesnika (Podatke in mnenje predstavi zabavno, s humorjem,
tudi v pogovoru uporablja pester jezik.)
1 Predstavitev možnosti za nadaljevanje šolanja (Stvarno in natančno predstavi podatke, uporablja
strokovne izraze.)
b-naloga:
biti lačen kot volk (biti zelo lačen)
biti reven kot cerkvena miš (biti zelo reven)
imeti slamo v glavi (nič ne ve, nič ne zna)
podoben kot jajce jajcu (zelo podoben)
držati se maminega krila (biti v svojem ravnanju zelo nesamostojen, odvisen zlasti od matere)
47
oditi s trebuhom za kruhom (oditi po svetu)
slišati travo rasti (slišati stvari, ki jih v resnici ni)
ugrizniti se v jezik (ne povedati česa, molčati)
zavihati rokave (lotiti se dela)
posipati se s pepelom (kesati se svojih slabih dejanj)
metati polena pod noge (ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih)
13. naloga:
a-naloga:
Po smislu.
b-naloga:
H Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.
Č Lastna hvala se pod mizo valja.
I Dobro blago se samo hvali.
K Pes, ki laja, ne grize.
D Jabolko ne pade daleč od drevesa.
B Mladost je norost čez jarek skače, kjer je most.
F Po jutru se dan pozna.
G Ne hvali dneva pred nočjo.
E Kdor prej pride, prej melje.
C V nesreči spoznaš prijatelja.
A Kar je dano, je v črno zemljo zakopano.
J Kakor si boš poslal, tako boš ležal.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Posamezni igralci izhajajo iz igralskih družin in nadaljujejo tradicijo igranja.
14. naloga:
Po smislu, npr.:
Pregovor: Rana ura, zlata ura. (Če se začne zgodaj delati, se veliko naredi.)
Pregovor: Tudi slepa kura zrno najde. (Tudi človeku z manjšimi sposobnostmi, se včasih kaj posreči.)
Pregovor: Vsakdo je svoje sreče kovač. (Vsak človek je sam odgovoren za svojo srečo.)
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
48
4. UČNI SKLOP: ŽIVLJENJE VRHUNSKE ŠPORTNICE
DAN V ŽIVLJENJU PETRE MAJDIČ
DAN V ŽIVLJENJU PETRE MAJDIČ
Opis življenja osebe
1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Ime: Matjaž Kek (nogometni trener)
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Da, ker z vztrajnostjo, voljo in znanjem kot trener dosega uspehe pri športu.
2. naloga:
a-naloga:
(Trenirala je) tek na smučeh.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Ker je kljub hudi poškodbi tekmovala in si s tako hudo poškodbo (zlomljenimi rebri) priborila
bronasto medaljo.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Da, saj je kljub bolečinam vztrajala v teku do konca in dosegla velik uspeh.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Čas v dnevu Dan v obdobju priprav Tekmovalni dan
Jutro umivanje, oblačenje, zajtrk umivanje, oblačenje, zajtrk
Dopoldan vaje, različne vrste treningov priprave na tekmovanje
Čas kosila kosilo, počitek kosilo, kratek počitek
Popoldan treningi tekmovanje, pogovor z novinarji
Večer osebna higiena, večerja,
gledanje TV/branje knjig
proslavljanje ob uspehih,
novinarske konference
3. naloga: /
4. naloga:
C O tem, kako po navadi poteka Petrin dan s treningi, Petrin tekmovalni dan in kaj Petra
počne ob prostih dnevih med sezono.
5. naloga:
6 Branje knjig in dnevnih časopisov. 4 Različni dopoldanski treningi.
49
2 Pitje kave. 5 Popoldanski počitek.
7 Popoldanski treningi. 1 Merjenje pulza.
3 Jutranja vožnja na trening. 8 Analiza treningov.
9 Pogovor s trenerjem ali psihologom.
6. naloga:
1. trening 2. trening 3. trening
Kje poteka? v naravi v naravi, na tekaških
progah
v fitnesu ali telovadnici
Kako poteka? ogrevanje (tek),
raztezne vaje, hitri
teki, počasen tek,
odmori, raztezne vaje
raztezne vaje,
šprint/vaje za moč,
izboljšanje tehnike,
raztezne vaje
raztezne vaje, ogrevanje
(kros), posamezne vaje,
vaje z utežmi/TRX-
napravami
Koliko časa traja? dve ure in pol dve in pol–tri ure /
Kako se trening
konča?
z daljšimi razteznimi
vajami
z razteznimi vajami z razteznimi vajami
7. naloga:
(Petra pripravi načrt za naslednji dan) zvečer, in sicer po večerji.
(Prostih dni se veseli,) ker se takrat lahko druži z domačimi in s prijatelji, ker si lahko v kinu ogleda
dober film, gre na kavico ali pa si ogleda razstavo.
(S trenerjem se pred tekmo pogovarja) o fizičnem in psihičnem počutju.
(Po uspešnem nastopu) mora takoj dati izjavo za televizijo, se fotografirati, dajati intervjuje za
medije, opraviti dopinško kontrolo in odgovarjati na vprašanja slovenskih novinarjev.
8. naloga:
Č Trener, psiholog, fizioterapevt in tehnična ekipa.
9. naloga:
Po smislu, npr.:
Dejavnosti, ki sem jih predvideval/-a Dejavnosti, ki jih nisem predvideval/-a
različne vrste treningov, kosilo, počitek,
priprave na tekmovanje, pogovor z novinarji
zjutraj preleti časopise, e-pošto, merjenje pulza,
vadba v fitnesu, dopinška kontrola, pogovori s
psihologom …
10. naloga:
Po smislu, npr.:
Presenetljiv podatek: Da opravi toliko razteznih vaj.
Zakaj me je presenetil? Ker nisem vedel/-a, da jih je potrebno delati in to večkrat pred in po
treningu.
11. naloga:
Po smislu, npr.:
Petrin običajni delovni dan je
50
zanimiv/dolgočasen, saj je vsak dan enak./zanimiv/dolgočasen, saj ima zelo pester urnik.
nenaporen/naporen, saj je zelo obsežen po času in številu treningov/ima veliko težkih
treningov.
preveč/ravno prav/premalo načrtovan, saj ne dopušča, da bi si Petra glede na svoje
razpoloženje izbrala, kar bi ji v danem trenutku najbolj ustrezalo.
12. naloga:
Po smislu, npr.:
Seveda, odreči se mora zabavam, druženju s prijatelji, tudi ljubezni, prostemu času, ker je
preobremenjena s treningi.
13. naloga:
B tisti, ki se v Petrinem življenju ponavljajo.
14. naloga:
Sledijo si v časovnem zaporedju./Predstavljene so od najbolj zanimive do manj zanimivih./Nanizane
so po naključju.
15. naloga:
Petrin delovni dan bi si predstavljal/-a laže/teže, saj ne bi vedel/-a, v katerem delu dneva
posamezna opravila potekajo in koliko časa.
16. naloga:
a-naloga:
ima, preživi, obišče, se sprosti, se ustavi, si ogleda
b-naloga:
v sedanjiku
c-naloga:
A Ker opisujemo življenje še žive osebe in govorimo o dejanjih in opravilih, ki se vedno znova
ponavljajo.
17. naloga:
Po smislu.
18. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Po mojem mnenju bi to besedilo zanimalo) vsakega športnika, predvsem pa vse tiste, ki se že
ukvarjajo s tekom na smučeh oz. si želijo resno z njim ukvarjati./Vse, ki jih zanima tek na smučeh,
njene oboževalce, športne novinarje …
b-naloga:
A V dnevnem časopisu.
C V športni reviji.
Č Na spletnih straneh.
51
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Oddaja: Nedeljsko popoldne na radiu Maribor, Športni gost na televiziji Vaša televizija
Pojasnilo: Ker je uspešna športnica in bi športne navdušence zanimalo, kako dosega take rezultate.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
19. naloga:
Po smislu, npr.:
O svojem življenju lahko vsak človek pove kaj zanimivega, na primer o svojem delavniku, prostem
času.
20. naloga:
a-naloga:
Poklic osebe: Dve besedi/besedni zvezi
Besedilo A: učitelj zgodovine govorilne ure, se odpravi v šolo, pet ali šest ur pouka
Besedilo B: natakar začne pripravljati pogrinjke, začne streči gostom
b-naloga:
A B
4 Vsak dan ima pet ali šest ur pouka, nato pa še
kako uro ureja dokumentacijo ali ima govorilne
ure.
2 Nato še enkrat preleti priprave na učne
ure za tisti dan.
8 Domov se vrne malo pred polnočjo. Po navadi
še nekaj časa gleda televizijo ali bere, nato pa se
odpravi spat.
3 Kosilo ima okoli pol dveh.
1 Zjutraj vstane, poje zajtrk in prebere časopis.
52
6 Ob torkih se popoldne vrne v šolo, kjer vodi
zgodovinski krožek, ob četrtkih s prijatelji igra
košarko, drugače pa gre po različnih opravkih in
nakupih ali na šolske konference.
3 Okoli pol osmih se odpravi v šolo in ob osmih
začne pouk.
7 Pred večerjo se pripravi na pouk za naslednji
dan in razmisli o tem, ali lahko dogodke iz
preteklosti ali tuje dežele, o katerih bo govoril,
poveže z aktualnim dogajanjem.
1 Okoli šestih vstane, se oprha, preobleče in
poje zajtrk.
8 Po večerji se pogosto odpravi v kino, če
ostane doma, pa si rad ogleda dober film po
televiziji.
5 Po kosilu prebere dnevne časopise in si sproti
označi zanimive članke, povezane z zgodovino ali
tujimi deželami.
5 Ko okoli treh prispe v službo, se najprej
preobleče v belo srajco in črne hlače. Nato
preveri rezervacije za tisti dan in začne
pripravljati pogrinjke.
7 Okoli desetih se poslovi od zadnjih gostov in
zaklene lokal. Preden odide domov, pospravi vse
mize in uredi blagajno.
4 Takoj po kosilu se začne pripravljati za službo.
Skrbno se oprha in uredi. Pri tem je posebej
pozoren na urejene roke in nohte.
2 Dopoldne po navadi odide po nakupih ali
drugih opravkih.
6 Ob štirih začne streči gostom. Vsakega
pozdravi ob vstopu, ga pelje do mize in mu
priporoči hišne specialitete
21. naloga:
Po smislu, npr.
Zjutraj Čez dan Zvečer
vstanem, se umijem, se
oblečem, pozajtrkujem, si
umijem zobe, pripravim šolsko
torbo
v šoli – pet, šest ali sedem ur,
kosim, naredim domačo
nalogo, se učim, grem na
trening
povečerjam, se umijem,
ponovim učno snov za naslednji
dan, gledam TV, berem knjigo
22. naloga:
a-naloga:
Uporabljal/-a bi glagole v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku.
b-naloga:
Uporabljal/-a bi glagole v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku.
23. naloga:
Po smislu, npr.:
Izbrana oseba: Darko Đurić
Razlog za izbiro: Ker je dober športnik/plavalec, invalid z močno voljo in optimizmom.
24. naloga:
Po smislu.
25. naloga:
Po smislu.
53
OBISKALA NAS BO PETRA MAJDIČ
Vprašalni zaimki
1. naloga:
a-naloga:
Športniki iz 7. b-razreda so hoteli neposredno izvedeti, kakšno je življenje vrhunskega športnika.
DA NE
Učenci imajo s postavljanjem vprašanj gostom že veliko izkušenj. DA NE
Nekateri učenci bodo poskušali podatke o življenju Petre Majdič dobiti na spletnih straneh. DA NE
Vsi skupaj so sestavili vprašanja, ki jih bodo postavili gostji. DA NE
Gostjo bodo spraševali le o njenih delovnih dnevih. DA NE
b-naloga:
Kaj popijete/zaužijete pred zajtrkom?
Kako preživljate svoj prosti čas?
Zakaj radi obiskujete kino/filmske predstave?
Čemu na treningu izvajate/delate različne vaje?
Kateri del proge vam (pred tekmo) predstavi trener?
Kakšen nastop zahteva od vas še dodatne aktivnosti?
Koliko /različnih) treningov opravljate v dopoldanskem času/dopoldne?
c-naloga:
4 kdo sprašujejo po osebah
6 kaj sprašujejo po predmetih, živalih, rastlinah
1 kje sprašujejo po kraju
5 čigav sprašujejo po svojini
2. naloga:
a-naloga:
Vprašalna zaimka sta besedi kdaj/zjutraj in kdo/družina.
b-naloga:
Kdo vas še spremlja na tekmah? Starši, prijatelji in zvesti navijači.
Kaj vas še spremlja na tekmah? Sreča, slabo vreme, utrujenost.
3. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
DA
Na dan opravljam tri različne treninge.
Na dan opravim naslednje treninge: tek, tek na smučeh in vaje v fitnesu.
Da bi pridobila na moči, vzdržljivosti, eksplozivnosti …
Ker mi je tako predpisal trener.
b-naloga:
Vprašalni zaimek: Sprašuje: Vprašalni zaimek: Sprašuje:
54
4 koliko po količini 3 čemu po namenu
1 kateri po vrsti 1 zakaj po vzroku
4. naloga:
Po smislu.
5. naloga:
a-naloga:
Ob dnevu Zemlje./Ob kulturnem prazniku./Ob začetku olimpijskih iger./Ob naravoslovnem dnevu.
b-naloga:
Kdo se je rodil 26. septembra 1926 v Škofji Loki?
Kje se je 26. septembra 1926 rodila Aleksandra Kornhauser Frazer?
Katero šolo je končala z odliko v domačem kraju?
Od kod je najprej odšla v Ljubljano na učiteljišče?
Zakaj je prekinila šolanje?
Kdaj je končala učiteljišče?
Na kakšen študij kemije se je nato vpisala?
Ob čem je leta 1963 diplomirala?
Od kdaj je poučevala kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani?
Kaj ji je leta 2000 podelil predsednik države?
Kateri častni znak svobode Republike Slovenije ji je leta 2000 podelil predsednik države?
6. naloga:
Kdaj je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije? Leta 1981.
Kaj je postala leta 1981? Direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije.
Kaj je postala leta 1988 pri Evropski akademiji v Londonu? Ena izmed prvih članic.
Kako ji je bila leta 1999 podeljena najvišja japonska nagrada Honda? Presenetljivo.
Čemu ji je bila podeljena najvišja japonska nagrada Honda? Za prispevek k razvoju in uporabi novih
metod predvsem na področju razvoja čistih tehnologij in varovanja okolja.
Zakaj ji je bila nagrada Honda podeljena presenetljivo? Ker je bila prva in edina ženska, ki jo je doslej
prejela.
Za čigav prispevek k razvoju in uporabi novih metod na področju razvoja čistih tehnologij so jih
podelili nagrado Honda? Njen.
Kdo ji je leta 2000 podelil srebrni častni znak svobode Republike Slovenije? Predsednik države.
Komu je predsednik države leta 2000 podelil srebrni častni znak svobode Republike Slovenije?
Aleksandri Kornhauser Frazer.
7. naloga:
a, b-naloga:
Od kod se Petra odpravi na trening? Od doma.
Kje poteka Petrin prvi trening? V naravi.
Kje sledi izboljševanje Petrine tehnike? Na posameznih odsekih drugega treninga.
Kam se odpravi Petra po kosilu? Na (uro in pol dolg) počitek.
55
Kam se Petra odpravi po počitku? Na sestanke(, povezane s športom, s svojim podjetjem ali z
razvojem teka na smučeh).
Kje si ogleda različne razstave? V galerijah.
Kam se odpravi po psihični pripravi in oblačenju? Na ogrevanje, raztezne vaje in nato na start.
Od kod odgovarja po telefonu? Iz prizorišča tekme./Na poti v hotel.
c-naloga:
Vprašalni zaimek kje zaznamuje mesto.
Vprašalni zaimek kam zaznamuje cilj.
Vprašalni zaimek kod izraža širše območje ali pot, kjer se nekaj dogaja.
8. naloga:
Kje se je rodila Aleksandra Kornhauser Frazer?
Kje je končala osnovno šolo?
Od kod je odšla v Ljubljano na učiteljišče?
Kam se je vpisala, potem ko je nekaj let poučevala na osnovnih in srednjih šolah?
Kje je leta 1965 doktorirala?
Kam se je odšla podiplomsko izobraževat?
Kje je predavala kot uveljavljena strokovnjakinja za kemijo?
9. naloga:
a-naloga:
A Na prvo vprašanje odgovorimo s konkretnim podatkom, na drugo pa z da/ne.
b-naloga:
Sprašujemo po popolnoma neznanem podatku/po podatku, ki je omenjen že v vprašanju.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Kdaj se konča vaš delovni dan? Zvečer.
Ali se vaš delovni dan konča s popoldanskim treningom? Ne.
Na vprašanje z vprašalnim zaimkom kdaj./Na vprašanje z vprašalnico ali.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Ne, ker se z vprašalnico po ničemer določenem ne sprašujemo.
10. naloga:
Po smislu.
OZIRALNI ZAIMKI
1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Ideje za vprašanja sem dobil/-a kar pri sebi, ker se tudi sam/-a ukvarjam s športom.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
56
Oblikovanje vprašanj se mi je zdelo zahtevno, saj sem moral/-a najprej razmisliti, kaj želim zvedeti, pri
tem pa še uporabiti pravilni vprašalni zaimek.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Laže bi mi bilo zastavljati vprašanja znani osebi/kot znana oseba odgovarjati na vprašanja, saj
ne znam dobro oblikovati zanimivih vprašanj.
2. naloga:
a-naloga:
1. poved: Kdaj preleti dnevne časopise ali na hitro pregleda elektronsko pošto?
2. poved: Kdo ve, da jo čakajo različne obveznosti?
b-naloga:
Besedi kadar, kdor nista zaimka, besedi kdaj, kdo pa sta zaimka. DA NE
Besedi kadar, kdor sta prav tako zaimka kot besedi kdaj, kdo. DA NE
Z besedama kadar in kdor ne sprašujemo po ničemer. DA NE
Z besedama kadar in kdor sprašujemo po času in osebi. DA NE
Besedi kadar in kdor sta podobni vprašalnima zaimkom; končata se na -r. DA NE
Besedi kadar in kdor imata popolnoma drugačno obliko kot vprašalna zaimka. DA NE
c-naloga:
Petrin znanec ve, da jo čakajo različne obveznosti.
č-naloga:
Z delom povedi Kdor pozna Petro, … opisno poimenujemo osebo.
Z delom povedi Petrini znanci vedo … naravnost poimenujemo osebo.
3. naloga:
a-naloga:
B Vse povedi so sestavljene iz dveh delov.
b-naloga:
A Pisec besedila je želel nekaj razložiti oziroma opisati značilnosti.
4. naloga:
a-naloga:
(Učenci so bili najprej presenečeni) nad njegovo starostjo.
Po poklicu je (dr. Dušan Petrač) znanstvenik in je zaposlen pri Nasi (na področju vesoljske tehnike).
Vedno se rad vrača v Slovenijo in kamor koli pride, govori slovenščino. Težav nima niti s
»sodobno« slovenščino./Je ponosen Slovenec, ki povsod govori slovenščino, saj je še ni pozabil in
prav tako mu ne dela težav.
b-naloga:
Učenci so nestrpno pričakovali prihod znanstvenika. Kdor ni poznal letnice njegovega rojstva, mu ne
bi prisodil skoraj 80 let. Najprej je povedal, da je ostal ponosen Slovenec in se vsa leta rad vrača v
domovino. Kamor pride, govori slovensko. Tudi »sodobna« slovenščina mu ne dela prevelikih težav,
čeprav že dolga leta živi in dela v angleško govorečem okolju. Učence je zanimalo vse o njegovem
šolanju. Med drugim jim je pripovedoval o svojem podiplomskem študiju. Opravljal ga je v Los
Angelesu, kjer je tudi doktoriral iz fizike.
57
Nika ga je vprašala, katera država bo po njegovem mnenju prva poslala na Mars človeško posadko.
Dr. Petrač je povedal, da bodo to verjetno ameriška Nasa, Japonska in Rusija. Pri ponovnem obisku
Lune pa bo verjetno v ospredju Kitajska. Pio je zanimalo, ali v laboratorijih Nase delajo še kaj drugega,
kot preučujejo in izpopolnjujejo vesoljsko tehniko. Zaupal jim je, da so med drugim razvili material
za kopalke za najboljše tekmovalce sveta. To je posebna tkanina, ki zmanjša upor. Dr. Dušan Petrač
jim je povedal še marsikaj. Kogar je zanimalo raziskovalno delo, je dobil odgovor.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Kdor ima ustrezno izobrazbo in nekaj izkušenj./Kdor izpolnjuje njihove pogoje.
Na tisto, kar naredim čisto sam./Na vse, kar sem koristnega naredil do danes.
Povsod tam, kamor me povabijo./Kjer jih zanima moje delo.
Kadar so v Nasi potekala dela, pri katerih nisem sodeloval./Kadar nisem opravljal raziskovalnega
dela.
5. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Zaimka ki, kateri uporabljam redkeje/enako pogosto/pogosteje kot druge oziralne zaimke.
b-naloga:
kateri
6. naloga:
a-naloga:
zaimek ki
b-naloga:
C Zaimek kateri uporabljamo za predlogi (npr. ob, s, med).
7. naloga:
Ob obisku je bil dr. Petrač prijetno presenečen nad navdušenjem, katerega so/ki so ga pokazali
učenci.
Že iz uvodne predstavitve, v kateri je/ki je v njej ena izmed učenk prikazala njegovo življenjsko pot in
delo, je razbral, da so se na obisk temeljito pripravili.
Tudi vprašanja, katera so mu/ki so mu jih zastavili, so bila natančna in jasna.
Še posebej se je razveselil tistih, s katerimi so ga/ ki so ga z njimi spraševali po njegovih znanstvenih
dosežkih.
Veliko je bilo seveda tudi učencev, katere je/ki jih je posebej zanimala agencija Nasa.
Dr. Petrač, kateri/ki je na tej ustanovi zaposlen že zelo dolgo, jim je natančno razložil, kako je Nasa
organizirana in kaj so naloge, katere/ki jih opravlja.
Zadovoljen je bil, ker si učenci dela ameriške vesoljske agencije niso predstavljali tako kot v filmih,
katere si/ki si jih lahko pogosto ogledajo po televiziji.
8. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
58
Opis življenja Petre Majdič: Vrhunska športnica
Opis življenja izbrane osebe: Tone Pavček, car med pesniki
b-naloga:
Ljudje radi dajemo nasvete, ki bi se jih sami morali držati.
Kar ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame.
Najlepše je doma, kdor ga ima.
Kjer osel leži, tam dlako pusti.
Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
Kakor si si v mladosti postlal, tako boš v starosti ležal.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Pregovor: Kar ti v glavi ostane, ti nihče ne vzame.
Pojasnilo: Pregovor pomeni, da naučenega ne more nihče nikomur vzeti, uporabila bi ga pri opisu
življenja mladega podjetnika, ki je uspel v tujini.
9. naloga:
a-naloga:
Pravilna rešitev: Petra Majdič Št. opisa: 3
b-naloga:
(1) je slovenska športnica, ki je bila večkrat športnica leta.
(2) Sodelovala je na olimpijskih igrah v Torinu in Kanadi, od koder se je vrnila z odličjem.
(3) Kadar je bila na startu, je vedno vztrajala do konca.
(4) Kogar zanimajo smučarski teki, jo gotovo pozna.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
(1) Kdor ga pozna, bi mu rekel car med pesniki.
(2) Komur so znane pesmi, jih zna povedati tudi na pamet.
(3) Kamor je prišel, povsod je bilo veliko smeha.
(4) Kar najbolje poznate, so njegove Majnice.
KAZALNI ZAIMKI
1. naloga:
a-naloga:
V 1. povedi se beseda ta nanaša na besedo na besedi obvezno kavico.
V 2. povedi se beseda ta nanaša na besedo na besede trening krosa oz. teka v naravi.o 5
b-naloga:
Če bi pisec uporabil besedo ta v prvi povedi, bi bila prva poved manj/enako/bolj jasna, saj
bralec/bralka bi/ne bi takoj vedel, o čem pisec govori.
c-naloga:
A Ko smo stvar, bitje, pojem, na katere kažemo, že neposredno poimenovali.
2. naloga:
59
a-naloga:
pred treningom v fitnesih ali telovadnicah pred treningom na smučeh
pred treningom teka v naravi
b-naloga:
Po smislu, npr.:
NE Ker Petra ne more biti na vseh (različnih) prizoriščih sočasno.
c-naloga:
Časovno je najbolj oddaljen tek v naravi/trening v fitnesu ali telovadnici/trening na smučeh.
Na časovno najbolj oddaljen trening kaže beseda ta/tem/onim.
Časovno je najmanj oddaljen tek v naravi/trening v fitnesu ali telovadnici/trening na smučeh.
Na časovno najbližji trening kaže beseda ta/tem/onim.
trening med prvim in zadnjim: trening na smučeh
Beseda, ki kaže na trening med tem in onim treningom: tistim
3. naloga:
Po smislu, npr.:
Beseda Beseda v imenovalniku Smiselna poved
tem ta Ta knjiga, ki sem jo ravnokar prebral, je zelo zanimiva.
tistim tisti Tisti glasbenik pri mestni hiši je prav lepo igral.
onim oni Oni čevlji v izložbi so mi bili zelo všeč.
4. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Pri vseh treningih je uporabljen zaimek tem./Moti me ponavljajoč zaimek.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Besedilo mi je manj razumljivo (kot pri 2. nalogi), saj pri zapisanih povedih, ni jasno, kako so treningi
potekali v časovnem zaporedju/nisem vedel/-a, kateri trening je prvi in kateri drugi/ne prepoznamo
zaporedja treningov (predvsem prvega in drugega).
5. naloga:
Č Z njimi na nekaj kažemo.
6. naloga:
a-naloga:
Oseba, o kateri govori besedilo: Peter Kolenc
Del opisa pogovora: začetek njegovega delovnega dne
b-naloga:
Izpisani kazalni zaimek Na koga/kaj kaže izpisani zaimek?
ti na pripomočke
ta na strojevodjo
temu na odpravnika vlakov
c-naloga:
60
kraj, kjer vlak začenja pot: ta
kraj, v katerega vlak potuje: oni
kraji, kjer lahko potniki prestopajo: tisti
Po smislu, npr.:
Zato, da se ne bi pri pisanju ponavljal in ker z njimi kaže različne oddaljenosti krajev.
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
61
Slovenščina 7, 2. del
5. UČNI SKLOP: PRIDITE NA NAŠO GLEDALIŠKO PREDSTAVO!
Neuradno in uradno vabilo, javno in zasebno vabilo 1. naloga:
(Srečanje se imenuje) Boršnikovo srečanje.
(Poteka) v Mariboru.
(Nagrada, ki jo podeljujejo enemu izmed gledaliških igralcev za življenjsko delo, se imenuje)
Boršnikov prstan.
Na primer:
1970 – Elvira Kralj, 1983 – Štefka Drolc, 1984 – Polde Bibič, 1992 – Boris Cavazza, 1994 – Jurij
Souček, 1999 – Milena Zupančič, 2002 – Radko Polič, 2008 – Aleksander Valič, 2010 – Janez
Hočevar – Rifle, 2012 – Igor Samobor, 2013 – Olga Kacjan.
2. naloga:
Po smislu, npr.:
DA Ker zelo rad/-a nastopam in igram vloge, v katerih se poistovetim z drugimi osebami.
ALI
NE Ker imam pri nastopanju veliko treme in pogosto pozabim besedilo.
Člani krožka morajo pred premiero vaditi svoje vloge, izbrati primerne kostume, se pogovoriti
oz. izdelati sceno in pripraviti vabila.
3. naloga:
a-naloga:
B Izdelati in napisati morajo vabila.
C Oblikovati in izdelati morajo plakate za predstavo.
b-naloga:
(Nagrade so namenjene) igralcem za igralske dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih,
nagradijo tudi študente dramske igre.
(Nagrade se imenujejo) po Stanetu Severju, slovenskem gledališkem in filmskem igralcu.
c-naloga:
Bili bi razočarani/prestrašeni/vseeno bi jim bilo/razveselili bi se.
62
4. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
NE
Lukovo ustno vabilo ni ustrezno, ker vseh vabljenih ni vljudno vabiti ustno, saj s pisnim vabilom
pokaže tudi več spoštovanja do vabljenca.
b-naloga:
Ustno vabilo Pisno vabilo
Prijatelje
Starše
Sošolce
Ravnatelja
c-naloga: /
5. naloga:
C Sporoča ji, da z veseljem pričakuje njen obisk na prireditvi.
6. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Nejc se je domislili, da bi jim bilo učiteljičino vabilo lahko v pomoč, ko bodo morali sami pisati vabilo.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Da, ideja se mi zdi dobra, ker je vabilo, ki ga je prejela učiteljica, napisano pravilno in ker bodo
porabili manj časa pri pisanju svojega vabila./Seveda, tako bi dobili zgled za pisanje njihovega vabila.
7. naloga:
A Komu bom poslal/-a vabilo.
Č V kakšnem razmerju sem z naslovnikom.
F Katere podatke o predstavi moram naslovniku povedati.
H Kako se podpišem na vabilu.
I Kdaj moram odposlati vabilo.
8. naloga:
a-naloga:
5 Kdo je sporočevalec? (Marko Črtalič)
3 Kdo je naslovnik vabila? (Marija Kranjc)
2 Kje in kdaj je bilo napisano? (V Škofji Loki, 7. decembra 2013)
b-naloga:
• točno določenemu posamezniku/vsem obiskovalcem prireditve,
• zato je to vabilo zasebno/javno.
c-naloga:
63
Po smislu, npr.:
Vabilo je bilo poslano pred prireditvijo, saj je bilo napisano 7. decembra 2013, medtem ko je bila
prireditev 15. decembra 2013./To vem po datumu poslanega vabila in datumu podelitve.
č-naloga:
Kje bo potekala prireditev? v dvorani Loškega odra (v Škofji Loki)
Kdaj bo potekala? v nedeljo, 15. decembra 2013, ob 18. uri
Kdo bo imel slavnostni govor? Miran Zupanič(, predsednik nacionalnega sveta
za kulturo, profesor in dekan AGRFT)
Kaj bodo vabljeni ob prireditvi nagrad še lahko
spremljali?
gledališko predstavo Inštrukcija (v izvedbi
Lutkovnega gledališča Ljubljana)
d-naloga:
C Da bi mentorico povabil na podelitev Severjevih nagrad.
Besedi, ki sta mi najbolj pomagali pri določanju namena: VABILO, vabimo
9. naloga:
a-naloga:
Naslov sporočevalca je napisan v zgornjem levem kotu/v zgornjem desnem kotu/levo spodaj pod
podpisom.
b-naloga:
(Naslov naslovnika vsebuje) ime in priimek naslovnika, ulico in številko, poštno številko in kraj.
c-naloga:
Kraj in datum pisanja napišemo vzporedno s krajem sporočevalčevega naslova na desno stran/v
zgornjem desnem kotu/spodaj v levem kotu/levo spodaj pod podpisom.
č-naloga:
D Ime besedilne vrste.
d-naloga:
DA
Pojasnilo:
Za nagovorom lahko postavimo vejico, a moramo paziti, da vsebino vabila začnemo z malo
začetnico.
e-naloga:
Vsebini besedila sledita pozdrav in podpis.
f-naloga:
Po smislu, npr.:
Marko Črtalič je ob svojem podpisu napisal še svojo funkcijo, ki jo ima na OI JSKD Škofja Loka, saj je
vabilo pisal v imenu območne izpostave JSKD in ne v svojem imenu/ker predstavlja uradno ustanovo.
g-naloga:
A Prilogo s programom.
Č Vstopnico za prireditev.
10. naloga:
a-naloga:
64
Po smislu, npr.:
Dragi prijatelj!, Ojla!, Živijo!, Ljuba frendica!
Nagovor iz vabila: Spoštovani,
Po smislu, npr.:
Nagovor, ki bi bil tudi ustrezen: Spoštovana ga. Marija Kranjc!, Cenjena ga. Kranjc!, Cenjeni!,
Pozdravljeni!
Po smislu, npr.:
Gospod Črtalič ni nagovoril učiteljice z osebnim imenom, ker je vljuden in ker tako pokaže
spoštovanje do nje/ker ni njen prijatelj.
b-naloga:
Prijatelje v vabilu tikam/vikam, saj so enake starosti kot jaz in jih dobro poznam.
Gospod Črtalič je učiteljico tikal/vikal.
Deli besedila: vljudno Vas vabimo, se boste podelitve udeležili, in (v družbi nagrajencev)
preživeli prijeten dan, Lepo Vas pozdravljamo.
c-naloga:
(Gospod Črtalič je mentorico povabil na prireditev) v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
območne izpostave Škofja Loka/OI JSKD Škofja Loka.
11. naloga:
A Vabilo, ki ga je prejela učiteljica, je uradno.
Uradno je, ker je vabilo poslano v imenu uradne ustanove, ima predpisano obliko –naslov
sporočevalca, kraj in datum pisanja, naslov naslovnika, uraden nagovor, vsebino, v kateri naslovnika
vika, uraden pozdrav in podpis z imenom in priimkom ter funkcijo.
12. naloga:
Po smislu, npr.:
13. naloga:
Uradno vabilo Neuradno vabilo
Naslov naslovnika
Kraj in datum pisanja
Naslov sporočevalca
Ime besedilne vrste (ni obvezno)
Dogodek Sporočevalec Naslovnik
Šola kulturna prireditev ob
materinskem dnevu
učenci in učitelji OŠ
Mavrica
starši učencev OŠ
Mavrica, predstavniki
KS, župan
Zunajšolska dejavnost zaključni koncert
učencev glasbene šole
Kranj
Glasbena šola Kranj starši nastopajočih
učencev, priznani
violinist
Moj kraj Špelin memorial
(plavalni miting)
PK/Plavalni klub
Triglav Kranj
župan občine Kranj,
Darjan Petrič
65
Spoštljiv nagovor, npr. Spoštovani!
Prijateljski nagovor, npr. Tine! ali Dragi Tine,
Izrek vabila, npr. vabimo Vas/vabim te
Na kateri dogodek vabimo
Kdaj in kje bo dogodek
Tikanje
Vikanje
Vljuden, spoštljiv pozdrav
Prijateljski, bolj sproščen pozdrav
Podpis samo z imenom
Podpis z imenom in priimkom ter navedbo funkcije
Priloge
14. naloga:
Po smislu, npr.:
Vabilo je vrsta besedila, s katerim vabimo prijatelje, znance, uradne osebe/posameznike ali skupine
ljudi na prireditev, srečanje, predstavo …
15. naloga:
a-naloga:
povabljenec oseba, ki se jo kam povabi
vaba kar se uporablja za privabljanje koga ali kaj sploh
povabiti sporočiti komu željo, da pride na zabavo
vabljiv tak, ki s svojimi lastnostmi zbuja željo
b-naloga:
Besede povabljenec, vaba, povabiti, vabljiv in vabilo spadajo v isto besedno družino, ker imajo
skupen koren.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Povabljenec: Kot povabljenec sem se odlično počutil na Aljaževem rojstnem dnevu.
Vaba: Prebral/-a sem opozorilo, naj se ne dotikam vab za lisice.
Povabiti: Na zaključno prireditev so učenci glasbene šole želeli povabiti čim več učencev osnovnih
šol.
Vabljiv: Sošolka me je opozorila na vabljiv plakat za novo knjigo./V močnem deževju pa je bil
nekoliko manj vabljiv obisk Portoroža.
16. naloga:
a, b, c-naloga:
Naslovnik U/N Nagovor Pozdrav Kdaj/ob kateri priložnosti?
1 stari starši N 3/5 Spoštovani! 5 Športni pozdrav 1/4 ob rojstnem dnevu
2 učiteljica Kovač U 1 Draga babi in
dedi!
4 Čao 1/2 ob zaključku šolanja
66
3 ga. psihologinja U 4 Živijo! 1 Poljubček 5 ob športnem dosežku
4 prijateljica N 5/3 Pozdravljeni! 2/3 S spoštovanjem 2/1 ob predstavitvi pesmi
5 trener v klubu U 2 Spoštovana ga.
učiteljica Kovač!
3/2 Pozdravljeni 3 Ob temi Mladi in droge,
obravnavani pri razredni uri
17. naloga:
a-naloga:
Manca in Neža sta prijateljici/v prijateljskem razmerju. Neža je Manco v svojem imenu povabila na
praznovanje rojstnega dne, kamor je povabila tudi druga dekleta. Zato ji je napisala neuradno vabilo.
b-naloga:
Razpoloženje: veselo
Besede/besedne zveze: zabava, prinesi kitaro, naša zabava, popolna, dekliško zabavo
c-naloga:
2 Starše bo prosila za dovoljenje.
3 Neži bo sporočila, ali v nedeljo pride ali ne.
1 Odločila se bo, ali želi iti na Nežin rojstni dan.
č-naloga:
Škofja Loka, 4.
maja 2014
Živijo, Manca!
Vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. Zabava bo pri meni doma, in sicer v nedeljo, 18.
maja 2014, ob 15. uri.
Prosim te še za nekaj, s seboj prinesi kitaro, da bo naša zabava popolna.
Prisrčno vabljena na dekliško zabavo.
Neža
18. naloga:
a-naloga:
B Ker vabilo ni vljudno.
C Ker ne ve, kdaj in kje bo praznovanje.
b-naloga:
Na primer:
Ribnica, 20. maj
2014
Dragi Jure,
vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. Praznoval ga bom pri meni doma, in sicer v soboto,
28. maja 2014. Praznovanje se bo pričelo ob 17. uri.
67
Javi mi, kdaj se boš pripeljal z avtobusom, da te počakam na avtobusni postaji. Komaj čakam, da se mi
oglasiš in da bova spet skupaj uganjala norčije.
Se vidiva./Lep pozdrav
Lovro
19. naloga:
a-naloga:
Obe vabili je napisal isti pisec/sta namenjeni istemu naslovniku/govorita o isti prireditvi.
b-naloga:
1. besedilo 2. besedilo
Naslov sporočevalca
Naslov naslovnika
Ime besedilne vrste
Nagovor
Vsebina
Pozdrav
Podpis
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Sporočevalec ni navedel kraja in datuma pisanja, ker pri SMS-ih to ni pomemben podatek, ko pa
dobimo SMS-sporočilo, pa lahko pogledamo, kdaj je bilo napisano.
č-naloga:
A Kaj se bo dogajalo.
B Kje bo dogodek potekal.
d-naloga:
Marko je dobil uradno vabilo, saj mu je pisal/-a Sabina Tamše, urednica Vesele šole v imenu
uredništva PIL – Vesela šola.
Tomaž je dobil neuradno vabilo, saj mu je pisal (prijatelj) Marko v svojem imenu.
e-naloga:
Po smislu, npr.:
(Urednica je poslala pismo z enako vsebino) še ostalim tekmovalcem Vesele šole, ki bodo dobili
priznanja.
Uredničino vabilo JE/NI vljudno.
Po smislu, npr.:
Utemeljitev: Marko je mlajši od nje in v tem primeru je dovoljeno tikanje.
20. naloga:
Po smislu, npr.:
Bolj se strinjava z Luko.
Argumenta:
Vabila bodo morali napisati različnim naslovnikom (odraslim, znanim in neznanim, društvom,
javnosti …).
68
Nekatere naslovnike bodo vikali, druge tikali, glede na znanstvo, starost.
21. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Manca, Luka in Nejc so se v šolo odpravili eno uro pred začetkom pouka, ker so imeli vaje za
predstavo Lenča Flenča. Kljub zgodnji uri niso bili slabe volje, saj so se vaj vsi veselili/saj so se na
vajah vsi nasmejali do solz.
Za to je skrbela Polona, ki je bila glavna igralka in se zelo vživela v vlogo Lenče Flenče. Na poti v šolo
so se pogovarjali o tem, koga bi povabili na predstavo in koga bo njihova predstava
navdušila/povabljencih na predstavi Lenča Flenča in svojih pričakovanjih, svoj pogovor pa so
prekinili, ko so zagledali (na oglasni deski) plakat (živih barv)/zanimiv plakat.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Plakat je pritegnil njihovo pozornost, ker je bil na oglasni deski na novo obešen in živih barv/ker je bil
privlačen.
c-naloga:
Plakat je nastal pred prireditvijo/med prireditvijo/po prireditvi.
Na plakatu je poleg podatkov o prireditvi še utemeljitev nagrad/odlomek pesmi.
Sporočevalec je Loški oder/Sklad Staneta Severja in škofjeloška izpostava Javnega sklada RS
za kulturne dejavnosti/ga. Mojca Jan Zoran.
Besedilo je namenjeno samo ljubiteljem gledališča iz Škofje Loke/vsem ljubiteljem gledališča,
še posebej Škofjeločanom.
č-naloga:
C Da bi ljudi povabil na podelitev Severjevih nagrad.
Del besedila: Vabimo vas na …
d-naloga:
Vabilo je zasebno/javno.
Po smislu, npr:
Pojasnilo: Vabilo na plakatu je bilo na oglasni deski in namenjeno vsem ljubiteljem gledališča in ne
le posamezniku./Vabilo je javno, ker je namenjeno vsem, ki bodo prebrali plakat.
22. naloga:
A Po bistvenih podatkih
C Po namenu.
E Po sporočevalcu.
23. naloga:
a-naloga:
Manco, Polono, Luka in Nejca je najprej pritegnila oblika/vsebina plakata.
b-naloga:
A Ker naslovnik tako hitro ugotovi, komu je vabilo namenjeno in kdo ga vabi.
B Ker naslovnik tako hitreje opazi plakat in je več možnosti, da bo vabilo prebral.
69
24. naloga:
Po smislu, npr.:
(Javno vabilo bi še lahko prebral/-a) na televiziji, spletnih straneh, letaku, v časopisu, reviji.
(Javno vabilo bi lahko slišal/-a) po radiu, na televiziji.
25. naloga:
(Najprimerneje bi bilo nalepiti plakate) 14 dni pred predstavo.
26. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Zasebno vabilo Javno vabilo
Ima drugačno besedišče (če je
neuradno se lahko uporabi tudi
sleng).
Ima določene sestavine (uradno
vabilo jih ima več kot neuradno).
Namenjeno je posameznikom.
Obvezen je nagovor, s katerim
nagovarjamo posameznika.
Besedilo je v knjižnem jeziku.
Oblika je manj strogo določena/je poljubna/ bolj
privlačna(je lahko tudi likovno in grafično
oblikovano).
Namenjeno je množici/javnosti.
Nagovor ni obvezen, če pa ga ima, nagovarjamo z
njim množico in ne posameznika.
b-naloga: /
27. naloga:
Po smislu.
28. naloga:
4 za novo predstavo Tomaža Štruklja.
5 Prijave sprejemamo v gledališču Glej
3 vabimo na avdicijo
6 do srede, 25. 5. 2014,
2 plesalke in plesalce
1 Dekleta in fante, igralke in igralce,
7 ali po tel. 01 234 56 78.
29. naloga:
a-naloga:
B Uradno zasebno.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Tina Komat
Cesta ob železnici 7
8250 Brežice Brežice, 25. marec
2014
70
Maša Podrepnik
Dunajska cesta 345
1000 Ljubljana
VABILO
Spoštovana ga. Maša Podrepnik!
Člani dramskega krožka učencev 6.–9. razreda smo pripravili igrico Zvezdica zaspanka. Predstavo
bomo odigrali v soboto, 5. aprila 2014, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Brežice. Vabimo vas, da
pridete v Brežice in si ogledate naš nastop. Člani dramskega krožka so tudi sami pripravili sceno,
kostume in glasbo.
Zelo nestrpno pričakujemo Vaš obisk. Veseli bomo, če nam boste povedali tudi svoje mnenje o
predstavi.
Lepo Vas pozdravljam.
Tina Komat,
režiserka
predstave
MOJ, TVOJ, NAŠ USPEH
Svojilni zaimki in povratni svojilni zaimek
1. naloga:
A Ocenjuje se delo z igralci v predstavi – otroki.
C Ocenjuje se ustvarjalni delež in sodelovanje otrok pri nastanku predstave.
D Ocenjuje se celovitost predstave (režija, živost predstave, scenografske in kostumografske
rešitve).
E Ocenjuje se aktualnost in izvirnost predstave.
2. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Skupina je nastopala na regijskem tekmovanju in doživela uspeh na tekmovanju. Bili so izbrani
kot predstavniki pokrajine na državnem tekmovanju V Mariboru. Gledalci so bili navdušeni nad
predstavo./ Udeležba na regijskem tekmovanju, uspeh na tekmovanju, odhod na državno
tekmovanje v Maribor, navdušenje gledalcev nad predstavo.
Po smislu.
b-naloga:
Polona je poklicala Petro, ker je ona njena (najboljša) prijateljica.
c-naloga:
Pogovor je: neuraden/uraden.
zaseben/javen.
71
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Polona je Petri pripovedovala o tem, koga vse bodo morali prepričati o odhodu na zaključni festival
šolskih gledališč.
3. naloga:
Polonina, Lukova, Mančina in Nejčeva mentorica; še posebej je pohvalila Polonino igro.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? vaša, mojo
Kdo je besedo izgovoril? Petra, Polona
Polonine igralske sposobnosti.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? tvoje
Kdo je besedo izgovoril? Petra
drugih gledaliških skupin (iz vse Slovenije)
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njihove
Kdo je besedo izgovoril? Polona
(Uspeh) članov gledališkega krožka/gledališke skupine.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? naš
Kdo je besedo izgovoril? Polona.
Mentoričinega sporočila.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njenega
Kdo je besedo izgovoril? Polona.
Polonino in Lukovo razredničarko.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? vajini
Kdo je besedo izgovoril? Petra.
Poloninega in Lukovega uspeha.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? najinega
Kdo je besedo izgovoril? Polona.
Mamino in očijevo dovoljenje.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njuna
Kdo je besedo izgovoril? Polona.
Mamina in očijeva domišljija.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? njuna
Kdo je besedo izgovoril? Polona.
Polonina mami in oči.
Iz katere besede sem izvedel/-a odgovor? tvoja
Kdo je besedo izgovoril? Petra.
4. naloga:
a-naloga:
Vprašalnica: čigav/-a
b-naloga:
C Svojilne pridevnike.
c-naloga:
C Zaimki.
72
5. naloga:
Zaimke, ki lahko zamenjujejo svojilne pridevnike, imenujemo svojilni zaimki.
6. naloga:
Po smislu, npr.:
S svojilnim pridevnikom Polonina točno vemo, o čigavi igri govorimo, z zaimkom njena pa vemo le, da
govorimo o igri neke ženske osebe./Svojilni pridevnik točno poimenuje tistega, o čigar pripadnosti
govorimo, medtem ko svojilni zaimki poimenujejo posredno.
7. naloga:
a-naloga:
A Svojilne zaimke lahko uporabimo šele potem, ko smo naravnost poimenovali tistega, o čigar
lastnini/ pripadnosti govorimo.
b-naloga:
njuna – mamičina in očijeva njenega – mentoričinega
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Polona je v navedenih povedih uporabila svojilna zaimka zato, ker je že v prvih povedih poimenovala
osebi in se je tako izognila ponavljanju.
č-naloga: /
8. naloga:
a-naloga:
Polona je sošolcem v razredu povedala: »V predstavi Lenča Flenča igram glavno vlogo. Moja vloga je
komična.«
»Res si prevzela občinstvo. Tvoja humornost na odru je vse čisto očarala,« je pripomnil Nejc. Manca
je veselo dodala: »Luka je s svojo hojo po odru spravil v smeh celo mojo mamo. Njegova hoja se je
mnogim zdela odlična.«
»Veste, kaj,« je rekel Miha, »vi ste bili na odru, zato vaše mnenje ni čisto nepristransko.«
»Saj vem,« je rekel Nejc. »Petra lahko pove svoje mnenje, saj je igro gledala iz prve vrste. Njeno
mnenje bomo vsi radi upoštevali pri naslednji predstavi.«
»Midva bova vse pripombe upoštevala že v ponovitvi. Najina igra bo tako vedno boljša,« je
navdušeno pritrdil Nejc.
Polona se nasmehne in reče: »Vidva bosta lahko upoštevala nasvete, kaj pa jaz? Vajinih nasvetov pri
svoji igri ne morem uporabiti, saj sva najboljši prijateljici in me vedno samo hvali.«
Petra potolaži Polono: »Luka in Nejc sta začetnika v igranju, zato moramo njuno igro bolj pozorno
spremljati.«
Zasliši se smeh: »Mi smo že pravi umetniki. Naše umetniške sposobnosti so privrele na dan.«
Zazvonilo je in učenci so morali v razrede. Vsem je bilo žal, da je bil njihov pogovor prekinjen.
b-naloga:
Lastnik/osebni
zaimek
Svojilni
zaimek
Lastnik/osebni
zaimek
Svojilni
zaimek
jaz moj/-a/-e midva najin/-a/-o
ti tvoj/-a/-e vidva vajin/-a/-o
73
on njegov/-a/-o vedve/vidva vajin/-a/-o
ona njen/-a/-o onadva njun/-a/-o
c-naloga:
Zaimek moj (najin, naš) izraža lastnino govorečega/sporočevalca/1. osebe.
Zaimek tvoj (vajin, vaš) izraža lastnino ogovorjenega/naslovnika/2. osebe.
Zaimek njegov/njen (njun, njihov) izraža lastnino neudeleženca pogovora/3. osebe.
9. naloga:
a-naloga:
Naslovnik Petra
Sporočevalec Polona
Kraj in datum pisanja Škofja Loka, 3. 6./junij 2013
Namen povabiti Petro na premiero predstave Lenča Flenča
Čas predstave sreda, 12. junij 2013, ob 18. uri
Kraj predstave v dvorani Polonine šole
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Polona je napisala neuradno/uradno vabilo, saj je povabila na predstavo svojo najboljšo
prijateljico Petro.
Polona je napisala zasebno/javno vabilo, saj je bilo namenjeno le Petri in ne množici/širši
javnosti/je bilo namenjeno točno določeni osebi.
c-naloga:
A Premiera predstave bo na Polonini šoli.
Č Polona se s Petro večkrat dolgo pogovarja po telefonu.
E V družbi Nejčevega brata in Mančine sestre bo zabavno.
č-naloga:
Škofja Loka, 3.
6. 2013
VABILO
Draga Petra!
Vabim te na premiero predstave Lenča Flenča, ki bo v sredo, 12. junija 2013, ob 18. uri v dvorani na
naši šoli. Ker je to moj »krstni nastop«, si želim, da bi si predstavo ogledali vsi, ki mi res veliko
pomenite.
Lastnik/osebni
zaimek
Svojilni
zaimek
mi naš/-a/-e
vi vaš/-a/-e
oni njihov/-a/-o
74
Zelo bom vesela, če boš med gledalci tudi ti. Brez tvojih nasvetov o moji igri in najinih dolgih
telefonskih pogovorov bi bila včasih čisto izgubljena. Zagotovo bom imela manj treme, če bo v prvi
vrsti sedela moja najboljša prijateljica.
Upam, da prideš.
Polon
a
P. S. Sama moram biti v šoli že dve uri pred predstavo, zato te ne bom mogla počakati. Ampak ker si
bosta predstavo ogledala tudi Nejčev brat in Mančina sestra, ti v njuni družbi zagotovo ne bo dolgčas
d-naloga:
Zaimek Vprašalnica Število
naši Čigavi? množina/mn.
moj Čigav? ednina/ed.
tvojih Čigavih? ednina/ed.
moji Čigavi? ednina/ed.
najinih Čigavih? dvojina/dv.
moja Čigava? ednina/ed.
njuni Čigavi? dvojina/dv.
e-naloga:
Po smislu, npr.:
Polona je uporabila svojilna pridevnika Nejčev in Mančina ker bo tako Petra vedela, čigava brat in
sestra sta, saj če bi uporabila svojilna zaimka njegov in njen, Petra tega ne bi vedela/ker pripadnosti k
določeni osebi prej ni poimenovala/ker je prvič govorila o njiju.
10. naloga:
a-naloga:
DA
Utemeljitev: Zmotilo me je ponavljanje svojilnih pridevnikov.
b-naloga: njenega
Na premiero Lenče Flenče je bila povabljena Polonina prijateljica. Razveselila se je Poloninega
povabila.
Njeno
Polonin nastop si bodo ogledali starši, prijateljica, Nejčev brat in vsi, ki ji kaj pomenijo. Polonino
vabilo je bilo namenjeno vsem.
njegovim
Nejčev brat in Polonina sestra bosta med gledalci. Prijateljica lahko pride na predstavo z Nejčevim
bratom in
njeno
Polonino sestro.
c-naloga:
S svojilnim zaimkom sem zamenjal/-a prvi/drugi svojilni pridevnik.
Po smislu, npr.:
Če bi menjal/-a prvi svojilni zaimek, bi bile povedi nejasne/nerazumljive, saj ne bi točno vedeli, na
čigavo pripadnost mislimo.
75
11. naloga:
Učiteljica je učencem vrnila njihova/njihove popravljena vabila. Ob tem jim je pojasnjevala
njihovo/njihove napake. »Marko, tvojem/tvojemu vabilu manjka datum,« je začela s
pojasnjevanjem. »Primerjaj ga z njegovim/ njegovemu,« se je obrnila k Luki. Pokazala je na Polonino
in Petrino vabilo ter dodala: »V vajinem/ vašmu vabilu manjka kar nekaj vejic.« Vanjino in Anjino
vabilo je pohvalila: »Vaše/Vajino vabilo sem ocenila odlično, saj sta se zelo potrudili.«
Uršo je ocena presenetila, saj je bila nižja, kot je pričakovala. Nestrpno je poslušala učiteljičino
utemeljitev. »Tvojega/Tvojga vabila nisem ocenila odlično, ker si besede, za katere si ugotovila, da
niso pravilne, prečrtala. Sicer sem z vašimi/vašim izdelki zadovoljna,« je zaključila uro.
12. naloga:
a-naloga:
A Da bo odšel Luka k lastni razredničarki.
b-naloga:
B Da bo odšel k razredničarki nekega drugega učenca, npr. Nejca.
13. naloga:
Razredničarki bosta veseli Poloninega in Lukovega uspeha./Razredničarki bosta veseli uspehov
učencev, ki ju učita.
Razredničarki bosta veseli uspeha, ki sta ga sami dosegli./Razredničarki bosta veseli tistega, kar sta
sami dosegli.
14. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Da, saj tudi sam/-a o svojih občutkov ne pripovedujem oz. jih ne zaupam komer koli, prav tako pa se
jih ne sramujem takrat, ko sem uspešen/-na.
b-naloga:
orodnik/or. S svojimi občutki seznanim samo najboljšo prijateljico.
tožilnik/tož. Pred nepoznanimi skrivam svoje občutke.
dajalnik/daj. Svojim občutkom pogosto še sama ne zaupam.
rodilnik/rod. Svojih občutkov ob uspehu se ne sramujem.
mestnik/mes. O svojih občutkih ne pripovedujem komur koli.
Manjka imenovalnik.
15. naloga:
a-naloga:
Na začetku razredne ure je razredničarka pojasnila, da bo Polona predstavila njen/svoj prvi nastop na
odru in povedala tudi, kakšni so bili njeni/svoji občutki. Učence je spodbudila, naj si ob Poloninem
pripovedovanju predstavljajo, kako bi se sami počutili na njenem/svojem mestu. Razmišljajo pa naj
tudi o njihovih/svojih
izkušnjah z nastopanjem pred več ljudmi.
76
Po Polonini pripovedi Tina kar ni mogla dočakati, da bi se oglasila: »Sama že nekaj let igram klavir in
vsako leto na koncertu nastopim z mojo/s svojo točko. A še vedno imam pred mojim/svojim
nastopom tremo. Moja/svoja učiteljica sicer pravi, da nekaj treme tudi moram imeti, saj bi se
drugače premalo potrudila, toda jaz bi se je vendarle rada rešila. Kakšen je tvoj/svoj »recept«, da
premagaš prevelik strah? In, prosim, povej mi tvoje/
svoje mnenje o tem, ali trema res mora biti.« Polona je odgovorila: »Mojega/svojega recepta še
nimam.« Nato se je obrnila k sošolcem: »Kakšne pa so vaše/svoje izkušnje? Kako vi premagujete
vaš/svoj strah pred javnimi nastopi?«
Učenci so se v razpravi tako razvneli, da njihovih/svojih izkušenj niso mogli predstaviti vsi, ki so si
tega želeli. Zato je učiteljica predlagala, naj vsak na list papirja zapiše njegovo/svoje razmišljanje.
Opozorila jih je, da na papirju ne sme biti njihovega/svojega podpisa. Liste bo namreč pobrala in jih
nato razdelila med učence, tako da nihče ne bo vedel, čigav zapis ima pred seboj. Vsak učenec bo
najprej prebral razmišljanje sošolca ali sošolke ter njegove ali njene/svoje občutke primerjal z
lastnimi. Pogovor bodo nato nadaljevali na naslednji razredni uri.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Vsekakor je nekaj treme potrebne za dobro izpeljan nastop, saj se tako bolj potrudiš in dobro igraš.
16. naloga:
V Učitelj je prebral njeno utemeljitev. Prebral je utemeljitev, ki jo je napisala učenka.
A Petra je pohvalila svojo igro. Pohvalila je igro same sebe.
B Učitelj je prebral svojo utemeljitev. Prebral je utemeljitev, ki jo je napisal sam.
I Petra je pohvalila njuno igro. Pohvalila je igro Polone in Luke.
L Petra je pohvalila njeno igro. Pohvalila je Polonino igro.
O Učitelj je prebral njihovo utemeljitev. Prebral je utemeljitev, ki so jo napisali učenci.
DA BI SPOROČILO PRISPELO PRAVOČASNO IN ZANESLJIVO
Telegram in poštni obrazci
1. naloga:
a-naloga:
(Telegram je poslal) Luka Kramar, namenjen pa je Gregorju Pisku.
Ker bo Gregor Pisk hitreje dobil telegram kot pismo ali razglednico./Ker bo Gregor Pisk
telegram dobil še isti dan, ko bo poslan./Ker pisma oz. razglednice Gregor Pisk ne bi dobil
pravočasno.
(Luka Kramar je poslal telegram Gregorju Pisku), da ga povabi na ogled predstave Lenča Flenča.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Kaj je napisal? S katerim namenom?
Naslov naslovnika. Da bi poštar vedel, kam naj dostavi telegram.
Vsebino telegrama. Da bi naslovnik vedel, kaj mu pošiljatelj sporoča/da
bi ga naslovnik povabil na predstavo.
Naslov pošiljatelja/
sporočevalca.
Da bi naslovnik/Gregor Pisk vedel, kdo mu pošilja
telegram.
c-naloga:
77
Po smislu, npr.:
(Uslužbenec je izpolnil) zgornji del obrazca, in sicer številko telegrama, sprejemno pošto, številko str.,
podatke o sprejemu (katerega dne uro in minuto je sprejel telegram in se tudi podpiše) in kasneje o
prevzemu.
č-naloga:
C NE, naslovnik bo dobil obrazec, ki ga bodo natipkali na naslovnikovi pošti.
d-naloga:
DA
Po smislu, npr.:
Na pošti bo uslužbenka lažje prebrala vse, kar je napisano na obrazcu, predvsem pa je pomemben
pravilen zapis naslova prejemnika./Zato, da na pošti ni težav s prepoznavanjem nečitljivih pisav.
2. naloga:
Po smislu, npr.:
(Telegrame pošiljamo takrat, ko je pomembno, da sporočilo pride hitro do naslovnika;
pošiljamo jih za rojstni dan, ob rojstvu otroka, ob poroki, ob smrti družinskega člana/kot
voščila, sožalja, čestitke, nujna obvestila.
(Izpolnimo jih) z velikimi tiskanimi črkami, na obrazec napišemo naslov prejemnika/naslovnika,
vsebino in svoj naslov/pošiljatelja/sporočevalca.
3. naloga:
Po smislu, npr.:
Storitve: Glasbeni telegram – LXG9 (Dunajski valček)
Naslov naslovnika:
MAJA NOVAK
CVETLIČNA POT 21
8000 NOVO MESTO
Vsebina:
DRAGA MAJA!
DANES JE ZA VAJU Z BOŠTJANOM POSEBEN DAN. IZ SRCA VAMA ČESTITAM IN ŽELIM VELIKO SREČE
NA VAJINI SKUPNI POTI.
TVOJA SESTRIČNA ANA
Naslov pošiljatelja:
ANA BOŽIČ, ROZMANOVA ULICA 21B, 6330 PIRAN
78
4. naloga:
a-naloga:
Pismo./Obrazec in pismo./Obrazec.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
NE Ker to potrdilo sporočevalec shrani sam in potrebuje le potrdilo, da je res oddal pošiljko
naslovniku na pravi naslov.
c-naloga:
(Posebne storitve so:) osebna vročitev, povratnica, prednostno
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Sporočevalec naslovniku ni poslal navadnega pisma, temveč pismo z osebno vročitvijo/priporočeno
pismo, saj je želel, da naslovnik sprejme pismo osebno in ne, da ga pismonoša vrže v nabiralnik/s
potrdilom lahko dokazuje poslano pismo.
d-naloga:
(Poštni delavec na obrazcu izpolni:) sprejemno številko, maso, poštnino, prav tako pa se tudi podpiše.
6. naloga:
Po smislu, npr.:
Naslovnik: Storitev:
BOGDAN KOS Povratnica
DOLINSKA CESTA 5
6000 KOPER Vrednost: 15 EUR
7. naloga:
a-naloga:
Sporočevalec: Matic Poklukar Naslovnik: Gregor Žajbelj
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Nakaznica ima dva dela zato, da enega dobi naslovnik, drugega (potrdilo o vplačilu poštne
nakaznice) pa obdrži pošta.
Da, pošiljatelj lahko napiše sporočilo v levem delu poštne nakaznice (Sporočilo o vplačilu
poštne nakaznice), in sicer spodaj pod naslovom Sporočilo pošiljatelja.
8. naloga:
Po smislu, npr.:
SPOROČILO O VPLAČILU POŠTNE NAKAZNICE POTRDILO O VPLAČILU POŠTNE NAKAZNICE
79
Pošiljatelj: URŠKA MANČEK
KOPRSKA CESTA 10
6000 KOPER
EUR 25,00
Naslovnik: POLONA JURČIČ
GORENJSKA CESTA 5
4000 KRANJ
SPOROČILO POŠILJATELJA:
Polona, bili ste super. Veselim se že DVD-ja,
da si bom predstavo lahko še enkrat
ogledala.
Urška
Pošiljatelj: URŠKA MANČEK
KOPRSKA CESTA 10
6000 KOPER
EUR 25,00
Naslovnik: POLONA JURČIČ
GORENJSKA CESTA 5
4000 KRANJ
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
80
6. UČNI SKLOP: SKUPAJ REŠIMO TEŽAVE
Z ELEKTRIČNO ENERGIJO VARČUJMO V RAZREDU …
Neuradni pogajalni pogovor
1. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Č Onesnaževanje okolja. ALI C Vojaški spopadi.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Zaradi onesnaževanja okolja, ki ga povzroča predvsem človek, narava v zadnjih letih kaže svojo moč.
Vse več je poplav, cunamijev, tornadov, pogoste so toče, močne nevihte,vse večja je ozonska luknja.
Onesnaženje okolja ogroža naše zdravje, rastline in živali, povzročajo pa tudi številne druge
neprijetne posledice.
ALI
Ker se mi zdijo vojne grozne, ker trpijo ljudje, umirajo nedolžni, uničujejo se zgradbe …
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Da, mislim, da bi lahko nekaj prispeval/-a k reševanju onesnaženja okolja, in sicer tako, da odpadke
ločujem doma in v šoli, da varčujem z energijo, da ne uporabljam plastičnih vrečk ampak papirnate
vrečke oz. vrečke iz blaga, da ne pijem vode oz. pijač iz plastenk,ampak pijem vodo iz pipe.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Odpadke mečemo kar po tleh, v gozdovih, ob bregovih rek … Vedno večja je pozidava in posledično
manj zelenja v mestih … Vedno več je avtomobilov in s tem izpušnih plinov … Vedno več je svetlobnih
reklam, ki onesnažujejo s svetlobo. Veliko tovarn uporablja neobnovljive vire. V reke, potoke
mečemo odpadke.
Uspešnejši bi bili, če bi se reševanja lotil vsak po svoje/če bi se »akcije« lotili vsi učenci skupaj.
d-naloga:
Po smislu, npr.:
Moj predlog: V šoli bi varčevali pri energiji, tako da bi ugašali luči, ko jih ne bi potrebovali. Na
streho šole bi namestili sončne kolektorje, ki bi šoli dovajali potrebno energijo.
Doma bi varčevali z energijo, tako da bi mama prala v nočnih urah, televizijo bi imeli ugasnjeno, če
je ne bi nihče gledal, računalnik bi imeli izklopljen, če ga ne bi uporabljali.
Oseba, s katero bi se o predlogu najprej pogovoril/-a:
doma – s starši; v šoli – s sošolci
2. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Imeli bi predstavitve svojih predlogov v vsakem razredu pri razredni uri.
81
Svoje predloge bi objavili na oglasnih deskah po vsej šoli.
Svoje predloge bi zapisali, jih skopirali in dali vsakemu učencu.
Svoje predloge bi objavili na spletnih straneh šole in o tem obvestili vse učence.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Prednosti predstavitve s plakatom Slabosti predstavitve s plakatom
Predstavitev je dostopna vsem.
Ker so na plakatu le pomembnejši podatki, se jih
hitro prebere.
Za plakat se ne porabi veliko materiala.
Na plakatu so le pozitivna sporočila.
Nekateri ga sploh ne preberejo.
Na plakatu ni natančnejših podatkov.
Slabo izdelan plakat ne pritegne pozornosti ljudi.
Zaradi množice plakatov je lahko plakat
neopazen.
Neprimerno besedišče oz. jezikovne
nepravilnosti so vidne vsem.
3. naloga:
a-naloga:
Kraj srečanja: učilnica slovenščine
Čas srečanja: po pouku
b-naloga:
B Da bi se dogovorili o ukrepih, ki bodo veljali na šoli.
4. naloga:
a-naloga:
Luka je predlagal varčevanje pri ogrevanju.
Nejc je predlagal varčevanje pri ugašanju luči.
b-naloga:
Polona se je strinjala z Lukovim predlogom/Nejčevim predlogom/Lukovim in Nejčevim predlogom/se
ni strinjala z nobenim predlogom.
Po smislu, npr.:
Strinjala se je z Lukovim predlogom, da največ energije zapravijo na šoli z ogrevanjem, vendar pa se je
strinjala tudi z Nejcem, da veliko energijo porabijo, ker so luči po nepotrebnem prižgane ves dan./Z
Lukovim predlogom se je strinjala, ker preveč zapravijo za ogrevanje, z Nejčevim, ker res luči gorijo
po nepotrebnem.
5. naloga:
a-naloga:
Luka bi težave z ogrevanjem rešil tako, da bi šolo ogrevali malo manj.
b-naloga:
C Nejc se je z Luko deloma strinjal.
Po smislu, npr.:
82
Nejčeva utemeljitev mnenja:
Strinjal se je s predlogom, ampak menil je, da tega problema ne morejo rešiti učenci./Nejc se je z
Luko deloma strinjal, ker učenci sami nimajo vpliva na ogrevanje.
c-naloga:
Učenci sami./Njihovi starši./Predstavniki občine./Ravnatelj šole.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Luka se z Nejcem ni popolnoma strinjal, ker je bral, da s prižiganjem in ugašanjem neonskih in varčnih
žarnic ne bi prihranili energije, ampak bi jo celo porabili več./Luka se z Nejcem ni strinjal, ker stalno
ugašanje in prižiganje luči tudi ne pripomore k varčevanju.
6. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Manca se ni strinjala s Polono, da je treba izbrati le eno izmed težav, ampak da bi se morali spopasti
z obema težavama, tako z ogrevanjem kot z razsvetljavo.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Polona: Popolnoma se je strinjala z Manco, njena ideja se ji je zdela super in je predlagala odpiranje
oken.
Nejc: Strinjal se je z Manco in je predlagal varčevanje energije z varčnimi žarnicami.
Luka: Strinjal se je z Manco in predlagal, da ona oblikuje oba predloga.
7. naloga:
Predlog za varčevanje z energijo pri ogrevanju Predlog za varčevanje z energijo pri osvetljavi
Odpirali bodo okna po potrebi./Okna bodo odprli
za kratek čas, prezračili učilnice in jih potem
zaprli.
Energijo bi prihranili z varčnimi žarnicami,
dežurni učenci pa bi bili pozorni na prižgane luči
po hodnikih, garderobah in straniščih.
8. naloga:
Po smislu, npr.:
Če se v pogovor ne bi vključila Manca, bi vsak od učencev vztrajal pri svojem predlogu, nihče ne bi
popustil in tako ne bi mogli oblikovati predlogov./Njihov pogovor bi se lahko končal s prepirom, če se
vanj ne bi vključila Manca.
9. naloga:
Č Ker sta si oba želela, da bi našli najboljši predlog.
10. naloga:
B Da bi na podlagi različnih predlogov dosegli skupni dogovor o tem, katere težave na šoli so
največje in kako bi privarčevali največ energije.
11. naloga:
83
V šoli je nujno varčevati pri ogrevanju, saj je v učilnicah prevroče. Učenci so bolj zaspani/utrujeni in
leni, težko sodelujejo/se zberejo pri pouku.
12. naloga:
a-naloga:
Nejc je Luki med govorjenjem segal v besedo./Nejc Luki med govorjenjem ni segal v besedo.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
NE, ker ne bi poslušali drug drugega in ne bi dobro slišali predlogov, ki bi jih povedali njihovi
sošolci./Ne, ker se sploh ne bi poslušali in bi govorili drug mimo drugega, celo povzdignili bi lahko svoj
glas.
13. naloga:
a-naloga:
Nejc je izrazil svoje nestrinjanje vljudno/nevljudno.
Besede, s katerimi je Nejc povedal svoje mnenje: ne strinjam se s teboj, mislim, neumno se mi tudi
zdi
b-naloga:
Eden od sošolcev bi bil užaljen.
Vsi bi bili zadovoljni.
Prijatelji bi se sprli.
Ne bi oblikovali najprimernejšega predloga.
Dosegli bi enak dogovor.
14. naloga:
Po smislu, npr.:
Sošolci so govorili z umirjenim glasom, saj piše, da je Nejc mirno pripomnil, Luka je malo razmišljal,
preden je povedal svoje mnenje …, prav tako pa na koncu ni klicajev, ampak so pike/med njimi ni
prišlo do spora.
15. naloga:
Prebral/-a sem uradni pogovor/neuradni pogovor.
Na primer:
Značilnosti:
Sogovorci se med seboj tikajo, so v enakovrednem položaju,
pogovarjajo se v šoli, po pouku, v svojem prostem času,
enakovredno sodelujejo v pogovoru, izražajo svoje mnenje,
tema je neuradna.
16. naloga:
Po smislu, npr.:
Pogajanje je vrsta pogovora, kjer govorci drug drugemu povedo o določeni temi svoj predlog in ga
tudi utemeljijo. Iz vseh predlogov poskušajo oblikovati skupni predlog. Če govorci želijo, da bo
84
pogajanje uspešno, mora vsak od njih pri svojem predlogu malo popustiti in sprejeti tudi predloge
drugih govorcev.
…IN NA ŠOLI
Uradni pogajalni pogovor
1. naloga:
a-naloga:
DA
Utemeljitev:
Saj so se skupaj na sestanku odločili, da bodo predlog posredovali najprej g. ravnatelju.
b-naloga:
(V pogovoru so sodelovali) Manca, Polona, Luka, Nejc in ravnatelj.
c-naloga:
C Da bi ravnatelju posredovali predloge o varčevanju energije na šoli.
č-naloga:
Ravnatelj je pokazal zanimanje in pripravljenost na pogovor/ni pokazal zanimanja in pripravljenosti
na pogovor.
Ravnatelj je povedal, da je vesel, da so prišli in da bo dobre predloge takoj podprl.
2. naloga:
Težava Predlog
1. Prevelika poraba energije pri
ogrevanju
Po potrebi bi prezračevali prostore (po
potrebi bi na stežaj odprli okna, nato pa jih
zaprli, da energija ne bi »uhajala« ven)./
Reševali bi s prezračevanjem.
2. Nepotrebno gorenje luči po šoli Dežurni učenci bi po šoli pogledali, če so luči
po hodnikih, v garderobah in straniščih
ugasnjene.
3. naloga:
a-naloga:
DA V učilnicah bi po potrebi na stežaj za kratek čas odprli okna.
NE Za prezračevanje učilnic bi skrbeli reditelji.
DA Kadar je zunaj dovolj svetlo, bi preverili, ali so ugasnjene luči po hodnikih, garderobah in
straniščih.
NE Luči, ki so po nepotrebnem prižgane, bi ugasnili dežurni učenci.
b-naloga:
(Ravnatelj jim je predlagal,) da bi za prezračevanje in ugašanje luči poskrbeli prostovoljci in člani
eko-krožka.
(Najbolj jih je motilo,) da bi bili prostovoljci le iz enega razreda.
85
c-naloga:
Č Reditelja bi opozarjala sošolce na varčevanje z energijo.
4. naloga:
a-naloga:
Naloge
Reditelji Oba reditelja bosta skrbela za red in urejenost razreda in opozarjala
sošolce na odpiranje in zapiranje oken in prižiganje ter ugašanje luči.
Dežurni učenci Dežurni učenec bo ugašal luči po hodnikih, straniščih in garderobah,
da ne bodo gorele po nepotrebnem.
Člani eko-krožka Skozi celo leto bodo spremljali delo rediteljev.
b-naloga:
Ravnatelj bo moral obvestiti učence in učitelje o sestanku, člani eko-krožka pa bodo morali razmisliti
o merilih in poteku ocenjevanja rediteljev.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Predlog se mi zdi ustrezen, vendar pa bi bilo bolje, če bi reditelje nadzirali učitelji, saj bi učenci
njihova opozorila jemali bolj resno. ALI
Končni predlog se mi zdi ustrezen, tako bo vsak prispeval k varčevanju energije, zaradi ocenjevanja pa
se bodo reditelji še bolj potrudili.
5. naloga:
Po smislu, npr.:
Pogajalni pogovor med sošolci Pogajalni pogovor med učenci
in ravnateljem
V kakšnem razmerju so bili
med
seboj sogovorci?
Luka, Polona, Nejc in Manca so
bili sošolci./Bili so v
enakovrednem razmerju.
Luka, Polona, Nejc in Manca so
bili sošolci, ki so bili z
ravnateljem v
neenakovrednem razmerju.
Kako so se pogovarjali? Umirjeno, poslušali so drug
drugega, prijateljsko, sproščeno.
Umirjeno, spoštljivo, poslušali
so drug drugega.
Kako se je pogovor začel? S predstavitvijo Lukovega
predloga.
Pogovor se je začel s
pozdravom (dober dan) in z
zahvalo, ker jih je ravnatelj
sprejel.
Ali so se v pogovoru tikali ali
vikali?
(V pogovoru so se) tikali. Učenci so se med seboj tikali,
ravnatelja pa so vikali.
Kako so se v pogovoru
poslovili?
Niso se poslovili, ampak so na
koncu le izrazili navdušenost
nad predlaganimi predlogi.
S pozdravom na svidenje.
b-naloga:
(Prebral/-a) Poslušal/-a sem neuradni pogajalni pogovor/uradni pogajalni pogovor.
Govorci so bili v neenakovrednem govornem položaju, učenci so ravnatelja vikali, pogovarjali so se
knjižno in spoštljivo, poskušali so doseči skupen dogovor o varčevanju na šoli.
86
6. naloga:
Na primer:
1. Predstavili so svoj predlog in ga utemeljili.
2. Poslušali so ostale sogovorce, pri tem jih niso prekinjali.
3. Svoje nestrinjanje z danim predlogom so povedali z umirjenim glasom.
4. Vsak od govorcev je pri svojem predlogu malo popustil in oblikovali so skupni predlog.
7. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Varčujemo lahko, da ne pretiravamo z vožnjo z avtomobili, da smeti recikliramo, nove zgradbe
gradimo na mestu starih, opuščamo nepotrebno rabo pesticidov, zdravila, ki nam ostajajo ali imajo
pretečen rok, odnesemo v lekarno.
b-naloga:
Po smislu.
c-naloga:
Po smislu.
PRITEGNIMO VSE UČENCE!
Glagolski nakloni
1. naloga:
a-naloga:
C Po pogovoru z ravnateljem in pred sestankom eko-krožka.
b-naloga:
Manca, Nejc in Luka so se pogovarjali o merilih za ocenjevanje (dela) rediteljev.
c-naloga:
Polona meni, da bodo potem skrb za varčevanje energije imeli le reditelji, drugi učenci pa bodo na
varčevanje pozabili./Polona je razmišljala, da bi potem to nalogo sprejeli kot tekmovanje rediteljev in
ne kot nalogo o varčevanju.
č-naloga:
C Namenjati malo pozornosti skrbi za okolje v šoli.
d-naloga:
Polona
je sošolce pozvala, naj pripravijo plakate o pomenu varčevanja z energijo.
e-naloga:
Sošolci so bili nad Poloninim predlogom navdušeni in Nejc je prijatelje takoj spodbudil, naj začnejo z
delom/ začnejo oblikovati osnutke plakatov.
2. naloga:
a-naloga:
87
Po pogovoru z ravnateljem so Manca, Nejc in Luka živahno razpravljali o merilih za ocenjevanje dela
rediteljev, Polona pa jih je le molče poslušala. Ker po navadi prav ona največ govori, so jo sošolci kar
malo zaskrbljeni vprašali, ali je kaj narobe. Takrat jim je povedala, da se boji, da bo skrb za okolje le
naloga rediteljev, drugi učenci pa bodo nanjo pozabljali. Zato bi jih morali kljub vsemu o tem
ozaveščati skozi vse leto. »Pripravimo plakate, na katerih bi bilo zapisano, kako pomembno je
varčevati z energijo in kako bi jo lahko prihranili doma,« jim je predlagala. Prijatelji so se takoj
navdušili nad njenim predlogom. Pred sestankom eko-krožka so imeli še uro časa, zato jih je Nejc
spodbudil k delu: »Poskusimo oblikovati vsak svoj osnutek plakata kar zdaj! Tako bomo na sestanku
laže prepričali druge, da se nam pridružijo.«
b-naloga:
C To so glagoli.
3. naloga:
a-naloga:
To sem ugotovil/-a, ker osebna glagolska oblika ni v dvojini ampak je v množini.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Polona razmišlja o skrbi vseh učencev za okolje v prihodnosti, to sklepam po tem, ker je rekla, da je to
naloga za vse leto/da bodo morali učence ozaveščati vse leto.
c-naloga:
B Manca, Polona, Luka in Nejc.
Oblika glagola, iz katere sem razbral/-a odgovor: poskusimo
č-naloga:
Glagolu lahko določimo osebo, sklon, sklanjatev, število, stopnjo, čas in spol.
4. naloga:
2 Oblika glagola mi pove, da se bo nekaj zgodilo, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. (bi prihranili)
3 Oblika glagola mi pove, da z njim Polona poziva sošolce k dejanju. (pripravimo)
1 Oblika glagola mi pove, da govorec le ugotavlja, da se je nekaj zgodilo. (so razpravljali)
5. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Povedni naklon: so razpravljali, je poslušala, govori, so vprašali, je, je povedala, se boji, bo, bodo
pozabljali, je predlagala, so se navdušili, so imeli, je spodbudil, bomo prepričali, se pridružijo
Velelni naklon: pripravimo, poskusimo
Pogojni naklon: bi morali, bi bilo zapisano, bi prihranili
b-naloga:
Po smislu.
6. naloga:
a-naloga:
prihranimo, ohranimo, bi posekali
88
b-naloga:
Dva glagola sta v 3. osebi. DA NE
Vsi glagoli so v množini. DA NE
En glagol je v prihodnjiku. DA NE
Vsi glagoli so v sedanjiku. DA NE
Glagoli se med seboj ne razlikujejo v naklonu. DA NE
Glagol bi posekali je v pogojnem naklonu. DA NE
c-naloga:
Recikliranje papirja se bo začelo pri samem porabniku. Ko določenega izdelka iz papirja (npr.
časopisa,
embalaže …) ne bomo potrebovali več, ga bomo odložili v posebne zbirne zabojnike za papir (modre
barve).
č-naloga:
V naslovu sem našel/-šla glagola varčujmo in varujmo. Oba sta v velelnem naklonu.
7. naloga:
a-naloga:
Računalniške zaslone je potrebno ugašati, če so po nepotrebnem prižgani./Po končanem delu z
računalnikom.
Pri kuhanju je potrebno lonec pokriti s pokrovko./Pri kuhanju z uporabo pokrovke.
Z uporabo varčnih žarnic.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Ko odidem iz sobe, ugasnem luč, da ni prižgana po nepotrebnem. Med umivanjem zob zaprem pipo z
vodo, da ne teče po nepotrebnem. Pozimi, ko zračim sobo, ugasnem radiator.
c-naloga:
varčuje, bomo prihranili, ne pomeni, bomo morali (spremeniti), bo vrnil, bo, boste upoštevali
8. naloga:
Večina glagolov na Mančinem plakatu je v prihodnjiku, saj Manca govori o tem, kaj še lahko pri
varčevanju z energijo storimo.
9. naloga:
a-naloga:
si se spomnil, pripraviš
b-naloga:
B Manca je uporabila glagola v tej obliki, ker si želi, da bi imel vsak bralec plakata občutek, da
govori ravno njemu.
10. naloga:
a-naloga:
Da bi s temi glagoli
ugotovila, da se bo nekaj zgodilo.
b-naloga:
89
Obliko glagolov v povednem naklonu imenujemo povednik.
c-naloga:
Č V glagolskem naklonu.
č-naloga:
Glagoli v povednem naklonu se lahko uporabljajo v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku.
11. naloga:
NE. Ugotovila je, kaj se zgodi, če na nekaj ne pazimo oz. se za nekaj ne potrudimo.
12. naloga:
a-naloga:
Največ energije pri pranju porabimo za segrevanje vode. Če peremo pri nižji temperaturi, prihranimo
vsaj polovico elektrike. Hladilnih omar ne postavimo v bližino štedilnikov in radiatorjev. Poleti sušimo
perilo na prostem. Za nakupe uporabljamo papirnate vrečke. Radiatorjev ne oviramo z zavesami ali s
pohištvom. Pri zračenju prostora ogrevanje izklopimo, prezračimo s prepihom.
b-naloga:
Na primer:
Največ energije bo pri pranju mami porabila za segrevanje vode. Če bo prala pri nižji temperaturi, bo
prihranila vsaj polovico elektrike. Hladilnih omar oče ne bo postavil v bližino štedilnikov in
radiatorjev. Poleti bo mami sušila perilo na prostem. Za nakupe bomo vsi člani družine uporabljali
papirnate vrečke. Radiatorjev ne bomo ovirali z zavesami ali s pohištvom. Pri zračenju prostora bom
ogrevanje izklopil, prezračil bom s prepihom.
13. naloga:
Po smislu.
14. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Na Poloninem plakatu je manj risb./Risbe so na koncu vsakega nasveta.
Na plakatu je besedilo bolj urejeno./Plakat je preglednejši.
Na plakatu je zapisano več nasvetov.
b-naloga:
1. nasvet: Če odhajamo od doma, bi bilo dobro izklopiti vse naprave iz električnega omrežja.
2. nasvet: 3 %–5 % energije bi prihranili, če bi ugašali žarnice.
15. naloga:
a-naloga:
bi odšli, bi se izognili, bi izklapljali, ne bi uporabljali
b-naloga:
Polona je uporabila glagole v povednem naklonu/velelnem naklonu/pogojnem naklonu.
c-naloga:
(Ta glagolski naklon sem spoznal/-a) po besedici bi.
16. naloga:
90
a-naloga:
V sedanjiku.
b-naloga:
Na primer:
1. oseba: bi prihranili, bi izklapljali, ne bi uporabljali
2. oseba: bi se spomnil, bi pripravil, bi odšli
3. oseba: bi uporabili
17. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Vljudnejši je Mančin/Polonin uvod.
Mančin uvod pove, da je treba varčevati z energijo, zato pa ni potrebno spremeniti svojega življenja,
ampak le upoštevati nekaj nasvetov.
b-naloga:
A Da danes okolje ne bi bilo tako onesnaženo, če bi v preteklosti varčevali z energijo.
B Da bo okolje v prihodnje veliko čistejše, če bo vsak od nas doma varčeval z energijo.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Nasvete učencem osnovne šole bi predstavil/-a v povedniku, saj so nasveti vljudnejši. ALI
Nasvete učencem osnovne šole bi predstavil/-a v pogojniku, saj če ne izpolnimo določenih pogojev,
ne bomo nič privarčevali.
18. naloga:
B Tako, da bi se prhali manj kot 10 minut.
Pogojnik: bi se prhali
19. naloga:
Po smislu, npr.:
Zvezek bi uporabljal/-a dlje časa, če ne bi trgal/-a listov iz njega.
S svinčnikom bi lahko pisal/-a vse šolsko leto, če ga ne bi stalno šilil/-a.
Porabil/-a bi manj električne energije, če bi ugašal/-a luči.
V sobi bi bilo toplo, če ne bi imel/-a odprtih vrat.
20. naloga:
a, b-naloga:
Po smislu.
Knjige in zvezke bi ovil/-a v prozorne ovitke. Puščice oz torbe ne bi metal/-a po tleh, saj bi se tako
svinčniki in barvice manj lomili in bi jih tudi manj šilil/-a. V zvezku bi pisal/-a do konca strani. Po
nepotrebnem ne bi risal/-a v zvezke.
21. naloga:
a-naloga:
C Velela sta jim, naj ravnajo varčno.
b-naloga:
91
Uporabila sta povednik/pogojnik/velelnik.
c-naloga:
Velelniki v njunih nasvetih so v sedanjiku.
22. naloga:
a-naloga:
Glagol Oseba Število Čas Naklon
prispevamo 1. os. mn. sed. pov. n.
prispevajmo 1. os. mn. sed. vel. n.
Glagola se razlikujeta le v glagolskem naklonu, in sicer je gl. prispevamo v povednem naklonu, gl.
prispevajmo pa v velelnem naklonu.
b-naloga:
prispevamo – sedanjik:
Ednina Dvojina Množina
1. os. prispevam prispevava prispevamo
2. os. prispevaš prispevata prispevate
3. os. prispeva prispevata prispevajo
c-naloga:
prispevajmo – sedanjik:
Ednina Dvojina Množina
1. os. / prispevajva prispevajmo
2. os. prispevaj prispevajta prispevajte
3. os. / / /
23. naloga:
a-naloga:
Zato, ker običajno sami sebi ne ukazujemo.
b-naloga:
Ukazovati ne morem ogovorjenemu/neudeležencu pogovora.
24. naloga:
a-naloga:
reci, ne meči, vrzi
b-naloga:
Po smislu, npr.
Pri nekaterih glagolih v velelnem naklonu -č preide v -c oz. -ž v -z./Nekateri glagoli šumnike
spremenijo v sičnike, na primer š v s, ž v z.
c-naloga:
rečem: reči vržem: vreči
č-naloga.
Na primer:
povednik v 1. os. ed.: tečem, strižem
nedoločnik: teči, striči
92
velelnik: teci, strizi
25. naloga:
a-naloga:
Ne ugašaj računalnika, če ga boš kmalu spet uporabil.
Nastavitve namesti tako, da zaslon in trdi disk zaspita po določenem času mirovanja.
Računalnik prestavi v stanje pripravljenosti, če ga zapustiš za daljši čas.
Ne izberi ikone za popolni izklop.
Ugasni vsaj zaslon, če tvoj računalnik te možnosti nima.
Odreci se ohranjevalniku zaslona.
Ne puščaj računalnika prižganega.
Ne prižigaj računalnika, dokler ga res ne potrebuješ.
b-naloga:
Nasvete očetovega znanca sem dopolnil/-a z glagoli v povednem naklonu/velelnem naklonu/
pogojnem naklonu.
c-naloga:
Ne ugašajte računalnika, če ga boš kmalu spet uporabil.
Nastavitve namestite tako, da zaslon in trdi disk zaspita po določenem času mirovanja.
Računalnik prestavite v stanje pripravljenosti, če ga zapustiš za daljši čas.
Ne izberite ikone za popolni izklop.
Ugasnite vsaj zaslon, če tvoj računalnik te možnosti nima.
Odrecite se ohranjevalniku zaslona.
Ne puščajte računalnika prižganega.
Ne prižigajte računalnika, dokler ga res ne potrebuješ.
26. naloga:
a-naloga:
B Od okoliščin.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Speci torto in ne uporabljaj ves čas malih gospodinjskih aparatov.
Prazno embalažo odvrzi v poseben zabojnik, ločuj tudi ostale odpadke.
Prosim, ločujte odpadke, in tako ohranjajmo čisto naravo.
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
93
7. UČNI SKLOP: BRANJA NI NIKOLI DOVOLJ
BRANJA NI NIKOLI DOVOLJ
Obnova umetnostnega besedila
1. naloga:
Po smislu, npr.:
Knjiga me spremlja že od malih nog. Najprej mi je najrazličnejše zgodbe brala mami, ko pa sem se
sam naučil/-a brati, pa sem si knjige sposojal/-a večinoma v šolski knjižnici, nekaj sta mi jih kupili
mami in babi, nekatere pa sem dobil/-a za rojstni dan. Ko berem, si predstavljam glavne junake,
dogodke, kraje. V branje vključim tudi veliko svoje domišljije, marsikdaj pa pri branju spoznam tudi
kakšno novo besedo.
2. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Bogdan Novak: Banda v hosti
b-naloga:
Po smislu, npr.:
V knjigi ni le ene glavne knjižne osebe, ampak je to skupina otrok.
Večina dogodkov se dogaja v naravi.
V njej ni vključene domišljije, vse to, kar se je dogajalo v zgodbi, bi bilo lahko res.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Knjiga je bila na seznamu za bralno značko. Naslov mi je bil zanimiv, zato sem jo vzel/-a in prebral/-a.
Zdel ose mi je, da že beseda v naslovu (banda) napoveduje napeto branje.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Starši./Prijatelji./Učitelj./Knjižničarke./Sošolci./Znanci./Nihče mi ne daje nasvetov.
d-naloga:
Po smislu, npr.:
DA
Čeprav so mi vsebine knjig že povedali prijatelji, sošolci oz. sem jih prebral/-a na spletnih straneh, jih
preberem sam/-a, saj želim spoznati vse podrobnosti, ki mi jih pripovedovalci niso povedali, se
poistovetiti z glavnimi junaki in razvijati domišljijo.
3. naloga:
Po smislu, npr.:
Prednosti Slabosti
Tekoče pripovedujem. Imam bolj slabo domišljijo.
Povem bistvene podatke, manj pomembne Moje pripovedovanje je včasih dolgočasno,
94
izpustim. nezanimivo.
Pripovedujem z bogatim besediščem. Ne pripovedujem po urejenem zaporedju,
»preskakujem« iz dogodka na dogodek.
4. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Anjo je najbolj navdušilo to,
Č da knjiga govori predvsem o problemih mladih.
b-naloga:
Na primer:
C Vsem drugim enako starim učenkam, saj bo besedilo objavila v šolskem časopisu v rubriki
Prebral/-a sem …
Pojasnilo:
Po smislu, npr.:
Ta odgovor sem izbral/-a zato, ker se je Anja na koncu besedila podpisala in navedla tudi razred, prav
tako pa imajo šolski časopisi po navadi rubriko, kjer učenci predstavijo svoje naj knjige.
c-naloga:
Anja je besedilo napisala,
da bi predstavila vsebino knjige.
5. naloga:
a-naloga:
12 Silvija in Peter sta na plesu drug drugemu izpovedala ljubezen.
4 Silvija je na šolskem igrišču spoznala Petra.
11 Dekleta so na počitnicah na morju uživala.
10 Na poti v Ljubljano se je Silvijino mnenje o Petru spremenilo.
3 Oče je dekleta obiskal z zaročenko in jim predlagal, naj gredo živet k njemu.
2 Materina prijateljica Milena je pripeljala k Mlakarjevim na obisk sina Damjana.
8 Brina se je z mamo in s sestrama odpravila po nakupih v Italijo.
1 Že prvi dan pouka se je Silvija prepirala z Brino.
5 Dekleta so priskočila na pomoč Niki pri reševanju ljubezenskih težav.
6 Aleks in Silvija sta preživeli nekaj dni pri očetu v Nemčiji.
7 Silvija je s sošolci odšla v šolo v naravi.
9 Zadnji šolski dan je imela Brina zabavo ob rojstnem dnevu.
b-naloga:
Obe družini se spoprijateljita, Brina in Damjan postaneta par, prav tako sta se zaljubila Silvija in
drugi Milenin sin Peter.
Počitnice v Nemčiji za Aleks in Silvijo niso bile prijetne, saj sta tam preživeli nekaj brezveznih dni.
6. naloga:
Po smislu, npr.:
95
Odnos med dekleti in očetom:
Ni bil najboljši, saj dekleti nista sprejeli njegove nove zaročenke in nista želeli pri njem preživeti
počitnic.
Odnos med Damjanom in Brino:
To je odnos kot med vsakim fantom in dekletom, poln vzponov in padcev, a na koncu sta bila
srečno zaljubljena.
7. naloga:
a-naloga:
Glagoli so v 1. osebi/2. osebi/3. osebi, saj Anja pripoveduje o tem, kar se je zgodilo njej sami/bralcem
njene obnove/nekomu drugemu.
b-naloga:
Glagoli so v pretekliku , ker Anja pripoveduje o dogodkih, ki so se že zgodili.
c-naloga:
DA
Na primer:
Glagoli iz zadnjega dela besedila (Počitniški čas so dekleta … ):
so izkoristila, se je odločila, so želela, je prisedel, se je počutila, prestrašila se je, je bila, je
spremenila.
8. naloga:
a-naloga:
Priznal ji je, da se je vanjo zaljubil že ob prvem srečanju na košarkarskem igrišču.
b-naloga:
Priznal ji je/Peter je Silviji priznal: »Vate/V tebe sem se zaljubil že ob prvem srečanju na košarkarskem
igrišču.«
»Silvija, vate sem se zaljubil že ob prvem srečanju na košarkarskem igrišču,« je Peter priznal Silviji/ji je
Peter priznal.
c-naloga:
A Ne, ker v obnovi ohranimo samo bistvene podatke, brez katerih ne bi mogli razumeti poteka in
razpleta zgodbe.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Ne, ker mogoče ne bi povedal/-a vseh pomembnih podatkov in tako besedilo za poslušalca ne bi
bilo razumljivo ali pa jih ne bi povedal/-a po časovnem zaporedju. ALI
Da, ker sem zvedel/-a dovolj podatkov o dogajanju za pripovedovanje vsebine.
b-naloga:
A Moje pripovedovanje bi bilo krajše.
c-naloga:
96
Anja je knjigo obnovila manj natančno, zato je besedilo strnjena obnova.
Knjigo bi lahko obnovil/-a zelo natančno, zato bi bilo besedilo podrobna obnova.
10. naloga:
Dogodke predstavimo v urejenem časovnem zaporedju, tako kot so si sledili v knjigi.
Dogodke predstavimo poljubno, tako da začnemo s tistim, česar se spomnimo najprej.
Ohranimo vse podatke, ki so pomembni za zgodbo in brez katerih ne moremo razumeti razpleta.
Ohranimo vse podatke, ki so povezani z našo najljubšo osebo, tudi če niso pomembni.
Izpustimo podatke, ki niso bistveni.
Če se katerega podatka ne spomnimo, si ga lahko izmislimo, da obnova ne bi bila pomanjkljiva.
Če se kakega pomembnega podatka ne spomnimo, ga poiščemo ali preverimo v knjigi.
Na začetku povemo, katero knjigo ali film bomo obnovili.
Na koncu povemo svoje mnenje o vsebini.
Poskušamo biti čim bolj dramatični, zato so glagoli v sedanjiku, čeprav pripovedujemo o preteklih
dogodkih, uporabljamo pa tudi premi govor.
Poskušamo na kratko predstaviti dogajanje iz knjige, zato ne citiramo dobesedno besed
posameznih
junakov.
11. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Glavna oseba: Silvija.
Od začetka šolskega leta
do novembra:
Zmeda doma, obisk Bregarjevih.
Od novembra do
novoletnih počitnic:
Obisk očeta z zaročenko, predlog očeta, da bi dekleta
živele pri njem v Nemčiji, Silvijino srečanje s Petrom.
Od novoletnih do zimskih
počitnic:
Mlakarjevi in Bregarjevi novoletne počitnice preživijo
skupaj, reševanje ljubezenskih težav.
Od zimskih počitnic do
konca šolskega leta:
Šola v naravi, zabava ob rojstnem dnevu.
Poletne počitnice: Izpoved Petrove ljubezni Silviji.
b-naloga:
Po smislu.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
Silvija, sedmi razred, živi z ločeno mamo učiteljico in s sestrama, prepiranje z Brino.
Na obisk pride mamina prijateljica in Brina se zaljubi v njenega sina Damjana.
Nesporazumi z očetom, na pikniku Silvija spozna Petra.
Niki pomagajo pri njeni ljubezni.
Konec šolskega leta je potekal nenavadno, Silvija je odšla v šolo v naravi, na ekskurzijo in imela rojstni
dan.
Na morju Peter Silviji prizna svojo ljubezen.
č-naloga:
97
Po smislu.
12. naloga:
Prijatelj se še ni odločil, ali naj si ogleda novi film, in te je prosil, da mu predstaviš zgodbo.
strnjeno
• Prijateljica si ni mogla ogledati zadnjega dela priljubljene nadaljevanke.
natančno
Pred kratkim si slišal/-a posrečeno šalo in jo zdaj pripoveduješ prijateljem. skoraj
dobesedno
Prijateljica namerava za domačo zabavo pripraviti mafine in te je prosila za recept. skoraj
dobesedno
Za domače branje si prebral/-a roman in moraš zdaj napisati obnovo.
strnjeno
Pri dramskem krožku se odločate, katero igro boste uprizorili v naslednjem šolskem letu.
natančno
13. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Natančno bom prebral/-a članek.
Izpisal/-a bom glavne podatke, dogodke, besedne zveze.
b-naloga:
Po smislu.
14. naloga:
a, b, c-naloga:
Po smislu.
STAVEK, STAVČNI ČLENI
Povedek
1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
(Anja je bralcu povedala,) da je Silvija učenka sedmega razreda/kdo hodi v sedmi razred (Silvija), kaj
dela Silvija (hodi) in kam Silvija hodi (v sedmi razred).
b-naloga:
B Izbrane besede razred, Silvija, v, hoditi, sedmi med seboj povezati v stavek.
c-naloga:
Anja govori o enem dejanju/dveh/več dejanjih oz. vrstah dogajanja.
č-naloga:
Podatek Beseda/Besedna zveza iz Anjine povedi
Kdo nekaj dela? Silvija
Kaj nekdo dela? hodi
98
Kje se nekaj dogaja oz.
kam je dogajanje usmerjeno?
v sedmi razred
d-naloga:
Zaradi natančnosti je potrebovala več besed, npr. morala je pojasniti, v kateri razred hodi Silvija.
2. naloga:
a-naloga:
Vsaka zapisana poved predstavlja eno dejanje oz. dogajanje.
b-naloga:
Prva poved:
Kdo jih je povabil na piknik? Milena.
Koga je Milena povabila na piknik? Jih.
Kam jih je Milena povabila? Na piknik.
Druga poved:
Kaj so dekleta izkoristila za varovanje sosedovih otrok? Počitniški čas.
Kdo je izkoristil počitniški čas za varovanje sosedovih otrok? Dekleta.
Kako so dekleta izkoristila počitniški čas? Za varovanje sosedovih otrok.
c-naloga:
počitniški čas, za varovanje otrok
3. naloga:
a-naloga:
(Osnovni podatek je) kaj kdo dela.
(En stavek govori) o enem dogodku.
(V stavku lahko še povem) kje, zakaj, kako, kdaj, za kaj, komu … se je kaj dogajalo.
Podatke lahko izrazim z eno ali več besedami./Včasih za izražanje potrebujem več besed.
b-naloga: /
4. naloga:
a-naloga:
Odstavek je iz začetnega/uvodnega dela obnove, saj v njem Anja govori o tem, da je postalo prvi dan
pouka
življenje pri Silviji doma nemirno.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Dnevi so jim hitro minevali, saj se je vsem štirim dekletom začel pouk.
5. naloga:
a-naloga:
(V odlomku je) pet stavkov.
b-naloga:
A Kaj se je dogajalo z zmedo že prvi dan pouka v njihovem domu? Č So prišle.
B Kaj so delale štiri ženske hkrati? A Je zavladala.
C Kaj sta Silvija in starejša sestra Brina že navsezgodaj delali? D So minevali.
Č Kaj se je kljub težavam zgodilo pravočasno? B So se odpravljale.
D Kaj se je dogajalo hitro? C Sta se prepirali.
99
c-naloga:
V posameznem stavku sem našel/-šla samo en odgovor/več odgovorov.
č-naloga:
C Kaj kdo dela ali kaj se s kom dogaja.
d-naloga:
Č Glagole.
6. naloga:
NE
Po smislu, npr.:
Brez tega podatka ne moremo oblikovati stavka, saj je nujno potreben/saj potem ne bi zvedeli, kaj se
dogaja. 84
7. naloga:
a-naloga:
Osnovno šolo je izdeloval (Kaj je delal?) zelo dobro vse do zadnjih razredov. Z odraščanjem so se
spremenile (Kaj se je zgodilo?) tudi njegove navade. Manj časa je namenil (Kaj je delal?) šoli. To je
vplivalo (Kaj se je dogajalo?) tudi na ocene. Zahajal je (Kaj je delal?) v slabo družbo. Počasi je na isto
pot speljal tudi svojega brata Lenarta. (Kaj je naredil?)
b-naloga:
Koliko povedkov je v vsakem
stavku?
Kaj je pisec uporabil v
vsakem povedku?
V katerem času je osebna
glagolska oblika?
A En povedek.
B Dva povedka.
C Trije povedki.
A Samostalnik.
B Pridevnik.
C Osebno glagolsko obliko.
A V pretekliku.
B V sedanjiku.
C V prihodnjiku.
8. naloga:
a-naloga:
je odšel, povedal je, zapustil bo, bo preživel
b-naloga:
Č V času.
Po smislu, npr.:
Utemeljitev:
Glagoli se med seboj razlikujejo v času, saj sta 2 glagola v pretekliku (je odšel, povedal je), dva pa v
prihodnjiku (zapustil bo, bo preživel).
9. naloga:
a-naloga:
Pri Matejevih starših je zazvonil telefon. je zazvonil
Mama je ob novici o svojem sinu omedlela. je omedlela
Situacijo je nato v svoje roke prevzel razsodni oče. je prevzel
Odšla sta na policijsko postajo po Mateja. odšla sta
b-naloga:
100
Sedanjik Preteklik Prihodnjik
zazvoni je zazvonil bo zazvonil
omedli je omedlela bo omedlela
prevzame je prevzel bo prevzel
odideta odšla sta bosta odšla
10. naloga:
Učenci so pri pouku vadili glasno branje. so vadili
Luka je ves preznojen sedel v šolski klopi. je sedel
Ura na steni je tiho tiktakala. je tiktakala
Še sedem minut je do zvonjenja. je
Zagotovo ga bo učiteljica poklicala. bo poklicala
Učiteljica je dvignila glavo. je dvignila
Pogledala je po razredu. Pogledala je
11. naloga:
a, b, c-naloga:
V našem domu je prvi dan pouka zavladala (Kaj se je zgodilo?) zmeda. Štiri ženske smo se hkrati
odpravljale (Kaj smo delale?) od doma! Jaz in starejša sestra Brina/S starejšo sestro Brino sva se že
navsezgodaj prepirali (Kaj sva delali?). A kljub težavam smo vse prišle (Kaj smo naredile?) v šolo
pravočasno. Septembrski dnevi so nam hitro minevali (Kaj se je dogajalo?).
Osebek 12. naloga:
a-naloga:
1 Prihod očeta in njegove zaročenke. (Bile so presenečene.)
3 Očetov predlog za življenje v Nemčiji. (Niso bile navdušene.)
13. naloga:
a, b-naloga:
Novembra je iz Nemčije pripotoval oče. Kdo ali kaj/Kdo je pripotoval?
Z njim je prišla zaročenka. Kdo ali kaj/Kdo je prišel?
Njun prihod je vse presenetil. Kdo ali kaj je presenetil?/Kaj je presenetilo?
Očetov predlog sester ni navdušil. Kdo ali kaj ni navdušil?/Kaj ni navdušilo?
Mamina novica pa jih je razveselila. Kdo ali kaj je razveselil?/Kaj je razveselilo?
(V vsaki od teh povedih) je en stavek.
c-naloga:
Spraševal/-a sem se z vprašalnico kdo ali kaj in s povedkom. S to vprašalnico se ne moremo
spraševati/se ne sprašujemo po drugih podatkih v stavku.
č-naloga:
A Kdo kaj dela ali s kom se kaj dogaja.
d-naloga:
Stavčni člen poimenuje Anja je morala v tem stavčnem členu
101
B osebo, stvar …, s katero se nekaj dogaja ali ki nekaj
dela.
zato vedno uporabiti
B samostalnik.
e-naloga:
Stavčni členi, sestavljeni iz več besed: njun prihod, očetov predlog, mamina novica
Po smislu, npr.:
(Anja ni uporabila samo ene besede), ker potem ne bi bilo jasno, čigav prihod, čigav predlog jih ni
presenetil in čigava novica jih je presenetila.
f-naloga:
Stavčni člen, ki poimenuje osebo, stoji kjerkoli v stavku.
14. naloga:
Po smislu, npr.:
Osebek je stavčni člen, ki pove kdo kaj dela. Po njem se vprašamo z vprašalnico kdo ali kaj + povedek.
V stavku je lahko le en osebek, ki pa je iz ene ali več besed in lahko stoji kjerkoli v stavku. 89
15. naloga:
a-naloga:
Silvija je hodila v sedmi razred. Kdo ali kaj/Kdo je hodil?
Prvi dan pouka je nastala doma zmešnjava. Kdo ali kaj je nastal?/Kaj je nastalo?
Od doma so se hkrati odpravljale štiri ženske. Kdo ali kaj/Kdo se je odpravljal?
b-naloga:
NE
Dva osebka (Silvija in zmešnjava) sta iz ene besede, medtem ko je v 3. stavku osebek iz dveh besed
(štiri ženske).
16. naloga:
Štiri ženske se urejajo za prvi šolski dan.
V šoli profesorji spet težijo.
Silvina mama na obisk povabi nekdanjo sošolko.
Milenin sin Damjan se takoj zagleda v Brino.
Oče otroke nagovarja k selitvi.
Dekleta raje ostanejo pri mami.
Damjan se objema z Brinino najboljšo prijateljico.
Brina ga v trenutku zapusti.
17. naloga:
a-naloga:
Po valeti je Matej odšel v disko.
Kdo ali kaj/Kdo je odšel po valeti v disko?
Sinjo je motilo njegovo druženje z Denisom.
Kdo ali kaj/Kaj je Sinjo motilo?
Nekega dne so jih pri kraji koles zalotili policisti.
Kdo ali kaj/Kdo jih je nekega dne zalotil pri kraji koles?
102
Pri Matejevih starših je zazvonil telefon.
Kdo ali kaj je zazvonil?/Kaj je zazvonilo pri Matejevih starših?
Vodja druščine Denis se ni držal dogovora.
Kdo ali kaj/Kdo se ni držal dogovora?
Situacijo je nato v svoje roke prevzel razsodni oče.
Kdo ali kaj/Kdo je prevzel situacijo v svoje roke?
b-naloga:
Mama je ob novici o svojem sinu omedlela. Matejeva mama ali Mama nekoč pridnega Mateja
Naslednji dan je Mateja obiskala Sinja. (Matejeva/njegova) prijateljica Sinja
Ostale pa je ujela policija. stroga/neusmiljena policija
Fantje so se policistom upirali. Predrzni/Neustrašni fantje
18. naloga:
Po smislu, npr.:
Moj najboljši prijatelj me je razveselil z darilom za rojstni dan.
Na izletu v Lipici me je presenetil močan dež.
Igralci Brazilije so me v tekmi z Nemčijo zelo razočarali.
Predmet 19. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Dogajanje, na katero se navezuje dogodek iz
stavka
Dogodek
Silvijina mama povabi prijateljico Mileno
Bregar.
Mamina prijateljica je s seboj pripeljala sina
Damjana.
Povabilo očeta na selitev v Nemčijo. Očetov predlog sester ni navdušil.
Boštjan se je na morju zaljubil v Niko. Niki je poslal ljubezensko pismo.
Boštjanovo povabilo Niki za srečanje v
Ljubljani.
Nika je želela ustreči Boštjanovi prošnji.
Rebeka osvaja Damjana. Tudi Brina ni bila brez skrbi.
Oče ponovno povabi svoje hčere v Nemčijo. Zaradi Damjana se je sprla s prijateljico Rebeko.
Nakup obleke za valeto. O predlogu so se pogovorile.
Silvija je s sestrama na morju. O Petru je ob večerih veliko razmišljala.
b-naloga:
Koga ali česa ni navdušil očetov predlog? Sester.
Brez koga ali česa ni bila Brina? Brez skrbi.
Komu ali čemu je Boštjan poslal ljubezensko pismo? Niki.
Komu ali čemu je želela Nika ustreči? Boštjanovi prošnji.
Koga ali kaj je mamina prijateljica pripeljala s seboj na obisk? Sina Damjana.
Koga ali kaj je Boštjan poslal Niki? Ljubezensko pismo.
O kom ali čem je razmišljala Silvija? O Petru.
O kom ali čem so se pogovorile? O predlogu.
S kom ali čim se je Brina sprla? S prijateljico Rebeko.
103
c-naloga:
V imenovalniku.
B Podatke o tem, na koga ali kaj dejanje prehaja – kdo je »predmet dejanja«.
č-naloga:
Ob povedi Boštjan je Niki poslal ljubezensko pismo sem odgovoril/-a na eno vprašanje/dve vprašanji,
torej je lahko v enem stavku samo en predmet/več predmetov.
d-naloga:
Po smislu, npr.:
Anja je v nekaterih stavkih predmet izrazila z več besedami, zato da je bilo besedilo razumljivo, saj bi
v nasprotnem primeru lahko Nika dobila katero koli pismo, in se lahko sprla s katero koli prijateljico./
Anja je v nekaterih stavkih predmet izrazila z več besedami zato, da je bila bolj razumljiva in natančna
pri izražanju.
20. naloga:
Po smislu, npr.:
Predmet je stavčni člen, ki pove na koga ali kaj dejanje prehaja. Po njem se sprašujemo z
vprašalnicami koga ali česa, komu ali čemu, koga ali kaj, o kom ali čem, s kom ali čim. V stavku je
lahko več različnih predmetov, ki so izraženi z eno ali več besedami.
21. naloga:
Po smislu, npr.:
Koga ne bi mogel/mogla pogrešati? Svojih staršev.
Komu najpogosteje zaupaš svoje težave? Najboljši prijateljici Maruši/Najboljšemu prijatelju
Juretu.
Koga najpogosteje vprašaš za nasvet? Mami.
O kom se največkrat pogovarjaš? O fantih/O puncah.
S kom se največkrat pogovarjaš? S sošolci in sošolkami.
22. naloga:
a, b-naloga:
Koga ali česa/Česa ni oviralo?
To ni oviralo družinskega prijateljevanja. rodilnik
Komu ali čemu/Komu je minil?
Mesec september jim je hitro minil. dajalnik
Koga ali kaj/Kaj je prinesla?
Spraševanje po človeku Spraševanje po vsem drugem
kdo koga
koga česa
komu čemu
koga kaj
o kom o čem
s kom s čim
104
Silvija je prinesla domov črnega psička. tožilnik
S kom ali čim/S kom je pripotoval?
Oče je novembra pripotoval iz Nemčije z zaročenko. orodnik
Ob kom ali čem/Ob kom se je počutila?
Ob njem se je počutila nelagodno. mestnik
23. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Poleti berem Najpogosteje berem
C več kot med šolskim letom. B knjige, ki jih v šoli ne beremo.
b-naloga:
Vsako leto se Ema pred poletnimi počitnicami o knjižnih novostih pogovori z materjo. Še posebej na
morju in ob deževnih dneh prebere veliko zanimivih knjig. Po njih/Ponje se odpravi v knjižnico. Za na
morje si nikdar ne izbere stripov, s sabo vedno nese samo debele knjige, da ji ne bi zmanjkalo
počitniškega branja. Najpogosteje se navduši nad mladinskimi uspešnicami. Z njimi napolni svoj
počitniški nahrbtnik. K počitniškemu branju sodita tudi poležavanje na plaži in hladna limonada.
Večkrat se vživi v glavnega junaka knjige. Takrat nič ne sliši in ne vidi. Pogosto celo pozabi odgovoriti
staršem in prijateljem.
24. naloga:
a-naloga:
Na primer:
(Dober bralec ima) bogato besedišče, dobro izražanje, dobro razumevanje prebranega, bogato
domišljijo.
(Slab bralec nima) bogatega besedišča, dobrega izražanja, dobrega razumevanja prebranega, bogate
domišljije.
b-naloga:
V 1. vprašalni povedi je povedek trdilne oblike, v 2. povedi pa nikalne.
c-naloga:
Da sem postavil/-a predmete v rodilniško obliko./Da sem uporabil/-a rodilnik./Na sklon predmeta.
č-naloga:
Predmet v rodilniku uporabljamo, kadar je povedek v stavku zanikan.
25. naloga:
a-naloga:
Napisane povedi so me spomnile na knjigo Srebro iz modre špilje, ki jo je napisal Slavko Pregl.
b-naloga:
Po smislu.
c-naloga:
Knjiga ne vsebuje smešnih dogodkov.
V njej ne spoznamo najstnikov med počitnicami.
Andrej ni preživljal počitnic na otoku.
Tam ni imel prijateljev Klemna, Gala in Zarje.
105
Vsak dan niso raziskovali otoka.
Pogosto niso obiskovali modre špilje.
V špilji ne bodo na svoji dlani zagledali srebrnega odseva.
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Zgodba postane popolnoma drugačna, saj so nekatere povedi popolnoma nesmiselne.
26. naloga:
Po smislu.
27. naloga:
a-naloga:
Po smislu.
b-naloga:
Po smislu.
PRISLOVNA DOLOČILA 28. naloga: /
29. naloga:
NE
Utemeljitev:
Po smislu, npr.:
To besedilo ni obnova, ker je zapisan pogovor med sošolkama Polono in Petro.
30. naloga:
a-naloga:
Kdaj sta se Polona in Petra srečali? V ponedeljek med glavnim odmorom.
Kje sta se srečali? V knjižnici.
Zakaj jima je knjižničarka rezervirala knjigo? Zaradi velikega povpraševanja.
Do kdaj jima jo je rezervirala? Do torka.
Kako sta odšli k pouku? Dobre volje.
Kam sta odšli dobre volje? K pouku.
Kdaj sta se zapletli v pogovor? Naslednji teden, pred začetkom prve ure.
Kje sta se zapletli v pogovor? Na hodniku.
b-naloga:
3 Kdaj? (po času dogajanja)
4 Kje? (po kraju dogajanja)
1 Zakaj? (po vzroku dogajanja)
2 Kako? (po načinu dogajanja)
c-naloga:
C Okoliščine dogajanja.
31. naloga:
106
a-naloga:
Stavčni člen Zaradi svoje ljubezni izraža vzrok dogajanja.
Stavčni člen zlahka izraža način dogajanja.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
1. stavčni člen je sestavljen iz več besed, 2. stavčni člen pa ima le eno besedo/po tem, katere
okoliščine prikazujeta.
32. naloga:
a-naloga:
1. poved: Kdaj sem prebrala? Kako sem prebrala?
2. poved: Od kod sem prebrala? Do kod sem prebrala? Kje sem prebrala?
3. poved: Kako je prinesla? Kam je prinesla?
b-naloga:
Po smislu, npr.:
V enem stavku je lahko več prislovnih določil, ker poznamo več okoliščin: čas, kraj, način, vzrok.
33. naloga:
a-naloga:
včeraj, pet ur, do Petrovega nastopa, potem, danes, še pred kosilom
b-naloga:
kdaj, kje, zakaj, od kdaj, do kod, kod, kam, do kdaj, kako, koliko časa, od kod, kljub čemu
c-naloga:
V stavku je največ eno prislovno določilo časa/lahko več prislovnih določil časa, saj lahko ob vsakem
dogodku določimo čas dogajanja na en sam način/enkrat bolj in drugič manj natančno.
34. naloga:
Kmalu zatem jih je obiskala Milena Bregar.
Iz Nemčije je novembra pripotoval oče z zaročenko.
Čez nekaj dni so k njim na obisk prišli Bregarjevi.
Še pred novim šolskim letom se bodo namreč preselile v hišo.
Kmalu zatem jih je Milena povabila na piknik.
35. naloga:
a-naloga:
V ponedeljek sta se Polona in Petra med glavnim odmorom srečali v knjižnici. Sposoditi sta si želeli
knjigo Nejke Omahen Silvija. Zaradi velikega povpraševanja jima je knjižničarka knjigo rezervirala do
torka. Dobre volje sta odšli k pouku. Naslednji teden sta se še pred začetkom prve ure kar na
hodniku navdušeno pogovarjali o knjigi.
b-naloga:
do torka
36. naloga:
a-naloga:
Kam Kje Kod Od kod Do kod
107
na vikend v avtu Po avtocesti do
Kopra
Od doma do Ljubljane
domov ob četrtem vprašanju / od 4. vprašanja do polovice
/ V knjigi / / /
b-naloga:
Spraševal/-a sem se po času/kraju/načinu/vzroku.
37. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Film je bil med mladimi priljubljen, ker govori o najstnikih, ki radi plešejo.
b-naloga:
Od kod se je preselil? Kam se je preselil?
Petnajstletni Tomaž se je preselil iz obmorskega Pirana v Ljubljano.
Kje sta se našla?
Tomaž in Milena sta se končno našla v Ljubljani.
Kje se je odločil plesati?
Tomaž se je odločil plesati v plesnem klubu.
Kje je bil uspešen?
Na avdiciji je bil uspešen.
Kje je postal?
V Ljubljani je postal plesalec break dancea.
Kje so imeli?
V Plesnem klubu so imeli probleme s prostorom.
Od kod so želeli izseliti?
Želeli so jih izseliti iz prostorov.
Od kod so preprečili?
Z raznimi nezgodami so otroci preprečili izselitev iz prostorov kluba.
Kje so si zagotovili?
S plesnim nastopom pred občinstvom so si zagotovili prostore.
PRISLOVNO DOLOČILO ČASA
38. naloga:
a-naloga:
brez premora z navdušenjem
b-naloga:
Kako?
39. naloga:
a-naloga:
brez težav/zlahka
Polona bo z veliko težavami napisala nalogo o knjigi Silvija.
nepričakovano
Silvija je psička prinesla domov z maminim dovoljenjem.
108
s prisluženim denarjem
Želene kopalke si je kupila z Brinino pomočjo.
laže
Polona bo po pogovoru s Petro še teže dokončala nalogo.
b-naloga:
A Kako + povedek.
c-naloga:
Po času/kraju/načinu/vzroku.
40. naloga:
Najprej si pripravimo plakat. Ta je napisan jedrnato in pregledno. Pred sošolce stopimo sproščeno.
Pred tablo se ne premikamo hitro. Stojimo umirjeno in vzravnano. Prepričljivo in polni zaupanja vase
začnemo svoj govorni nastop. Govorimo jasno in glasno. Besede izgovarjamo razločno. Ne govorimo
niti prehitro niti prepočasi. Na sošolčeva/sošolkina vprašanja odgovarjamo natančno.
41. naloga:
a-naloga:
Po smislu.
b, c-naloga:
Na primer:
Skrbno izberi knjige za počitniški čas.
Prijatelju na šaljiv način povej vsebino zanimive knjige.
Verjetno te bo s smehom nekajkrat prekinil.
Vseeno počasi nadaljuj svoje pripovedovanje.
Tvoja pripoved bo odlično uspela.
Zaradi tvoje pripovedi bo prijatelj knjigo navdušeno prebral.
č-naloga:
Po smislu.
42. naloga:
Prislovno določilo časa: vedno
Prislovno določilo kraja: V šoli
Prislovno določilo načina: pozorno
43. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Silvija je bila končno srečna zaradi Petrove izpovedi ljubezni/Petrovega priznanja.
b-naloga:
Po času/kraju/načinu/vzroku.
c-naloga:
Prislovno določilo vzroka.
44. naloga:
109
a-naloga:
Vprašanje Odgovor (prislovno določilo vzroka)
Zakaj Polža privlači izumiteljstvo? Zaradi zvedavosti.
Zakaj je drugačen od drugih otrok? Zaradi različnih poskusov.
Zakaj mnogi za Polža nimajo nobenega razumevanja? Zaradi izumiteljske vneme.
Zakaj ga mama, sošolka Hojka in sošolec Fitipaldi
podpirajo?
Zaradi njegovega strastnega raziskovanja.
Zakaj ima Polž tudi druge težave? Zaradi svojega dozorevanja.
Zakaj je Polž bratu vzornik? Zaradi svojega uporništva.
45. naloga:
Po smislu, npr.:
Knjižnico obiščem zaradi sposoje dobrih knjig. Zaradi branja imam bogatejši besedni zaklad. Zaradi
bogatega besedišča lažje in bolje odgovarjam na vprašanja. Zaradi boljših odgovorov dobim pri
spraševanju dobre ocene. Zaradi dobre ocene sem zadovoljen.
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
110
8. UČNI SKLOP: ŽIVLJENJE DRUGOD IN NEKOČ
KAŠKAJI – NOMADI JUGOVZHODNEGA IRANA
Opis življenja ljudi
1. naloga:
a-naloga:
C O političnih zapletih.
b-naloga:
Po smislu npr.:
Nekateri Iranci so revni, drugi bogati. Glavno vlogo imajo moški, ženske so v podrejenem položaju. Na
javnih mestih so popolnoma pokrita. Nekateri živijo v hišah, drugi v šotorih. Nekateri otroci ne hodijo
redno v šole. Zelo dobro ohranjajo svoje običaje.
2. naloga:
a-naloga:
Besedilo se mi je zdelo zanimivo, saj sem zvedel/-a zelo veliko novih podatkov o tem, kako živijo
Kaškaji, ki jih nisem poznal/-a.
b-naloga:
6 Kakšno je življenje otrok?
1 Kdo so Kaškaji in kje živijo?
8 Kako poteka poroka?
2 Kakšno je njihovo značilno bivališče?
7 Kako se Kaškaji dogovorijo za poroko?
4 Kaj se s Kaškaji dogaja pozimi?
3 Kaj počnejo nomadski moški, kadar ni selitve?
5 Katere obveznosti imajo pri hiši ženske?
c-naloga:
Kaškaji v skrinjah hranijo vsa oblačila. DA NE samo najlepša
oblačila
Moški imajo nekaj več obveznosti le takrat, ko se selijo. DA NE
Nomadi si služijo denar s prodajo volne. DA NE
Ženske lahko zaradi številnih obveznosti opravljajo samo domača dela. DA NE večina domačih
opravil
Dekleta imajo rada ples in petje. DA NE
Iranska zastava pred šotorom oznanja poročno slavje. DA NE nad šotorom
č-naloga:
ovce, krave, konje, koze, kokoši, prašiče, osle, gosi, zajce, mule
d-naloga:
2, 4, 6 preproga (za sedenje, za spanje, za pokrivanje)
3. naloga:
a-naloga:
111
Živijo, imajo, služijo, imajo, zaprejo, ležejo, pokrijejo se, spijo,uporabljajo, imajo, hranijo, sešijejo
b-naloga:
Glagoli so uporabljeni v sedanjiku.
c-naloga:
B Ker pisec govori o dogajanju, ki se ves čas ponavlja.
4. naloga:
Iz besedila sem izvedel/-a,
C kako živi večina Kaškajev.
5. naloga:
C Besedilo je opis življenja ljudi v neki državi.
6. naloga:
a-naloga:
Pisec je prišel do podatkov o življenju Kaškajev, tako da jih je sam obiskal.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Podatke bi poiskal/-a pri učitelju geografije, ker mi bo znal svetovati, kje jih naj poiščem.
Podatke bi poiskal/-a na spletnih straneh, ker so zelo hitro dostopne.
7. naloga:
a-naloga:
Podatki so resnični/izmišljeni/nepreverljivi/preverljivi.
Na primer:
Povedi iz besedila:
Živijo v puščavi v gorovju Zagros, ki spada k provinci Fars na ozemlju JZ Irana.
Če nad šotorom vihra zeleno-belo-rdeča iranska zastava, ta napoveduje vesel dogodek pri »hiši« -
dvodnevno poročno slavje.
b-naloga:
NE
Saj po navadi v opisih pisec ne predstavlja svojih mnenj, ampak vključuje le podatke, ki so preverljivi
in resnični.
8. naloga:
C Da bi bralcem predstavil življenje Kaškajev.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Besedilo o življenju Kaškajev je bilo objavljeno v Gei, ker v reviji, ki je namenjena mladim, na
poljuden način objavljajo zanimive opise ljudstev, posameznikov …
b-naloga:
Po smislu, npr.:
112
Seveda, lahko bi posneli oddajo o Kaškajih, vendar bi morala TV snemalno ekipo poslati na teren, v
Iran.
10. naloga:
Po smislu.
ALI JE PRAV H KAŠKAJEM ALI K KAŠKAJEM?
Predlog
1. naloga:
a-naloga:
Paziti moramo,
da bomo stvari poimenovali s pravimi samostalniki in njihove lastnosti, vrsto in svojino označili
z najustreznejšimi pridevniki.
da bomo za dejanja ali dogajanje uporabili primerne glagole.
da bomo v celotnem besedilu uporabili samo zaimke.
da bomo s pravo besedico povedali, kaj je pred neko stvarjo in kaj za njo, s kom se je kaj dogajalo,
ali se potuje na vozilu ali ob njem …
da bomo vsak podatek poimenovali samo z eno besedo.
da v besedilu nikdar ne bomo uporabili zaimkov.
b-naloga:
DA
Po smislu, npr.:
Ta trditev sem izbral/-a, ker menim, da so točno navedeni podatki pomembni za razumevanje
besedila.
2. naloga:
a-naloga:
B O selitvi, ki čaka nomade v zimskem času.
b-naloga:
• Kdaj se Kaškaji z vsem premoženjem preselijo v toplejše kraje? Čez zimo.
• Kam odidejo spomladi? (Nazaj) v hribe.
• Kam družine naložijo svoje stvari? Na osle in mule.
• Kdaj so izpostavljeni različnim nevarnostim? Pri selitvi.
• Kako se Kaškaji branijo pred različnimi nevarnostmi? S starim pihalnikom(, ki gre iz roda v rod).
3. naloga:
a-naloga:
Kam se veliko družin odpravi peš?
113
S čim gredo po isti poti?
b-naloga:
B Vprašam se lahko po podčrtanih besedah in po besedah, ki stojijo za njima.
c-naloga:
Po besedah na to pot se vprašam z vprašalnico kam.
Po besedah to pot se vprašam z vprašalnico kdaj.
B Da, druga poved bi pomenila, da so se le tokrat odpravili peš.
Če bi v povedi izpustili besedico z, bi bila poved nesmiselna.
4. naloga:
a-naloga:
2 proti nižinam, v hribe, na to pot (krajevno razmerje)
1 s starim pihalnikom, iz roda v rod (načinovno razmerje)
4 zaradi ugodnega podnebja (vzročno razmerje)
b-naloga:
C V katerem razmerju so osebe in predmeti.
5. naloga:
a-naloga:
Samo po predlogih se ne moremo vprašati, sami zase nam ne povedo dovolj, ampak mora za njimi
stati še katera beseda.
b-naloga:
Po smislu.
6. naloga:
a-naloga:
Živijo v šotorih. Po tleh imajo pokrite preproge, ki jim služijo podnevi za sedenje, ponoči pa za spanje.
Vhod šotora imajo čez dan odprt, medtem ko ga ponoči zaprejo. K počitku ležejo kar oblečeni, ženske
celo z rutami na glavi.
b-naloga:
Predlog z besedo Vprašalna poved
v šotorih Kje živijo?
Po tleh Kje imajo pokrite preproge?
za sedenje Čemu jim služijo podnevi?
za spanje Čemu jim služijo ponoči?
čez dan Kdaj imajo vhod šotora odprt?
k počitku Kam ležejo kar oblečeni?
z rutami Kako ležejo oblečene ženske?
na glavi Kje imajo ženske rute?/S katerimi rutami ležejo ženske?
7. naloga:
a-naloga:
Čez zimo se namreč z vsem premoženjem preselijo proti nižinam.
b-naloga:
114
V tožilniku.
NE
Primer:
Prijatelj Matej je pri športu uspešno skočil čez kozo.
c-naloga:
Proti nižinam Dajalnik.
Na primer:
Blaž je hitro stekel proti golu.
Tjaša je utrujeno pogledovala proti koči v daljavi.
Samostalnika za predlogom proti sem uporabil/-a v istem sklonu/v različnih sklonih.
č-naloga:
B Za večino predlogov lahko uporabimo samostalnike samo v točno določenem sklonu.
8. naloga:
a-naloga:
Živijo v šotorih. Zjutraj jih pastir odpelje v dolino.
b-naloga:
SAM. S PREDLOGOM VPRAŠALNICA IME SKLONA
1. poved: v šotorih Kje? mestnik
2. poved: v dolino Kam? tožilnik
c-naloga:
C Po podatku v šotorih se vprašam z vprašalnico KJE, po podatku v dolino pa z vprašalnico KAM.
9. naloga:
Ko dečki dopolnijo šest let, jih vzamejo materam. Nikoli več se ne smejo vrniti v njihove koče. Pri
bratih, očetu in drugih starejših moških so deležni drugačne vzgoje. Nepozornost in neposlušnost se
kaznuje z udarci ali s spanjem brez večerje. Med brati velja tekmovalnost in mlajši so večkrat tepeni.
Namesto z mačetami se pri/v igri bojujejo z bambusovimi palicami, zato zmagovalci pri očetu hitro
pridobivajo naklonjenost. Fantje si do poroke puščajo dolge lase, ki si jih oblikujejo v posebno
skledasto obliko. Preden fant dozori v moškega, mora eno leto sam preživeti v divjini. Po tej
preizkušnji si lase ostriže. Z lasmi si oblikuje posebno lasuljo,okrašeno s perjem rajskih ptic, ki
postane simbol njegove moči in moškosti.
10. naloga:
V Gani se izobraževanje otrok začne pri treh letih. Obleka je pri pouku zelo pomembna. Šolske
uniforme so obvezne in brez njih učenci ne morejo vstopiti v šolo. V vsaki šoli določijo barvno
kombinacijo uniforme, ki jo zahtevajo od učencev. Ko se otroci vračajo iz šole domov, je na cesti
pisana paleta oblek. Predpisana obleka za dekleta je sestavljena iz bluze in predpasnika, oblečenega
čez njo.
11. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
115
Ker ne bi vsak dan hodil k pouku, ne bi delal matematičnih nalog, pisal spisov ali pisal teste in
delal govorne nastope.
Manca ima pomisleke, da življenje otrok pri Kaškajih le ni tako romantično, kot ga vidi Luka.
Da Luka le ne bi pri Kaškajih živel tako brezskrbno, brez obveznosti./Da je delo kaškajskih otrok
naporno.
Strinjam se z Manco, ker si je Luka življenje otrok slikal preveč lahkotno, kot da so brez
obveznosti in ker je gledal nanje samo skozi oči šole.
b-naloga:
Po smislu.
c-naloga:
Luka: Joj, Manca, veš, kar preselil bi se h Kaškajem. Ali tebe nič ne vleče k njim?
Manca: Kako da ne? Seveda bi jih z veseljem obiskala. Ampak da bi živela pri njih –tega si skoraj ne
morem predstavljati. Po mojem bi, takoj ko bi se odpravili h goram, od njih pobegnila.
Luka: Ampak samo pomisli – ni ti treba vsak dan hoditi k pouku, ni se ti treba ukvarjati z
matematičnimi nalogami ali s spisi, kaj šele, da bi ti kdo težil s testi ali z govornimi nastopi. Namesto
tega se povzpneš na svojo mulo in se zapodiš v puščavo.
Manca: No, Luka, ali se ti ne zdijo tvoje predstave malo preveč romantične? Po mojem pa življenje
kaškajskih otrok le niso ene same pustolovske počitnice. Kaj misliš, kdo mora zgodaj zjutraj k živini?
Kdo na osle in mule natovarja in z njih raztovori vse stvari? In zakaj so tako veseli, ko k njim v tabor
pride učitelj?
č-naloga:
Po smislu.
d-naloga:
B Nekatere predloge sta izgovorila skupaj z naslednjo besedo.
e-naloga:
Predlogi nad, pod, pred so sestavljeni iz več glasov, zato jih izgovarjamo kot samostojne besede.
Predlogi s/z, k/h, v so sestavljeni iz enega glasu, zato jih izgovarjamo skupaj z naslednjo besedo.
12. naloga:
a-naloga:
Kam bi se preselil Luka? H Kaškajem.
Kam naj bi po njegovem vleklo tudi Manco? K njim.
Kam bi se odpravili Kaškaji, ko bi Manca od njih zagotovo pobegnila? H goram.
b-naloga:
Predlog h sta uporabila pred glasovoma k, g pred vsemi drugimi glasovi pa uporabljamo predlog k.
c-naloga:
h kokošim, h godcem
č-naloga:
Po smislu, npr.:
moški: Turisti so pristopili k moškemu.
kruh: H kruhu na mizi je dodal še maslo in med.
člani: Ravnatelj je prisedel k članom krožka.
skrinje: Babica je k skrinji prislonila omelo.
116
kamni: Psiček je stekel h kamnom.
družina: Predsednik društva je poslal k družini svojega znanca.
ovce: Psi so se zakadili k ovcam.
mleko: K mleku ji je zadišala še vroča čokolada.
d-naloga:
C Vsi samostalniki so v dajalniku.
13. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Manca bi se najteže navadila dela z živalmi.
b-naloga:
Kam bi se Luka preselil? H Kaškajem.
Kje si Manca ne zna predstavljati življenja? Pri Kaškajih.
Od kod bi Manca takoj pobegnila? Od Kaškajev.
c-naloga:
Kje si? Kam greš? Od kod prihajaš?
Sem na odmaknjenih območjih. Na odmaknjena območja. Z odmaknjenih območij.
Sem pri pastirjih. K pastirjem. Od pastirjev.
Sem na ozemlju JZ Irana. Na ozemlje JZ Irana. Z ozemlja JZ Irana.
Sem v šotoru Kaškajev. V šotor Kaškajev. Iz šotora Kaškajev.
S prijatelji sem na poroki. Na poroko. S poroke.
Sem na tradicionalnem plesu. Na tradicionalni ples. S tradicionalnega plesa.
Sem pri manjšem šotoru. K manjšemu šotoru. Od manjšega šotora.
S pastirji sem v dolini. K pastirjem v dolino. Od pastirjev iz doline.
Sem pri sorodnikih. K sorodnikom. Od sorodnikov.
Sem v puščavi. V puščavo. Iz puščave.
č-naloga:
Kam grem?: na, k, v,
Od kod prihajam?: s/z, od, iz
d-naloga: /
14. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Najlaže si predstavljam žensko narodno noše, ker ima še kapuco za nošenje otroka.
b-naloga:
za to
c-naloga:
Predlog iz stoji tik pred samostalnikom, na katerega se veže. DA NE
Med predlogom iz in samostalnikom sta še dva pridevnika. DA NE
Samostalnik, pred katerim stoji iz, je v tožilniku. DA NE
Samostalnik, pred katerim stoji iz, je v rodilniku. DA NE
č-naloga:
117
Samostalnik s predlogom Vprašalnica Sklon
samostalnika
iz kož Iz koga ali česa?/Iz česa? rodilnik
v obleki V kom ali čem?/V čem? mestnik
pri Eskimih Pri kom ali čem?/Pri čem? mestnik
pri Eskimkah Pri kom ali čem?/Pri čem? mestnik
na hrbtu Na kom ali čem? Na čem? mestnik
v kapuci V kom ali čem?/V čem? mestnik
Na noge Na koga ali kaj?/Na kaj? tožilnik
15. naloga:
Eskimi živijo predvsem od lova in ribolova. Ukvarjajo pa se tudi s trgovino in kožuhovino, ki jo
zamenjajo za volno in strelno orožje. Prehranjujejo se z mesom tjulnjev in mrožev. Severne medvede
in polarne lisice pa lovijo zaradi toplih in dragocenih kožuhov. Eskimi so najbolj navdušeni nad lovom
mrožev. Na/Pri lovu so brez modernega strelnega orožja, lovijo le s harpunami in s sulicami. Lov na
mrože zahteva veliko spretnosti, poguma in potrpežljivosti. S svojo močjo zlahka prevrnejo kajak. Ta
je uporabljen le v poletnem času, ko krmarijo z njim v odtajanih morskih rokavih.
16. naloga:
Eskimi se vozijo s sanmi, ki so njihovo edino prometno sredstvo. Zbite so iz lesenih koščkov, ki so
pritrjeni drug na drugega in so dolgi do šest metrov. Vlečejo jih s psi, ki so vztrajne in žilave pasme. Za
Eskime so neprecenljive vrednosti. Že eskimski dečki vadijo kužke za njihov poznejši poklic. Mlademu
ščenetu privežejo okoli vratu kos lesa in ga naganjajo z bičem, da vleče tovor v pravilno smer. Ko
postanejo starejši, jih vprežejo k izurjenim psom v sani. Vso zimo prespijo na mrazu. V snegu si sami
izkopljejo ležišče.
17. naloga:
a-naloga:
k Eskimom k hčerki
k igluju h koči
k harpuni k vhodu
k sanem k psom
h kapuci k šotoru
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Na potovanje je šel k Eskimom. Eskim je k harpuni odložil še nož. Pse so privezali k sanem.
Na anoraku je h kapuci dodal še šal. Zgodaj so vrnili h koči.
18. naloga:
• Mati s/z otrokom preživi ves čas, saj ga nosi na hrbtu. S/Z dojenčkom pride pri –40 °C v cerkev.
• Ljudje se največ prehranjujejo s/z ribami in s/z jeleni. Jedo pa tudi juho iz mesa severnega medveda
s/z obilico masti. S/Z čajem si potešijo žejo, alkohol je namreč strogo prepovedan.
• Zaradi snežnih viharjev, ki Eskimom zasipajo oči s/z snegom, in zaradi bleščeče svetlobe si s/z
naočniki zavarujejo oči.
118
• Če sneg ni premehak in zameti niso previsoki, s/z sanmi prevozijo v enem dnevu več kot 100
kilometrov.
S/Z potovanjem pa ne nadaljujejo po svežem snegu in kadar divjajo snežni viharji. Takrat si zgradijo
kočo in v njej počakajo na lepše vreme.
19. naloga:
a-naloga:
Poved Pravilna Nepravilna
Vsi otroci v Švedskem hodijo v devetletno osnovno šolo.
Začnejo jo obiskovati s sedmimi leti.
Nato nadaljujejo šolanje na gimnaziji.
Šolsko leto je razdeljeno v dve polletji.
Ocene dobivajo v osmem in devetem razredu.
Otroci od 6. do 9. razreda so v varstvu.
Radi poslušajo glasbo in se družijo z prijatelji.
H različnim dejavnostim radi prihajajo.
b-naloga:
Vsi otroci na Švedskem hodijo v devetletno osnovno šolo.
Šolsko leto je razdeljeno na dve polletji.
Radi poslušajo glasbo in se družijo s prijatelji.
K različnim dejavnostim radi prihajajo.
20. naloga:
a-naloga:
K Eskimom bi se odpravil/-a na skrajni sever Evrope na Laponsko. Najprej bi z letalom poletel/-a v
Helsinke, glavno mesto Finske. Pot po Finski bi nadaljeval/-a z avtobusom ali vlakom. Ko bi končno
prispel/-a na Laponsko, pa bi se do Eskimov najraje odpeljal/-a kar s pasjo vprego. Tudi pot domov bi
bila enaka: z Laponske bi odpotoval/-a z vprego in se z avtobusom pripeljal/-a v Helsinke. Iz Helsinkov
bi nato poletel/-a proti Ljubljani.
b-naloga:
Kje si? Kam greš? Od kod prihajaš?
Madžarska na Madžarsko z Madžarske
Švica v Švico iz Švice
Kozjansko na Kozjansko s Kozjanskega
Gorenjska na Gorenjsko z Gorenjske
Goričko na Goričko z Goričkega
Volčji Potok v Volčji potok iz Volčjega potoka
Cerklje v Cerklje iz Cerkelj
Ravne na Koroškem na Ravne na Koroškem z Raven na Koroškem
NAŠI DAVNI PREDNIKI
Definicija pojma
119
1. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Planšar je oseba, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo in se ukvarja s predelovanjem
mleka.
Solinar je oseba, ki dela na solinah/na prostoru ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske
vode.
Furman je voznik/prevoznik, ki prevaža s konjsko vprego.
b-naloga:
Po smislu.
2. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
V besedilu so me presenetila stanovanja knapov in njihova hrana.
b-naloga:
B Prehranjevanje rudarjev.
Č Prebivališče rudarjev.
c-naloga:
Po smislu, npr.:
(Rudarska stanovanja so bila blizu rudnikov) zaradi napornega in dolgega delovnika rudarjev.
(Način življenja rudarjev sta izboljševala) ločeni kuhinja in soba, saj jim je to omogočilo bolj
zasebno življenje.
(Rudar je postal najemnik stanovanja,) ko je imel pet let delovne dobe in svojo družino.
(Rudarjev zajtrk je bil) polenta z belo kavo ali ajdove oz. koruzne žgance z mlekom.
(Gospodinje so pripravile za ozimnico) kislo repo, zelje, jabolka in krompir.
č-naloga:
Avtorica je besedilo napisala za mladinsko revijo. DA NE
Napisala ga je, da bi se nam nekdanji rudarji zasmilili. DA NE
Besedilo je namenjeno bralcem Večera. DA NE
V besedilu prevladujejo glagoli v sedanjiku. DA NE
Mateja Grošelj je črpala podatke za besedilo iz lastnih izkušenj. DA NE
Podatke, vključene v besedilo, lahko preverimo in so resnični. DA NE
3. naloga:
a-naloga:
Besedilo JE/NI opis življenja.
Besedilo opisuje resnično življenje rudarjev nekoč.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Glagoli so v pretekliku, ker se je vse to že dogajalo/ker je opisano življenje rudarjev v sedemdeset
let 19. stoletja.
120
4. naloga:
Po smislu, npr.:
Jedel/-la sem že carski praženec, polento, ajdove žgance, prežganko, ješprenj.
5. naloga:
a-naloga:
funšterc – jed prežganka – juha
močnik – jed štrukeljc – majhen pečen zvitek
Po smislu, npr.:
V vseh razlagah rudarskih jedi je navedena tudi nadpomenka pojma, ker starih izrazov za jedi ne
razumejo povsod po Sloveniji.
b-naloga:
Funšterc je jed, ki je narejena iz umešanih jajc, mleka in moke, pečena na maščobi in
zdrobljena.
Prežganka je juha, ki je narejena iz prepražene zarumenele moke.
DA
c-naloga:
Č Med definicije pojmov oz. jedi.
č-naloga:
2 Na začetku definicije stoji pojem, ki ga razlagamo.
3 Nato je navedena nadpomenka pojma, ki ga razlagamo.
1 Na koncu je predstavljena posebnost, značilnost, po kateri se razlikuje od podobnih pojmov.
d-naloga:
Po smislu.
6. naloga:
Bon je potrdilo, ki so ga namesto denarja uporabljali za plačevanje blaga.
Stanovanje je prostor za bivanje, ki je povezan v funkcionalno celoto.
Zajtrk je obrok hrane, ki ga pojemo zjutraj.
Polenta je gosta jed, ki je narejena iz koruznega zdroba in vode.
7. naloga:
1. skupina:
Gležnjar je obuvalo, ki ima trd podplat in sega največ čez gleženj.
Pralnica je prostor, kjer ženske perejo.
Kosilo/Obed je obrok hrane, ki se je opoldne ali zgodaj popoldne.
Definicijo sva dopolnila/-i z definiranim pojmom/nadpomenko/značilnostmi definiranega pojma.
2. skupina:
Stoletje je obdobje, ki traja sto let.
Premog je gorivo, ki je nastalo s pooglenitvijo rastlin, rastlinskih ostankov.
Kruh je živilo, ki je narejeno iz moke, vode in kvasa.
121
Definicijo sva dopolnila/-i z definiranim pojmom/nadpomenko/značilnostmi definiranega pojma.
3. skupina:
Drvarnica je shramba, kjer shranjujemo kurjavo, navadno drva.
Rudnik je prostor, kjer rudarji kopljejo, pridobivajo rudo, premog.
Družina je skupnost ljudi, ki jo sestavljajo starši in otrok/otroci/starš in otrok/otroci.
Definicijo sva dopolnila/-i z definiranim pojmom/nadpomenko/značilnostmi definiranega pojma.
8. naloga:
Po smislu, npr.:
Suhorobar je človek, ki izdeluje ali prodaja suho robo.
Čolnar je človek, ki prevaža s čolnom ljudi ali tovor.
Žanjica je ženska, ki žanje (žito).
Guvernanta je vzgojiteljica in učiteljica, ki vzgaja in uči otroke za plačilo.
Mlekarica je ženska, ki nosi ali razvaža mleko./je žival, ki daje mleko, zlasti krava.
9. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Ljudje lahko poskrbimo za zdrav način življenja tako, da uživamo zdravo prehrano, se rekreiramo, se
izogibamo stresu.
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Sam kar dobro skrbim za aktivno preživljanje prostega časa, saj s prijatelji igram nogomet, rolam,
kolesarim.
Sam slabo skrbim za aktivno preživljanje prostega časa, saj veliko časa preživim pred računalnikom in
televizijo.
c-naloga:
Pohodništvo je dejavnost, kjer peš premagujemo razdaljo od enega do drugega kraja.
Kolesarjenje je šport, kjer s pomočjo kolesa premagujemo manjše ali večje razdalje.
Fitnes je dejavnost, kjer z vajami na različnih sobnih športnih pripravah izgubljamo odvečno
maščobo in si oblikujemo telo.
Smučanje je šport, pri katerem se s smučmi gibljemo po snegu.
10. naloga:
Kolebnica je vrv, ki jo otroci med vrtenjem preskakujejo.
Slikanica je knjiga, ki je namenjena otroškemu barvanju.
Peskovnik je ograjen prostor, ki je namenjen igranju z mivko.
Tobogan je igralo, na katerega se povzpnemo in se po njem sede spustimo do tal.
11. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Viteške igre si še danes lahko ogledamo na gradu Bogenšperk, v Predjamskem gradu, na celjskem
gradu, na gradu Kamen.
b-naloga:
122
Č Kralja Matjaža.
D Krištofa Lambergarja.
c-naloga:
Definirani pojem Nadpomenka Značilnosti definiranega pojma
Viteška igra zabava vitezov v kateri so najbolj izurjeni vitezi zbranim gostom
prikazali
svojo spretnost bojevanja in jezdenja.
č-naloga:
Na primer:
Vitez je oseba, ki pripada plemstvu.
Buzdovan je orožje, ki je narejeno iz lesa ali kovine in je podobno kiju.
Viteški turnir je prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov.
Lutka je figura, na kateri so mnogi vitezi prikazali svojo izurjenost in je bila namesto pravih
nasprotnikov.
Grad je bivališče, ki je namenjeno bivanju graščakov.
Tarča je predmet,v katerega so metali nože ali streljali puščice.
A 1. definicija (pojem)
B 2. definicija (nadpomenka)
A 3. definicija (pojem)
C 4. definicija (značilnost, posebnost definiranega pojma)
B 5. definicija (nadpomenka)
C 6. definicija (značilnost, posebnost definiranega pojma)
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
123
9. UČNI SKLOP: DOLGČAS MED POČITNICAMI – NE, HVALA!
FESTIVALSKO POLETJE
Kulturni program
1. naloga:
a-naloga:
Po smislu, npr.:
Program je bil napisan, da bi se ljudje seznanili z različnimi dogajanji v mestih po Sloveniji.
b-naloga:
C Vsem obiskovalcem spletne strani.
c-naloga:
A Gledališka predstava.
Č Plesna predstava
E Glasbena prireditev.
G Filmska predstava.
č-naloga:
NE
Po smislu, npr.:
Nespametno/Brez pomena bi bilo pisati program za prireditve, ki so se že zgodile.
d-naloga:
Naslovnik Prireditev
Vsi, ki jih zanimajo slovenski kraji Postojna, upravno in gospodarsko
središče (monografija)
Tisti, ki si želijo likovno ustvarjati Rišemo strip
Ljubitelji slovenske popevke Večer zimzelenih pesmi
Navdušeni obiskovalci zgodovinskih prireditev III. Rimske igre
Ljubitelji glasbe Godalkanje, Večer zimzelenih pesmi,
Plesni navdušenci Mi plešemo
Vsi, ki jih zanima gledališče Kok ti men zdel dol visiš, Rdeča kapica
Ljubitelji filmov Vsega je kriva Nina
2. naloga:
Vse prireditve bodo samo enodnevne. DA NE
Prireditve bodo na različnih koncih Slovenije. DA NE
Vse prireditve bodo potekale v dvoranah. DA NE
Vse prireditve bodo potekale v večernem času. DA NE
Pevci v Škofji Loki bodo izvajali odlomke arij. DA NE
Večer slovenske popevke bodo popestrili z melodijami, ki so že dolgo časa priljubljene. DA NE
Enotedensko delavnico za mlade godalce bodo slušatelji zaključili z glasbeno delavnico. DA NE
Občina Postojna bo v Galeriji na vogalu pripravila večer poezije. DA NE
124
3. naloga:
a-naloga:
Skupina Terrafolk bo nastopala na Trgu svobode, in sicer na prireditvi z naslovom Godalkanje.
Prireditev bo ob 20. uri v Kamniku.
b-naloga:
Poved sem dopolnil/-a s podatki o nastopajočih, organizatorjih, kraju, dnevu, uri, naslovu prireditve,
vrsti prireditve, dolžini trajanja.
c-naloga:
DA
č-naloga:
Po smislu, npr.:
(Mojca še ne ve) cene vstopnice, koliko časa bo prireditev trajala.
(Dodatne informacije lahko zve) na spletnih straneh skupine Terrafolk.
4. naloga:
Iz programa izveš naslov vsake prireditve. DRŽI. NE DRŽI.
Za vsako prireditev izveš, kje bo potekala. DRŽI. NE DRŽI.
Za vsako prireditev izveš, koliko bo nastopajočih. DRŽI. NE DRŽI.
Vedno izveš, ob kateri uri se bo prireditev začela. DRŽI. NE DRŽI.
Izveš, kdo je organizator posamezne prireditve. DRŽI. NE DRŽI.
Predstavljene so dobre in slabe ocene vsake prireditve. DRŽI. NE DRŽI.
Opisan je potek dogajanja vsake prireditve. DRŽI. NE DRŽI.
5. naloga:
A V KULTURNEM PROGRAMU sporočevalec bralca/poslušalca samo OBVEŠČA o tem, kaj se bo
dogajalo, kje in kdaj se bo zgodilo ter kdo bo pri prireditvi sodeloval.
6. naloga:
a-naloga:
C Po časovnem zaporedju (dnevu in uri).
b-naloga:
Prireditve bi predstavil/-a enako/drugače.
Po smislu, npr.:
Taka predstavitev je veliko bolj pregledna.
7. naloga:
a-naloga:
V Kamniku/Postojni/Kranju/Murski Soboti/na Ptuju.
b-naloga:
NE
Utemeljitev:
Mojca bo spremljanja pripravo dveh klovnov na nastop, na katerem pa bosta predstavila zgodbo
Rdeča kapica.
125
c-naloga:
Kraj dogajanja kulturni program
Zgodba predstave podrobnejša predstavitev dogodka
č-naloga:
Po smislu, npr.:
Klovna bi v pravljico lahko vstopila, preden volk požre babico.
8. naloga:
a-naloga:
1. besedilo 2. besedilo 3. besedilo
Naslov prireditve Izdelava prstnih lutk III. Rimske igre Kok ti men zdej dol
visiš
Kraj prireditve Mestni trg, Škofja Loka Terme Ptuj, Ptuj Grad Kiselštajn, Kranj
Čas prireditve 24. julij 2014, 10.00–
12.00
19.–22. avgusta 2014;
ves dan
9. september 2014 ob
21. uri
Izvajalci na
prireditvi
Trgovina Paleta Občina Ptuj in Terme
Ptuj
Slovensko mladinsko
gledališče Ljubljana
b-naloga:
Po smislu, npr.:
Najstniki: Vsega je kriva Nina, Kolk ti men zdej dol visiš, Rišemo strip
Odrasli obiskovalci: Monografija – Postojna, upravno in gospodarsko središče, Večer zimzelenih
pesmi, Godalkanje, Mi plešemo, III. Rimske igre
Najmlajši obiskovalci: Izdelava prstnih lutk, Rdeča kapica
Pojasnilo: Majhni otroci se radi igrajo in ustvarjajo (Izdelava prstnih lutk), najstniki radi gledajo
filme o najstnikih in njihovih problemih (Vsega je kriva Nina), odrasle pa zanima zgodovina in
dogajanja iz preteklosti (III. Rimske igre).
9. naloga:
a-naloga:
Na primer:
Kaj me zanima? Kje bi iskal/-a podatke?
Katere komedije so na sporedu v najbližjem
kinematografu?
Na spletnih straneh kinematografa.
Katere gledališke predstave, namenjene tudi
mladim, si lahko ogledaš junija v izbranem
gledališču?
V gledališkem listu izbranega gledališča, na
spletnih straneh gledališča, na plakatih, v
zloženkah.
Kdaj in kje bo potekal koncert popularnega pevca,
ki se ga želiš udeležiti?
Na spletnih straneh organizatorja koncerta, v
revijah, na plakatih, po obvestilih po radiu, TV.
b-naloga:
Na primer:
Kdaj bo omenjeni dogodek (datum in ura), kje bo dogodek, kje in kdaj se lahko kupijo vstopnice v
predprodaji.
126
11. naloga:
Po smislu.
USTVARJALNI IZZIV
Po smislu.
ČESA SEM SE NAUČIL/-A?
Po smislu.
top related