saša potisk, prof. glasbena šola...leta 1788 pogorela hiša na Šutni. andrej stražišar je...
Post on 12-Mar-2021
1 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Premieri
30. september in
1. oktober 2018ob 19.30
Dvorana M
atije Tomca
v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani
Foto: Kathlyn Breene
Glasbena šola
Ljubljana Vič – Rudnik
Ravnatelj: Saša Potisk, prof.
Sezona 2018/19
Prva
slov
ensk
a op
era
Baro
čna
oper
a v
treh
dej
anji
h
Gla
sba:
Jako
b Fr
anči
šek
Zupa
nLi
bret
o: A
nton
Fel
iks (
Jane
z Dam
ašča
n) D
evO
bdel
ava
libr
eta
in
ured
itev
par
titu
re: M
ilko
Bizj
ak
Dir
igen
t: M
arja
n G
rdad
olni
kO
rkes
ter:
Can
tabi
leČ
emba
lo: M
artin
a O
koliš
Rež
iser
: Hen
rik N
euba
uer
Asi
sten
tki r
ežis
erja
, pe
vski
men
tori
ci in
insp
icie
ntki
: K
atja
Kon
valin
ka, p
rof.,
Bar
bara
Nag
ode,
prof
.Sc
enog
raf:
And
rej S
traž
išar
Kos
tum
ogra
f: N
ada
Slat
nar
Kor
epet
itor
ica:
Irin
a M
ilivo
jevi
ć, pr
of.
Obl
ikov
anje
vid
ea: N
. N.
Lučn
i moj
ster
: N. N
.Iz
dela
va s
cene
: Tea
ter,
d. o
. o.
Beli
n (s
once
):
Blaž
Fab
ijan,
Igor
Gol
obBu
rja
(hud
vet
er):
Si
mon
Pod
jave
ršek
, Mat
ej P
revc
Sejv
ina
(Cer
es):
Be
ti Br
atin
a, M
anca
Kos
iR
ožne
svit
arca
(Flo
ra):
A
na N
ovak
, Živ
a Po
točn
ikSa
djan
ka (P
omon
a):
Eva
God
ina,
Nin
a M
ulej
Odr
ska
pom
očni
ka:
Dija
ki B
alet
ne šo
le K
GBL
Dog
ajan
je: R
odar
ski o
tok
Vse
bina
: Nim
fe p
riplu
jejo
na
otok
, da
bi n
a ol
tarju
opr
avile
obr
edne
da
ritve
v ča
st b
ogu
Sonc
a –
Belin
u. Ž
e zač
eti o
bred
jim
pre
preč
i Bu
rja (v
eter
), ki
od
njih
zaht
eva,
naj
čast
ijo n
jega
in
naj n
jem
u da
ruje
jo. K
er b
ogin
je te
ga n
očej
o, se
Bur
ja m
ašču
je z
blisk
i, gr
omom
in
ogn
jem
ter p
omor
i vse
rast
linje
. Nim
fe se
razb
ežijo
. Ted
aj se
pr
ikaž
e njih
ov re
šitel
j – b
og so
nca
Belin
, ki p
reže
ne B
urjo
in sp
et
oživ
i ves
oto
k. S
hva
lnic
o ni
mf s
e ope
ra k
onča
.
GLA
SBEN
A Š
OLA
LJU
BLJA
NA
VIČ
- RU
DN
IK
Gla
sben
o šo
lo L
jubl
jana
Vič
– R
udni
k, k
i bo
v pr
ihod
njem
letu
pra
znov
ala
sede
mde
set l
et sv
ojeg
a ob
stoja
, je s
kozi
ves
čas n
jene
ga d
elov
anja
zazn
amov
al
tudi
moč
an p
evsk
i odd
elek
. Z v
eč k
ot še
stde
set u
čenc
i tud
i dan
es so
di m
ed v
ečje
v
drža
vi, v
enda
r je b
olj k
ot v
elik
ost p
omem
bna
neve
rjetn
a us
tvar
jaln
ost,
ki g
a kr
asi.
Belin
tako
tem
elji
na č
vrst
i pod
lagi
dol
gole
tneg
a de
la in
entu
ziaz
mu
naših
uč
itelji
c. Č
estit
ke!
Izja
va: „
Gla
sben
a šo
la L
jubl
jana
Vič
– R
udni
k iz
javl
ja, d
a s p
osta
vitv
ijo B
elin
a v
niče
mer
ne p
oseg
a v
stro
kovn
o ra
zpra
vo o
avt
entič
nost
i ope
re in
z ni
čem
er n
iti
ne tr
di, n
e sod
i niti
želi
vpliv
ati n
a st
roko
vni d
iskur
z, k
i v zv
ezi s
tem
pot
eka.
“Sa
ša P
otisk
, rav
nate
lj
Iskr
eno
se za
hval
juje
mo
vods
tvu
Zavo
da sv
. Sta
nisla
va v
Šen
tvid
u v
Ljub
ljani
, da
nam
je o
mog
očilo
zadn
je v
aje i
n pr
edst
ave n
a od
ru d
vora
ne M
atije
Tom
ca!
Gle
dališ
ki li
st o
pere
Bel
in •
Gla
sben
a šo
la L
jubl
jana
Vič
– R
udni
k • Z
anjo
Saš
a Po
tisk,
pro
f., ra
vnat
elj
Ure
dnik
: Hen
rik N
euba
uer •
Obl
ikov
anje
: Mat
eja
Om
erze
l • N
akla
da: 8
00 iz
vodo
v
Anton Feliks D
ev (Tržič, 1732 – Ljubljana, 1786), libretist opere Belin, je bil sin Lovrenca, uglednega m
eščana iz Tržiča, in Katarine
Untersinger. O
snovno šolsko znanje je dobil v Tržiču, nato pa je končal šestrazredno gim
nazijo v jezuitskem kolegiju pri Sv. Jakobu v
Ljubljani. Verjetno zaradi denarnih težav v družini je leta 1752 vstopil v red bosonogih avguštincev ali diskalceatov, katerih sam
ostan je bil na m
estu prihodnje kavarne Evropa v Ljubljani. Dobil je redovniško
ime Johannes D
amascenus a nom
ine Mariae. Bogoslovne študije je
končal na Dunaju, kjer je bil leta 1755 posvečen v duhovnika. Vrnil
se je v ljubljanski samostan kot lektor m
odroslovja in bogoslovja za študente. Ker je bolehal zaradi protina, je bil večino življenja v sam
ostanu, tudi še ko ga je cesar Jožef II. ukinil. Zanj so do smrti
skrbeli lazaristi, ker je bila po ukinitvi samostana tam
bolnišnica.
Bil je tudi ustanovni član Akadem
ije operozov z nadimkom
Utilis.
Dev je bil dejaven na literarno-organizacijskem
, prevajalskem in
pesniško-ustvarjalnem področju. Po vzoru dunajskih alm
anahov je začel leta 1779 izdajati prvi slovenski alm
anah pod naslovom
'Skupspravljanje Kraynskeh Pissaniz od lepeh um
etnost'. V 2.
letniku pod naslovom 'Pisanice od lepeh um
etnost', leta 1780, je v njem
objavil tudi libreto za opero Belin. Prevajal je iz latinščine in nem
ščine ter pisal lirske in epske pesmi, ki jih je večinom
a objavljal v 'Pisanicah'.
Jakob Frančišek Zupan (Suppan) (Schrötten, 1734 – Kam
nik, 1810), slovenski poznobaročni skladatelj, se je rodil kot drugi otrok kajžarju H
ansu in Benigni, rojeni Höllerin. Prvo izobrazbo je dobil pri učitelju
in organistu Andreassu D
ämbi v H
engsbergu, od koder je s štipendijo župnika Ruperta Brennerja leta 1749 odšel na univerzo v G
raz. V
Kam
nik je prišel okrog leta 1757 kot pomočnik učitelja in organista
Valentina Götzla, poročil se je z njegovo hčerko Jožefo in sta im
ela deset otrok. Leta 1762 je na povabilo župnika G
lavarja iz Komende
odšel tja, kjer so zaradi njegovih vokalnoinstrumentalnih m
aš menda
ljudje trumom
a prihajali v cerkev. Ker so mu K
amničani leta 1765
ponudili boljše plačilo, se je vrnil kot organist in zborovodja župnijske cerkve M
atere Božje na Šutni. Ustanovil je tudi zasebno šolo, v kateri
je poučeval otroke branje, pisanje, računanje in glasbo. Leta 1787 so m
u to prepovedali, vendar je nato uspešno opravil učiteljski preskus in postal učitelj prvega razreda na glavni šoli. Leta 1803 se je upokojil, po neuspešni prošnji za zvišanje pokojnine se je preselil v K
ranjsko goro.
Zupanov kompozicijski stavek je preprost in pregleden, ob ostankih
baročnega sloga kaže dovolj jasno slogovne prvine zgodnjega klasicizm
a. Njegova najm
očnejša stran je prikupna melodika. Po
mnenju M
arka Pohlina je skladateljsko pomem
ben predvsem kot
avtor Belina. To je tudi edino njegovo delo s slovenskim besedilom
, vse ostale skladbe je uglasbil na latinska in nem
ška besedila. Vsekakor
pa je bil osrednja glasbena osebnost slovenskega preporoda in prvi slovenski pom
embnejši skladatelj. N
jegova glasbena zapuščina je ostala v različnih krajih. N
jegov sin Jožef, frančiškan in tudi odličen organist, je zaslužen, da se je večina Zupanovega opusa ohranila v arhivih frančiškanskih sam
ostanov v Sloveniji in na Hrvaškem
– okrog dvajset skladb. Žal se jih je verjetno veliko izgubilo, ko m
u je leta 1788 pogorela hiša na Šutni.
Andrej Stražišar je uveljavljen scenograf, arhitekt, kreativni
direktor ter ustanovitelj in direktor 'Teatra' d.o.o. Leta 1986 je diplom
iral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sm
er arhitektura z diplomsko nalogo iz
scenografije za film K
avarna Astoria. O
d leta 1987 do 1996 je bil zaposlen kot strokovni vodja in direktor G
ledališkega ateljeja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Kot soustanovitelj je vodil D
ruštvo scenografov in tehničnih delavcev Slovenije. Kot arhitekt je sodeloval pri nastanku m
nogih gledaliških arhitektur in najzahtevnejših odrskih tehničnih oprem
. Je soustanovitelj in producent društva C
afe teater. Njegovo podjetje Teater, ki ga vodi zdaj, je
specializirano za scenografijo, celovite dogodke in njihovo vizualno podobo. D
eluje kot filmski in gledališki scenograf
in je sodeloval z različnimi režiserji in koreografi. Za svoje
arhitekturne in gledališke projekte je bil večkrat nagrajen.
Nada Slatnar je začela svojo poklicno pot kot organizatorka
kostumografske oprem
e leta 1962 v Gledališkem
ateljeju SN
G Ljubljana. To je pom
enilo, da je morala nabavljati
ustrezne materiale ter pom
agati povezovati vse, ki so sodelovali pri končni izdelavi kostum
ov. Pri tem se
je seznanila s številnimi kostum
ografi, največ pa jo je obogatilo sodelovanje z izjem
no kostumografk
o Alenko
Bartl. Leta 1986 jo je kot kostumografsko sodelavko povabil
dramski igralec Lojze Rozm
an, potem pa čedalje pogosteje
tudi drugi režiserji, predvsem za Poletno gledališče
na Studencu pri Dom
žalah (Lojze Stražar) kot tudi za Slovensko kom
orno glasbeno gledališče. Oprem
ila je tudi celoten Škofjeloški pasijon leta 1999, 2000, 2009 in 2015 s skoraj tisoč nastopajočim
i. Z iznajdljivostjo in pestrim
bogastvom njenih kostum
ov si je pridobila lep sloves.
BELI
N –
prv
a op
era
v sl
oven
skem
jezi
ku
Že iz
zgod
ovin
e evr
opsk
ih n
arod
ov je
poz
nano
, da
so o
pere
v o
bdob
ju
baro
ka n
asta
jale
ob
pose
bnih
slov
esni
h pr
iložn
ostih
, bod
isi p
lem
iških
po
roka
h, v
ojni
h zm
agah
, kro
nanj
ih it
d. M
noge
od
teh
oper
poz
nam
o da
nes s
amo
iz zg
odov
insk
ih o
mem
b, n
jihov
a vs
ebin
a pa
je iz
gubl
jena
. Ta
ko je
tudi
nez
nani
nar
očni
k ob
pril
ožno
sti u
mes
titve
nov
ega
glav
arja
D
ežel
e Kra
njsk
e, Fr
anca
Ada
ma
plem
enite
ga L
ambe
rga
naro
čil o
pero
. Li
bret
o je
nap
isal A
nton
Fel
iks D
ev, g
lasb
o pa
so za
upal
i tak
rat n
ajbo
lj pr
izna
nem
u m
usic
usu
na K
ranj
skem
– K
amni
čanu
Jako
bu F
ranč
išku
Zupa
nu. V
se se
je d
ogaj
alo
okol
i let
a 17
80, n
a ka
r nas
opo
zarja
kr
onog
ram
ob
konc
u lib
reta
, v k
ater
em je
skrit
a om
enje
na le
tnic
a.Li
bret
o je
bil
natis
njen
v P
isani
cah
ob k
oncu
leta
178
0 al
i v za
četk
u na
sledn
jega
leta
, gla
sba
oper
e, ki
je o
stal
a v
roko
pisu
, pa
je v
se d
o le
ta
2008
vel
jala
za iz
gubl
jeno
. Ohr
anje
n ro
kopi
s je b
il na
jden
v za
sebn
i zb
irki,
pri d
omne
vnih
izve
nzak
onsk
ih p
otom
cih
Zupa
na. U
redi
tev
part
iture
iz o
hran
jeni
h in
štru
men
taln
ih in
vok
alni
h se
para
tov
je
omog
očila
, da
tej p
rvi s
love
nski
ope
ri se
daj l
ahko
pris
luhn
emo
v iz
virn
i obl
iki i
n za
sedb
i.
Inšt
rum
enta
lna
zase
dba
pred
vide
va g
odal
ni o
rkes
ter z
dve
ma
klar
inam
a (p
redh
odni
ca d
anaš
nje t
robe
nte,
vend
ar b
rez v
entil
ov),
timpa
ni v
C in
G in
čem
balo
m. V
okal
ni an
sam
bel j
e ses
tavl
jen
iz tr
eh
žens
kih
glas
ov (k
i bi j
ih d
anes
nek
ako
razv
rstil
i v d
va so
pran
a in
en
alt)
ter d
veh
moš
kih
glas
ov (t
enor
in b
as).
Pom
anjše
valn
o po
imen
ovan
je d
ela
kot “
oper
eta”
v iz
virn
iku
ne
smem
o en
ačiti
z gl
asbe
nim
poj
mom
ope
rete
, ker
je to
po
oblik
i pra
va
oper
a, le
da
je k
rajša
od
tipič
nih
velik
ih b
aroč
nih
oper
. Ope
ra B
elin
je
sest
avlje
na iz
treh
dej
anj,
izm
ed k
ater
ih v
sebu
je v
sako
po
dve a
riji.
Vmes
so p
repl
eten
i gov
orni
dra
msk
i tek
sti,
glas
beni
reci
tativ
i, pa
tudi
in
štru
men
taln
i vlo
žki.
Zgod
ba o
treh
bog
inja
h (S
ejvi
na =
Cer
es, R
ožne
svita
rca
= Fl
ora,
Sa
djan
ka =
Pom
ona)
, ki č
astij
o bo
ga so
nca
Belin
a, te
r si j
ih že
li po
korit
i Bur
ja („
ta h
udi v
eter
”) je
ale
gorij
a, k
i je v
zpla
mte
la v
času
naro
dnos
tneg
a pr
ebuj
anja
. Slo
vens
ki n
arod
pon
azar
jajo
tri b
ogin
je,
poje
m sl
oven
stva
in sl
oven
skeg
a je
zika
pre
dsta
vlja
Bel
in, t
ujca
(n
emšk
o na
dobl
ast)
pa B
urja
. Pre
buja
nje s
love
nstv
a je
bilo
kaj
km
alu
zatr
to z
jože
finsk
imi r
efor
mam
i – že
29.
nov
embr
a 17
80 je
s sm
rtjo
M
arije
Ter
ezije
obl
ast p
revz
el Jo
žef d
rugi
. Lam
berg
je n
asto
pil s
vojo
fu
nkci
jo 1
3. d
ecem
bra
1780
, im
enov
ala
ga je
še M
arija
Ter
ezija
. V te
m
času
bi p
ričak
oval
i, da
je b
ila o
pera
Bel
in tu
di p
rvič
izve
dena
, čep
rav
o te
m n
i nik
akrš
nih
poda
tkov
. Lam
berg
ov „
man
dat”
ni t
raja
l dol
go, n
iti
leto
in p
ol –
že 1
8. m
arca
178
2 je
bil
razr
ešen
.Jo
žefin
ske r
efor
me,
ki so
z le
tom
178
2 za
reza
le v
mno
ge sv
oboš
čine
, ki
jih
je d
opuš
čala
med
nar
odi p
rilju
blje
na ce
saric
a, so
med
dru
gim
le
ta 1
784
prog
lasil
e nem
ščin
o ko
t ura
dni j
ezik
na
obm
očju
celo
tne
avst
roog
rske
mon
arhi
je, t
o pa
got
ovo
ni b
ilo v
prid
slov
ensk
i ope
ri.
Čep
rav
je b
ilo g
lasb
eno
doga
janj
e v L
jubl
jani
ob
konc
u 18
. sto
letja
do
kaj p
estr
o in
se je
z us
tano
vitv
ijo F
ilhar
mon
ične
dru
žbe v
letu
179
4 še
okr
epilo
, ni z
nano
, da
bi se
ope
ra B
elin
poj
avlja
la n
a re
pert
oarju
kr
anjsk
ih g
leda
lišč.
Prva
znan
a om
emba
ope
re B
elin
se p
ojav
i šel
e le
ta 1
868,
ko
jo Jo
sip N
olli
(184
1–19
02) n
avaj
a v
„Im
enik
u slo
vens
kih
gled
ališk
ih ig
roka
zov”
, kje
r jo
omen
ja k
ot p
rvo
slove
nsko
dra
msk
o de
lo in
ope
ro z
libre
tom
vre
d pr
ipisu
je J.
F. Z
upan
u. L
ibre
tista
Dev
a ni
ti ne
om
enja
, pač
pa
nava
ja “B
elin,
ope
reta
v 1
dej
anju
, sp(
isal)
J(ako
b) Z
upan
”. To
kaž
e, da
je N
olli
mor
al im
eti v
roka
h de
l gla
sben
e pa
rtitu
re, m
orda
pos
amič
no ar
ijo, n
atisn
jene
ga li
bret
a v
Pisa
nica
h pa
oči
tno
splo
h ni
poz
nal.
Iz v
seh
znan
ih zg
odov
insk
ih v
irov
tore
j ni
mam
o no
bene
ga za
neslj
iveg
a po
datk
a, d
a je
bila
ope
ra B
elin
splo
h kd
aj iz
vede
na, n
iti d
elom
a, to
rej b
o ne
mar
a le
tošn
ja p
rem
iera
nje
na
prva
upr
izor
itev
nasp
loh.
Milk
o Bi
zjak
, muz
ikol
og
Mar
jan
Grd
adol
nik
spad
a v
novo
gen
erac
ijo sl
oven
skih
pe
dago
gov
in d
irige
ntov
ter j
e v m
inul
ih d
eset
letji
h do
zore
l v su
vere
nega
in in
terp
reta
cijsk
o pr
eprič
ljive
ga
dirig
enta
. Kon
čal j
e štu
dij k
larin
eta
in d
irigi
ranj
a na
A
kade
miji
za g
lasb
o v
Ljub
ljani
. Za
dose
žke i
z diri
gira
nja
je d
obil
štude
ntsk
o Pr
ešer
novo
nag
rado
. V L
ogat
cu je
us
tano
vil i
n vo
di si
mfo
ničn
i ork
este
r 'C
anta
bile
' in p
evsk
i zb
or 'A
dora
mus
'. Hkr
ati j
e tam
org
anist
v žu
pniji
Sv.
Nik
olaj
a. U
kvar
ja se
tudi
s ko
mpo
nira
njem
. Gos
tova
l je
v Ri
mu,
Buk
areš
ti, P
ragi
, Bar
celo
ni it
d. L
eta
2015
je v
odil
Evro
pski
zdra
vnišk
i ork
este
r. S
Sim
foni
čnim
ork
estr
om
RTV
Slo
veni
ja je
leta
201
6 na
Sve
ti go
ri na
d N
ovo
Gor
ico
krst
no iz
vede
l lju
dsko
sim
foni
čno
pesn
itev
'Bar
ve ze
lene
ga
smar
agda
' Avg
usta
Ipav
ca o
b 10
0-le
tnic
i prv
e sve
tovn
e vo
jne i
n so
ške f
ront
e. G
eslo
diri
gent
a G
rdad
olni
ka je
: G
LASB
A JE
NA
JČU
DO
VIT
EJŠA
UM
ETN
OST
IN
SPO
MIN
NA
RA
J.
Hen
rik
Neu
baue
r, op
erni
reži
ser,
kore
ogra
f, re
dni p
rofe
sor
Uni
verz
e v L
jubl
jani
, zdr
avni
k, p
ublic
ist, z
godo
vina
r ope
re
in b
alet
a. O
d 19
60–7
2 je
bil
šef i
n ko
reog
raf l
jubl
jans
kega
ba
leta
, od
1972
–82
dire
ktor
in u
met
nišk
i vod
ja F
estiv
ala
Ljub
ljana
, od
1984
–86
umet
nišk
i vod
ja O
pere
in b
alet
a SN
G v
Mar
ibor
u, o
d 19
89–2
002
pa je
pre
dava
l na
Aka
dem
iji za
gla
sbo
v Lj
ublja
ni n
a pe
vske
m o
ddel
ku in
O
pern
i šol
i. Bi
l je p
reds
edni
k D
rušt
va b
alet
nih
ples
alce
v, us
tano
vite
lj in
vod
ja S
love
nske
ga k
omor
nega
gla
sben
ega
gled
ališč
a. D
elov
al je
v št
eviln
ih tu
jih in
dom
ačih
or
gani
zaci
jah.
Je ča
stni
dok
tor U
nive
rsité
de l
a da
nse v
Pa
rizu,
čast
ni čl
an M
edna
rodn
ega
gled
ališk
ega
inst
ituta
po
d ok
rilje
m U
NES
CA
, dob
itnik
zlat
ega
reda
za za
sluge
, ve
č odm
evni
h na
grad
za o
pern
o re
žijo
, kor
eogr
afijo
in
bale
tne fi
lme t
er N
agra
de m
esta
Lju
blja
na. N
apisa
l je 3
8 kn
jig in
učb
enik
ov te
r sko
raj 6
00 ra
zlič
nih
član
kov.
(iz digitalne knjižnice Slovenije)
V tej spevoigri je D
ev v „zvonko rimanih vrsticah opeval zm
ago Belina, sončnega boga, nad Burjo, poosebljenjem
divjaštva in nekulturnosti, ki je hotela osvojiti otok Rod in primorati otočane, da jo časte kot boga. S to alegorijo je
proslavil začetek slovenskega pesništva in napovedal njegovo zmago nad uničujočim
i silami neom
ike“.
(Anton Slodnjak)
SLOVA
RČEK
MA
NJ ZN
AN
IH BESED
LIBRETA
Limbar – lilija
Berkončece – trobenticeA
ldov – dar, daritevVofer – darA
lduvati – darovati
Nograd – vinograd
Frajma se – spodobi se
Sklužiti – opravičitiC
agovati – obupavatiSladnost – užitek, čutnost
OPER
ETA
BELIN nosi v izvirniku oznako opereta, kar pa glede na tedanjo rabo besede pom
eni že pravo, a po obsegu kratko opero, torej nedvom
no péto glasbeno odrsko delo. (Jože Sivec: D
vesto let slovenske opere, 1981)
RA
ZLAG
A Č
RK
IZ FAK
SIMILA
f (=s, =z) sh (=š)
fh (=ž)
zh (=č)
tsh (=č) y (=i)
q (=k)
z (=c)f (=v)
w
(=b)u (=i) včasihe pred sam
oglasniškim r se ne izgovarja
BVH
SHIVI VISOKV
ROJENEGA GR. FRANC.
LAM
BERGA DOL
GV L
EJT; KAT IRE JE OD
SVITLE C
ESARIZE SA PO
G LAV
ARJA ZHES V
SO KRAYNSKO
DV-
SHEL
O D
AN.
VIVIVIVJCLMD
LVLJ = M
DCLLLVVVVVIIIII = 1780
(J=I)
IJDVILCILVJVYD
VLD =
DD
DCLLLVVVVVIIIII = 1780
(Y=V)
top related