univerza v ljubljani pedagoŠka...
Post on 29-Aug-2019
223 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
MATEJA VOZELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
Eksperimentiranje s tehnikami risanja v 1.
vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka:
doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Mateja Vozelj
Ljubljana, maj 2013
ZAHVALA
»Kar si v življenju najbolj želimo, kot je, denimo, to, da smo srečni, svobodni in vedri, je
zlahka doseči tako, da prav to priskrbimo drugim.«
(Ray Lawrence)
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez, ki me je pri pisanju
diplomskega dela strokovno usmerjala. Prav tako brez učencev tretjega razreda Osnovne šole
Železniki in njihove učiteljice Antonije ne bi uspela izpeljati raziskovalnega dela. Zato
zahvala tudi njim ter vsem mojim za podporo in razumevanje.
POVZETEK
Učenci pri likovni vzgoji ustvarjajo z različnimi likovnimi tehnikami, ki jih postopoma
spoznavajo in nadgrajujejo.
V teoretičnem delu predstavim nekaj osnov o risanju, risarske tehnike in različna
eksperimentiranja z risarskimi materiali in pripomočki. Pišem tudi o ustvarjalnosti, motivaciji
in uspešnosti ter o risarskih pričakovanjih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
V raziskovalnem delu predstavim učne ure, ki sem jih izvedla v tretjem razredu osnovne šole.
Ugotavljam, kako risanje z manj poznanimi materiali in pripomočki vpliva na motivacijo,
ustvarjalnost in uspešnost učencev. S pomočjo analize učnih ur, analize izdelkov in kratkih
vprašalnikov za učence ter intervjuja z učiteljico pridem do različnih ugotovitev.
Zanimivi likovni materiali in pripomočki učence zelo pritegnejo k ustvarjanju. Vsake toliko
časa si želijo eksperimentiranja, čeprav imajo učenci radi osnovne risarske tehnike. To jih
dodatno motivira in spodbudi njihovo ustvarjalnost.
Ključne besede: risanje, risarske tehnike, eksperimentiranje, motivacija, ustvarjalnost,
uspešnost
ABSTRACT
Children in art classes create in various artistic techniques, which gradually upgrade and learn.
In the theoretical part, I introduce some basics of drawing, drawing techniques and
experimenting with different drawing materials and tools. I also write about creativity,
motivation, pupil's performance and drawing expectations in the first educational period.
In the research I present lessons that I have carried out in the third grade of primary school. I
note how drawing with less familiar materials and devices impacts on motivation, creativity
and children performance. Through analysis of lessons, analysis of products and short
questionnaires for students and an interview with a teacher I come to different conclusions.
Interesting visual materials and devices attract children to be creative. Once in a while they
want to experiment, even though children like basic drawing techniques. This further
motivates them and encourages their creativity.
Keywords: drawing, drawing techniques, experimentation, motivation, creativity, pupil's
performance
KAZALO VSEBINE
1 UVOD...................................................................................................................................................................1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................................................2
2.2 RISARSKE TEHNIKE.........................................................................................................................3
2.2.1 Risanje s svinčnikom.....................................................................................................................4
2.2.2 Risanje z ogljem............................................................................................................................4
2.2.3 Risanje s kredo..............................................................................................................................5
2.2.4 Risanje s pasteli ............................................................................................................................6
2.2.5 Risanje z voščenkami ....................................................................................................................6
2.2.6 Risanje z barvnimi svinčniki .........................................................................................................7
2.2.7 Risanje s flomastrom.....................................................................................................................7
2.2.8 Risanje s tušem .............................................................................................................................8
2.2.9 Risanje z brisalcem črnila ............................................................................................................9
2.2.10 Risanje s kemičnim svinčnikom...................................................................................................9
2.2.11 Risanje s tempera barvami .......................................................................................................10
2.2.12 Praskanka .................................................................................................................................10
2.2.13 Enobarvna izpiranka – luščenka...............................................................................................11
2.2.14 Frotaž........................................................................................................................................11
2.3 EKSPERIMENTIRANJE Z RISARSKIMI TEHNIKAMI.................................................................12
2.3.1 Risanje z brisalcem na različna črnila........................................................................................12
2.3.2 Risanje z ogljem..........................................................................................................................13
2.3.3 Risanje z limonovim sokom.........................................................................................................13
2.3.4 Risanje z naravnimi tekočinami..................................................................................................14
2.3.5 Risanje z lužilom za les ...............................................................................................................15
2.3.6 Risanje s prstno barvo ................................................................................................................15
2.3.7 Risanje z raztopino vode, tuša in aspirina ..................................................................................16
2.3.8 Risanje z radirko.........................................................................................................................16
2.3.9 Rezervaš s tušem in tempero.......................................................................................................17
2.2.10 Rezervaš z lepilom in vodotopnimi flomastri ............................................................................17
2.4 UČNI NAČRT IN LIKOVNE TEHNIKE...........................................................................................18
2.5 USTVARJALNOST...........................................................................................................................19
2.6 MOTIVACIJA....................................................................................................................................21
2.7 USPEŠNOST......................................................................................................................................22
3 RAZISKOVALNI DEL ....................................................................................................................................24
3.1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA...................................................................24
3.2 NAMEN IN CILJ.....................................................................................................................................24
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...............................................................................................................24
3.4 METODOLOGIJA...................................................................................................................................25
3.4.1 Raziskovalne metode...................................................................................................................25
3.4.2 Vzorec in populacija ...................................................................................................................25
3.4.3 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................................................25
3.4.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................................................................28
3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA................................................................................................28
3.5.1 ANALIZA 1. UČNE URE ............................................................................................................34
3.5.2 ANALIZA 2. UČNE URE ............................................................................................................51
3.5.3 ANALIZA 3. UČNE URE ............................................................................................................68
4 POVZETEK REZULTATOV..........................................................................................................................92
5 SKLEP................................................................................................................................................................93
6 LITERATURA IN VIRI...................................................................................................................................94
KAZALO SLIK
RISBA 1: PABLO PICASSO: PORTRET SYLVETTE DAVID, 1954. VIR: ................................................................................2
RISBA 2: PRIMER RISANJA S SVINČNIKOM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ........................................................................4
RISBA 3: PRIMER RISANJA Z OGLJEM. AVTOR: PETER GOLOBAR .....................................................................................5
RISBA 4: PRIMER RISANJA S KREDO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ..................................................................................5
RISBA 5: PRIMER RISANJA Z OLJNIMI PASTELI. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2010, STR. 15 ...................................................6
RISBA 6: PRIMER RISANJA Z VOŠČENKAMI. AVTOR: UČENEC TRETJEGA RAZREDA ..........................................................6
RISBA 7: PRIMER RISANJA Z BARVNIMI SVINČNIKI. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...........................................................7
RISBA 8: PRIMER RISANJA S FLOMASTROM. AVTORICA: ANJA KLEMENČIČ ....................................................................7
RISBA 9: PRIMER RISANJA S TUŠEM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ..................................................................................8
RISBA 10: PRIMER RISANJA Z BRISALCEM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ........................................................................9
RISBA 11: PRIMER RISANJA S KEMIČNIM SVINČNIKOM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ .....................................................9
RISBA 12: PRIMER RISANJA S TEMPERA BARVAMI. AVTOR: UČENEC TRETJEGA RAZREDA.............................................10
RISBA 13: PRIMER PRASKANKE. VIR: DUH IN VRLIČ, 2003, STR. 47..............................................................................10
RISBA 14: PRIMER ENOBARVNE IZPIRANKE. VIR: DUH IN VRLIČ, 2003, STR. 47............................................................11
RISBA 15: PRIMER FROTAŽA. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ..........................................................................................11
RISBA 16: PRIMER RISANJA Z BRISALCEM ČRNILA NA RAZLIČNA ČRNILA. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2012, STR. 20........12
RISBA 17: PRIMER RISANJA Z OGLJEM ZMEŠANEGA Z VODO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...........................................13
RISBA 18: PRIMER RISANJA Z LIMONOVIM SOKOM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ .........................................................13
RISBA 19: PRIMER RISANJA S KAVO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...............................................................................14
RISBA 20: PRIMER RISANJA S SOKOM RDEČE PESE. AVTORICA: MATEJA VOZELJ..........................................................14
RISBA 21: PRIMER RISANJA Z LUŽILOM ZA LES. AVTORICA: MATEJA VOZELJ...............................................................15
RISBA 22: PRIMER RISANJA S PRSTNO BARVO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ.................................................................15
RISBA 23: PRIMER RISANJA Z RAZTOPINO VODE, TUŠA IN ASPIRINA. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...............................16
RISBA 24: PRIMER RISANJA Z RADIRKO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ..........................................................................16
RISBA 25: PRIMER REZERVAŠA S TUŠEM IN TEMPERO. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2012, STR. 37 .....................................17
RISBA 26: PRIMER REZERVAŠA Z LEPILOM IN VODOTOPNIMI FLOMASTRI. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2012, STR. 39........17
RISBA 27: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................36
RISBA 28: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................37
RISBA 29: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................38
RISBA 30: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................39
RISBA 31: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................40
RISBA 32: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................41
RISBA 33: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................42
RISBA 34: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................43
RISBA 35: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................53
RISBA 36: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................54
RISBA 37: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................55
RISBA 38: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................56
RISBA 39: LIKOVNI IZDELKI UČENKE TRETJEGA RAZREDA ............................................................................................57
RISBA 40: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................58
RISBA 41: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................59
RISBA 42: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................60
RISBA 43: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................70
RISBA 44: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................70
RISBA 45: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................71
RISBA 46: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................71
RISBA 47: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................72
RISBA 48: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................72
RISBA 49: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................73
RISBA 50: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................73
RISBA 51: ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE ..................................................................................................82
RISBA 52: USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE ...........................................................................................................83
RISBA 53: MANJ USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE..................................................................................................84
RISBA 54: ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE................................................................................................85
RISBA 55: USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE ........................................................................................................86
RISBA 56: MANJ USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE...............................................................................................87
RISBA 57: ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ TRETJE UČNE URE ...............................................................................................88
RISBA 58: USPEŠEN IZDELEK IZ TRETJE UČNE URE ........................................................................................................88
KAZALO GRAFOV
GRAF 1: ŠTEVILO UČENCEV ..........................................................................................................................................44
GRAF 2: SI ŽE KDAJ PREJ RISAL/ -A Z BRISALCEM NA TAK NAČIN? ............................................................................44
GRAF 3: KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?.....................................................................................45
GRAF 4: KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? ...............................................................................................................45
GRAF 5: KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI Z BRISALCEM PO RAZLIČNIH ČRNILIH? ..............................................................46
GRAF 6: SI ŽE KDAJ PREJ IZDELOVAL IZPIRANKO?.........................................................................................................61
GRAF 7: KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?.....................................................................................61
GRAF 8: KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? ...............................................................................................................62
GRAF 9: KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI S TEMPERA BARVAMI IN S TUŠEM? ....................................................................62
GRAF 10: SI ŽE KDAJ PREJ RISAL/ -A Z LIMONOVIM SOKOM?..................................................................................74
GRAF 11: KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?...................................................................................74
GRAF 12: KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? .............................................................................................................75
GRAF 13: KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI Z LIMONOVIM SOKOM?....................................................................................75
GRAF 14: KATERA URA LIKOVNE VZGOJE TI JE BILA NAJBOLJ VŠEČ? ............................................................................76
GRAF 15: S KATERIMI MATERIALI UČENCI NAJRAJE USTVARJAJO. VSAK JE OBKROŽIL TRI. ...........................................78
GRAF 16: KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI PRVI UČNI URI?................................................................................................78
GRAF 17: KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI DRUGI UČNI URI? .............................................................................................79
GRAF 18: KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI TRETJI UČNI URI?.............................................................................................79
GRAF 19: KAKO JIM JE BILO VŠEČ RISATI Z MANJ POZNANIMI LIKOVNIMI MATERIALI?.................................................80
GRAF 20: KATERA LIKOVNA TEHNIKA JIM JE NAJLJUBŠA? ............................................................................................80
GRAF 21: KAJ JE UČENCE BOLJ PRITEGNILO? LIKOVNI MOTIV ALI LIKOVNA TEHNIKA?.................................................81
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
1
1 UVOD
Risanje oz. puščanje različnih sledi z risali je prvo ustvarjanje otrok. Je osnova za vse
nadaljnje likovno izražanje. Že kot malčki spoznajo osnovne likovne materiale, kot so barvice,
flomastri in voščenke, s katerimi najprej rišejo.
Učencem so likovne tehnike s področja risanja najbližje, kajti so osnova likovnega izražanja
in izhodišče za spoznavanje ostalih tehnik pri drugih likovnih področjih.
Pri likovni vzgoji obstaja zelo veliko likovnih tehnik, ki zajemajo vseh pet likovnih področij.
Vse te predvidene likovne tehnike pa je potrebno čim bolj obdelati. Z menjavanjem likovnih
tehnik lahko ustvarimo zelo pester in zanimiv likovni pouk (Pibernik, 2006).
Veliko je tehnik, ki naj bi jih učenci skozi celotno likovno izobraževanje spoznali, le-te pa
lahko učitelj nadgradi, če je samoiniciativen in želi učencem ponuditi več. Eksperimentiranje
z likovnimi materiali in orodji zelo vpliva na učenčevo motivacijo in ustvarjalnost. Vsaka
novost pritegne pozornost, kateri sledi navdušenje ali pa nezanimanje. Pri likovni vzgoji ima
učitelj možnost izbire likovnih materialov in pripomočkov, zato je tudi od njega odvisno,
koliko učence spodbudi k ustvarjalnemu in uspešnemu likovnemu izražanju.
V diplomskem delu se usmerjam na področje risanja in na spoznavanje manj poznanih
materialov in pripomočkov. Ugotavljam učenčevo motivacijo, uspešnost in ustvarjalnost na
podlagi sodelovanja pri pouku in njihovih izdelkov. Prav tako v raziskavo vključim anketne
vprašalnike, ki jih učenci dobijo po vsaki končani uri, ter intervju z učiteljico, ki potrdi moje
ugotovitve.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 RISANJE
Bagnall se sprašuje o risanju, kaj je to, ali je to že umetnost, zakaj si ljudje želimo risati in
podobno. Pravi, da imajo vsi majhni otroci risarski in slikarski talent, ki ga med odraščanjem
zgubijo. Kajti otroci se ustvarjanja lotijo brezskrbno, rišejo le bistveno, popolnost jim ni
pomembna. Med šolanjem pa otrok izgubi to, ker ga učijo, kaj je prav in kaj narobe, ga
navajajo na perfekcionizem (Bagnall, 1995). Sama menim, da kot učitelj lahko vplivaš na
učenčevo ustvarjalnost in ne učiš učenca, kaj in kako naj dela, pač pa da ga samo usmerjaš in
mu tudi dovoliš svobodno ustvarjanje, s katerim se tako likovno kot osebnostno razvija.
Risba je rezultat risanja, je upodobitev nekega motiva s pikami in črtami. Kot umetniško delo
jo lahko pogosto najdemo v moderni umetnosti. Brez problema jo lahko enako vrednotimo kot
kiparska in slikarska dela (Pibernik, 2006).
Risba 1: Pablo Picasso: Portret Sylvette David, 1954. Vir:
http://www.wikipaintings.org/en/pablo-picasso/portrait-of-sylvette-david-1954-1
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
3
Najpomembnejši del likovne vzgoje je likovno izražanje učencev. Učitelj in prav tako ostali
odrasli morajo biti pri tem previdni, koliko posegajo v ustvarjanje otrok. Pomagamo jim pri
tehničnih, oblikovnih in praktično-organizacijskih problemih (Duh in Vrlič, 2003).
Risanje je osnova, kako likovne ideje in zamisli prenesemo v vidno obliko. Pri tem
uporabljamo osnovna likovna elementa, linijo in točko. Te se razlikujejo po velikosti, obliki in
smeri. Z nizanjem črt nastajajo svetle ali temne ploskve – odvisno od gostote nizanja črt. Riše
se lahko prostoročno ali s pripomočki, tako nastanejo različne črte.
Za risanje uporabljamo suhi in tekoči material. Pri nekaterih tekočih še ustrezne pripomočke.
Po materialu poimenujemo tudi risarske tehnike (Čerkez in Tacar, 2010).
2.2 RISARSKE TEHNIKE
Učenci z vsakim likovnim izražanjem izpopolnjujejo poznavanje postopkov za likovne
tehnike. Ko jih že dobro obvladajo, lahko že samostojno in svobodno ustvarjajo naprej in
tehnike tudi kombinirajo. Učitelj naj jih spodbuja pri raziskovanju novih materialov. A na
koncu je pomembno, da jim poda povratno informacijo o uspešnosti in ustvarjalnosti
njihovega dela (Tacol, 2003).
Da učenci spoznajo materiale in tehnike, da razvijajo svoje zmožnosti in spretnosti, da
spoznavajo vsebine iz likovno teorijo, potrebujejo čim več praktičnega dela. Zato je največ
časa namenjenega stvarnemu delu učencev z likovnimi materiali, pripomočki in orodji
(Pibernik, 2006).
Poznamo suhe in mokre tehnike oz. suhe in tekoče risarske materiale. Po materialu tudi
poimenujemo določene risarske tehnike. V nadaljevanju bom najprej predstavila osnovne
risarske tehnike, nato pa še eksperimentiranje z risarskimi tehnikami oz. manj poznane
risarske materiale in orodja. Večji del opisa tehnik sem povzela po M. Duhu in T. Vrliču
(2003) ter B. Tomšič Čerkez in B. Tacar (2010/12).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
4
2.2.1 Risanje s svinčnikom
Za risanje so primerni mehki svinčniki, ki so označeni s črko B in številko od 1 do 9. HB je
srednje trd. S svinčnikom rišemo črtne risbe in risbe s številnimi risarskimi podrobnostmi ter
risbe, kjer polnimo manjše površine s teksturo. Risbo čim manj radiramo, ne smemo pa
narisanega mazati s prsti. Z različno močnim pritiskanjem dobimo različno intenzivne črte.
Podlage za risanje s svinčnikom so vse vrste papirja (Duh in Vrlič, 2003). Prav tako pa lahko s
svinčnikom rišemo na tkanino, les, keramično ploščo …
Risba 2: Primer risanja s svinčnikom. Avtorica: Mateja Vozelj
2.2.2 Risanje z ogljem
Z mehkim ogljem rišemo na večje površine, ki jih potem lahko obdelamo z radiranjem,
brisanjem s prsti ali krpicami. Pri tej tehniki učenci popravljajo risbo in po želji vedno znova
brišejo narisano. Tako spoznavajo nov način likovnega izražanja, svetlenje temnih površin.
Pri risanju na večje formate jim ponudimo debelejše in močnejše kose risarskega oglja, ki ga
uporabljajo tako, da rišejo s konico oz. tako, da polnijo ploskev s ploskim delom. Omogoča
risanje različno intenzivnih črt. Z ogljem rišejo na rahlo hrapav papir – risalni list, pak papir,
karton, lepenko. Da risbo utrdimo in zaščitimo, jo na koncu fiksiramo z fiksativom. (Duh in
Vrlič, 2003). Lahko ga naredimo tako, da zmešamo lepilo za les na vodni osnovi z vodo v
razmerju 1 : 3. Tega vlijemo v posodo z razpršilom. Fiksiramo lahko tudi z lakom za lase in z
mlekom. (Čerkez in Tacar, 2010).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
5
Risba 3: Primer risanja z ogljem. Avtor: Peter Golobar
2.2.3 Risanje s kredo
Poznamo navadne krede in risalne krede. Navadne so po strukturi med ogljem in svinčnikom.
Risalne krede pa so rahlo trše od oglja in so v odtenkih rjave, črne in sive barve. Krede
puščajo rahlo zamegljeno, prašno sled. Tudi te risbe na koncu fiksiramo. Šolska kreda je za
risanje po papirju manj primerna, je pa zato primernejša za na asfalt (Duh in Vrlič, 2003).
Risba 4: Primer risanja s kredo. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
6
2.2.4 Risanje s pasteli
Pastele ločimo glede na to, iz česa so narejeni. Suhi pasteli so trši od oglja, so posebne risalne
krede, oljni pasteli so narejeni z lanenim oljem in akvarelni so vodotopni.
Vse pastele lahko dobimo v različnih barvnih odtenkih in so v obliki okroglih oz. pravokotnih
paličic. Suhe pastele je potrebno fiksirati, drugače ne obstanejo (Čerkez in Tacar, 2010).
Risba 5: Primer risanja z oljnimi pasteli. Vir: Čerkez in Tacar, 2010, str. 15
2.2.5 Risanje z voščenkami
Voščenke so mehek material, narejene so iz voska. So različnih barv in debelin, po navadi
imajo širšo konico. Z večjim pritiskom rišemo, močnejše so črte. Podlaga, na katero rišemo,
se vidi, kajti voščenke niso prekrivne. Z njimi lahko tudi slikamo in pri tem mešamo barve.
Do tega učinka pridemo z rahlim nalaganjem, z risanjem ene barvne voščenko čez drugo
barvno voščenko (Pibernik, 2006).
Risba 6: Primer risanja z voščenkami. Avtor: učenec tretjega razreda
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
7
2.2.6 Risanje z barvnimi svinčniki
Z barvnimi svinčniki učenci najraje barvajo, zato je pri risanju pomembno, da uporabimo
omejeno število barv in s tem preprečimo izpolnjevanje celotnih površin. Črte so različno
intenzivne, odvisno od moči pritiska. Rišemo lahko na vse vrste podlage, kot so: gladek in
hrapav papir, lepenka, karton (Čerkez in Tacar, 2010). Je enostaven material in učencem oz.
že majhnim otrokom najbolj poznan.
Risba 7: Primer risanja z barvnimi svinčniki. Avtorica: Mateja Vozelj
2.2.7 Risanje s flomastrom
Flomastri imajo različno velikost in obliko konice. Črta od flomastra je enakomerna in enako
intenzivna ne glede na moč pritiskanja. Flomaster je primeren za črtno risanje, ne pa za
barvanje večjih površin. Pri risanju uporabljamo temne flomastre in po možnosti vsaj dva z
različno debelo konico. Rišemo na gladke in bele liste. Format prilagajamo debelini flomastra
(Duh in Vrlič, 2003). Pri risanju s flomastrom moramo upoštevati, da barva hitro hlapi, zato
jih moramo po uporabi takoj zapreti, da se ne izsušijo (Pibernik, 2006).
Risba 8: Primer risanja s flomastrom. Avtorica: Anja Klemenčič
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
8
2.2.8 Risanje s tušem
Tuš je likovni material, ki ga v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ne uporabljajo
pogosto, čeprav lahko z njim ustvarjamo najrazličnejše izdelke. Lahko rišemo na suhi podlagi,
lahko na mokri. Uporabimo lahko različna risala, kot so trska in trstika, tanjši čopič, kovinska
peresa, gosja peresa. Pri risanju s tušem moramo poskrbeti za ustrezno zaščito delovne
površine in otrok, kajti tuš se težko odstrani.
Risanje s trsko in tušem:
Ko rišemo s trsko, nastala črta vse bolj slabi. Učenci pomembnejše dele rišejo s temno, drugo
pa s svetlejšo črto.
Risanje s peresom in tušem:
Ta tehnika zahteva dokaj razvite motorične spretnosti. Primerna je izključno za risanje črtnih
motivov. Polnjene površin s peresom ni primerno, razen kadar gre za manjše površine z
izrazito črtno strukturo.
Risanje s čopičem:
Je zelo enostavna tehnika, saj s čopiči lahko zapolnjujemo večje površine.
Lavirana risba:
Pomeni, da tuš mešamo z vodo. Lahko s tušem in z risalom rišemo na moker papir, kjer se tuš
razliva. Riše se lahko na predhodno zmočen papir, lahko se ga moči sproti, in le delno.
Drugi način je delo s paleto. Tu učenci zmešajo tuš in vodo na posebej pripravljenih belih
podlagah, ki ne vpijejo vode. Mlajši učenci mešajo v lončkih. Bolj kot redčijo, svetlejši je tuš
za risanje (Duh in Vrlič, 2003).
Risba 9: Primer risanja s tušem. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
9
2.2.9 Risanje z brisalcem črnila
Z brisalcem rišemo na s črnilom pobarvano površino, pri čemer dobimo negativno risbo, saj
na temni podlagi nastajajo bele oz. svetle črte (Duh in Vrlič, 2003).
Gre za odstranjevanje barve oz. črnila. Širina in značilnost črt sta odvisni od brisalca, kakšno
obliko konice ima. Lahko se jih uporabi več, da nastanejo tanjše in širše črte (Čerkez in Tacar,
2010).
Risba 10: Primer risanja z brisalcem. Vir: Čekez in Tacar, 2010, str. 22
2.2.10 Risanje s kemičnim svinčnikom
S kemičnim svinčnikom rišemo tanjše črte, ki se kasneje ne dajo izbrisati, so enakomerno
debele in enakomerno intenzivne. Kemični svinčniki so vodoodporni in različnih barv.
Primerni so za risanje na manjši format (Čerkez in Tacar, 2010).
Risba 11: Primer risanja s kemičnim svinčnikom. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
10
2.2.11 Risanje s tempera barvami
Učenci imajo včasih težave pri risanju s tempera barvami, ker hitro zaidejo na slikanje. Pri
risanju uporabljamo rahlo razredčeno tempero in trše čopiče (Duh in Vrlič, 2003). Pogosto se
s svetlo tempero barvo riše na temno podlago.
Risba 12: Primer risanja s tempera barvami. Avtor: učenec tretjega razreda
2.2.12 Praskanka
Dva načina sta, kako pripravimo podlago za črtno praskanko. Prvi je, da bel papir učenci
pobarvajo s svečo ali voščenkami, nato pa čez vse skupaj nanesejo črn tuš, kateremu je
dodano milo ali kapljica detergenta. Pri drugem načinu pa skupaj zmešamo jajčni rumenjak s
temno tempera barvo. To nanesejo na čim bolj gladek papir. Ko se posuši, praskajo s trskami,
koščki glavnika, zobotrebci, paličicami. Nastane negativna svetla risba na temni podlagi (Duh
in Vrlič, 2003).
Risba 13: Primer praskanke. Vir: Duh in Vrlič, 2003, str. 47
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
11
2.2.13 Enobarvna izpiranka – luščenka
Učenci z nerazredčeno tempera barvo narišejo risbo na manjši format. Ko se posuši, nanesejo
črn tuš. Ko se tudi ta posuši, sperejo pod tekočo vodo. Pojavi se osnovna, s tempero narisana
risba s temnim ozadjem (Duh in Vrlič, 2003).
Risba 14: Primer enobarvne izpiranke. Vir: Duh in Vrlič, 2003, str. 47
2.2.14 Frotaž
Učenci na razgibane površine polagajo tanjši papir in po njem drgnejo z risalom. Uporabljajo
se voščenke, mehki svinčniki, oglje, krede. Pri tem delu učenci spoznajo različne teksture,
površine in njihove lastnosti (Duh in Vrlič, 2003).
Risba 15: Primer frotaža. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
12
2.3 EKSPERIMENTIRANJE Z RISARSKIMI TEHNIKAMI
Pri metodi eksperimentiranja gre za raziskovanje novih likovnih tehnik – materialov in
pripomočkov. Pomembno je, da damo otroku čas, da pride sam do različnih spoznanj.
Bagnall trdi, da v likovnem izražanju ni meja. Pomembno je naše veselje in interes ter
zadovoljstvo z rezultatom. Le ozreti se je potrebno naokoli, videti, preizkusiti, dodelati,
uporabiti – se pravi eksperimentirati (Bagnall, 1995).
2.3.1 Risanje z brisalcem na različna črnila
Brisalec briše le modro črnilo. Obstajajo pa črnila različnih barv. Nekaterih sploh nič ne
zbriše, na drugih pa pusti sled druge barve, svetlejše. Učenci lahko eksperimentirajo, kakšne
črte nastanejo na različnih črnilih. Lahko pa narišejo »nevidno risbo«, tako da najprej z
brisalcem narišejo določen motiv, nato pa ga prebarvajo s črnilom. Čez nekaj sekund se bo
pojavila risba (Čerkez in Tacar, 2012).
Risba 16: Primer risanja z brisalcem črnila na različna črnila. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 20
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
13
2.3.2 Risanje z ogljem
Majhne koščke oglja lahko zmešamo z vodo in nato rišemo. Nastanejo mehkejši, zabrisani
toni črt.
Risba 17: Primer risanja z ogljem zmešanega z vodo. Avtorica: Mateja Vozelj
2.3.3 Risanje z limonovim sokom
Čar limonine risbe je,da rišemo motiv, ne da bi ga na začetku videli, ker je tako svetle barve –
zato to tehniko poimenujemo tudi skrita risba. Da se risba razkrije, je potrebno likanje, ki
zažge limonov sok, in nastane risba z rjavimi črtami. Enak učinek bi bil z mlekom (Čerkez in
Tacar, 2010).
Risba 18: Primer risanja z limonovim sokom. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
14
2.3.4 Risanje z naravnimi tekočinami
Za likovno ustvarjanje lahko uporabimo katerikoli material, ki prvotno ni namenjen temu. To
so lahko naravne tekočine – vino, čaj, kava, voda, v kateri se je prej kuhala rdeča pesa ali
čebula. Uporabimo pripomočke, kot so čopič, trska, pero. Podlaga je trši papir, ki ga lahko
zmočimo, da pride do prelivanja oz. različnih črt, ali pa pustimo suho (Čerkez in Tacar, 2010).
Risba 19: Primer risanja s kavo. Avtorica: Mateja Vozelj
Risba 20: Primer risanja s sokom rdeče pese. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
15
2.3.5 Risanje z lužilom za les
Lužilo je premazno sredstvo, ki poudari in olepša naravno strukturo lesa. Brez problema pa ga
lahko uporabimo tudi za risanje. Ima zelo izrazit vonj, zato ga verjetno v šoli tudi ne
uporabljajo veliko. Težko ga je sprati z oblačil. Primeren je za ustvarjanje v zunanjem okolju
in za risanje po lesu. Lužilo se nekoliko razliva po površini (Čerkez in Tacar, 2010).
Risba 21: Primer risanja z lužilom za les. Avtorica: Mateja Vozelj
2.3.6 Risanje s prstno barvo
Še čisto malemu otroku moramo ponuditi barve za risanje s prsti. Otroci v tem uživajo. Je
enostavna tehnika in hkrati zelo ustvarjalna, zato je primerna za vse starosti otrok.
Risba 22: Primer risanja s prstno barvo. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
16
2.3.7 Risanje z raztopino vode, tuša in aspirina
Zmešamo vodo, tuš in aspirin. Aspirin loči pigment od vode in tako dobimo vodo s črnimi
delci.
Risba 23: Primer risanja z raztopino vode, tuša in aspirina. Avtorica: Mateja Vozelj
2.3.8 Risanje z radirko
Pri tej enostavni tehniki, ki jo lahko poimenujemo kar radiranka, gre za odstranjevanje
materiala – barvnega svinčnika, risarske krede, svinčnika ali oglja. Učenci uporabijo mehko
ali trdo radirko, odvisno, kakšen učinek želijo dobiti. Pri uporabi oglja in krede, risbo na
koncu še fiksiramo z lakom za lase (Čerkez in Tacar, 2012).
Risba 24: Primer risanja z radirko. Avtorica: Mateja Vozelj
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
17
2.3.9 Rezervaš s tušem in tempero
Je različica izpiranke, pri kateri uporabimo belo tempero in tempero katerekoli barve, ter tuš.
Izdelek je kombinacija treh risb, ki se prekrivajo. Najprej narišemo risbo s tušem, nato risbo z
belo tempero in nazadnje še s tempero druge barve. Vmes se mora vse sušiti. Na koncu cel list
prebarvamo s tušem in, ko se še ta posuši, ga z vodo izperemo. Ker papir vpija tuš, se ta ne bo
spral. Kjer je tuš na temperi, pa se bo, ker je tempera sestavljena iz delcev pigmenta in polnila,
kar prepreči, da bi papir vpil tuš (Čerkez in Tacar, 2012).
Risba 25: Primer rezervaša s tušem in tempero. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 37
2.2.10 Rezervaš z lepilom in vodotopnimi flomastri
Je kombinirana tehnika, kjer uporabimo vodotopne flomastre in lepilo za les. Učenci najprej s
flomastri narišejo risbo, nato pa s čopičem nanesejo lepilo na želene dele risbe. Ko se ta
posuši, speremo z vodo. Sprani deli bodo svetlejši. Tam kjer je lepilo, voda ne spere
flomastrov (Čerkez in Tacar, 2012).
Risba 26: Primer rezervaša z lepilom in vodotopnimi flomastri. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 39
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
18
2.4 UČNI NAČRT IN LIKOVNE TEHNIKE
Učni načrt za likovno vzgojo
Učiteljeva strokovnost, pedagoško-psihološka izobrazba in ustvarjalnost vpliva na
učinkovitost učnega procesa. Učitelj mora pripraviti tak učni proces, da se učenci celostno
likovno razvijajo – emocionalno, socialno, usvajajo znanje o likovnih pojmih ter razvijajo
ročne spretnosti. Pri tem mu pomaga učni načrt, ki natančno opisuje, katere cilje, pojme,
probleme naj učenci dosežejo v vzgojno-izobraževalnem obdobju (Tacol, 2003).
Pričakovanja v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju so:
� da se učenec spontano, doživeto in igrivo likovno izraža;
� da učenec samostojno reši likovne naloge na ploskvi in v prostoru;
� da izkazuje sposobnost opazovanja in v likovni izdelek vnaša podrobnosti;
� da uporabi obravnavane likovne materiale in orodja;
� da učenec v likovnih izdelkih izkazuje poznavanje in razumevanje obravnavanih
likovnih pojmov;
� da pridobljena likovna znanja in spretnosti povezuje z vsebinami drugih predmetov.
Vir:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U
N_likovna_vzgoja.pdf)
V prvih treh razredih osnovne šole je predmetu likovne vzgoje namenjenih po 70 ur. To
pomeni dve uri na teden, ki se po navadi izvajajo v blok urah. Področju risanja je v prvem
razredu namenjenih 16 – 17 ur, v drugem in tretjem pa 15 – 16 ur.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
19
Kaj učenci razvijajo v posameznih razredih na področju risanja:
Prvi razred
Učenci spoznajo likovne pojme: pika, črta, vrste črt, risala, sledi risala, risba, risanje.
V prvem razredu gre za poznavanje pojmov risanje, risba, risarski format ter prepoznavanje
pojmov umetniško delo, razstava, razstavni prostor in galerija.
Drugi razred
Učenci razlikujejo naslednje pojme: točka, črta, ravna črta, narisana z ravnilom, sproščena
črta, sklenjena in nesklenjena črta, risalna ploskev, risanje od celote k posameznostim, trdi in
tekoči risarski materiali in njihovi pripomočki, svetla in temna črtna ploskev, nizanje črt.
Vedo, kaj je ilustracija in kdo ilustrator.
Tretji razred
Učenci v tretjem razredu imajo zelo razvito domišljijo in likovni spomin, zato so pri likovnem
izražanju bolj svobodni in samostojni.
Učenci znajo opredeliti naslednje pojme: črta (vse značilnosti črt) in risba. Pri likovnem
izražanju utrjujejo trde in tekoče risarske materiale, risanje od celote k posameznostim, format
risbe in pojme o črtnih ploskvah (Duh in Vrlič, 2003).
2.5 USTVARJALNOST
Beseda ustvarjalnost ima zelo pozitiven prizvok. Vsak si želi biti ustvarjalen oz. nikogar ni, ki
si tega ne bi želel. A dejstvo je, da je vsak človek ustvarjalen, eden manj in drugi bolj.
Ustvarjalnost nima velike povezave z uspešnostjo, lahko pa nanjo vpliva zelo pozitivno oz.
koristno.
V procesu likovne vzgoje mora učitelj dobro poznati tudi razvoj likovno-ustvarjalnih
sposobnosti učencev, zato je potrebno poznavanje zakonitosti iz psihologije ustvarjalnosti
(Karlavaris, 1991).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
20
Razlikujemo med ustvarjalnimi procesi in spodbudami zanje. Torej dejavniki, ki ustvarjalnost
omogočajo, in dejavniki, ki ustvarjalnost spodbujajo.
Karlavaris je na osnovi dela psihologa Guilforda obdelal naslednje kreativne faktorje:
� Originalnost
Zanima nas individualno občutljivo zaznavanje ter originalne rešitve avtorja, ki se kažejo kot
nepričakovane, brez tujih vplivov, torej individualne in originalne.
� Fleksibilnost
Gre za prožnost mišljenja in divergentno mišljenje. Navajanje različnih idej, rešitev in
zmožnost prestrukturiranja likovnega problema.
� Občutljivost za likovne probleme
Kaže se v občutljivosti, doživljanju in jasnosti interpretacije likovnega problema. Gre za
sposobnost razločevanja bistvenega od nebistvenega.
� Redefinicija
Sposobnost, da neko spoznanje lahko uporabimo na nov, drugačen način.
� Fluentnost
Tekočnost se kaže v motorični spretnosti pri realizaciji ideje. Bogastvo novih idej in
odkrivanje novih rešitev.
� Elaboracija
Gre za planiranje raziskovanja in strukturiranje rezultatov – razgradnja idej in sam izbor
najboljše ideje (Karlavaris, 1991).
Da se razvija likovna ustvarjalnost, je potrebna pravilna organizacija procesa.
Strokovnjaki so likovni ustvarjalni proces razdelili na naslednje faze:
• Preparacija je faza učenja, v kateri spoznavamo problem in zbiramo možne rešitve.
• Inkubacija je faza igre, v kateri nastopi improvizacija – možne rešitve ob aktiviranju
intuicije.
• Iluminacija je faza ustvarjanja, kjer pridemo do rešitve.
• Realizacija je faza dela, kjer ustvarjamo in končamo delo.
• Verifikacija je faza vrednotenja, kjer vrednotimo dosežene rezultate.
(Duh in Vrlič, 2003).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
21
Ustvarjalnega učenca lahko poimenujemo kar raziskovalec, saj zbira nove ideje, izraža
različne izkušnje in osvobaja lastna čustva (Tacol, 1999). Pri likovni vzgoji se ustvarjalnost
učencev še posebej dobro opaža. Moramo pa upoštevati tudi dejstvo, da je pri ustvarjalnosti
pomembna tudi ustrezna motivacija.
2.6 MOTIVACIJA
Motivacija je dejavnik, ki nas spremlja v vsakdanjem življenju na vseh področjih. Ima zelo
velik pomen, kajti vpliva na naše zadovoljstvo, uspehe in dosežke, na male in velike osebne
želje. Je gonilo, ki nas vleče naprej ali nazaj.
Poznamo več definicij motivacije, a bistvo vseh je naslednje:
»Motivacija je proces vzbujanja človekove dejavnosti, njenega usmerjanja na določene
predmete, da bi se dosegli določeni cilji. Motivi so gibalne sile, ki dejavnosti izzivajo, krepijo
in usmerjajo v cilje …« pravi Berce Golobova (1993). Juriševičeva pa pravi: »Učna
motivacija je psihološki proces, v obliki različnih motivacijskih sestavin (interesi, atribucije,
samopodoba, cilji, zunanje spodbude, vrednote) energetizira učni proces tako, da ga najprej
aktivira, nato pa bolj ali manj zavestno usmerja do zaključka učne naloge oz. učnega cilja.«
(2012).
V šoli je motivacija bistvenega pomena, kajti vpliva na uspešno delo v razredu. Vseh učencev
ne motivirajo iste stvari, zato je naloga učitelja, da spozna in ve, kaj je učencem všeč in kako
učno uro popestriti, da bodo vsi zadovoljni in bodo odnesli od ure kar se da veliko.
Likovna vzgoja pa je predmet, ki že sam po sebi v prvi triadi motivira skoraj vse učence za
likovno ustvarjanje., kajti v primerjavi z učenci predmetne stopnje jo ti jemljejo bolj kot igro
in se ne obremenjujejo s previsokimi zahtevami. (Duh in Vrlič, 2003)
Je pa res, da močna motivacija lahko do neke mere nadomesti manjše likovne zmožnosti pri
manj nadarjenih učencih. Pri reševanju takih nalog, ki niso pretežke, pa zato zahtevajo večjo
vztrajnost (Tacol, 1999).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
22
Poznamo notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja se navezuje na pohvale, notranja pa na
samega posameznika in njegovo željo po likovnem izražanju. Učence motivirajo likovni
motivi, ravno prav težavne likovne naloge, likovne tehnike, uporaba različnih medijev,
dinamično prepletanje likovnih področij …
Pri notranji motivaciji imajo bistven pomen interesi, katere pa Renningerjeva deli na
individualne in situacijske interese. Individualni so mišljeni stabilni, vrednostni in predani
interesi, situacijski pa trenutni, ki jih sproži nek zunanji dogodek ali vsebina (Juriševič, 2012).
Pri pouku tako učitelj neprestano spodbuja situacijske interese, kajti to lahko doseže pri vseh
učencih, spodbuditi individualne interese pa je vseeno malo težje pri vseh učencih naenkrat.
2.7 USPEŠNOST
Prvi pojem, ki ga lahko povežemo s šolo, je uspeh oz. uspešnost. Ko se izobražujemo, je
pomembno, kako uspešni smo, ker se na podlagi tega lahko ustrezno naprej izobražujemo in
postanemo po poklicu tisto, kar nam naš uspeh in sposobnosti omogočajo.
Uspešnost učencev pri likovni vzgoji je odvisna od učnih postopkov in jasno postavljenih
ciljev. Od načina, kako to učitelj metodično nazorno predstavi, je potem odvisen tudi uspeh
učencev (Pibernik, 2006).
Učenci imajo različno razvito psihomotorično, afektivno in kognitivno področje. Nekateri
imajo dobro razvito fino motoriko, zato so njihovi izdelki natančni in pravilno izvedeni. To se
opazi predvsem pri izvajanju likovne tehnike. Afektivno področje vpliva na likovno izražanje.
Nekateri učenci so zelo svobodni, drugi pa zelo zaprti pri izražanju likovnega motiva.
Nekateri so boljši pri izražanju domišljijskih motivov, drugi pri doživljajskih, tretji pri
izražanju opazovanega motiva in četrti pri izražanju motiva po spominu. Pri kognitivnem
področju je bistvo dojemanje likovnih pojmov in novih spoznanj, kar tudi vsak posameznik
hitreje ali počasneje usvoji. Vse te razvite sposobnosti in spretnosti, katerih razvoj je pogojen
tudi s starostjo, vplivajo na učenčevo uspešnost.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
23
Učenec je uspešen, ko dosega minimalne standarde znanja, ki jih določa učni načrt likovne
vzgoje. Pomembno je, da učitelj zna pri vsakem učencu razbrati usvojene vzgojne in
izobraževalne cilje. Pri vrednotenju izdelka so pomembni tudi učenci, da znajo kritično
vrednotiti lastne in sošolčeve izdelke, kajti s tem razvijajo sposobnosti na socialnem področju.
Skozi celoten učni proces lahko opažamo, kako uspešen je učenec v določenih etapah
likovnega procesa. Zato je pomembno sprotno opazovanje in tudi beleženje, da lažje določimo
napredek, trud in uspeh učenca.
Pomembno je, da učitelj pozna posebnosti in lastnosti učencev in temu primerno prilagodi
pouk. Mora biti fleksibilen, da zadovolji potrebe vseh otrok (Tacol, 1999).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
24
3 RAZISKOVALNI DEL 3.1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V empiričnem delu bom predstavila raziskavo o eksperimentiranju z likovnimi materiali in
pripomočki v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu sem že predstavila različne risarske
likovne tehnike in eksperimentiranje z različnimi materiali in pripomočki. Sedaj pa bomo
ugotovili, kako se le-te odražajo v sami praksi.
3.2 Namen in cilj
Namen diplomskega dela je, da pri manj poznanih risarskih tehnikah ugotovim, koliko so
učenci motivirani skozi celotno učno uro in kako uspešni in ustvarjalni pri eksperimentiranju z
drugačnimi pripomočki in materiali. Prav tako sem ugotavljala, koliko učitelji uporabljajo
manj poznane materiale pri načrtovanju učnih ur likovne vzgoje. Ali je lahko likovna tehnika
glavni vir motivacije in ne likovni motiv? Kaj prevladuje? Različna vprašanja o
eksperimentiranju s tehnikami risanja so namen raziskovanja mojega diplomskega dela.
3.3 Raziskovalna vprašanja
Glede na raziskovalni problem diplomskega dela sem sestavila raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna je motivacija učencev skozi celotno uro likovne vzgoje, kjer
uporabljajo manj poznane pripomočke in materiale, in kakšna je njihova
uspešnost ter ustvarjalnost?
2. V kolikšni meri učitelji eksperimentirajo z likovnimi tehnikami pri urah
likovne vzgoje?
3. Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?
4. S katerimi pripomočki in materiali učenci radi ustvarjajo?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
25
3.4 Metodologija
3.4.1 Raziskovalne metode
V empiričnem delu diplomskega dela sem uporabila različne znanstveno-raziskovalne
metode: induktivno-deduktivno, analitično, komparativno in sintetično.
3.4.2 Vzorec in populacija
Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila vzorec 25 učencev tretjega razreda devetletne
osnovne šole in njihovo učiteljico.
3.4.3 Postopki zbiranja podatkov
Opazovala sem učence pri urah likovne vzgoje. Koliko so motivirani, ustvarjalni, uspešni.
Predvsem sem opazovala motivacijo v vseh fazah učne ure. Kakšna je bila uvodna motivacija,
potem ob razkritju tehnike in nazadnje, kako zavzeto so izdelovali izdelek. Med risanjem sem
opazovala tudi samo ustvarjalnost učencev, na kak način se lotijo dela in kakšne so njihove
ideje – ali so drugačne, nove, individualne. Fotografirala sem vse njihove končne izdelke, ki
jih bom analizirala in ocenila, koliko so bili pri delu uspešni. Na koncu vsake ure sem
razdelila kratek anketni vprašalnik, ki se je navezoval na njihova občutja, zadnjo uro pa so
izpolnili še dodatni vprašalnik o sami priljubljenosti risarskih tehnik. Z učiteljico sem
opravila intervju. Pri zbiranju podatkov sem uporabila tudi metodo dela z besedilom oz.
literaturo in slikovnim gradivom.
V nadaljevanju prilagam anketni vprašalnik za učence, ki ga bom analizirala v drugem delu,
ko bom predstavila učne ure LV. Prav tako je vključen intervju z učiteljico, ki ga bom
analizirala v zaključnem delu analize. Izprašala sem jo, kako ona kot učiteljica gleda na
eksperimentiranje s tehnikami risanja, kaj imajo njeni učenci radi, kaj jih motivira ipd.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
26
KRATEK VPRAŠALNIK ZA UČENCE PO VSAKI KONČANI URI
SPOL: učenka/učenec
Si že kdaj prej risal s/z __________ na tak način kot danes? Obkroži.
DA NE
Ustrezno obkroži. 1 pomeni, da ti sploh ni bilo všeč, 2 - da ti ni bilo všeč, 3 - še kar ti je bilo
všeč oz. težko se odločiš, 4 - bilo ti je všeč in 5 - zelo ti je bilo všeč.
(S seboj imam simbole- obrazke, ki jih skupaj razložimo.)
Kako ti je bila danes všeč ura likovne
vzgoje?
1 2 3 4 5
Kako si zadovoljen z izdelkom? 1 2 3 4 5
Kako ti je bilo všeč risati z brisalcem po
različnih črnilih?(/z limonovim sokom / s
tušem in tempera barvami)
1 2 3 4 5
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
27
VPRAŠALNIK ZA UČENCE OB ZADNJEM SREČANJU
Katera ura likovne vzgoje ti je bila najbolj všeč? Obkroži odgovor.
- risanje z brisalcem
- izpiranka
- limonina risba
Zakaj?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
_________________________________________________________________ .
Obkroži 3 likovne materiale, s katerimi najraje rišeš.
� barvice
� flomastri
� voščenke
� tempera barve
� oljne barve
� vodene barve
� tuš
� kreda
� svinčnik
� oglje
� kemični svinčnik
� drugo: ________
Kaj ti je bilo bolj všeč pri posamezni uri? Obkroži.
� risanje sanjskega parka / risanje z brisalcem
� risanje svojega imena / risanje s tempera barvami in tušem
� risanje najljubše živali / risanje z limonovim sokom
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
28
INTERVJU Z UČITELJICO
� Kaj menite o motivaciji učencev pri ustvarjanju z manj poznanimi tehnikami?
� Ali se glede tehnik in materialov strogo držite učnega načrta ali preizkušate tudi kaj
drugega, novega?
� Kaj menite o tem, da učenci spoznajo in uporabijo čim več različnih materialov in
pripomočkov?
� Kateri, po vašem mnenju, je glavni vir motivacije pri uri likovne vzgoje?
� Ali učenci raje ustvarjajo z znanimi materiali in pripomočki ali s čisto novimi, njim
neznanimi? Zakaj?
� Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?
� Katere risarske tehnike so po vaših izkušnjah učencem bolj in katere manj ljube?
3.4.4 Postopki obdelave podatkov
Podatke sem obdelala tako, da sem analizirala končne izdelke. Opisala sem svoja opažanja
med celotnim potekom ur likovne vzgoje. Zbrala sem anketne vprašalnike, jih primerjala med
seboj in tako prišla do različnih ugotovitev. Analizirala sem intervju, ki sem ga izvedla z
učiteljico.
3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
IZVEDBA IN ANALIZA UČNIH UR
Učne ure so bile sestavljene tako, da se je eksperimentiralo z risarskimi tehnikami oz.
materiali in pripomočki. Vnaprej sem se pozanimala, da tega še niso počeli do tedaj. Pri prvi
učni uri so učenci ustvarjali z brisalci na različne barve črnila, pri drugi so izdelovali
izpiranko, pri tretji pa so spoznali limonino risbo . Na koncu vsake ure so rešili še kratek
anketni vprašalnik.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
29
UČNA PRIPRAVA 1
Študentka: Mateja Vozelj
Datum: 23. 11. 2012
Razred: 3.
Predmet: likovna vzgoja
Likovno področje: risanje
Likovna tehnika: brisalec črnila različnih barv
Likovna naloga: risanje motiva po domišljiji s tekočim materialom z odvzemanjem
barve
Likovni motiv: sanjski park
Likovni materiali, orodja in podlage: brisalec črnila, risalni list, modro črnilo, črnilo
druge barve, širši čopič, lonček za vodo za čiščenje pripomočkov, krpa za sušenje in
čiščenje pripomočkov
Metode dela: razgovor, razlaga, demonstracija, delo z materialom
Učne oblike: frontalna, individualna
Učna sredstva in pripomočki: primeri likovnih del, kartončki z napisi materialov
Medpredmetne povezave: SPO
Cilji:
Učenci:
- znajo povedati, kakšna je razlika med risbo in sliko,
- naštejejo trde in tekoče risarske materiale in njihova orodja,
- spoznajo tehniko risanja z brisalcem črnila različnih barv,
- se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del,
- pridobivajo ročne spretnosti,
- spoznajo novo risarsko tehniko.
Viri in literatura:
- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
- Tomšič Č. B., Tacar B. (2012). Likovne kuharije 2. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
30
Potek učne ure po etapah
Potek učne ure
UČNA ETAPA UČITELJ
UČENCI
UVOD Z
MOTIVACIJO
Na tablo pritrdim posebej risbe (na levi
strani) in posebej slike (na desni strani).
Učencem rečem, naj si jih dobro ogledajo.
Sledijo vprašanja:
- Po čem se razlikujejo likovni izdelki na
levi strani od izdelkov na desni strani?
- Mogoče veste, kako bi poimenovali
izdelke na levi oz. desni strani?
Nad izdelki na levi strani zapišemo RISBE
(slikovno gradivo 1, 2, 4), nad desnimi pa
SLIKE (slikovno gradivo 3).
Učence povprašam, če se sedaj spomnijo še
katere druge značilnosti risbe in slike oz.
razlike med njima.
Učencem pokažem še 5 primerov risb/slik
(slikovno gradivo 5, 6, 7, 8, 9). Sami
povedo, kam naj jih uvrstim.
Po končanem uvrščanju pospravim slike s
table in se osredotočimo na risbe.
Učenci si ogledujejo risbe
in slike.
Povedo razlike med
likovnimi izdelki.
Izdelke na levi strani
poimenujejo risbe in na
desni strani slike.
Naštejejo razlike.
Uvrstijo izdelke k pravi
skupini.
OSREDNJI
DEL
Vpeljava
likovnega
problema
Pokažem na določeno risbo. Učence
vprašam, s katerim materialom in
pripomočkom je risba narisana.
Izbran učenec pove
odgovor in k risbi pritrdi
kartonček z napisom
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
31
Reševanje
likovnega
problema
Likovna naloga
To večkrat ponovimo.
Zadnja risba je narisana z brisalcem
modrega črnila.
Napovem, da bomo danes risali z brisalcem
črnila. Pogovorimo se o risbi, kako so
nastale črte.
Da bo naloga bolj zanimiva, bomo
uporabili različne barve črnila. Povprašam
jih, kakšno risbo lahko pričakujejo. Pustim
jih v dvomih, kajti pomembno mi je,
kakšen bo odziv, ko bodo risali po
oranžnem, zelenem in rdečem črnilu in se
barva ne bo odstranila.
Podlago bodo naslikali z dvema črniloma.
Najprej bodo več kot polovico lista
poslikali z modrim črnilom, ostalo pa z
rdečim ali zelenim. Poslikajo poljubno,
lahko so vzorci ali ne.
Učencem povem, da bomo danes risali z
brisalci na različne barve črnila. Narisali
bodo svoj sanjski park.
Z vprašanji spodbudim pogovor o parkih?
Kaj je to park?
Kaj vse je v parku?
Radi zahajate v park?
Kaj imate radi v parku?
materiala.
Učenci ugotovijo, da je
risba narisana z modrim
črnilom in brisalcem.
Črte nastanejo z
odstranjevanjem oz.
razbarvanjem barve.
Učenci razmišljajo in
podajo svoje ideje, zamisli.
Učenci razmišljajo o
sanjskem parku.
Učenci sodelujejo v
pogovoru.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
32
Merila za
vrednotenje
Individualno
delo učencev
Kakšen je vaš sanjski park?
Učence opozorim na merila za vrednotenje.
O njih se pogovorimo, hkrati jih zapišem
na tablo:
Pri delu bodite pozorni na:
- pravilno izvedbo tehnik
risanja,
- zapolnjevanje celega
prostora,
- izvirnost.
Podam navodilo za razdelitev likovnih
materialov in pripomočkov.
Ponovim likovno nalogo, nato pa učenci
pričnejo z delom. Če potrebujejo pomoč,
jim svetujem.
Učenci sodelujejo pri
oblikovanju kriterijev za
vrednotenje.
Razdelijo risalne liste,
črnila, čopiče in brisalce.
Pričnejo z individualnim
ustvarjanjem. Narišejo
svoj sanjski park, pri tem
so pozorni na črte, ki
nastajajo z risanjem
brisalca po različnih
barvah.
ZAKLJUČNI
DEL
Vrednotenje
Najprej učence vprašam, če so kaj
presenečeni nad črtami na risbi. So vse
bele? Zakaj ne? Ste presenečeni? Vam je to
zanimivo?
Ko učenci pospravijo svoj
delovni prostor, pred tablo
prinesejo svoje izdelke.
Povejo svoje občutke.
Pridejo do ugotovitve, da
brisalec razbarva črnilo in
čez nekaj sekund se pojavi
svetla risba na barvni
podlagi. Tam, kjer je bilo
več modrega črnila, so črte
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
33
Učence spodbudim, da izpostavijo najbolj
zanimive risbe. Avtorji jih opišejo. Nato še
izpostavijo risbe, ki najbolj ustrezajo našim
kriterijem:
- pravilna izvedba tehnik
risanja,
- zapolnitev celotnega
prostora,
- izvirnost.
svetle, saj ga brisalec
briše. Na tistih delih
podlage, kjer je bilo več
črnila druge barve, pa so
črte temnejše.
Učenci opisujejo svoje
risbe, nato jih še vrednotijo
po kriterijih, zapisanih na
tabli.
SLIKOVNO GRADIVO (učni pripomočki):
Slikovno gradivo 1
Slikovno gradivo 2
Slikovno gradivo 3
Slikovno gradivo 4
Slikovno gradivo 5
Slikovno gradivo 6
Slikovno gradivo 7
Slikovno gradivo 8
Slikovno gradivo 9
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
34
3.5.1 ANALIZA 1. UČNE URE
TEHNIKA: risanje z brisalcem črnila različnih barv
Ena izmed predlaganih risarskih tehnik v prvi triadi osnovne šole je tudi risanje z brisalcem
črnila. Ta je po navadi na črnilo modre barve, ker brisalec čisto briše in nastajajo bele črte.
Tokrat smo eksperimentirali s črnili različnih barv. Vsak učenec je dobil modro črnilo in
zeleno oz. vijolično. Najprej so polovico risalnega lista poljubno poslikali z zelenim oz.
vijoličnim črnilom. Ostali del lista pa so dopolnili z modrim črnilom. Ko se je le-to posušilo,
so lahko pričeli z risanjem. Za učence je bila to prava čarovnija, ko so nastajale bele črte na
modri podlagi, svetlo zelene in rumene črte na zeleni podlagi ter svetlo roza na vijolični
podlagi. Za likovni motiv sem izbrala sanjski park. Nastajale so zelo izvirne in domišljijske
risbe.
MOTIVACIJA UČENCEV
Skozi celotno uro so bili učenci zelo motivirani. To, da je bila likovna tehnika glavni vir
motivacije, je bilo očitno. Vsi so že takoj na začetku spraševali, zakaj je bilo potrebno
prinesti s seboj brisalce, ker jih ne uporabljajo, niti pri slovenščini ne. Komaj so čakali, da
začnejo. Ampak tudi sama uvodna motivacija s primeri različnih slik in risb jih je motivirala.
Zelo dobro poznajo razlike med likovnima področjema, kot sta risanje in slikanje. Ko sem
pričela s pripravljanjem črnil, sem jih opozorila na natančnost pri delu, kajti črnilo je zelo
težko odstraniti s kože in tekstila. Bila sem prijetno presenečena, kajti glede na tolikšno
število učencev res ni bilo nič umazano in polito. Zelo so pazili. Že s tega vidika je dobro, da
kdaj ustvarjajo s takšnimi materiali, da utrdijo svojo natančnost in previdnost. Navdušeni so
bili, ko je vsak dobil črnilo dveh barv.. Komaj so čakali, da začno risati z brisalcem, a so
morali malo počakati, da se je črnilo čisto posušilo. Ko se začeli risati, je bilo slišati različne
komentarje: »Vau, res je prima!«, »Hm..., kako to, da na zeleni podlagi nastane rumena
črta?«, »Če obrnem list, se vidijo črte!«, »Kakšna čarovnija!« ipd. Večina jih je bila
zadovoljna z izdelki. Motiv ima tudi vpliv na motivacijo. Poskušala sem izbrati takšnega, ki
ne bi preveč vplival nanjo. Mislim, da je bil motiv sanjski park tak, da so učeni želeli preveč
zapolniti prostor, ker so hoteli vse narisati. Tako so bili nekateri izdelki malo manj estetski, a
vseeno polni domišljije. Tako z izvedbo in uspešnostjo kot z ustvarjalnostjo učencev sem bila
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
35
zelo zadovoljna. Tudi učiteljica je pohvalila izbiro tehnike, eksperimentiranje s črnili in
brisalci in da bo v nadaljnje tudi ona kdaj to izvedla.
USPEŠNOST PRI EKSPERIMENTIRANJU Z RISARSKO TEHNIKO
Glede na to, da vsi, razen ene učenke, še niso risali z brisalcem, so svoje delo opravili zelo
uspešno. Nove tehnike oz. eksperimentiranje s tehnikami lahko včasih povzroči, da prav
nepoznavanje vpliva na neuspešnost. Zato je pomembna učenčeva ustvarjalnost, da si upa in
želi spoznavati nove materiale in pripomočke ter s tem nove tehnike. Nekateri so imeli
manjše probleme z nanašanjem črnila, saj so ga preveč uporabili, a so kmalu spoznali, da bi
sušenje predolgo trajalo, zato so s čopičem odvečno črnilo tudi odstranili. Ker sem jim dala
prosto pot, kako pobarvati podlago, si nekako niso upali takoj začeti in tvegati z različno
kombinacijo črnil. Potrebovali so potrditev. Skoraj vsi so upoštevali, da z brisalci rišejo in ne
barvajo. Eden izmed kriterijev je bil tudi ta, da zapolnijo celoten prostor, kar so tudi zelo
upoštevali. Vsi so prišli do ugotovitev, da brisalec odstranjuje barvo oz. črnilo. Modro črnilo
čisto odstrani, vijolično malo manj (nastane belo-roza sled) in zeleno še manj (nastane svetlo
zelena ali rumena sled). Večina izdelkov je bila zelo uspešnih.
V nadaljevanju bom predstavila nekaj izdelkov, ki jih bom analizirala po določenih kriterijih.
Kriteriji, po katerih bom analizirala učenčeve izdelke:
� pravilna izvedba tehnike risanja,
� zapolnitev celotnega prostora,
� izvirnost,
� motivacija skozi celotno uro likovne vzgoje,
� uspešnost pri eksperimentiranju z risarsko tehniko,
� vir motivacije – likovna tehnika ali motiv,
� radovednost učencev med ustvarjanjem likovnega izdelka.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
36
Risba 27: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Učencem sem dala barvo črnila na izbiro. Lahko so slikali z vijoličnim ali zelenim, vsi pa so
morali uporabiti osnovno modro črnilo. Večina učenk je izbrala kombinacijo vijolično-modre
podlage, prav tako ta učenka. Risarsko podlago je naslikala na zelo zanimiv način, kot da bi
list razpolovila in nato nanesla črnilo na prvo polovico, drugo pa zrcalila v drugi barvi. Ko se
je črnilo posušilo, je pričela z risanjem. Vidi se, da je pravilno izvajala tehniko risanja, z
izjemo tobogana, ki je na prvi pogled videti pobarvan, a če dobro pogledaš, se vidi, da so črte
nanizane čisto skupaj. Učenka je bila skozi celotno uro zelo motivirana, pozorno je poslušala
in sledila navodilom. Sanjski park si je zamislila podobnega otroškemu parku. Že ko smo se
pogovarjali o sanjskem parku, si je večina učencev predstavljala igrala vseh vrst.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
37
Risba 28: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Učenka je najprej z vijoličnim črnilom pobarvala različne lise, podobne krogom. Nato je
preostali prostor manj natančno pobarvala z modrim črnilom. Nekje je zelo temna modra,
nekje svetla, odvisno od tega, kolikokrat je šla čez že pobarvano površino. Nekje je
pobarvano tudi čez vijolično barvo. Kasneje je ugotovila, da prevlada modro črnilo, ker je na
vrhu, in zato nastane bela sled. Upoštevala je risarska pravila, ponazarjala je z linijami in
točkami. Zelo zanimivo je upodobila drevo – z linijami v različne smeri. Rastline in predmete
je nanizala po prostoru zelo neurejeno, a vseeno tvorijo lepo celoto.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
38
Risba 29: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Risba je zelo urejena in takoj privabi pogled. Je ravno prav zapolnjena in dovolj na veliko in
jasno narisana. Res, da podlaga ni najbolj izvirna, ker je prostor razdelila le na dve različni
barvni ploskvi, a je kot celota zelo uspešna risba. S čopičem je ozadje pobarvala zelo
natančno, ne vidi se nobenih lis. Upoštevala je značilnosti risbe in njene elemente. Motiv
sanjski park si je zamislila s potočkom, rožicami, ribnikom, ležalno vrečo in igralno lestvijo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
39
Risba 30: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec je upodobil sanjsko igrišče z različnimi igrali, avtom in traktorjem. Učence sem
spodbudila, naj se pri barvanju ozadja počutijo kot umetniki, kar pomeni, da svobodno
ustvarjajo različne linije oz. barvne ploskve. To se na tem izdelku dobro vidi. Zeleno črnilo je
nanesel kot nek umetniški pleskar, z modrim pa je potem zapolnil preostali del prostora. Zelo
se vidijo sledi čopiča; temne in svetle sledi modrega črnila. Upošteval je pravila risanja.
Narisal je krive, ravne, sklenjene in nesklenjene črte. Kot večina sošolcev je tudi on z
zanimanjem risal in ugotavljal, kakšne črte nastajajo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
40
Risba 31: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec si je izbral kombinacijo modro-zelenega črnila. Povezano z naravo je uporabil modro
barvo za vodo in zeleno za travniško površino. Črnila ni nanesel enakomerno, kajti nekje je
zelo temno in nekje zelo svetlo. Pravila risanja je upošteval, čeprav je na začetku začel barvati
most, ko sem ga opozorila, ni napake več ponovil. Sanjski park je uprizoril zelo aktivno, saj
se v njem vidi gibanje. Na mostu se sprehaja mamica z vozičkom, račke plavajo v ribniku,
dva otroka se bosta vsak čas začela igrati. Nekako lahko ustvariš zanimivo zgodbo iz te risbe.
Nasploh je bil ta učenec zelo motiviran. Navdušen je bil nad črtami, ki so nastajale. Čudno se
mu je zdelo, zakaj je nastala rumena na zeleni. Zabavno pa, ko je potegnil črto, a se je sled
šele postopoma prikazovala.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
41
Risba 32: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Ta učenka je narisala najbolj domišljijski park. Razložila je, da so v njenem parku pravljična
bitja – princese, beli konji in druge živali. Je med edinimi učenkami, ki je izbrala zeleno –
modro kombinacijo barv. Zanimivo je zapolnila ozadje. Z zeleno je naslikala pike, ostalo pa
pobarvala z modrim črnilom, kar je poživelo risbo. Vsekakor je zelo ustvarjalna in polna
domišljije, kar ji marsikdaj povzroča tudi manjše težave, ko želi preveč svojih idej izraziti
naenkrat. Pri risanju z brisalcem je upoštevala pravila risanja. Skozi celotno uro je bila
motivirana, saj je izražala svoja mnenja in ideje.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
42
Risba 33: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec je zeleno črnilo uporabil za okvir risbe. Dobro je, da je potem tudi risal po tem, da so
nastale rumene sledi in je tako tudi sam prišel do teh ugotovitev. Narisal je zelo pestro risbo.
Upodobil je različne živali, otroška igrala, zgradbo in sebe na rolki. Zapolnil je celoten prostor
in risbo ustvaril zelo igrivo. Upošteval je pravila risanja, nikjer ni barval ploskev.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
43
Risba 34: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec je zeleno črnilo uporabil najprej kot talnico – travnik. Vidi se, da je uporabil preveč
črnila, nanos s čopičem ni enakomeren. Ko je narisal park na modri podlagi, je hotel
zaključiti, zato sem ga spodbudila, naj zelena podlaga ne ostane prazna in naj jo s čim zapolni.
Vprašala sem ga, kaj si še predstavlja v svojem sanjskem parku. Ker ima neizmerno rad
traktorje, je to tudi zelo dobro narisal. Ker je motiv domišljijski, sem dala učencem prosto pot
pri izbiri, upošteval je pravila risanja. Vsepovsod se vidijo različne linije. Pri tej risbi se na
zelenem črnilu pozna svetlo zelena barva. Ko je pričel z risanjem na to podlago, je z
brisalcem kar hotel bolj na močno, da bi nastala bela sled,a je kaj hitro spoznal, da tega črnila
ne briše, pač pa samo posvetli. Bil je motiviran za delo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
44
Rezultati anketnega vprašalnika po 1. uri likovne vzgoje
SPOL: 13 učenk, 10 učencev
Graf 1: Število učencev
0
2
4
6
8
10
12
DA NE
UČENCI
UČENKE
Graf 2: Si že kdaj prej risal/ -a z BRISALCEM na tak način?
Dve učenki sta obkrožili, da sta že risali z brisalci, a sta potem obrazložili, da sta risali z
magičnimi pisali, ki delujejo na isti način. Najprej s flomastrom pobarvaš list, nato pa s tem
pisalom rišeš in prav tako ta odstranjuje barvo. Vsi ostali še niso poznali te tehnike.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
45
Graf 3: Kako ti je bila danes všeč ura likovne vzgoje?
Vsem učenkam je bila ta ura likovne vzgoje všeč oz. zelo všeč. Prav tako so bili navdušeni
učenci, le 2 se nista morala odločiti kako jim je bilo všeč.
Graf 4: Kako si zadovoljen z izdelkom?
Vse učenke so bile zadovoljne oz. zelo zadovoljne s svojimi izdelki. Učenci so bili malo bolj
kritični do sebe. Šestim je bil izdelek zelo všeč, dvema je bil všeč, eden se ni znal oceniti in
zadnjemu lasten izdelek sploh ni bil všeč.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
46
Graf 5: Kako ti je bilo všeč risati z brisalcem po različnih črnilih?
Rezultati so pokazali, da je bila nova tehnika učencem zelo všeč. Vse učenke, razen ena, ki se
ni mogla odločiti, so bile zelo navdušene nad risanjem z brisalcem po različnih črnilih. Tudi
učencem je bilo všeč. Le dva se nista znala odločiti.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
47
UČNA PRIPRAVA 2
Študentka: Mateja Vozelj
Datum: 30. 11. 2012
Razred: 3.
Predmet: likovna vzgoja
Likovno področje: risanje
Likovna tehnika: izpiranka
Likovna naloga: risanje motiva s tekočim materialom in različne vrste črt
Likovni motiv: moje ime
Likovni materiali, orodja in podlage: tempera barve, čopiči različnih velikosti, risalni
list, tuš, lonček z vodo za čiščenje pripomočkov, krpa za sušenje in čiščenje
pripomočkov.
Metode dela: razgovor, razlaga, demonstracija, delo z materialom
Učne oblike: frontalna, individualna
Učna sredstva in pripomočki: fotografije likovnih del
Medpredmetne povezave: SLO
Cilji:
Učenci:
- obnovijo pojme črta (linija) – prostoročna, narisana s pripomočki, ravna, kriva,
vodoravna, navpična poševna, kratka, dolga, tanka, debela, sklenjena,
nesklenjena;
- na izdelkih vrstnikov in umetniških delih razlikujejo različnost črt in pojasnijo
pojem risba;
- bogatijo občutek za različnost črt,
- se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del;
- razvijajo ročne spretnosti;
- spoznajo novo risarsko tehniko.
Viri in literatura:
- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
48
Potek učne ure po etapah
Potek učne ure
UČNA ETAPA
UČITELJ
UČENCI
UVOD Z
MOTIVACIJO
Učencem pokažem različne fotografije,
ki prikazujejo različne črte – linije
(slikovno gradivo 11, 12, 13, 14, 15).
Spodbudim jih, da jih opišejo.
Učenci opisujejo fotografije.
Pridejo do spoznanja, da so
črte različnih debelin, smeri
in oblik.
OSREDNJI DEL
Vpeljava
likovnega
problema
Reševanje
likovnega
problema
Pokažem jim naslednje delo, kjer so
zelo očitne črte (slikovno gradivo 10).
Pogovarjamo se, kako pridemo do
različno debelih črt.
S katerim materialom je risba narisana?
Kako vse lahko narišemo risbo?
S katerimi pripomočki?
Napovem, da bomo danes tudi
uporabili tuš, ampak ne za risanje, pač
pa za pobarvanje ploskve.
Za risanje pa bomo uporabili tempera
barvo.
Na risalni list boste narisali risbo z belo
ali sivo tempero. Uporabljali boste
različne čopiče, da bodo črte tanke in
debele. Tempere ne redčimo z vodo!
Danes bomo risali različno debele črte
Učenci sodelujejo v
pogovoru.
S tušem.
Z ravnilom, prostoročno; z
različnim materialom,
različno debelimi konicami
…
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
49
Likovna naloga
Merila za
vrednotenje
Individualno delo
učencev
s tempera barvami. Narisali boste svoje
ime in ga poljubno okrasili.
Skupaj se pogovorimo o kriterijih
vrednotenja likovnih izdelkov. Zapišem
jih na tablo:
- uporaba različnih debelih črt,
- zapolnitev celotnega prostora,
- izvirnost,
- pravilna uporaba tehnike
tempera in tuša.
Podam navodila za razdelitev risalnih
listov, tempera barv in tušev.
Ponovim likovno nalogo, nato pričnejo
z delom.
Ko učeni narišejo svoje ime in ga
prebarvajo s tušem, počakamo, da se
dobro posuši. Nato sledi izpiranje pod
hladno vodo. Pri tem jim pomagam.
Pozorna sem na reakcije učencev – če
se jim zdi zanimivo, ali so navdušeni
…
Učenci pomagajo oblikovati
kriterije.
Učenci pripravijo delovno
mesto, obnovijo likovno
nalogo in nato pričnejo z
ustvarjanjem.
Učenci pridejo do
ugotovitev:
Papir je vpil tuš in ta se ne
bo spral. Tam, kjer je
pobarvano s tušem nad
tempero, pa se bo, ker delci
tempere preprečijo, da bi ga
papir na teh mestih vpil.
ZAKLJUČNI
DEL
Vrednotenje
Naredimo razstavo izdelkov. Vprašam,
jih, kako jim je všeč lastno delo oz.
izdelek.
Sledi vrednotenje po kriterijih.
Učenci izražajo svoje
občutke, mnenje.
Učenci vrednotijo lastna in
sošolčeva likovna dela.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
50
SLIKOVNO GRADIVO (učni pripomočki):
Slikovno gradivo 10
Slikovno gradivo 11
Slikovno gradivo 12
Slikovno gradivo 13
Slikovno gradivo 14
Slikovno gradivo 15
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
51
3.5.2 ANALIZA 2. UČNE URE
TEHNIKA: izpiranka
Izpiranka ali luščenka je tehnika, ki se ponavadi izvede v prvi triadi osnovne šole. Ker je
učiteljica rekla, da je še niso izvajali, sem se odločila, da jo izvedem jaz. Tehnika ni
enostavna. Je eksperimentiranje z dvema različnima materialoma – tempero in tušem.
Uporablja se nerazredčena tempera in črn tuš. Tuš je material, ki ga učenci še nikoli niso
uporabljali, zato sem jih morala opozoriti, da moramo s tušem delati natančno, ker če se
polijemo po oblačilih, madeža ni mogoče odstraniti. Opozorilo so upoštevali. Je pa res, da
sva glavno »umazano« delo – izpiranje, opravili z učiteljico.
S tehniko izpiranko bi pri slikanju lahko še bolj eksperimentirali, ker bi lahko uporabili
različne tempera barve in z njimi naslikali barvno sliko. Lahko se uporabi tudi razredčen tuš.
MOTIVACIJA UČENCEV
Učenci so bili med uro motivirani, bilo jim je zanimivo, ker tega niso še nikoli počeli. Ni jim
bilo jasno, zakaj smo s tušem prebarvali cel list in nastalo risbo, zanimalo jih je, kaj bo
nastalo. Ko sem začela z izpiranjem, so bili nekateri zelo navdušeni, drugi začudeni in tretji
ravnodušni. Spoznali so nov material tuš. Veliko jih je že slišalo za tuš, a večina jih še ni
ustvarjala z njim. Novost pa jim takoj vzpodbudi zanimanje. Motivacija in koncentracija jim
je padla, ko je bilo potrebno malo počakati pri izpiranju in pa prej pri sušenju. Niso vedeli,
kdaj lahko nadaljujejo z delom, zato so bili malce nestrpni.
USPEŠNOST PRI EKSPERIMENTIRANJU Z RISARSKO TEHNIKO
Ko sem poskušala sama doma, sem mislila, da bo tehnika tudi v razredu čisto uspela. Sedaj,
po izvedeni uri, bi marsikaj spremenila. Res je, da so bili učenci motivirani, a nastali izdelki
so bili malo manj uspešni, kot pri ostalih dveh urah. Likovna naloga je bila risanje motiva z
različnimi črtami s tekočim materialom. Učencem sem dala na voljo 3 različno debele čopiče.
Ugotovila sem, da bi lahko debelega izključila, kajti hitro začnejo z debelim čopičem slikati,
ne pa risati, kar je namen. Če bi še enkrat izvajala to uro, bi marsikaj spremenila. Prvo je to,
da ne bi celotne izpiranke izvedla v dveh skupnih šolskih urah, ampak bi delo razdelila na dve
posamezni uri. Problem je dvakratno sušenje, ki vzame preveč časa. Najprej je potrebno
počakati, da se posuši tempera, potem pa še tuš. Pri moji izvedbi je bilo v redu, ker mi je pri
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
52
izpiranju pomagala učiteljica in tudi dovolila je, da malo podaljšamo pouk. Ampak če bi to
izvajala sama, ne bi kvalitetno končali dela.
Analizirala bom nekaj izdelkov po določenih kriterijih:
� uporaba različnih debelih črt,
� zapolnitev celotnega prostora,
� izvirnost,
� pravilna uporaba tehnike tempera in tuša,
� motivacija skozi celotno uro likovne vzgoje,
� uspešnost pri eksperimentiranju z risarsko tehniko,
� vir motivacije – likovna tehnika ali motiv,
� radovednost učencev med ustvarjanjem likovnega izdelka.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
53
Risba 35: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Učenec je ime narisal z debelim čopičem, prav tako večino okrasitev ozadja. Samo zvezdo in
pike je narisal s tanjšim čopičem. Se pravi, ni ravno upodobil različno debele črte. Zapolnil je
celoten prostor. Tehniko risanja je pravilno izvedel, kajti nikjer ni videti, da bi slikal.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
54
Risba 36: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Učenka je celoten izdelek narisala z enim čopičem, kajti črte so iste debeline. Zelo izvirno pa
je okrasila svoje ime. Vsaki črki je narisala obrazek. Izdelek je estetski. Pri izpiranju nisem
bila dovolj natančna pri črki r, tempera na sredini pa se je hotela malo sprati. Pravilno je
uporabila tehniko risanja.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
55
Risba 37: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Učenka je bila pri svojem delu izvirna. Edina, ki je črke upodobila s krivo, vijugasto črto. A
žal je uporabila preveč debel čopič, zato izdelek na prvi pogled ne deluje prepoznaven. Skoraj
preveč je upoštevala kriterij zapolnitev celotnega prostora.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
56
Risba 38: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Učenec je izdelal enostaven in hkrati estetski izdelek. Črke se med seboj razlikujejo. Vsaka
črka ima nek dodatek, večina neko krivuljo. Lepo je zapolnil celoten prostor. Pravilno je
uporabil risarsko in slikarsko tehniko. Samo izpiranje je bilo odlično, ne vidi se nobene
razmazanosti.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
57
Risba 39: Likovni izdelki učenke tretjega razreda
Učenka je zelo estetsko okrasila svoje ime s podobo kraljične. Vidi se izvirnost in tudi
natančnost v samem zapisu imena in načinu zapolnitve prostora. Upoštevala je pravila risanja,
saj so vsepovsod le linije in pike. Uporabila je dva različno debela čopiča. Tuš se je lepo
izpral z lista. Na izdelku se še vidijo sledovi vode, kajti izdelek oz. vsi izdelki so bili slikani,
ko so bili še mokri od izpiranja.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
58
Risba 40: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Učenka je zapolnila celoten prostor. Čitljivo je napisala svoje ime z eno debelino čopiča. S
tanjšim čopičem je okrasila črke. Dodala je pike in linije v obliki rok, tipalk in valov. Siva
barva je znak, da tempera ni bila čisto do konca posušena, za to delo pa je le-to nujno
potrebno. Zato poudarjam, da si je treba za izpiranko vzeti dve posamezni šolski uri časa, da
se lahko dvojno sušenje v miru opravi ter posledično nastanejo bolj uspešni izdelki.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
59
Risba 41: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Izdelek je dokaj nečitljiv. Težko se razbere ime. Napaka je bila, da sem jim dala na voljo
debelejši čopič tudi za slikanje, ne pa samo za barvanje s tušem. S tanjšim čopičem bi nastale
bolj nazorne slike. Učenec je v celoti zapolnil prostor. Na vrhu ni dobro izpran tuš.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
60
Risba 42: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Učenka ima zelo dolgo ime, kar ji je povzročalo velike težave. Z veliki črkami je začela pisati
svoje ime, ko pa je videla, da bodo zadnje črke šle na tesno, jih je tudi napisala tako. Rezultat
je nečitljivo napisano ime. To je tudi sama takoj ugotovila in v hipu je ime napisala še enkrat.
Učenka se je bolj obremenjevala z zapisom imena, kot pa s samim risanjem. S svojim
izdelkom ni bila zadovoljna. Problem je bil motiv in ne tehnika.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
61
Rezultati anketnega vprašalnika po 2. uri likovne vzgoje
SPOL: 13 učenk, 10 učencev
Graf 6: Si že kdaj prej izdeloval izpiranko?
Nihče še ni nikoli prej izdeloval izpiranke. Za vse je bilo to nekaj novega.
Graf 7: Kako ti je bila danes všeč ura likovne vzgoje?
Ena učenka in učenec se nista mogla odločiti, ali jima je ura všeč ali ne. Vsem ostalim je bila
zelo všeč.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
62
Graf 8: Kako si zadovoljen z izdelkom?
Eni učenki njen izdelek sploh ni bil všeč, vsem ostalim pa je bil oz. jim je bil zelo všeč.
Graf 9: Kako ti je bilo všeč risati s tempera barvami in s tušem?
Vse učenke so bile zadovoljne oz. zelo zadovoljne s to tehniko. Prav tako sedem učencev.
Trije se niso znali odločiti, ali jim je bilo všeč ali ne.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
63
UČNA PRIPRAVA 3
Študentka: Mateja Vozelj
Datum: 14. 12. 2012
Razred: 3.
Predmet: likovna vzgoja
Likovno področje: risanje
Likovna tehnika: limonina risba – skrita risba
Likovna naloga: risanje motiva s tekočim materialom
Likovni motiv: ta veseli december
Likovni materiali, orodja in podlage: naravni limonov sok, čopič, papir A4
Metode dela: razgovor, razlaga, demonstracija, delo z materialom
Učne oblike: frontalna, individualna
Učna sredstva in pripomočki: likalnik
Medpredmetne povezave: SLO
Cilji:
Učenci:
- spoznajo novo risarsko tehniko,
- obnovijo risarske materiale,
- pridobivajo ročne spretnosti,
- se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del,
- razvijajo zmožnost sproščenega risanja risb z različnimi materiali in pripomočki.
Viri in literatura:
- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
64
Potek učne ure po etapah
Potek učne ure
UČNA ETAPA
UČITELJ
UČENCI
UVOD Z
MOTIVACIJO
Učencem preberem nekaj izštevank:
� An ban, pet podgan, štiri miši v
uh me piši, vija vaja ven.
� Avionček gori gre, doli meče
bombice. Bombica se razleti, pa
povej število ti.
� Pika Nogavička ima rdeča lička,
nosek pa rumen, ti pa pojdeš ven.
� En kovač konja kuje, kol'ko
žebljev potrebuje. En, dva, tri pa
povej število ti!
� Džon Marijon iz Londona je
lenuh potepuh, ves dan dela tup
tup tup, ves dan dela tup tup tup,
en dva tri pa povej število ti.
Vprašam jih, če jih poznajo in kdaj jih
uporabljajo.
Učenci prisluhnejo
izštevankam.
Povedo, da pri igrah
SKRIVALNICAH.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
65
OSREDNJI
DEL
Vpeljava
likovnega
problema
Reševanje
likovnega
problema
Likovna naloga
Pogovor oblikujem tako, da jih nato
vprašam, če mislijo, da se lahko pri
likovni vzgoji tudi igramo skrivalnice? In
kakšne bi to lahko bile?
Povem jim, da pri risanju lahko
ustvarimo skrito risbo.
Kaj pa mislite, kakšna risba je to?
Ne izdam jim vsega takoj.
Spodbudim jih, da naštejejo materiale, s
katerimi rišemo. Pokažem jim limono.
Vprašam, če so že kdaj slikali z
limonovim sokom ali mlekom?
Razložim jim, da bomo stisnili limonov
sok, nato pa bomo s tankim čopičem,
namočenim v limonov sok, risali na
manjši format (šeleshamer).
Kako drugače tudi pravimo mesecu
decembru? Na kaj vse pomislite, ko
slišite veseli december? Danes boste
narisali tisti zimski oz. decembrski
motiv, ki vam je najljubši.
Sošolcem ni potrebno povedati, kaj imate
najrajši, saj ko boste začeli risati z
Sodelujejo v pogovoru,
razmišljajo o skrivalnicah pri
likovni vzgoji.
Učenci ugotavljajo …
Naštejejo risarske materiale.
Govorijo o izkušnjah z
drugačnimi risarskimi
materiali.
Učenci sodelujejo v
pogovoru.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
66
Merila za
vrednotenje
Individualno
delo učencev
limonovim sokom, se risba ne bo videla.
Naj bo to za ostale uganka. Ko se bo
limonov sok posušil, bom uporabila nek
pripomoček (likalnik), ki bo razkril vaš
najljubši zimski motiv. Kaj mislite, kateri
pripomoček je to?
Pogovorimo se, kaj vse bomo upoštevali
pri risanju:
- primerna uporaba limonovega
soka – ne packamo oz. ne
polivamo,
- rišemo črte in pike – likovni
elementa za risanje,
- izvirnost.
Učencem podam navodila za pripravo
delovnega mesta.
Ponovimo likovni motiv in nalogo, nato
pričnejo ustvarjati. Spodbudim jih, naj ne
povedo, kaj bodo narisali, da bo na
koncu bolj zanimivo.
Ko učenci zaključijo z ustvarjanjem,
pričnemo z likanjem risb.
Prvi učenec mi prinese svojo risbo.
Učence vprašam, kaj mislijo, kaj ima
sošolec najrajši v tem veselem decembru.
Nato jim pokažem njegovo risbo. Ker se
ne vidi dobro, risbo zlikamo.
Pogledamo, kaj nastane. Opazujem
Učenci ugotavljajo, dokler ne
pridejo do rešitve – likalnik.
Skupaj sestavimo kriterije za
risanje z limonovim sokom.
Učenci pripravijo liste in
čopiče. Pomagajo mi pri
razdelitvi limonovega soka.
Zatem pričnejo z delom.
Učenci opazujejo in
sodelujejo pri igri.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
67
njihove reakcije.
Vse risbe zlikamo, pokažejo se različni
zimski motivi.
Limonov sok se je na površini zažgal,
zato se je pojavila risba rjavkastih črt.
Med likanjem risb učenci
sodelujejo.
Dokončajo izdelek.
ZAKLJUČNI
DEL
Vrednotenje
Naredimo razstavo izdelkov. Vprašam
jih po občutkih: Ali ste zadovoljni s
svojimi izdelki? Kaj ste pričakovali? Ste
opazili, da so ene črte bolj močne od
drugih? Zakaj?
Po kriterijih vrednotimo izdelke.
Učenci pomagajo razstaviti
izdelke.
Odgovarjajo na vprašanja.
Tam, kjer so risali z večjo
količino soka, so črte
temnejše in obratno.
Vrednotijo svoje in sošolčeve
izdelke.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
68
3.5.3 ANALIZA 3. UČNE URE
Tehnika: limonina risba
Limonina ali “skrita” risba je učiteljem manj poznana. Limonina risba jo imenujemo, ker je
osnovni risarski material limonov sok. Isti rezultat dobimo, če namesto limone uporabimo
mleko.
Za uvodno motivacijo sem uporabila pojem skrivalnice. Kot nov material, s katerim učenci še
niso ustvarjali, pa sem jim predstavila limono. Bili so začudeni in hkrati navdušeni. Tehnika
je v bistvu zelo enostavna. Učenci so uporabljali pripomoček čopič, lahko pa bi tudi trsko.
Takoj jim nisem izdala, kako skrita risba postane razkrita. Z ugotavljanjem so prišli do
rešitve, da bomo potrebovali likalnik. Ko se je slika posušila, sem papir zlikala s toplim
likalnikom. Pojavila se je risba rjavkastih črt, ki so nastale zaradi zažganega limonovega soka.
Tam, kjer je narisano z večjo količino soka, so črte temnejše in obratno.
MOTIVACIJA UČENCEV
Pri tej uri bi lahko rekla, da je bila motivacija najvišja. Učenci so bili ves čas v dvomih in
ugibanjih, kakšni izdelki bodo nastali. Že sama uvodna motivacija jim je bila zanimiva. Ko
sem jim pripovedovala različne izštevanke, so mi pri tem pomagali in potem še povedali
kakšno svojo. Ko sem jih vprašala, zakaj sedaj izštevanke, jim ni bilo čisto jasno. Vedeli so,
katere učne predmete lahko povežemo z izštevanko. Z likovno vzgojo pa te povezave
nekako niso našli. Prišli smo do ugotovitve, da so izštevanke povezane z igro skrivalnice.
Skrivalnice pa se lahko pri likovni vzgoji igramo na tak način, da nekaj skrijemo. Skrili smo
začetno risbo, na koncu pa jo razkrili.
Ko smo se z učenci pogovarjali o materialih, s katerimi vse lahko ustvarjamo, sem jim na
zadnje pokazala limono. Začeli so se hihitati. Kmalu so ugotovili, da bomo risali z limonovim
sokom, in bili so navdušeni. Ker je bil december in ker smo to tehniko uporabili tudi za
novoletne voščilnice, sem si za likovni motiv izbrala ta veseli december. To je bila za
nekatere še dodatna motivacija, čeprav glede na moje opazovanje ne prevladujoča. Torej je
likovna tehnika vsekakor dosegla najvišjo motivacijo. Da bi dosegla dodatno zanimanje in
navdušenje, sem jih prosila, naj sošolcem ne povedo, kaj so narisali, zato da bodo potem
lahko ugibali, kaj ima kdo najrajši v tem prazničnem decembru. Nekako smo se igrali uganke,
zato so nekateri skrbno skrivali svoje risbe. Ko smo zlikali prve risbe, so bili nad njimi
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
69
navdušeni. Kaj kmalu so prišli do znanja, da so rjave črte nastale zaradi zažganega
limonovega soka. Kdor je prej končal, je dobil risalni list, na katerega je risal z limonovim
sokom. Bilo jim je všeč.
USPEŠNOST PRI EKSPERIMENTIRANJU Z RISARSKO TEHNIKO
Tako kot učencem je bila tudi učiteljici ta tehnika oz. eksperimentiranje z nenavadnim
materialom nekaj novega. Vesela sem bila, da so vsi spoznali, da se z limono lahko tudi riše
in ustvarja zanimive izdelke.
Na to uspešnost sem gledala bolj z vidika ustvarjalnosti in natančnosti pri delu z novim
likovnim materialom. Ker je bil likovni pripomoček čopič, jim ta ni povzročal težav. Prav
tako so uporabili le čopič ene debeline, zato s tega vidika delo ni bilo zahtevno. Večjo
zahtevnost je povzročala vidljivost risbe, kajti učenci so risali na belo podlago, zato se je zelo
slabo videlo bel limonov sok. Tu je bila pomembna natančnost, učenci niso smeli biti
površni. Nekateri so bili zelo pazljivi, drugi pa manj. Izvirni so bili zaradi tega, ker sem
uporabila igrico uganka, zato niso »smeli« ostalim povedati, kaj rišejo. S tem sem nekako
dosegla izvirnost; niso se ponavljali podobni izdelki.
Kriteriji, po katerih bom analizirala učenčeve izdelke:
� izvedba risanja z limonovim sokom,
� zapolnitev celotnega prostora,
� izvirnost,
� motivacija skozi celotno uro likovne vzgoje,
� uspešnost pri eksperimentiranju z risarsko tehniko,
� vir motivacije – likovna tehnika ali motiv,
� radovednost učencev med ustvarjanjem likovnega izdelka.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
70
Učenec si je tako kot še trije sošolci za motiv izbral
sneženega moža. Poleg je narisal še snežinke. Vidi
se, da je najprej na rahlo narisal, nato pa je črte hotel
poudariti, a tega ni storil najbolj natančno. Zapolnil
je celoten prostor.
Risba 43: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Darilo je poleg tega učenca narisala le še ena učenka.
Čez celoten prostor je narisal zelo enostavno risbo.
Nič ni dodatno okrasil. Za nekaj črt je uporabil
premalo limonovega soka. Na desni stranici pa skoraj
malo preveč. Kljub temu je izdelek zanimiv. List je
obrezal dokaj natančno.
Risba 44: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
71
Kar 10 učencev in učenk si je za decembrski motiv
izbralo smrečico. Učenka je narisala enostavno obliko
novoletnega drevesca, s pikami ga je okrasila, ozadje
pa zapolnila z velikimi snežinkami. Pri nekaterih je
uporabila več limonovega soka (temnejše linije), pri
drugih manj (svetlejše linije). Na desni strani je malo
več limonovega soka v ozadju, videti je kot barvanje,
kar pa že napeljuje na sliko.
Risba 45: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Ta izdelek je med najbolj izvirnimi. Uporabil je svetle
in temne linije. Na prvi pogled težko prepoznaš, kaj je
narisal, a ko dobro pogledaš, vidiš vejice, s katerih
visijo različni novoletni okraski. Smiselno je
razporedil risbo na list, ni preveč in ne premalo. Le
nekaj kapljic limonovega soka mu je po nesreči padlo
na ozadje.
Risba 46: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
72
Tudi ta učenka je bila izvirna pri izbiri motiva. Izbrala
si je angelčka, ki ga obdajajo snežinke. Angelček ima
dvojno obleko, dvojna krila in dvojne noge. Očitno je,
da ni dobro videla, kaj je že narisala prej. Zelo dobro
je poudarila glavo in lase.
Risba 47: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Učenka je narisala zelo izrazno risbo. Prav vidi se
veseli december. Snežak je v gibanju in z nasmehom
na obrazu. Motiv je v celoti izpolnila. Pri tehniki je
bila prav tako uspešna, malo manj pri ozadju, kajti
snežinke se slabo vidijo. Prav tako se slabše vidi roka
na desni strani, lahko pa bi za obrazložitev rekla, da s
tisto roko maha v pozdrav, zato je svetlejše barve, ker
je v gibanju.
Risba 48: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
73
Risba je na prvi pogled neprepoznavna. Narisana so
darila na kupu. Zelo izvirno, kar se tiče motiva. Manj
uspešna je bila učenka pri uporabi novega materiala.
Risba je zelo motna, ker ni uporabila dovolj soka. Zelo
dobro bi bilo, če bi katero izmed daril izstopalo na tak
način, da bi bilo temnejše. Tako bi se tudi videlo, kaj
je bližje in kaj dlje.
Risba 49: Likovni izdelek učenke tretjega razreda
Učenec je narisal smučarskega skakalca, ko je skočil s
skakalnice. Žal tega sama ne bi razbrala z risbe. Je pa
bil učenec pohvaljen za izvirnost, da je v veseli
december vključil tudi šport. Limonov sok je pravilno
uporabljal, saj so razvidne temne in svetle linije, le da
se te nekako ne povežejo v razberljivo celoto.
Risba 50: Likovni izdelek učenca tretjega razreda
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
74
Rezultati anketnega vprašalnika po 3. uri likovne vzgoje
SPOL: 13 učenk, 10 učencev
0
2
4
6
8
10
12
14
DA NE
UČENCI
UČENKE
Graf 10: Si že kdaj prej risal/ -a z LIMONOVIM SOKOM?
Nihče še ni nikoli prej risal z limonovim sokom. Vsi so bili začudeni, da je lahko limona tudi
material za risanje.
0
2
4
6
8
10
12
14
sploh mi ni bilo všeč
ni bilo všeč
težko se odločim
všeč mi je bilo
zelo mi je bilo všeč
UČENCI
UČENKE
Graf 11: Kako ti je bila danes všeč ura likovne vzgoje?
Enemu učencu ta ura ni bila všeč. Eden in še ena učenka se nista znala odločiti, ali jima je bilo
všeč ali ne. Enemu je bilo všeč, devetnajstim pa zelo všeč.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
75
0
2
4
6
8
10
12
sploh mi ni bilo všeč
ni bilo všeč
težko se odločim
všeč mi je bilo
zelo mi je bilo všeč
UČENCI
UČENKE
Graf 12: Kako si zadovoljen z izdelkom?
Tudi tokrat so se učenci izkazali za bolj samokritične. Dvema učencema lasten izdelek ni bil
všeč, ostalim osmim pa je bil zelo všeč. Vse učenke so bile zadovoljne s svojimi izdelki.
0
2
4
6
8
10
12
sploh mi ni bilo všeč
ni bilo všeč
težko se odločim
všeč mi je bilo
zelo mi je bilo všeč
UČENCI
UČENKE
Graf 13: Kako ti je bilo všeč risati z limonovim sokom?
Enemu učencu in učenki sploh ni bilo všeč risati z limonovim sokom. Prav tako se en par ni
znal odločiti in tretji par je bil zadovoljen s to tehniko risanja. Ostalih devetnajst je bilo zelo
zadovoljnih z novim materialom risanja.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
76
Analiza končnega vprašalnika
Graf 14: Katera ura likovne vzgoje ti je bila najbolj všeč?
Z grafa razberemo, da je bila limonina risba najljubša celotnemu razredu. Za to se je odločilo
šest učencev in šest učenk. Sedemim učenkam je bila najljubša tehnika risanja z brisalcem.
Nobena učenka se ni odločila za tehniko izpiranko. Pri učencih sta bili tehniki z brisalcem in
izpiranko izenačeni. Za obe tehniki sta se odločila po dva učenca.
Zakaj? Deklice
Deklice so svojo odločitev obrazložile na naslednje načine:
Za limonino risbo so se odločile:
� ker še nikoli prej niso risale z limonovim sokom,
� ker je bila skrita risba,
� ker je bilo zabavno in ker so na koncu sošolci ugibali, kaj si narisal,
� ker nisi vedel, kaj bo nastalo,
� ker je bila limona,
� ker še nikoli prej niso videle tega.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
77
Za risanje z brisalci so se odločile:
� ker so prvič uporabile tintobris (dve učenki),
� ker so risale s tintobrisom,
� ker je risanje zabavno – »Tako mi je všeč, da ne morem napisati.«
� ker so risale na tak način, da so brisale,
� ker je bilo zanimivo in jim je bilo zelo všeč,
� ker so z brisalci risale park.
Zakaj? Dečki
Za limonino risbo so se odločili:
� ker so to prvič delali,
� ker so risali z limonovim sokom (dva učenca),
� ker so risali veseli december,
� ker tega še nikoli prej niso delali,
� ker je nekaj božičnega.
Za risanje z brisalci so se odločili:
� ker je bilo zelo zanimivo,
� ker so najprej zapolnili cel list in potem so lahko nastalo brisali.
Za izpiranko sta se odločila 2 učenca:
� ker jima je bilo zelo zanimivo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
78
Graf 15: S katerimi materiali učenci najraje ustvarjajo. Vsak je obkrožil tri.
Tako kot učenci tudi učenke najraje ustvarjajo s flomastri. Naslednji material so barvice prav
tako pri obeh spolih. Na tretjem mestu pri učenkah so svinčnik in tempera barve. Pri učencih
pa oglje.
Graf 16: Kaj ti je bilo bolj všeč pri prvi učni uri?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
79
Graf 17: Kaj ti je bilo bolj všeč pri drugi učni uri?
Graf 18: Kaj ti je bilo bolj všeč pri tretji učni uri?
Pri vseh treh učnih urah je za vir motivacije prevladovala likovna tehnika in ne likovni motiv.
To je bil tudi moj namen, da potrdim, da eksperimentiranje s tehnikami samo dodatno
motivira učence. Novi pripomočki in materiali spodbudijo ustvarjalnost. Menim pa, da ne
smemo pretiravati v zahtevnosti likovne naloge, kajti učenec je potem lahko manj uspešen in s
tem v naslednje tudi manj motiviran za to vrsto dela.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
80
Primerjava med vsemi tremi urami:
Graf 19: Kako jim je bilo všeč risati z manj poznanimi likovnimi materiali?
Graf 20: Katera likovna tehnika jim je najljubša?
Po grafih sodeč so rezultati zelo zanimivi. Kajti učenci so dobili po vsaki končani uri kratek
anketni vprašalnik, ki jih je spraševal predvsem po občutjih. Eno izmed vprašanj je bilo
»Kako jim je bilo všeč risati s/z ___?« Po analizi se vidi, da jim je bila tehnika z brisalci
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
81
najbolj všeč, nato ji sledi izpiranka in nazadnje limonina risba. Ta odstopanja so res
minimalna. Zanimivo pa je, da, sodeč po opazovanju in zadnjem dodatnem vprašalniku, ko
sem jih konkretno vprašala, katera tehnika jim je bila najljubša, se je večina odločila za
limonino risbo, nato za risanje z brisalci in nazadnje izpiranko. Sedmim učenkam je bilo
ljubše risati z brisalci in šestim risati z limonovim sokom. Nobena učenka se ni odločila za
izpiranko. Učencem je bila najljubša limonina risba. Kar šest se jih je odločilo zanjo, dva sta
izbrala izpiranko in dva risanje z brisalci.
Nasploh pa mislim, da so se kar težko odločili, kajti pri vseh so bili zelo motivirani in željni
spoznavanja tehnik. Vsaka po svoje jim je bila zanimiva. Pri risanju z brisalci jim je bilo
zanimivo to, da ko brišejo, nastajajo bele ali svetle črte; pri izpiranki, da vse prebarvajo, a
vseeno nastane risba, pri limonini risbi pa je že sama po sebi zanimiva limona in skritost
risbe. Res so bili navdušeni nad tehnikami, tudi bolj kot nad motivi:
Graf 21: Kaj je učence bolj pritegnilo? Likovni motiv ali likovna tehnika?
Učenci so pri vseh treh učnih urah določili, kaj jim je bilo bolj všeč, ali likovni motiv ali
likovna tehnika. Več kot polovici so bile všeč likovne tehnike.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
82
V nadaljevanju bom vrednotila po tri izdelke iz vsake učne ure. Da bom prikazala razlike med
tehnikami, bom vrednotila s stališča motivacije, ustvarjalnosti in uspešnosti.
Risba 51: Zelo uspešen izdelek iz prve učne ure
Učenka je bila skozi celotno uro zelo motivirana. Sodelovala je pri pogovorih, podala je svoje
ideje in se veselila pričetka ustvarjanja. Pri ozadju je bil izvirna. Zapolnila ga je s pikami.
Njen način risanja je zelo ekspresiven. Narisala je domišljijski park s pravljičnimi bitji, ki kar
privabljajo zgodbo. Zapolnila je celoten prostor.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
83
Risba 52: Uspešen izdelek iz prve učne ure
Učenka je narisala lepo risbo. Nič ni barvala, pač pa le čitljivo risala motiv. Zamislila si ga je
s potočkom, dvema igraloma, ribnikom in velikimi rožicami. Pri delu ni bila ustvarjalna, da bi
prišla do kakšnih novih idej, katere bi potem zlila na papir. Motivirana je bila za delo.
Brisalec kot likovni pripomoček se ji je zdel zelo zanimiv in fascinanten. Z ozadjem ni
eksperimentirala, ga je pa zelo natančno pobarvala.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
84
Risba 53: Manj uspešen izdelek iz prve učne ure
Učenec je zanimivo razporedil črnilo na risalni prostor. A pri tem ni bil ustvarjalen, kajti tudi
njegov sosed je na isti način pobarval ozadje. Narisal je različna igrala. Pri risanju z brisalcem
je imel probleme. Večkrat je šel čez isto črto in to verjetno zato, ker se črta ni takoj dobro
prikazala, zato je debelil, nekje celo barval. Pri delu ni bil tako motiviran kot ostali učenci. Ni
se ravno potrudil narisati sanjski park.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
85
Risba 54: Zelo uspešen izdelek iz druge učne ure
Učenec je lepo zapolnil risalni prostor. Črke so čitljive in dobro razvidne. Okrasil jih je z
različnimi vijugami. Nekaterim črkam je dodal kljuke, drugim koleščka. Ozadje na spodnji
strani je zapolnil s krogi v podobi smeška, kar ni najbolj ustvarjalno. Pri izpiranju ga je zelo
zanimalo, kako bo njegovo ime videti narisano na papirju. Bil je zadovoljen, kajti izdelek je
dovolj izrazit, a hkrati enostaven.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
86
Risba 55: Uspešen izdelek iz druge učne ure
Učenka je bila motivirana za delo, a to ni dovolj za zelo uspešen izdelek. Zapolnila je celoten
prostor in uporabila dve različni debelini čopičev. Škoda, da je za risanje črt uporabila le
enega. Če bi bile črke različnih debelin, bi bila risba veliko bolj zanimiva in izvirnejša. Vidi
se, da tempera barva ni bila dovolj suha, zato je risba malce razmazana.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
87
Risba 56: Manj uspešen izdelek iz druge učne ure
Risba je zelo nerazpoznavna. Ne vidi se takoj, katero ime je narisano. Ker se ji prvič ni
posrečilo, je ime ponovno narisala, kar je še poslabšalo izdelek. Njena motivacija je zelo
padla že na začetku ustvarjanja. Tudi sam tuš ni lepo izpran. Prav tako so črke narisane samo
z enim čopičem, na voljo pa so imeli tri različne debeline.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
88
Učenka je bila pri izbiri motiva zelo ustvarjalna,
kajti nihče ni izbral drevesne vejice in jo okrasil.
Večina je risala celotno božično drevesce. Vidi se,
da je nekje uporabila malo več in nekje malo manj
limonovega soka, kar je v redu, ker je tako prišla do
spoznanja, da več je soka, temnejša je črta in
obratno. Zelo je bila motivirana. Komaj je čakala, da
zlikam in da vidi nastali izdelek.
Risba 57: Zelo uspešen izdelek iz tretje učne ure
Učenec se pri delu ni pustil motiti. Opazi se, da ni
videl, kaj riše, zato se vidijo dvojni obrisi. Je pa lepo
zapolnil celoten prostor. Nad svojim izdelkom je bil
navdušen. Všeč mu je bilo, kako smo razkrili izdelek
– z likanjem.
Risba 58: Uspešen izdelek iz tretje učne ure
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
89
Ugotovitve
Če povzamem mnenja o izdelkih, ki sem jih vrednotila, lahko podam nekaj ključnih
ugotovitev:
� Pri vseh zelo uspešnih izdelkih je bila motivacija prisotna skozi celotno učno uro.
� Pri manj uspešnih izdelkih je bila motivacija nižja.
� Ustvarjalnost oz. izvirnost je pri vseh zelo uspešnih izdelkih.
� Če je učenec ustvarjalen, ni nujno, da bo izdelek zelo uspešen, kajti lahko je površen,
nenatančen.
� Pri vseh treh tehnikah je bila prisotna radovednost, kakšen končni izdelek bo nastal.
To jih motivira.
� Čarobnost – brisalec je pripomoček, ki je bil vsem zelo všeč.
� Skritost – limonina risba jim je bila na začetku smešna, a na koncu najbolj zanimiva.
Vzpodbujala sem jih z ugankami, kaj bo nastalo.
� Izpiranka je bila od treh izbranih tehnik najmanj zanimiva, a še vseeno dovolj. Tu bi
popravila svoje izvajanje učne ure (to delo bi razdelila na dve posamezni uri, da bi bilo
več časa za sušenje).
� Učenci so nad eksperimentiranjem navdušeni, a še vseeno imajo radi enostavno
risanje. Pomeni, da je potrebno kombiniranje obojega.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
90
Intervju z učiteljico
Po zadnji uri sva z učiteljico 3. razreda izvedli še en kratek intervju o tem, kako ona gleda na
eksperimentiranje s tehnikami risanja in kaj meni o sami motivaciji pri likovni vzgoji.
� Kaj menite o motivaciji učencev pri ustvarjanju z manj poznanimi tehnikami?
»Že sama neznana likovna tehnika pritegne učence in jih motivira. Je pa pri tem zelo
pomembno, kako predstavimo to novo tehniko, kajti že sama razlaga naredi največ pri
motivaciji učencev.«
� Ali se glede tehnik in materialov strogo držite učnega načrta ali preizkušate tudi
kaj drugega, novega?
»Predvsem se držimo likovnega učnega načrta. Ob priložnostih, kot so prazniki, še
posebej bolj ustvarjamo. Takrat dodamo kaj novega, npr. slikanje na steklo, šivanje …«
� Kaj menite o tem, da učenci spoznajo in uporabijo čim več različnih materialov
in pripomočkov?
»Preveč pretiravati z novimi pripomočki in materiali ni dobro. Predvsem ne tako zgodaj, v
prvi triadi osnovne šole. Bolje, da malo manj in da potem te dobro poznajo in
uporabljajo.«
� Kateri, po vašem mnenju, je glavni vir motivacije pri uri likovne vzgoje?
»Zelo pomembna je uvodna motivacija, ki pa največkrat nakazuje likovni motiv. Sama
večkrat uporabim kakšne uganke, vislice, igrice, čarobno vrečo … Večkrat tudi tako
sestavim likovno nalogo, da imajo svobodo tako pri izbiri motiva kot formata. Da jih
motiviram za likovno tehniko, uporabim predvsem konkretne predmete, primere risb ipd.«
� Ali učenci raje ustvarjajo z znanimi materiali in pripomočki ali s čisto novimi,
njim neznanimi? Zakaj?
»Učencem je bolj zanimivo, da ustvarjajo z novimi materiali in pripomočki. Takoj, ko je
nekaj novega, vzpodbudi v njih navdušenje. Je pa res, da so marsikateri na začetku
nezaupljivi. Zato ti raje ustvarjajo z že znanimi materiali, ker vedo, da bodo pri tem
uspešni. Učenci so pri likovni vzgoji lahko zelo sistematični in natančni ali pa zelo
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
91
ustvarjalni in malo manj natančni. Na podlagi teh lastnosti se kaže tudi različno
navdušenje nad eksperimentiranjem s tehnikami.«
� Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?
»Poznajo in uporabljajo svinčnik, barvice, oglje, voščenke, flomaster –pri risanju črnega
tuš, a zelo redko, kemični svinčnik, tempera in vodene barve – čeprav to tehniko
uporabljamo večinoma pri slikanju, prav tako krede.«
� Katere risarske tehnike so po vaših izkušnjah učencem bolj in katere manj ljube?
»Mojim učencem so skorajda bolj ljube enostavne tehnike, predvsem s suhimi materiali,
kot so barvice, svinčnik, oglje in voščenke. Tekoči materiali so manj priljubljeni, razen ko
je kaj novega in zanimivega.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
92
4 POVZETEK REZULTATOV
Glede na cilje in raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila na začetku pisanja diplomske
naloge, sem prišla do končnih rezultatov in različnih ugotovitev.
Skozi raziskovanje sem na podlagi treh učnih ur likovne vzgoje ugotavljala motivacijo,
ustvarjalnost in uspešnost učencev pri eksperimentiranju s tehnikami risanja. Anketni
vprašalniki so pokazali, da so bili učenci najbolj navdušeni nad limonino risbo, takoj zatem pa
nad risanjem z brisalci na različna črnila. To sem tudi sama opazila med učnimi urami. Resda
so izpiranko v vprašalnikih pohvalili, a sta se zanjo na koncu odločila le dva učenca. Nad temi
rezultati nisem presenečena. Pri limonini risbi je bil zanimiva že sam material, potem pa še
bolj ta skritost in radovednost, kakšen izdelek bo na koncu nastal. Pri brisalcih so se počutili
kot čarodeji, ker nekako delujejo magično, ko brišejo že poslikano površino. Ko so nastajale
različne barve črt, so bili zelo očarani. Pri izpiranki pa jim je bil najbolj zanimiv material tuš,
ker ga niso od prej poznali. Samo ustvarjanje pa je bilo manj navdušujoče. Motivacija je
narasla na koncu, ko se je izdelek izpiral in so v pričakovanju čakali, kakšen izdelek bo nastal.
Učence lahko zelo motivira likovna tehnika, bolj kot pa sam motiv, če le-to naredimo
drugačno in zanimivo. Mislim, da je bil cilj moje raziskave dosežen. Učenci so dokazali, da
novi materiali in pripomočki zelo motivirajo delo in spodbujajo ustvarjalno delo. Poudarjam
pa, da nisem sestavila zahtevne likovne naloge in ciljev, kajti s tem bi se njihova pozornost
preveč preusmerila na težavnost likovne naloge, namesto na eksperimentiranje s tehnikami.
Le nekaj učencev ni bilo zadovoljnih s svojimi izdelki, ostali so bili v večini zelo zadovoljni.
Glede na intervju z učiteljico in sam pogovor z učenci pa sem ugotovila, da učenci najraje
ustvarjajo z enim materialom. To so flomastri, barvice ali svinčnik. V bistvu so to materiali, ki
jih uporabljajo že od malih nog. Se pravi, da nenehno eksperimentiranje s tehnikami ne bi bilo
dobro in tudi ne vedno motivirajoče. Najprej je potrebno dobro spoznati osnovne tehnike, nato
pa vsake toliko časa s temi eksperimentirati in dodati kaj novega, drugačnega. Učenci bi bili
ves čas motivirani za likovno delo, eni bolj na enem področju, drugi na drugem, in tako bi
zajeli vse interese učencev. Potrebno je spodbujati likovno ustvarjalnost in razvoj njihovih
sposobnosti ter upoštevati individualnost posameznih učencev.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
93
5 SKLEP
V teoretičnem delu diplomskega dela sem se posvetila osnovnim risarskim tehnikam, nato pa
še samemu eksperimentiranju. Moj namen je bil opozoriti na to, da obstajajo različni materiali
in pripomočki, ki lahko poživijo likovno ustvarjanje. Posebej sem se dotaknila še motivacije,
ustvarjalnosti in uspešnosti pri likovni vzgoji. Nekaj besed pa sem namenila še učnemu
načrtu za likovno vzgojo pri risanju v prvi triadi osnovne šole.
Ker je bil moj namen v empiričnem delu raziskati, kako učenci delujejo pri eksperimentiranju
s tehnikami risanja, sem to področje še toliko bolj preučila in iskala čim več idej, ki jih učni
načrt ne zajema direktno. To, da je pri likovni vzgoji pomembno eksperimentiranje, sem z
učnimi urami, ki sem jih izvedla, le potrdila. Učenci so bili motivirani skozi celotno uro – zelo
jih motivira tudi sama radovednost, kakšen izdelek pričakovati, bili so dokaj ustvarjalni in
uspešni.
Ob pisanju diplome sem bila tudi sama zelo motivirana, kajti spoznavala sem nove tehnike in
sama dejstva o likovni vzgoji. Bila sem tudi v velikih pričakovanjih rezultatov in odzivov
učencev. Spoznala sem, da imajo učenci radi osnovne, enostavne likovne tehnike, s tem, da
jih kdaj tudi nadgradijo. Ob novostih, drugačnih materialih in pripomočkih učencem razširimo
likovna obzorja. Eksperimentiranje jih dodatno motivira, zato je potrebno, da je učitelj
fleksibilen in da kdaj brez kakršnih koli pomislekov vključi tudi svoje ideje. Le kje jih ne bi,
če ne pri likovni vzgoji, ki ima odprte roke za ustvarjalnost in domišljijo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami
risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ
94
6 LITERATURA IN VIRI
� Bagnall B. (1995). Risanje in slikanje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
� Barbe-Gall F. (2005). How to talk to children about art. London: Frances Lincoln.
� Berce-Golob, H. (1993). Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji. Priročnik za
učitelje na predmetni stopnji. Ljubljana: DZS.
� Duh, M., Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v 1. triadi devetletne osnovne šole.
Priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.
� Efland, D. Arthur (2002). Art and cognition: Integrating the visual arts in the
curriculum. New York: Teachers College Press.
� Eisner, W. Elliot (2002). The Arts and the Creation of Mind. New Haven: Yale
University Press.
� Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
� Karlavaris B., idr. (1991). Likovna vzgoja: priročnik za učitelje razrednega pouka.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.
� Kroflič, Robi (2007). Vzgojna vrednost estetske izkušnje. Sodobna pedgogika
o 58/3. 12–31.
� Martin, J. (1992). The encyclopedia of coloured pencil techniques.
� Matthews J. (2003). Drawing and painting: Children and visual representation.
London: Paul Chapman Publishing.
� Pibernik J. (2006). Drugačnosti: Priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli.
Celje: Celjska Mohorjeva družba.
� Tacol T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog: izbrana poglavja iz
likovne didaktike. Ljubljana: Debora.
� Tacol T. (2003). Likovno izražanje. Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne
vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora.
� Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
� Tomšič Č. B., Tacar B. (2012). Likovne kuharije 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
� Vrlić, Tomaž (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju.
Ljubljana: Debora.
top related