za - dolenjski list...vida tomšič, janez vipotnik, ler,p:h krese, franc kimovec-zigu, sekretar ok...
Post on 22-Mar-2021
0 Views
Preview:
TRANSCRIPT
: : : JI2:JICA CA
J
^tabora nadT_ ,jo oiiroma w
i j a noče postati številnimi
G L a 3 I L 0 S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J M 0 V 0 M E S T L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okradnt odbor S2DL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — L E T N A N A B O C J N I N A 480 dim, poMetna 240 din, četa-tletna 120 din; pladljž** Je vmapiraj. Za inoaecratvo POO cf.n oziroma 3 amer. dokurje — T E K . RAČUN piri Mestni hranilnici —
Komunalni banki v Novem meeiJU Stev. 606-70-8-84
Stev. 25 (431) LETO IX.
NOVO MESTO, 26. JUN D a 1958
UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gbšnik — N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — T E L E F O N uredništva in uprave št. 127 — Nenaro&enih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski
poročevalec« v Ljubljani
S S E J E P L E N U M A O K R A J N E G A O D B O R A S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A
Za Število članov okrajnega plenuma povečano s 7 tovariši Iz novo priključenih občin BREŽICE, SENOVO, SEVNICA In VIDEM-KRŠKO, — Vsebina dela osnovnih organizacij Socialistične zveze: nenehno razlaganje zunanje* političnih vprašanj, povezano s tolmačenjem zgodovinskega dela VII. kongresa ZKJ v Ljubljani; nadaljnje razširjanje in utrjevanje delavskega in druibenega samoupravljanja v okraju, na vasi pa predvsem: skrb za uveljavljanje socialističnih odnosov v kmetijstvu. — SZDL In priprave za jesenske volitve zadružnih svetov
V petek, 20. junija, Je bila v Novem mestu seja plenuma okr. odbora SZDL, ki jo je vodil predsednik J o | e Borštnar; udeležili so se je razen članov plenuma tudi predstavniki obč. odborov SZDL iz občin Brežice, Sevnica, Senovo in Videm-Krško. Glavni odbor SZDL Slovenije sta zastopala Branko Babic in tov. Svetina, navzočih pa je bilo tudi več ljudskih poslancev.
Predsednik Ljudske skupščine L R S tovaril Miha Marinko je predzadnji ponedeljek obiskal Giavni štab MDB na Otočcu, «večer pa je govoril brigadirjem naselja »SUTJESKA« v Kar-
teljevem
Na seji so najprej izvoli l i v plenum po bivšem okr. odboru S Z D L Trbovlje predlagane tovariše iz 4 novopriključenih občin. Gani plenuma so postali:
Stane Nunčlč, Rezi Pire in Lojze Colarič (Videm-Krško), Franc Sablič (Brežice), Lojze Jazbec in Desanka Koželj (Senovo) ter Svetozar Srebot (Sevnica). Za novega člana sekretariata okr. odbora S Z D L je bil izvoljen Stane Nuočič.
2e v začetku seje se je razvila živahna razprava okrog vprašanja razširi tve 4 komisij pri okr. odboru Socialistične zveze. Odborniki so svetovali, naj bi v komisijo za družbeno
2 F a h n e s t v b r i g a d a h Tovariši Miha Marinko, Vida Tomšič, Janez Vipotnlk, Franc Kimovec-Žiga, Leopold Krese, polkovnik Sitno Livada, France Slmonlč, Tine Remikar In drugI med graditelji avtomobilske ceste. - člani CK Z K H In CK ZKS pomagajo mla
dini pri spoznavanju najzanimivejših dogodkov doma in po svetu
V <k:opu predavanj za graditelje* avto ceste Ljubljana—Zagreb, ki .lih pripravlja za mladino glavni štab MDB skupaj s komitejem Z K J na avto cesti, so med najvažnejšim gradivom: poročila o VII. kongresu Z K J in o mednarodnem delavskem gibanju, borba jugoslovanskih narodov v NOB in zunanjepolitični dogodki. Skrb za ta predavanja so za 10 naselij prevzel i najodgovornejši politični delavci iz Ljubljane, za 6 naselij pa tovariži iz Zagreba. Tako so obiskali brigadirje v preteklem tedntj tovariši Miha Marinko, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Ler,p:H Krese, Franc Kimovec-Zigu, sekretar OK ZKS Celje Franc Simonič, sekretar OK Z K S Goric« Tine Remškar, polkovnik Simo Livada iz Novega m»- t i n drugi, te dni pa prihajajo med brigadirje tudi člani C K 7 K H iz Zagreba.
V liko zanimanje je vzbudilo p: anje, ki ga je imel v naselju SUTJESKA pretekli ponedeljek tovariš Miha Marinko. V Karteljevem se je zbralo 1100 brigadirjev, ki so predsednika »lovemke Ljudske skupščine top!o in prisrčno pozdravili. V spronvtvu komandanta naselja, komandanta GS MDB in tov. K : . predsednika CK L M S . si je tovariš Marinko ogledal naselje, barake in šotore, kuhinjo, ambulanto in druge objekte. B i l je nadvse zadovoljen z rodom in ureditvijo v naselju. Zvečer ga je mladina pred začetkom zborovanja na travniku znova navdušeno po-tdravljala, nato pa napeto prisluhnil« zanimivemu pripovedovanju, ki je pogostokrat prešlo že kar v tovariško pogovarjanje. Po zborovanju je mladina zaplesala kolo in komajda spustila tovariša predsednika lz •voje srede.
Isti dan popoldne se Je tovariš Marinko zadržal v glavnem štabu MDB na Otočcu skoraj 3 ure. Zanimal se je za delo in ostalo življenje mladine v brigadah, za zdravstveno službo in ostala vprašanja, pri čemer 10 mu pojasnjevali položaj in prcb'cne pri gradnji ceste Ing.
V R E M E ZA CAR <>1> M. .11 M I A
DO «. .1ULIJA V spiošmm nestalno vreme.
16. uli 2T. junija kratkotrajne nevihtne p'ohp. nonrknd T mučnim vrtnim, milo do koma tedna lepo in *|>icee j \ roče vreme
V začetku pr!h:>di>|cica t a i l l l •t. okoli 1, Julija zopet padavine, nat«> v gtavttflu Ifipt V I T me, l i okm:i 4 Julija kraji-vm-plohe ali nevihte. V. M
Mravlja, komandant Novkovte, sekretar komiteja Z K J Nlko Belopavlović in drugi člani glavnega štaba. Tovariš Miha Marinko si je nato ogledal tudi del trase nove ceste.
V ponedeljek, 16. junija je govoril brigadirjem v Šentjurju tudi France Kimovec - Žiga, v Kronovem Tine Remikar, polkovnik Livada pa brigadam v Lukovku in Dragi.
V torek, 17. junija, je obiskala glavni štab MDB tovarišica Vida Tomšič v spremstvu sekretarja CK L M S Staneta Kranjca. Ogledala si je naselji Gmajno in Kronovo, zvečer pa predavala v naselju Koren ttka pred pribl. 1300 brigadirji in delavci gradb. podjetij. Mladina jo je naravnost napeto poslušala, natq pa so j i mladinci in mladinke zastavile vrsto vprašanj. Tovarišica Vida je obljubila, da bo ob priložnosti spet zelo rada prišla med brigadirje.
Cez dan se je tov. Tomšičeva v brigadah zlasti zanimala "za zdravstveno in higiensko plat življenja v naseljih in pri delu. Pogovarjala se je s posamezniki in t skupinami Drtgadirjev, da bi od njih slišala, kako rešujejo v i.riKidiih ta va/.na vprašanja.
Naj še zapišemo, da so se doslej vsi gostje, M »o obiskali
brigade, naselja in glavni štab M D B , zelo pohvalno izražali predvsem o skrajni skrbi vodstva za preventivno službo v zdravstvu in higieni. V brigadah ni epidemij, ne težjih poškodb in le neznaten odstotek bolezni. Z zdravstvenim prosvetljeva-njem mladine bo vodstvo del na avto cesti nadaljevalo zlasti še zdaj, ko pride na cesto več brigad in ko lahko pričakujemo Še hujšo vročino.
V avgustu — srečanje izseljencev v Novem
mestu Slovenska izseljenska matica
pripravlja sredi avgusta veliko srečanje vseh slovenskih izseljencev, ki bodo takrat na oddihu v stari domovini. Povabila j ih bo v Novo mesto, metropolo Dolenjske, kjer bodo 16. avgusta večje kulturne prireditve, zabave In srečanja rojakov. Izseljenci si bodo lahko ogledali tudi delo brigad na novi avto cesti Ljubljana -Zagreb, obiskali bodo naravne In kulturne znamenitosti Dolenjske, naša zdravilišča, Rog in Belo ^krajino. Več bomo o avgustovskem srečanju še poročali, ie zdaj pa vabimo na veliko slavje vse rojake, ki bodo takrat v Sloveniji.
upravljanje, v komisijo za vas, v komisijo za 'ženska vprašanja in v komisijo za družbene organizacije predlagali predvsem tovariše in tovarišice, ki niso obremenjeni že drugod z neštetimi funkcijami. Nekatere teh komisij bo treba pri občinskih odborih S Z D L oživeti, nekatere pa na novo vzpostaviti. Od njihove pomoči krajevnim organizacijam S Z D L je v velik i meri odvisna dobra vsebina stalnega dela Socialistične zveze.
O odnosih med socialističnimi državami na svetu ter o vzrokih in namenih sedanje gonje vodstva Sovjetske zveze in Kitajske protj Jugoslaviji je nato poročal Jože Borštnar. Odborniki so sklenili, da je treba o teh vprašanjih, k i zanimajo vse naše ljudi, v vseh osnovnih organizacijah S Z D L razpravljati in seznanjati članstvo hkraij z gradivom VII. kongresa Z K J , Prav na osnovi Programa Z K J lahko najbolje opredelimo celotno dogajanje na svetu in n&w> pot v socializem. Odborniki so tudi ugotovi l i , da naši ljudje mirno in z dostojanstvom spremljajo naj-
Z A B E L E Ž E N O
Program - naša pot Obiskali smo sekretarja
občinskega komiteja Z K za Novo mesto tovariša Jožeta Ravbarja. Pogovorili smo se / nj;m, kako napreduje studij programa Zveze komunistov v novomeški občini.
•O pomenu gradiva ni treba posebej govoriti, saj je bilo že mnogo povedanega o tem. V naši občini je .Študij programa že v celoti opravljen. Približno 40 predavateljev, k i j ih je izbral komite, je v vseh osnovnih organizacijah Z K predavalo posame/.na poglavja programa. Pričeli smo v aprilu in končali v zadnjih dneh maja. Tako nam je uspelo izounitj se mrtvi sp/oni, ki DBfltOpI v času dopustov.
S tem smo uresničili šele prvo nalogo, pripravljamo pa so /e nn drugo: na študij programa za Mffil krog ljudi, v okviru S Z D L , sindika
tov in mladine. Komite in občinski odbor S Z D L sta o tem že razpravljala in je študij zdaj pripravljen. Naš namen je prikazati članom S Z D L . sindikatov in mladini osnovne značilnosti programa Z K J , s tem v zvezi pa seveda tudi naše odnose v vzhodom. Razen tega pripravljamo tudi temeljit študij programa za komuniste — javne delavce.
Studij smo v osnovnih organizacijah že končali, ven dar pa bomo morali še marsikatero poglavje temeljito Študirati tudi kasneje, saj bo delo samo to od nas terjalo. Program je pot, po kateri bo hodila naša organizacija v bodoče. V našem interesu je torej, da to pot č imnatančneje poznamo. Le tako bo delo uspešno in bo hkrati ponoven dokaz, da hočemo samo po tej poti tudi naprej.*
novejšo hajko, k i jo uprizarja Vzhod. Povsod lahko čujemo od državljanov, da je pot našega državnega in političnega vodstva pravilna in da z mirom zremo v bodočnost, k i nam bo tudi tokrat dala prav.
Uspehi in naloge delavskega ter družbenega upravlja
nja v okraju O problemih družbenega
upravljanja je nato v imenu komisije za to področje poročal Ludvik Golob. Čeprav ni podal celotnega pregleda, k i ga nima niti komisija sama, k i je
šele v zadnjem poldrugem mesecu spet zaživela, je bilo vendarle moč ugotoviti, da smo zlasti v delavskem samoupravljanju dosegli že lepe uspehe, da pa za njimi zaostaja dejavnost organov splošnega družbenega upravljanja, posebno v trgovini in stanovanjskih skupnostih. Kaže. da so najlepše uspehe dosegli v Črnomlju, kjer so stiki med podjetji in občino zelo tesni in konkretni, česar za Novo mesto in za nekatere druge občine ne bi mogli trditi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Odlikovani rezervni oficirji Z ukazom predsednika re
publike je bilo za zasluge v vodenju vojaških enot in ustanov po vojni, kot za uspešno delo v krepitvi obrambnih sil države odlikovanih 21 rezervnih oficirjev iz našega okraja. Desetim odlikovancem je izročil odličja v soboto, 21. junija, opoldne podpolkovnik Božo Cirovič, šef vojnega odseka v Novem mestu, ostala odlikovanja pa so bila podeljena v posameznih občinah. Odlikovani so b i l i :
t R E D O M Z A VOJAŠKE Z A S L U G E III. REDA: rez majorja Milan Ravbar in Antfe Bajić, rez. kapetani I. razreda Valentin Hribar, MIlan Ivko-
vič, Alojz Jaklič. Ignac Grand-llč, Miloš Jančič, Janez Mohor, Obrad Nenadić, Simo Pajič, Anton Praznik, Stane Rozman, Leopold Rožič, Tone Vergot in Vinko Vitkovič ter rez. kapetan Ivan Avbar.
Z M E D A L J O ZA VOJAŠKE Z A S L U G E : rez. kapetani Slavko Blatnik, Stane Mah in Ivan Pezelj ter rez. poročnika Jože Golob in Anton Koščak.
JEČMEN ŽANJEJO V prvih dneh minulega ted
na *o padli v dolini Krke in Mirne, ter v Beli krajini prvi snopi ječmena. Na splošno so ljudje s pridelkom zadovoljni.
Plenum sindikalnega sveta 21. junija je v novomeški sin
dikalni dvorani zasedal plenum okrajnega sindikalnega sveta. Navzoči «o bili od domačih gostov tovariši Jože Borštnar, sekretar OK ZKS, Martin 2ugelj, sekretar OO SZDL ter poslanca republiškega zibora proizvajalcev Riko Oigoj dn Luka Dolenc, od gostov iz Ljubljane pa Franc Borštnik, tajnik republiškega sveta sindikatov in Jovo GaliČ, predsednik republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev. Plenumu so pr i sostvovali tudi predstavniki sindikatov iz novo priključenih občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica In Senovo.
Referat predsednika OSS tov. Jožeta Plavca je široko zajel delo sindikatov ter naloge, ki stojijo pred organizacijo. Razprava po poročilu je bila živahna. Plemjm j« obravnaval v glavnem tarifno in premijsko politiko ter delitev dobička v gospodarskih organizacijah, sodelovanje podjetij g komuno glede komunalne izgradnje in
Plenum mladinske organizacije
V nedeljo je b i l v Novem mestu razširjeni plenum okrajnega komiteja L M S , na katerem so sodelovali tudi že delegati iz priključenih občin Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice. Osnovni referat za delo plenuma je podal predsednik O K L M S tovar iš Jože Hartman, razprava po poročilih pa je bila zelo plodna in vsestranska. Obširneje bomo o delu plenuma poročali v prih. številki.
negospodarskih investicij, vprašanje vzgoje kadrov v industriji in proizvodnji nasploh ter vlogo zbornic an gospodarskih združenj v razvoju trgovine in gostinstva ter obrti.
V plenumu so bili iz novo priključenih občin kooptirani naslednji tovariši: Rado Barovic in Branko Voglar (Videm-Krško), Bogo Oberč, Vlado Curin in Anka Zorko (lz Brežic),
Franc Fabjan in Viktor Ko-strevc (iz Senovega) ter Dušan Brelih, Anton Klakočar in M i lan š terk iz Sevnice. V predsedstvo OSS so bili od naštetih izvoljeni Rado Barovič, BOKO Oberč, Dušan Brelih in Frant Fabjan, v nadzorni odbor pa Martin Tomažiin (Videm-Krško).
Več bomo o plenumu poročal v. prihodnji številki.
VEDNO V OSPREDJU
Na sestanku sekretarjev občin* skih odborov SZDL in vodstva okrajnega odbora SZDL v Novem mestu je bila 19. junija razprava predvsem o številu članstva v posameznih občinah in plačevanju članarine. Sestanka so se udeležili tudi sekretarji občinskih odborov SZDL iz občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica in Senovo.
Glede števila članstva in plačevanja članarine so v glavnem stari problemi: število članov SZDL je daleč premajhno za naš okraj, saj znaša komaj 40 odstotkov vseh volil' nih upravičencev. Zanimivo je, da je v priključenih občinah dosedanjega trboveljskega okraja število članov S Z D L znatno nad povprečjem novomeškega okraja.
Ugotovljeni vzroki za tako majhno število članov so isti kot so bili že poudarjeni: število članov je odvisno od dela odbora SZDL. Delovni ljudje hočejo organizacijo akcije, ne pa zgolj organizacije, ki pobira le članarino ali še te ne. Od dela organizacije je odvisno tudi redno ali neredno oziroma sploh nikakršno plačevanje članarine.
Blagajniki odborov SZDL i delajo probe napake s tem, da
enostavno črtajo iz seznama članstva tiste, ki niso plačali članarine. To je proti statutu organizacije, ki pravi, da člane sprejema in izključuje le osnovna organizacija na množičnem sestanku članov in nihče drug. Plačevanje članarine je odvisno od aktivnosti blagajnikov. V največ primerih ne bi smeli reči, da članarina ni plačana, pač pa da članarina ni pobrana. V nekaterih organizacijah se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi članarino pobirali vsaj vsake tri mesece in ne za pol ali za celo leto skupaj, večkrat celo za nazaj. Za pobiranje članarine mora skrbeti cel odbor, ne samo blagajnik.
Volitve, zlasti letos spomladi, so pokazale izredno visoko politično zavest naših ljudi. Volivci so se množično udeleževali raznih sestankov in zborovanj pred volitvami. To zavest in razpoloženje bi organizacije SZDL morale videti in imeti stalne stike z množicami s sestanki, predavanji, razgovori in pd. Vedno pa naj bodo tudi v ospredju pri vseh d»lo<-nih akcijah.
SPOMINU SUTJESKE Predavanja o poteku borb v
IV. in V . sovražnikovi ofenzivi ter o zgodovinskem pomenu največjih bitk na Sutjeski se v okraju približujejo h koncu. Udeleženec bitke na Sutjeski, podpolkovnik Božo Cirovič je predaval v preteklih dneh v Semiču, Mokronogu, Kostanjevici in Straži, jutri bo tako predavanje v Novem mestu, v soboto v Šentjerneju in v nedeljo v Metliki. Nocoj bo predavanje o Sutjeski tudi v Dol. Toplicah.
V nedeljo 29. junija dopoldne bodo v Domu JLA v Novem mestu odprli slikarsko razstavo prof. Vlada Lamuta - P O P O T E H V . O F E N Z I V E * . Na Planini nad Podbočjem se bodo spomnili Sutjeske s proslavo, na kateri bo govoril ljudski poslanec Tone Pire, sodelovala pa bo šolska mladina iz Podbočja.
Zveza borcev na Senovem pripravlja skupaj z rez. oficirj i , s Partizanom, strelci, mladino in planinskim druš tvom »Pohod po partizanskih stezah Bohorja«. S V O B O D A bo z drugimi organizacijami vred pr i
pravila slovesno akademijo, pionirji pa bodo obiskali kraje, znane iz NOB.
Številne organizacije Z B pripravljajo za 4. julij slavnostne seje, krajevne prireditve, partizanske mitinge in obiske spominsko pomembnih krajev iz let nnš° revolucije. V Kosta
njevici bodo 4. juli i ~ na pokopališču spom lim borcem in talcem nejska Zveza borcev imela glavno proslavo 4
-:rili pad-(j sr
pa bo i julija
pri gradu Prežek, na katerem bodo odkril i spominsko ploščo. Tudi tu bo slavje zaključeno s partizanskim mitingom..
VABILO AMERIŠKIM ROJAKOM Vabimo vse ameriške rojake, k i so na obisku v
Sloveniji, da se zanesljivo udeleže našega piknika ob ameriškem državnem prazniku — Dnevu neodvisnosti, ki bo 4. julija v Ribnem pri Bledu.
Odhod iz Ljubljane je 4. julija ob 8. uri zjutraj izpred hotela Union s Putnikovimi avtobusi. Prihod V Ljubljano predvidoma ob 9. uri zvečer.
Vabi odbor ameriških rojakov: V i n c e n c P i n k , Mary Pa tvazich , C i r i l Rant,
F r a n k in M a r y š e r j a k . Vlado Lamut: S L H A S U T J E S K I
Stno a » D O L E N J S K I L I S T * Stev. 25 (431)
S P L E N U M A S Z D L -(Prenos s 1. strani) Med šibkosti v upravljanju
bi zlasti sodile tele ugotovitve: rbori proizvajalcev še niso zaživeli kot bi moral i : ljudje v podjetjih vse premalo poznajo •krb i , težave in načr te občinskih ljudskih odborov in še vedno lahko govorimo o izrazit ih težnjah »mi« in ~vi~ , namesto da bi bil i vsi napori v komuni vsklajeni in usmerjeni v en sam c i l j : v skrb za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Premalo se še občuti vloga sindikatov v upravljanju; ponekod so delavski sveti je vse preveč zaprti sami vase. Preslabo so se doslej uveljavljali zbori volivcev-proizvajalcev v podjetjih, kjer bi ljudem poročali o vseh potrebnih vprašanj ih izvoljeni Člani zborov proizvajalcev pr i O b L O . Občinski zbori proizvajalcev razen tega vse preveč samo potrjujejo sklepe občinskih uprav oz. aparata, premalo pa sklepajo o pomembnih vprašanj ih Krajevni odbori, k i so znatno napredovali, dobivajo premalo pomoči od svetov pri občinah. Potrošniški sveti so zamrli , namesto da bi še razvil i svojo prizadevnost v vse smeri.
Ob vsem tem je čudna ugotovitev, da komisije za družbeno upravljanje pri občinskih odborih S Z D L ponekod »ne vedo«, kaj naj bi delale.
Vsklajevati pisano vrsto zanimivih, pa tudi perečih vprašanj s področja delavskega in družbenega samoupravljanja naj bi bila glavna naloga in pomoč • komisij pri občinskih odborih S Z D L . Okrajna komisija za družbeno upravljanje bo pomagsla zdaj predvsem % vzgojo kadrov, k i delajo v or
ganih upravljanja. Kmalu se bo začel tečaj za 36 predsednikov delavskih svetov; sledili mu bodo 4-dnevni seminarji v občinskih središčih, kasneje pa podobni seminarji v 'večj ih podjetjih (za odbornike organov upravljanja in člane sindikatov, mladin, org. in 'osnovnih org. ZKS) . Okrajna komisija bo čimprej sestavila prepotre-ben pregled uspehov, načrtov in problemov na celotnem področju samoupravljanja v okraj a.
Koristna je bila izmenjava dosedanjih izkušenj na področju upravljanja, ki so jo dali na seji odborniki; njihove pobude za nadaljnje delo S Z D L pri uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja bodo prav tako pomagale organizacijam in njihovim komisijam za to delo. V razpravi so sodelovali tovariši Ivan Videnič (Brežice), Stane Nunčič (Videm-Krško), Lojze Jazbec (Senovo), Kare l Sterban (Senovo), Maks Vale (Novo mesto), Mi lan Rav-
bar (Črnomelj), • Jože Plaveč, Luka Dolenc, Viktor Zupančič in tov. Svetina.
Na naloge, ki j ih imajo organizacije Socialistične zveze na vasi, sta posebno opozorila na seji predsednik Jože Borštnar in tov. Zupančič, k i je omenil jesenske volitve zadružnih svetov v kmetijskih zadrugah. Odgovorne dolžnosti pri nadaljnji krepitvi zadružniš tva na Dolenjskem zadevajo predvsem organizacije Socialistične zveze in nikakor niso samo stvar zadružnih delavcev in članov K Z . Zato naj bi občinske in osnovne organizacije S Z D L v okraju še posebej podrobno predelale referat tov. Ingoliča na zadnjem plenumu S Z D L Slovenije, ko je govoril o delu Socialistične zveze na vasi. Studij tega gradiva pa naj bo povezan z načrt i o nadaljnjem razvoju kmetijstva v posameznih področjih, ki so sestavni del planov občin m našega okraja.
Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I PREGLED
Č e š n j e , č e š n j e . . . Sto osemdeset dinarjev sicer
ni veliko, pa se vseeno pozna v žepu skoraj vsake gospodinje. Marsikatera mamica je bila zato v velikih težavah, ko so se pojavile na trgu prve češnje. Cena je nato padla na 80 in 70 din. Trgovsko podjetje Sadje pa j ih je kmalu prodajalo po 60 din. Na trgu se je cena zataknila pr i -70 dinarjih in nikakor ni šla navzdol.
19. junija so se pod kostanji t ržnice pojavili zaboji goriških češenj po 40 din kg. Gospodarska poslovna zveza Novo me
ti T I,
N a š o b i s k i Šolska vrata se zapirajo, Sola je zelo lepa in tudi i
otroci z veselim vriščem zapu- kraj mi ugaja. Težave so le s I ičajo učilnice, saj so pred njimi velike počitnice. Obiskali smo šolo v Stopičah. Zadnji dan pouka je, po uči lnicah še doni glas vzgojiteljev. Predstavljamo vam učitelja Ignaca Z a lik a, ki na tej šoli poučuje.'
»Gimnazijo in 3 letnike učiteljišča sem končal v Mursk i
stanovanjem in prehrano. Ko- • lektiv šole želi, da bi napoll P a r o ali dovršeno gradnjo čimprej do-1 končali. S tem bi bili dam uči- \ teljstvu boljši pogoji, dela, sa] \ bi bilo hkrati rešeno še stano-l vanjsko vprašanje in prehrana. \
Zaradi neurejenih razmer za- \ pušča letos stopiško šolo 5 uči- \ teljev. Kako bomo dobili na- i
sto je intervenirala. Kmetice so tega dne sicer še držale ceno in grdo pogledovale mladega fanta, ki je prodajal češnje po 40 din, dal stranki papirnato vrečko in j im tako mešal š treno. No, naslednji dan so se cene zamajale in tudi kmečka dekleta so pričela zgovorno ponujati češnje po 40 din kg. Otroci se j ih bodo zdaj vendarle lahko najedli.
Naši parni kotli Tovarna parnih kotlov v Za
grebu (edina v državi) Izdeluje kotle vseh vrst in velikosti. Lani Je bil bruto proizvod tovarne blizu 2 milijardi din. Razne vrste kotlov izvaža v dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda. Lani je tovarna začela izdelovati, parne kotle za pomorske ladje, k i j'ih gradijo v naših ladjedelnicah. Tt kotli bodo proizvajali 400 do 2000 ton pare na uro, kurjeni pa bodo s
izpušnim plinom.
» , l l . „ . , r . u u i . - . v . j u U . - i t . ,
sta sprejela nenadno novico o tajnem procesu in Izvršitvijo smrtne kazni nad Imre Nagvem z globokim ogorčenjem,« je rečeno v protestni noti jugoslovanske vlade, k i jo je pravkar izročil v Budimpešti naš veleposlanik Kapičič namestniku madžarskega zunanjega ministra.
Novica o usmrtitvi NagVa in tovarišev je prejšnji teden pretresla svetovno javnost. Dejstvo, da se niso upali uprizoriti javne razprave, je tem bolj značilno. Zato n| mogoče reči, ali je do tajne razprave sploh prišlo, in če je prišlo, s kakšnimi obtožbami in pravnimi argumenti je nastopil tožilec. Vse je bilo tajno: tajni proces in tajna ustrelitev.
Da je to dejanje naperjeno močno proti Jugoslaviji, ni nobenega dvoma. To naj bi bilo orožje v arzenalu za protijugoslo-vansko gonjo, ki so jo začelt na Vzhodn proti naši državi. Toda to orožje je dvorezno: bolj bo škodilo tistemu, ki ga uporablja. Nam ne more škoditi, ker ves svet ve za dejstva.
Nagy In njegovi tovariši so se zatekli v Jugoslovansko veleposlaništvo v začetku novembra 1956. Prosili so zatočišče. Hkrati so dali izjavo, da se ne bodo ukvarjali s politično dejavnostjo, dokler bodo uživali azil v jugoslovanskem veleposlaništvu. O tem je bila obveščena revolucionarna delavsko-kmečka vlada, k i jo je s podporo Rusov med tem organiziral Janos Kadar. Nagy in tovariši so ostali v jugoslovanskem veleposlaništvu, dokler nI bil med našo in madžarsko vlado sklenjen sporazum, s katerim je madžarska vlada jamčila skupini nemoten odhod na do-
i ^ U d ku*—^ - Aagv in tovariši zapustili stavbo jugoslovanskega veleposlaništva, so j ih že aretirali. V poznejši noti v odgovor na naš protest je madžarska vlada izjavila, da je hotela Nagya In tovariše zaščititi pred morebitnim atentatom političnih nasprotnikov, ki bi utegnili svoj zločin potem zvaliti na madžarsko vlado. Madžarska vlada je sporočila, da se je sporazumela z romunsko vlado, da bo ta nudila »zatočišče« Nagvu in to
ki je najbolj v skladu z našim socialističnim razvojem.
Nekateri sicer pripisujejo najnovejšo gonjo dokončnemu »razočaranju« vzhodnega tabora nad jugoslovansko samostojnostjo oziroma nad dejstvom, da Jugoslavija noče postati članica tega tabora. Toda med številnimi razlagami bo najbrž še najbolj veljala tista, da se vodilni krogi na Vzhodu bojijo zgleda Jugoslavije, njene neposredne demokracije v gospodar*
MRAČNA NOVICA varišem. Zdaj je postalo popolnoma ja-sno, kakšno zatočišče je bilo to.
Vsakemu razumnemu človeku, ki mu je do ublažitve mednarodne napetosti, se vsiljuje zdaj vprašanje: zakaj so Madžari ali Rusi (kar je po pravici povedano v tej zadevi prav vseeno) storili to dejanje, k i spravlja v laž vse njihove prejšnje trditve o miroljubni koeksistenci, o želji po sporazumevanju med narodi, o enakopravnosti med narodi in tako dalje. Vzhodni tabor se je vendar moral zavedati, da ni mogoče v Azij i pridigati o enakopravnosti In koeksistenci, hkrati pa izvajati na Jugoslavijo politični in gospodarski pritisk v spremstvu žalitev In psovk, k i močno spominjajo na leta Kom-informa. To je vsakemu človeku jasno, kakor je jasno tudi to, da se Jugoslavija ne bo uklonila nobenemu pritisku, ampak da bo vodila lastno samostojno politiko,
stvu, njene samostojnosti pri reševanju perečih vprašanj, ki jih prinaša vsakdanji razvoj, predvsem pa njenih načel o dejanski enakopravnosti med državami, ki imajo socialistično družbeno ureditev.
Razumljivo je, da ta gonja nikakor ne koristi socializmu. Vse kaže, da skušajo nekateri na Vzhodu reševati svoje notranje težave z zaostrevanjem mednarodnega položaja, ideološko pa z Iskanjem grelnega kozla »revizionizma«, ki naj bi bil v tem primeru Jugoslavija. To velja posebej za Kitajsko, ki je v svojih napadih proti Jugoslaviji Šla najdlje. Vprašanje Je samo, če bodo ti poskusi zastraševanja — ne Jugoslavije, ker se ta ne da zastrašili — ampak lastnih množic, ki zahtevajo doma več pravega socializma, naposled uspeli. Družbeni proces je gibanje velikanske reke, ki drobi ovire pred seboj in si oblikuje svojo strugo v prihodnost.
S t r o j i , s e m e n a i n š e k a j Dolenjski kmet počasi spo
znava, da bo tudi on moral pričeti računati, uporabljati svinčnik in papir. Cas hiti, zaostajanje pa je nevarno.
V razvijanju pogodbenega sodelovanja kmečkih pridelovalcev v zadrugo letos sicer še ne beležimo večjih uspehov, vendar je pri kmetih že opaziti več zanimanja. Važno je, kako bodo zadruge znale to zanimanje kmetov uporabiti, ga pravilno usmeriti in tako naše kmetijstvo pravilno razvijati. Marši-
Kilogram krompirja - 80 din! S0 din mora plačati potroš
nik za I kg krompirja. V Kopru je bil pred 14 dnevi po 35 dinarjev. Krompir, ki ga kupujemo novomeški potrošniki,
domestilo, ne vemo, gotovo pa j j e baje i z Kopra. Stroški pre-
Snhnti. Ker je bilo nato tam učiteljišče ukinjeno, sem ga nadaljeval v Novem mestu. Za pedagoški poklic sem se odlo-
težko. Kraj je na zemljevidu \ videti odmaknjen in pust, če- \ prav je v Stopičah zelo prijaz-§ no, saj je tu kulturno 4n te- i lesnovzgojno središče Podgor-l ia. Po mojem mišljenju je zelo\ važno, da se učitelj v nekem: kraju ustali, ker bo le tako la-\ hko dajal kar največ šoli in\ okolici.
S šolsko reformo smo zadovoljni, kljub temu, da so pred nami velike težave: kadri in materialne možnosti. Najtežja naloga pa je gotovo preobrazba učiteljstva, saj bo moral učitelj najprej reformirati sebe, potem šele bo lahko reformiral iolo.
Imamo dober učni uspeh, saj ie lani odšla v poklice in v strokovne šole 30 naših učencev. Vse sprejemne in ostale izpite so oprannli s prav dobrim ali odličnim uspehom. Letos se vodstva posameznih strokovnih šol zanimajo za na
voza in zaslužek pri 1 kilogramu krompirja znašajo torej 45 dinarjev* Nesrečne kalkulacije, ki jih mora. hočeš nočeš, nositi potrošnik! Vedno je potrošnik tisti, ki mora kriti vse
čil, ker sem pač čutil nagnje- še učence, ker so pokazali donje. Rad bi si izpopolnil znanje na Višji pedagoški šoli.
Učiti sem začel 1953. leta na nižji gimnaziji v Dolenjskih Toplicah. Bil sem tudi prefekt v internatu, sodeloval v KUD in v Partizanu. Nato sem šel na odslužitev vojaškega roka, po povratku pa sem bil dodeljen šoli v Stopičah. Takoj sem se vživel v okolico in v delo.
sedanji dober uspeh. Tudi od nos staršev do šole se spremi nja. Prihajajo na roditeljske sestanke in živahno razpravljajo o našem delu,
S telesnovzgojnim delom nn šoli smo uspeli seznaniti s šolo v Stopičah ljudi v naši repub-likt. Stopiče so postale znane. To pa nas najbolj vzpodbuja zr nadaljnje delo.*
-c -J.
zgube, vse kalkulacije. Kdaj bo tega konec?
Potrošniki se pri tem sprašujemo, zakaj na primer Kmetijska šola Grm, posestvo Graben, Trška gora, Struga, ne sadijo ranega krompirja kot je »frtimblle« in »bintje«? Čeprav rani krompir daje le tretjino poznega krompirju, bt ga sedaj ta posestva lahko prodala po 40 din kg, pa bi bil še vedno polovico cenejši kot krompir iz Kopra! Zakaj posestva ne računajo na dinarje, ampak samo na kilograme krompirja? Posestva bi lahko skupaj s Kmetijsko zadrugo Novo mesto imela svojo stojnico na trgu in bi tako konkurirala zdaj brezkonkurenčni trgovini, ki drži monopol in baje celo odklanja odkup krompirja in zelenjave iz bližnje okolice.
Mnenja smo, da bo nekaj
V TEM TEDNU NABIRAMO:
Cvet Upe (220 din), bezga (200 din), bele deteljice (100 din), kamilice, samo cele glavica brez pecljev (600 do 700 din).
Ust breze (20 din), vijolice brez pecljev (140 din), ajbsa (36 din), sleienovca (180 din), hrA)-ske rese (500 din) gozdne Jagode t^ukrenitV vsa] z7prlho7-(100 din), mela« (liodln), smar- n j e u % J£ j g i e
mce brez pecljev (120 dfti). k a j t i s k r a j n i f a s ^ d a p r e n e . Rastlino ptičje kale - brado- M i z k o r i š č a n i e trenutne situ-
V/ T1^ .«?8S.d«Li.Tbl«<s L acV* n a rač™ POtrošjiika. din), jetičnlka (130 din), njivske rese (250 din), vodne kreSe (HO din), Jetlčnika 105 din), njivske mačehe (110 din), krvavega mleč
ka brez debel t« i šili srtebel (90 dim), kopitnik s korenino (65 din).
Korenine gozdnega korena (100 hija — »lovi doma m po srvetu dm), regrata (110 din), baldrija- po tem, d a imatta več moških na cm din), haibata — smrdljivi kot ženskih prebivalcev, bezeg (38 din). T t pojav pa se ponavlja v
Lubje čeJminovih korenin (1M malem tudi v glavnem mestu din), krhHk« (34 dtln). Jugoslavije, v treh beograjskih
Plodovi suhe borovnica (440 občinah: Rakovica, Cukarlca m dim), teme Jesenskega podleaka Novi Beograd imajo večino mo-(200 din). Jkl prebivalci
Potrošnik
»Molke« občine v Beogradu
l>voje področij v Jugoslaviji Makedonija in Kosovo-Meto-
Notranjepolitični tedenski pregled
Razširjena družina V mnogih občinah prebivalci v zadnjih
tednih mnogo raspravljaj«* o stanovanjskih skupnostih. Ponekod so t« Izbrali pripravljalna odbore, ki snujejo programa novih stanovanjskih tkupnoeti, drugje sopet pa •« te la kar lepo uveljavljajo.
Osnovna naloga stanovanjskih skupnoati ni, kot b| sodili po samem imenu, skrb ia stanovanja oilroma opravljanje • stanov»nJakim skladom. Stanovanjska skupnost naj organizira v prvi vrati Pomoč družini, slasti druilnl, katar« člani so sapoaleni. Zato stanovanjsko skupnost ponekod Imenujejo tudi razširjena družina, ali pa raatirjeno go.podlnJ.tvo. Ime •amo končno n| vaine, i« celo ne zaradi tega, ker so med nami taki ljudje, ki M zaradi imena stanovanjskih skupnoati boje, čel kaklen kolektiv pa je to.
Stanovanjska skupnost ho lahko uredila vrsto stvari, ki bodo koristile d ruti nj Mnogo Je namreč takih vprašanj, ki Jih niti komuna nltt hišni svet ne morata urediti hitro In poceni. Sem spada shvati družbena prehrana, dalj« ustanove sa varstvo otrok, servisi ta preskrbo, čl-loanje, pranje, nejraallenejia popravila itd, V LJubljani na primer Je stanovanjska skupnost »Stadion« 1« organislrsla pral-adeo. v kateri strokovno osebje u primerijo ceno oper« In slika pertlo ter ga polije pa dom. Pralnice se ne poslužujejo samo aaposlene lene, marveč tud] mnoge gospodinje, saj jim to preoej olajia delo.
Ze sedanji računi kaiejo, da s« veliko bolj Izplača skupna pralnica, kot pa to, da bi vsaka družina kupovala svoj pralni stroj. V isti stanovanjski skupnosti so uredili tudi obrat drulbene prehrane. Tu ie tedaj • kuhajo dnevno okoli dva tisoč obrokov, ki Jih v posebnem avtomobilu rasvalajo naročnikom. Zaenkrat kupujejo hrano predvsem podjetja. Ko bodo obrat povečali, se bodo lahko te kuhinje posluževal« tudi druline. V drugih stanovanjskih skupnostih «o uspeino organiiirall varstvo otrok, Kot varuhi in vzgojitelji sodelujejo Ismenoma starti aH pa imajo nastavljene upokojence, ki opravljajo to delo za majhne nagrade. Vae to In ie druge oblike sodelovanja pomenijo zviševanje življenjske ravni v druilnl, saj je nemogoče In tudi negospodarsko, da hi sl ob sedanjih prejemkih vsaka drulina kupila svoj pralni itroj in druge sodobne gospodinjske pripomočke.
Toda pri vsem tem se moramo zavedati, da stanovanjskih skupnosti ne moremo organizirati povsod In od danes do Jutri, Pogoji «a ustanavljanje so dnsorell predvsem tam, kjer Je gospodarski razvoj bistveno spremenil pogoj« družinskega ilvljenja, tam kjar družica le potrebuje pomoč. Prav gotovo ne ho mogla začeti i viemi dejavnostmi hkrati. — Ob ustanavljanju moramo upoštevati predvsem materialno zainteresiranost prebivalcev, kajti ponekod Je bolj vslna preskrba, dru
god zopet bo sdrufilo prebivalce zanimanje kako urediti varstvo otrok aH družbene prehrane In podobno. Vsekakor lahko ustanavljamo stanovanjske skupnosti tudi na vasi, saj so marsikje le dozoreli pogoji ta to. S tem da skrhe ta urejanje napajaltšč, poriič, za elektrifikaoljo In podobne stvari, opravljalo krajevni odbori ie sedaj naloge, k i naj bi j ih opravljale stanovanjske skupnoati. Ker kot rečeno nI valno Ime, bi lahko krajevni od hor| to dejavnost zlasti v razvitejših vaseh le bolj razftlrlll. Zakaj ne bi organizirali i« skrb za otroke, saj so ponekod, medtem ko Je mati na polju, preveč sa-pulčenl Zakaj ne bi tudi na vasi razmli-[Jal I o popravljalnicah, saj Je le skoraj v vsaki kmečki h i i l električni likalnlk, električna pečica, radio in podobno. V nekaterih vaseh po Sloveniji «o krajevni odbori postavili majhne pekarne, kjer Jz prinesene moke pečejo kruh. To je razbremenilo kmečke žene, saj se Je prene-kat«ra velike tedenske peke kar bala.
Odkod sredstva za vse lo? Povsem napačno b| bilo. če bi pričakovali, da bodo vse to finansirale občine. Le-te so dolžne vzdrževati komunalne naprave, skrbeti za prosveto in le za mnoge druge stvari. Veliko nalog bo lahko stanovanjska ukupnost resila že z majhnimi prispevki prebivalcev svojega področja. V mestih naj bi podpirale razvoj stanovanjskih skupnosti tudi tovarne, llolj prav Je, če dajo svoja sredstva na razpolago stanovanjski skupnosti In ne grade pralnic, servisov itd. le sa svoje delavce. Na vasi pa naj bi ta hltrejii rszvoj stanovanjskih skupnosti skrbele tudi kmetijske zadruga.
Zanimanje za pogodbeno sodelovanje v Mirenski dolini narašča — Nove prijave za ureditev novih hmeljišč kje bodo občine morale manj mačehovsko kot doslej odpreti blagajno in se malo bolj poglobiti v vprašanje kmetijstva.
V Sentrupertu se kmetje zelo zanimajo za pogodbeno pridelovanje hmelja, pitanje živine, sadjerejo in prašičerejo. Zadruga bo skušala razviti pridelovanje zdravilnih zelišč ter semenskega blaga, predvsem semen trave in detelje. Kmetje se, kot smo že rekli, zanimajo za po
godbeno sodelovanje, vendar zadruga nima zadostnih lastnih sredstev za 40 odstotno udeležbo. Prosili so za posredovanje okrajno zadružno zvezo.
Da bi razvili strojno obdelavo zemlje, bodo skušali kupiti traktor Fergusson« z vsemi potrebnimi priključki: trosilcem in nakladalcem hlevskega gnoja s krožno brano, sejalnikom, sadilnikom za krompir itd.
Zadruga bo skušala v praznih
Prva košnja je skoraj povsod le končana. Sena Je manj kot je prvotno kazalo, ker ga je stisnila suša v maju
farovških hlevih ter še v enem prostoru urediti pitališča goveje živine za 40 glav, V mnogo-čem je to odvisno od upravnega odbora, kako bo odločil,
Ze zdaj razmišljajo o skladiščih, k i bodo kmalu potrebna zaradi povečanja kmetijske proizvodnje. Za gradnjo bodo potrebovali približno milijon in pol dinarjev.
Kmetijska zadruga Mirna je letos popravila vse stroje. Dobili so tudi kvalificiranega strojnika, tako da so izpadi v proizvodnji zaradi okvar na strojih v bodoče izključeni.
V Smarjetl se kot povsod na Dolenjskem kmetje zelo zanimajo za hmelj. V Jeseni nameravajo pripraviti vse potrebno za hmeljeve nasade v letu 1959. Tr i do pet hektarski nasad hmelja bodo uredili v Gorenji vasi, pet hektarski v LuterSkem selu in pet hektarski nasad v Kronovem. Za vse površine bodo kmetje sklenili pogodbe o sodelovanju s K Z .
In še nekaj za konec: zadruge bi morale posvečati veliko več pozornosti traktoristom. Dober in vesten traktorist, ki vsa dela temeljito in v redu opravi, je najboljša propaganda za strojno obdelavo v kmetijstvu. Naši traktoristi so marsikje žal še zelo površni, zadruga pa ima potem zavoljo tega samo težave s kmeti.
S P E T K O L O R A D A R ! K M E T I J S K A Z A D R U G A
RMARJETA ima zadostne zaloge škropiva. Zadruga je z motorno škropilnico poškropila vse krompirjeve površine, rasen manjših, ki so j ih poikropill kmetje sami.
V SENTRUPERTU imajo dve škropilnici, eno pohorko in eno biserko. Škropijo vse krompirjeve povrline, Ikroptva Imajo na talogi dovolj In tudi na izbiro ga je veo vrst.
NA MIRNI imajo novo motorno škropilnico biserka. Škropljenja so l e v oeloti izvršili, delno zadruga, delno kmetje sami. Zadruga ima 3 škropilnice (razen biserka le dve škro
pilnici pnhorkl). .Škropiva imajo na zalogi dovolj.
V T R E B N J E M se Je škropljenje zataknilo zaradi okvare na škropilnici. Ko so konec maja poslali škropilnico na servisni pregled, so ugotovili okvaro na glavi črpalko. Takoj so Jo poslali v Maribor v tovarno, vendar pa popravilo še do danes ni koneano. Tako so izgubili polne tri tedne In v tem času škropili samo i eno Ikropllnioo. 4. junija so naročili novo biserko in jo 16. Junija ie prejeli. Škropiva Imajo na zalogi dovolj, v vsako hribovito vas pa so dali po en boben razpršilec za za-praševanje kromplriič. Kmetje
so precej krompirifte poikropill tudi sami.
Če so na vsem področju našega okraja borbo proti kolora-darju sprejeli tako resno kot v omenjenih zadrugah, lahko upa-ni o, da prihodnje leto ne bo posebnih težav.
P r v a z a h v a l a Na račun socialnih podpor,
ki so v manjših občinah zaradi velikega števila podpiran-cev sorazmerno nizke, je dostikrat precej nerganja, Svet za socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru v Kostanjevici je bil nemalo presenečen, ko je pred kratkim od
23. junija na novomeškem živilskem
trgu Zelenjava se Je nekoliko poce
nila, dobiti Je bilo že prve kumare. Videti p« Je, da io eelnje lotos zelo dobro obrodile, kajti Ža nekaj let j ih n| bUO toliko naprodaj.
Prodajali «o Jajca po is din. peso po 80 din kg, zelje po Bo din kilogram, č e i n j e po 441- «o din kg. tagode po ion din liter, borovnlrr po fio din liter. Z.i merico flplnače so zahtevali M dtn, za skodelico • mei.ine lio din, /.a liter mleka 3* rlln, za liter sllvovke Mm din. za kilogram kumar 120 din itd.
Drva pa »o že d r a ž j a ; prodajajo uh pa 2200 din.
V mesnici smo Izvedeli, da Je i m , i mosu '-i- vedno isin Govedino prodajaln po 300 din, teletino po NI din In svlnino po 40U din.
Promet nn sejmlllu 1« nekoliko popustil. Toki al so prlpeliall napi o d « I le «85 praAlčev , prodali pa 4fl«. Za m a n j š e so zahtevali od 2flor) do »oon din. ta vetje pa od 3000 do » 000 din
Neže Drapan dobil pismo take. vsebine:
»Podpisana Dragan Nežka iz Kostanjevice vam sporočam, da sem v četrtek, 24. t.m. prejela odločbo od Zavoda za socialno zavarovanje Nox>o mesto, da sem starostno upokojena. Do zdaj sem prejemala od občine socialno podporo, za kar se ram, še posebno pa članom sveta za socialno varstvo pri ObLO, prav lepo zahvaljujem za vso skrb, ki ste jo imeli z meno),. ,*
Socialna podpora, ki jo je Nežka Dragan dozdaj dobivala, je bila v r«sn!cl majhna, toda tuđi za to pomoč je zda), ko prejema starostno pokojnino, le našla besedo zahvale. Ne gre za to, da bi kadili spefom prt občinah, nikakor ne; toda primer kaže na srčno dobroto in prat'ilen čut preprostega iUfVšha do sredstev naše skupnosti. 0
»Atomska« učila Zagrebško podjt-t)e za Izde
lavo plaflfrlčnlh učil In lutk, •afwtt.il«, prKUitfVflJii okrog 500 vrst modelov lz raanlh panog rnanostl. T,eto« bodo začeli Izdelovat!] tud| modele m pouk Jedrsko fizike.
OBVMBjsVJBagVlPMH Škropimo, »kropimo . . .
Non stop: porcelan, steklenina SpaceTija trgovskega podjet
ja Prehrana Novo mesto, k i t* odprta ves dan, je izposlovala dovoljonjn ga prodajo porcelana, dekorativne keramike In tiklenine. Depna polica pro-
(l.-ilitine jo •>.<• bugiiio založena z rtznlmJ vrstami krožnikov, Ickoiailvnega porcelana in ke
ramike ter stekleninc. Ker delu poslovalnica nepretrgano, bo posebno ob sobotah marsikomu Uitražanc taj bo lahko kupil lepo darilo tudi p/*polđia%
Stev. 25 (431) • D O L E N J S K 1 L I S T * Stran I
Gospodinjstvo ali kmetijstvo? Kakšen naj bo nov učni načrt gospodinjskih šol na Mali Loki in Vino-meru? — Čemu doslej po končani šoli brez vsake prave kvalifikacije?
V sobanah, kjer so se nekoč •prehajale grofice in sko*i okna opetovale »ničvredno ljud-itvo«, kako opravlja tlako, so danes sukajo vesela mlada dekleta. Štirideset jih je in v štirih skupinah, menjaje se, se bodo v enem letu naučile gospodai-stva, gospodinjstva in vsega, kar mora kmečko dekle vedeti. Na teden imajo 30 ur teoretičnega pouka iz računstva, gospodarskih predmetov, zdravstva in o državni ureditvi F L R J , razen te»ga pa 22 ur praktičnega pouka. Mesečno plačujejo 4.200 din vzdrževalnLne, nekaj pa j ih Stipendira Zveza borca v.
Strokovna učiteljica Marija Prijateljeva mi je razkazal stavbo. Po hodnikih, v sobah, v jedilnici, povsod je cvetje v vazah, vse je čisto in se na prvi pogled vidi, da so tu doma dekleta,
Pri delu sem videla šiviljsko skupino. V lepem prostoru, kjer stoji nekaj šivalnih strojev, so dekleta krojila in šivala bluze, p&rilo in krila, se šalila in prepevala. Na vso moč so zadovoljne tu, to so mi same povedale.
V kun in j i se je skupina deklet vrtela okoli štedilnika. dru?q pa je v sosednji sobici lupila krompir in čistila solato. To ie kuharska skupina. Vse v belih predpasnikih, zagorelih lic >:n smejočih obrazov, so naredile name prijeten vtis.
Milena, Mari in Milka so okopavale krompir. Dalj časa sem jih or-70vala, kako so rahljal? kromn -ht zemljo vrsto za vrsto . . . Tudi one so bile pome
življenja in smeha. Pogovarjale so se o izletu. Se nikoli niso bile na morju, zdaj pa se jim obeta štiridnevni izlet na Gorenjsko, Primorsko in morda na Reko. Kakšno doživetje!
preprostejših dedih v kuhinji, ki j ih pozna vsaka že od doma.
Reforma šolstva, ki jo že uresničujemo, postavlja pred gospodinjsko šolo na Mali Loki nove naloge. Kam se bo usme-
K o sem s o n č n e g a junijskega Jutra stopala navkreber med krompirjevim nasadom in lepim sadovnjakom, ml J« prišflo na misel, da sem kot otrok v e č k r a t videla z vlaka po teh stezah hoditi ž e n e v temnih kutah z belimi, velikimi klobuki . K a k o neki je bilo takrat in kdo je bil tu Se pred nj imi?
Listam po stari knjigi In prebiram z okorelo roko pisane zapiske. Berem , . . Malo Loko Je v 18. stoletju kupila od prvotnega lastnik* d r u ž i n a VVUderkeren, ki Je pr i š la iz Š v i ce In Je na Kranjskem kupila v e č gradov. G r a š č a k l so mnogo potovali, ž i v e l i udobno ž i v l j e n j e , zemljo pa so Jdm obdelovali fclačanl. v lasti te d r u ž i n e je ostala g r a š č i n a nad 300 l « t . Zadnja lastnica Justina je prevzela grad v 19. tstioilet-j u ; p o r o č i l a Je majorja T r b u h o v i č a in kmalu umrla. Major-Jeva druga ž e n a je h Ha zadnja fevdalka na Malt Lok) ln. ker nt znala gospodariti. Je posestvo z a č e l o propadati. Prodala ga Je Kranjsk i d e ž e l n i vladi. Tud i denar, k i ga je do-bMa, za posestvo. ,1e kmalu splahnel. K o Je popolnoma obub o ž a l a , se je vrnila na Malo Loko. kjer Je ž i v e l a do smrti leta 194«. Kranjska d e ž e l n a vlada, k i ie bila lastnik posestva, je nekaj č a s a uporabljala g r a š č i n o kot ž i v i n o r e j s k o postajo, po prapadu Avstrije pa je postala » P o l j o p r i v r e d n o d o b r o « in Je spadaJa direktno pod kmetijsko ministrstvo v Beogradu. Z a pose-stvo ni f i n a n č n o n i h č e skrbel, zato ni bilo z a ž e l e n i h uspehov. K o n č n o je prevzela g r a š č i n o Dravska banovina ln leta 1929 ustanovila gospodinjsko Solo, katere namen je bil šo la t i revna dekleta iz vse banovine. To funkcijo je š o l a opravljala do zadnje vojne.
Res, na Mali Loki kipi življenje — a vendar, ko je šol* konec, dekleta pravzaprav nimajo nobene kvalifikacije, nobenega spričevala o pridobljeni strokovni izobrazbi. Poznajo primer, da js dekle s 4 razredi gimnazije . dokončalo šolo na Mali Loki , v novomeški menzi pa so jo nato porabili samo za — lupljenje krompirja .".. Seveda ni nobeno delo sramota, pq vendar — enoletna gospodinjska šola je dala dekletu veliko več kot le znanje o naj-
rila? Mnenja so deljena: postala naj bi morda kmetijsko-go-spodinjska enoletna šola, ki bi. posebej skrbela za vzgojo takih kadrov, ki j ih v nadaljnjem razvoju kmetijskega zadružništva najbolj potrebujemo. Tu bi lahko bil i občasni tečaji za posamezne kmetijske panoge Cperutninarstvo, svinjerejo, vrtnarstvo, konzerviranje pridelkov itd.), usmerjeni predvsem v izrazito dajanje pomoči zadrugam, ženam-zadružnicam in podobno. Lahko bi organizirali
I Z N A S I H S I N D I K A L N I H P O D R U Ž N I C
Delo sindikata v KRKI Kolektiv tovarne zdravil
K R K A v Novem mestu spada med najmlajše kolektive v okraju. Tu so po večini delavke, od katerih so mnoge prvič stopile v delovno razmerje. Delo sindikalne podružnice je v takem mladem kolektivu še toliko odgovornejše.
S'ndrkahaa podružnica v >m
podjetju je dobro zastavila delo in že dosegla prve uspehe. Imajo redne mesečne sestanke, na katerih se pogovore o vsem, kar je potrebno.
Sestanek prejšnji torek je bil izredno dobro obiska«. Uvodoma so se člani podružnice seznanili z najnovejšimi dogodki v svetu in doma, kar je vse
»PKittLIZAJI« — Z nedeljske zabave pri Zajcu ob cesti Gorjance
čes
močno zanimalo, potem pa so ie pogovorili še o drugih stvareh. Štiri tovarisice šle lz kolektiva na gradnjo avto ceste. Ostali člani kolektiva so ponosni nanje, ker so se že prve dni pn delu zelo dobro lizkaoale. Sklep: smdikalna podružnica jim bo poslala skromno darilce in tople tovariške pozdrave. Tudi bolnega tovariša, k i je na zdravljenju, se je podružnica spomnila t darilom in s pismom. Ostalim bolnim članom kolektiva je podružnica prav tako dala pomoč.
Plačevanje članarine je zaše-palo zaradi neurejenega naiina plačevanja. To bodo takoj popravili z drugačno metodo pobiranja članarine.
Doslej je hodila ena tovari&ica dopoldne po malico za vse ostale. Nemogoč« je, da bi ena sama v pol ure prinesla malico za vse. Sklep: poslej bosta l»o^ di l i po malico dve ali +T1, seveda sporazumno t upravo, da ne bo zaradi tega trpela proizvodnja.
Člani kolektiva se zanimajo za dosego vieje kvalifikacije. Sindikalna podružnica bo v jeseni organizirala tečaje za pridobitev polkvallflkaeije. Za dosego kvalifikacije bo skušala organizirati tečaje v sodelovanju z ostalimi podjetji odnosno sindikalnimi organizacijami iste stroke.
Za oddih na morju je podružnica nabavila dva šotora ln opremo. Prav tako ima sindikalna podružnica avojo knjižnico, pri kateri si člani radi fc&poao-jujejo knjiige.. Težave so, ker nima podjetje primernega prostora za sestanke in kulturne prireditve. Upajo, d« bodo imeli tudi to v doglednem Času.
posebne tečaje za vzgojo zadružnih deilaivcev (upravnikov K Z , vodij pospeševalnih odsekov in podobno), k i j ih nam tako manjka!
Skratka, načrtov in mnenj okoli novega učnega načrta šole na Mal i Loki — in Vinome-ru — ne manjka. Z reformo šolstva bo tem šolam v okraju treba določiti smer in naloge. Prav bi bilo, ko bi se oglasili s predlogi in pobudami za učni načrt teh dveh Šol tisti, ki jih šola najbolj zanima: naši zadružniki, prosvetni delavci, Člani ljudskih odborov in dru-«1.
Ce bolničarka pozna svoje delo, potem se ž e potrpi, mazanje in previjanje ni ravno prijetno.. .
čeprav
Pri brigadirjih v Veliki Loki Kar zdelo se mi je, da mora biti
brigada v b l i ž i n i , kajti s r e č a v a l a sem brigadirje in brigadlrke, pred spomenikom padlih je bilo s v e ž e cvetje in okoli Z a d r u ž n e g a doma so bile urejene gredice, na katerih so lz drobnih in v e č j i h kamnov upodobljeni grb in emblemi. Z a h i š o je po vsej d o l ž i n i staVbe vzbujal pozornost velik napis: — Ž i v e l a F L R J !
Nisem se motila. Prav tu, v Z a d r u ž n e m domu v vel iki Lok i , Je nastanjena I. M L A D I N S K A D E L O V N A B R I G A D A I V A N A S E -N J U G A - U J A K A IZ S L A V O N S K E G A B R O D A .
Zagorel fant, ki sem ga po rdeč e m traku spoznala za d e ž u r n e g a , me je nekam nev-aupno ogledoval, nato pa le o d š e l po komandanta.
Mirko M a t o š l č , komandant brigade, me Je peljal v š t a b n o pi sarno, kjer ie bila miza, nekaj stolov, pisalni stroj in polica z b r o š u r a m i . Prav razveselil se Je obiska ln s ponosom Je pripovedoval:
» N a š a brigada opravlja dela na obvozni cesti. Š t e j e 100 mladincev ln S mladink, vsi so k m e č k e g a In delavskega porekla. Moram Jih pohvaliti, kajti ^ a nas, kt stalno ž i v i m o med l judmi — v tej stavbi Je še v e č strank, sta dve pisarni — so še posebno v a ž n i odnosi z d o m a č i n i in vedenje brigadirjev. Doslej nismo prejeli niti ene pr i t o ž b e , vsi ljudje so z nami p r i jazni in prav dobro se razumemo.«
Zagoreli fant, ki se ml je pozneje predstavil za Ctfmeša Dragutina, ga je prekinil: » D a ne b o š pozabil povedati o pohvalah Štaba!«
»Saj res ,« nadaljuje komandant, »naša brigada je že trikrat udarna, razen tega pa Je dobila posebno priznanje Glavnega š t a b a za delo na ces t i , « _ pri tem se je nehote nasmehnil. » P a da mi boste verjeli, vam p o k a ž e m dokum e n t e « . In ž e Je privlekel s police dve veliki mapi in z a č e l jemati iz njih papirie. ki so pr i ča l i o brigadnih priznanjih.
Vstopilo Je dekle. Bila Je č r n o -lasa in tudi zagorelega obraza.
Prodaja kruha in nova delikatesna trgovina
v Novem mestu S 1. Julijem bo prodajo kruha
v Novem mestu prevzela pekari j a. V ta namen že preurejal o enega izmed prostorov pekarijs nn Glavnem trgti, druga prodajalna pa bo kot doslej pri gimnazij; v dosedanjih prostorih.
Trgovsko podjetje Prehrana bo prodajalno Kruh na Glavnem trgu preuredilo v delikatesno trgovino. Upajo, da bo pričela obratovati najkasneje « 1. Julijem letos.
Sunila je Dragutina v komolec, č e š : kaj pa h o č e tale tukaj? Naredila sem se kot da n i č ne v i dim, dekle je prisedlo ln nadaljevali smo pogovor v č e t v e r o .
Povedali so mi š e , da so napovedali vsem brigadam v mladinskem naselju Rade K o n č a r tekmovanje v delu. prosvetni dejavnosti in na fizkulturnem p o d r o č ju. Trdno uipaio, da bodo oni naj-boK'ši, saj dosegajo v č a s i h 370 *i* dnevne norme , ,
»E, povej še o p r i r e d i t v a h . « Je spet pomagal brigadir Dragutin.
» V e s t e toliko delamo, da ne vem, kje bi zače l ,« je povzel besedo komandant. »Da bi se č i m bolj z b l i ž a l i z d o m a č i n i , smo v nedeljo v š e n t l o v r e n c u priredili v e č e r slavonskih plesov in pesmi-P o s l u š a l s t v a je bilo veliko in veseli nas, da so bili zadovoljni. Ob z a k l j u č k u gospodinjska š o l e na Mali L o k i bomo t a m o š n j i m go-Jenkam prlredUi podoben v e č e T . «
Pogovor se je nekako zataknil. Medtem sta vstopila š e dva tova
r iša in vsi so p r e m i š l j a l i , kaj naj š e povedo, da ne bi č e s a pozabili.
»Kaj pa ob i sk i?« Jih v p r a š a m . » K a k o smo le mogli na to po
zabi t i !« so kar trije vzkliknil i . »Obiskal nas je ž e predsednik naš e g a okraja, predsednik okrajnega komiteja mladine ter vseh devet predsednikov o b č i n s k i h ljudskih odborov s skupino ljudskih poslancev. T i so nas tudi lepo obdari l i« . P H tem p o k a ž e eden pod mizo in res Je bilo nekaj š leate l , iz katerih so gledale p o m a r a n č e . » V č e r a j se je mimogrede ustavil pri nas t o v a r i š Miha Marinko. Takoj smo ga spozna l i !«
» D r a g i t o v a r i š i « , sem jim rekla, »na pot moram, sicer mi še vlak uuđe.«
Nato so se m i hiteli zahvaljevati za obisk in prosili so za nekaj izvodov n a š e g a lista: »Da bomo doma pokazali, kaj lokalni list piš e o nas« , so rekli .
Pospremili so me še k o š č e k poti , nato pa smo si z n a j b o l j š i m i ž e l j a m i segli v roke. R. B.
Gardisti na avto cesti
$ Med brigadirji v Šentjurja je preživela v začetku tega meseca 15 dni tudi skupina borcev in oficirjev iz Titove garde. Tovariši so za to porabili polovico svojih dopustov in opravljali na cesti najtežja dela; med njimi so bil i tudi podpolkovniki in majorji. Stab jim je pri tem zaupal zelo odgovorne naloge, k i so nastopile, ko se j« naselje povečalo za 800 novih brigadirjev in je bilo treba poskrbeti hitro za njihovo nastanitev. Razen tega so dobili gardisti na cesti najtežje delo, k i pa so ga opravili z zglednim požrtvovanjem. Med mladino in delavci gradb. podjetij so zapustili najlepše vtise, sami pa so prav tako odšli s ceste polni bogatih čustev.
9 Proti koncu tega meseca bo zapustila avto cesto skupina zdravnikov, medicinskih sester
• in sanitarnih tehnikov, k i so delali v brigadah in naseljih ža 3 mesece. Pomagali so vzpostaviti sanitetno službo na avto cesti, k i zdaj brezhibno deluje.
$ Na Sutjesko bo potovalo as avto ceste 20 brigadirjev iz vseh naselij. V delegaciji bodo zastopniki vseh jugoslovanskih republik, vodil pa jo bo namestnik komandanta glavnega štaba MDB ing. Ratko Vujnović.
# Prvega julija bo odšlo z avto ceste nekaj tisoč brigadirjev in brigadirk, ki so prišli na delo prve dni maja, na novo pa pride v mladinske delovne br igade približno 8000 fantov in deklet iz vseh jugoslovanskih republik, predvsem srednješolcev in študentov.
ohod tehnikov po Kočevskem V počastitev D N E V A BORCA
bo priredil krajevni odbor Zveze borcev NOV iz Kočevske reke 3. in 4. julija pohod bivših partizanov — tehnikov po Kočevskem. 3. julija dopoldne bodo na Kočevski reki sprejeli partizanske patrulje, ki pridejo iz Ljubljane in k i bodo popoldne obiskali številne vasi po Kočevskem. Prva patrulja bo obiskala vaščane Jelen dola,
Nov uspeh domače industrije
V tovarni »Metalna« v Mari boru so zgradil'! m dali v obrat veliko odporno električno peč, prvo take vrste v naši državi. Njena moč je 1300 kilovatov, razvije pa lahko 950 stopinj Celzija temperature. Nova peč je velikega ekonomskega pomena za »Metalno« Pa tudi za vso državo, kajti »Metalna« je morala doslej drugam pcšiljat-i v dokončno termično izdelavo cevovode za hidrocentrale. Ta peč je po kapaciteti in ureditvi med največjimi in najmodernejšimi v Evropi, ravnanje z njo pa je povsem avtomatizirano. Vsa dela, načrte in gradnjo, so opravila domača podjetja — »Rade Končar«, »Jugo-keramika«, »Metalna«, »Braća KavuriČ€ In »Gradiš«.
Grčaric (tu bo partizanski miting 3. julija), Mlake, Primožev in Koč. Druga patrulja bo 3. julija obiskala Lazeč, Podpresko, Drago, Srednjo vas in Travo (tu bo miting), nato pa še Med-vedjek, Bazo 12, Taborsko jamo, bolnišnico Smrekovec, Ravne in Borovec. Tretja patrulja bo v četrtek, 3. julija, obiskala Nove Laze, Stalcerje, Moravo, Kaptol, Ajbel in Dol. Brigo, kjer bo zvečer partizanski miting, v petek, 4. julija, pa še Gornjo Brigo, Prežo in Sadni hrib.
V Kočevski reki bo 3. julija zvečer kulturni spored z veseljem ob kresovih, na Dan borca pa bodo zjutraj budnice po
Prebivalcem Gotenice! Pripravljalni odbor za pohod
partizanov—tehnikov po Kočevskem obvešča prebivalce Gotenice, ki so živeli v tej vasi v letih narodnoosvobodilne borbe, da naj se 4. julija zanesljivo udeleže partizanskega slavja 'n srečanja starih borcev ter aktivistov v Kočevski reki!
vseh vaseh, kjer bodo patrulje; dopoldne bodo razne prireditve, popoldne ob treh pa bo sprejem vseh patrol v Kočevski reki . Po govorih bodo na grobove padlih položili vence. V Kočevski reki pa bo slavnost zaključena z veselim partizan« skim rajanjem. Sodelovala bo godba L M iz Ljubljane. '
Pridite na Kočevskol —o—
Več tisoč let stara sekira
Tovar iš Hribar it Podbocja je na Bocju spomladi našel katnnitno sekiro, za katero menijo strokovnjaki, da je že več tisoč let stara. Sekiro je najprej pokazal komandirju LM Jožetu Fioku, jo nato dal v osnovno Šolo Podbočje. na kar jo je Hribarjeva hčerka prinesla v Koštan jevico v gimnazijo. Ta dragoceni kos bo eden izmed na jpomembnejš ih predmetov v bodoči krajevni muzejski zbi rki , ki jo poseben odbor že pripravlja in bo v sklopu Dolenjskega muzeja iz Novega mesta.
Srečanje maturantov novomeške gimnazije
Ustanovni občni zbor združenja mojstrov in delovodij v Novem meftu
N a predlog r e p u b l i š k e g a odbora z d r u ž e n j a mojstrskih in rlelo-vod&kih šol v LJubljani Je bil v nedeljo, 22. Junija 195* na vajenski soli v Novem mestu ustanovni o b č n i zbor z d r u ž e n j a absolventov mojstrskih ln delovodskih š o l nov o m e š k e g a okraja.
Po pozdravnem govoru Je navzočim spregovoril č l a n republ. odbora z d r u ž e n j a . Opisal Je t e ž a v n o ln č a s t n o pot absolventov v č a s u po osvoboditvi tako na p o d r o č j u obnove n a š e domovine kakor tudi pri p o l i t i č n e m udejstvovanju. Poudaril Je. da J c d u ž n o s t novo ustanovljenega z d r u ž e n j a , da se bori za p r a v i c « svojih absolventov
in da j im nudi vsestransko p o m o č pri izpopolnjevanju strokovnega znanja z raznimi seminarji, s tečaj i ter s strokovno k n j i ž n i c o .
Po k o n č a n e m referatu ln ž i v a h ni diskusiji so bile volitve v sed e m č l a n s k i upravni odbor združ e n j a . Za predsednika z d r u ž e n j a je bid izvoljen zidarski delovodja Franc Zidanek, zaposlen pri gradbenem podjetju »Pion ir« v Novem mestu.
Izvoljenemu upravnemu odboru kakor tudi vsem absolventom Želimo veliko uspehov pri izpolnjevanju nalog, ki so si Jih postavili v novem z d r u ž e n j u . J , S.
V kroniki Dolenjskega muzeja Je zapisan nov dogodek: 22. junija 1958 so se zbrali v prostorih muzeja zastopniki vseh š e ž i v e č i h generacij, ki so k o n č a l e š t u d i j na n o v o m e š k i gimnaziji.
Zbrane goste je pozdravil v Imenu Kluba dolenjskih v l s o k o š o l -cev tov. Skufca, š t u d e n t slavistike, nato pa je tov. Franc P i r k o v i č v klenem govoru poudaril, da je Dolenjska dala ž e mnogo strokovnjakov na raznih p o d r o č j i h , da pa se v njeno o b m o č j e v r a č a š e vedno premalo rojakov. Generacija, ki sedaj d o k o n č u j e š t u d i j e , naj v polni meri da svoje sile na razpolago Dolenjski. Gradnja avto ceste prek dolenjskih g r i č e v ln dolin bo o m o g o č i l a h i t r e j š i gospodarski vzpon teh krajev. Potrebujemo pa tudi strokovnjakov na kulturno-prosvetnem p o d r o č j u , saj je tu še vedno o b č u t n a vrzel.
V Dol . Toplicah so se nato na prijetnem d r u ž a b n e m v e č e r u raz-ž i v e l i stari in mladi maturanti n o v o m e š k e gimnazije. Veteran je bil dr. Ivo V a s l č , ki praznuje letos 58-letnlco mature. S kratkim govorom Je vzbudil veselo razpolož e n j e , ki se je š e stopnjevalo, ko je otvorll ples z n a j m l a j š o maturantko l e t o š n j e g a leta, z Man jo V u k o v i č e v o .
Pozdravne govore sta imela Se univ. prof. dr. i n ž . Zdravko K a v č i č , ki praznuje letos 25-letnico mature in ravnateljica novomeš k e gimnazije prof. Palmira K a -sesnikova.
S p r o ž e n a Je bila tudi misel, da bi na ljubljanski univerzi dolenjski rojaki , č l an i univerzitetnega zbora s stalnim kontaktom pomagali mladim š t u d e n t o m ln Jim s svojimi I z k u š n j a m i in nasveti nudili oporo pri š t u d i j u . N . K.
Stlrl postav« OOTCniO nre-kakujeio pota. se -puščajo v doline ln plezajo v hrib. Temna jesenska noč; dež, spremljan i vetrom, pada v gostih curkih. Stlrl postave, štirje mladeniči, nobeden starejši kot osemnajst let. Njihov eilj je meja, Avstrija. Sanje o motorjih in avtomobilih. Sanje o bogatem zapadnem svetu, ki ti da. karkoli požel i . Deievna jesenska noč 17. novembra 1954, Je začetek te drame. Prisluhnimo korakom mla-[Ifga prehežnika:
»Mejo imo srečno prelil? V Avstriji s m o . . . « Vzdih olajšanja se izvije Is prsi. V Pliberku prvi stik s Avstrijci. Sovražni pogledi, polni nezaupanja. Z lahkoto preberejo Iz njih vprašanje: kaj iičete pri nas? Dovolj imamo svojih brezposelnih...
Nato policija. Zasliševanja, povpraševanj;! in spet zasliševanja. Taborišče v Klagcn-rurtu. V nJem ljudje, ki niso ljudje, propadli tipi, igralci kart in dclomrzneži. Čakanje, ubijajoče čakanje, kdaj se bodo vrata taborišča odprla, kdaj se bo prikazala svetla pot v svobodo. Ke« In razočaranje se borita z rahlim varljivim upanjem: saj bo boljše!
Nato trije meseci obveznega dela pri kmetu. Odpor proti Jugoslovanom Je očiten. Kmet Je že po naravi nezaupen. slabe Izkušnje Ima. Dober sloves nušlh delavcev so pokvaril i četiilki ln t:sta'.i, ki so le kradli In niso marali delati. Dnevi minevajo kot leta. Čedalje pogosteje vstaja v spominu slika majhne dolenjske vasice, lepe domačije ob gozdičku, poln« U i in mlina.
Trije meseci polečrjo. Končno .!•• pot od prla. Toda kani? Poskuša sc kot spremljevalec šoferja. Štirje meseci trdega dela za malo denarja v Salzhtirgii.
V belgijskih rttdnlkib N dobro zasluži Poizkusimo v BelliJM Kudnlh, »rilo delo. težko aasluftrni (l<-i ,r \u lpie j motor, nalo še avlo Rili ••«. (»nn'*' 1 ' ' ' pa "f Iz dneva v da" pogo )«• i i' <<1 očmi. Domjitožje.
Z Gomile v Saharo domotožje . . . Dolenjska pokrajina s svojimi hribi, vinogradi, potočki in gozdovi, z leleno Krko, vse to je čedalje močnejše v hrupu velemesta. Kaj bo, če zbollm? Ce se ponesrečim? Kdo me bo negoval? Tukaj ni »so-clale«, ki bi plačevala zdravila. V tadnjih šestih mesecih moraš imeti najmanj 180 delovnih dni, da ti plačajo bolnišnico.
21. julij 1957. Nov žalosten mejnik. Sedem dni dopusta, izlet v Francijo, v Pariz. Ka varna, sam sedi mladi ubežnik za mizo in misli na domovino. Prisedeta dva tujca. »Govorite francosko?« — »Govorim.« — »Bi radi dobro zaslužili?« — »BI.« — »Javite se v tujsko legijo!« Tujca sta zgovorna. »Kje dobim Informacije?« — »Pojdite z nama!« Odidejo. IstaviJo se pred neko stavho. »Izvolite v tretje nadslropje soba 16, tam boste vse izvedeli.« Upanje na boljše življenje. Stopnice, hodnik, soba 16. V njej ser/a nI tujske legije. »Informacije? Pojdite z menoj!« Spet stopim f. Dvorana polna vojaške opreme. Pristopita dva legionarja ln v hipu strgata s niega civilno obleko. Že je oblečen v leglo-narsko uniformo. »Zdaj bo* podpisal pogodbo! Obvezal se boš, da ostaneš pet let v legiji!«
»Ne nnm podpisal!« — »Ne boš?« Serien-tove oči so ostre, ciničen posmeh žari v njih. -Pojdi z mano!« Prideta v aobo. V njej nečloveški kriki , palice padajo in se mešajo z vprašmil : »»oš podpisal kamerad?«
Seršentove oči so še vedno polne po-m i ha: »Kal praviš zdaj?« — »Podpisal bom.»
— »fltirt itn franko* d o b i š za civilno obleko!« - »Toda, saj je vredna 60.000 frankov.* —
»Vsi moramo Ilvetl, pristane!?« — »Pristanem.« Štiri sto frankov, to sta dva zavojčka najslabših cigaret. Kasarna v Parizu, nato Marseille. Sedem dni čakanja na ladjo, vkrcanje. Afriška obala, pristanišče Oran v Alžiriji. Vojašnica Sidi-Bel-Abessu.
Tujska legija, tolpa zločincev in s prevaro pridobljenih vojakov. Fizične kazni, mučenja, stroga disciplina. Pet tisoč frankov plače mesečno (v Franciji zasluži delavec 25.000 frankov). Intendanti ti prodajajo redni obrok in cigarete. Molčati in potrpeti je najbolje. Domovina, kje si domovina? Tvoj najslabši kruh je slajši kot najboljši tuji.
Veibanje za borbo s partizani. Pohodi, napadi in vroče alžirsko sonce, s prevaro dobljeni legionarji bežijo k alžirskim partizanom. Marsikaterega dobijo na begu. Ujete dezerterje vodijo patrole v kasarno. Bataljon se postroji. Izčrpani ubežnik dobi na rame 50 kg težko vrečo peska In teka z njo dokler ne omaga. Nato ga polivajo z vodo in pretepajo. Zopet vreča in zopet tekanje. Polivanje z vodo in pretepanje. Tako dolgo, dokler popolnoma ne omaga« Nato vzame oficir pištolo in ustreli ubežnika v glavo. Bataljon stoji postrojen In gleda mučenje\ gleda smrt tovariša. Zakaj? Zato, da legionarji ne bi bežali, da bi v njih vzbudili strah pred pobegom.
Prostovoljci ne bežijo. Bežijo le tisti, ki so Jih dobili s prevaro. Grenka je tako Uvijanja, Hrepenenje po domu se stopnjuje. Kako priti domov?
»Pobegnil bom! Zato ker so me dobili s prevaro Ln ker se ne morem boriti proti
Alžircem, proti ljudem, ki želijo svobodo!« Odločitev je padla.
Zadnji dnevi decembra 1957. Zaseda, v njej štirje legionarji. Dva se dvigneta in odideta v noč. Vsak ima 1 kg kruha. Kje so alžirski partizani? Bo pobeg uspel? Naju bodo izsledili? To so vprašanja, k i vrtajo v glavah. Toda za temi vprašanji je domovina, domači ljudje, dolina Krke in domačija. Jutro, puščavski pesek se vdira pod nogami, sonce pripeka. Za počitek ni časa. Spanec med neprestano hojo.
Žeja, usta so razpokana, jezik popolnoma auh. V o d a . . . Kje je voda? Tretji dan bega končno studenec. Žejna usta srkajo vodo. N i kjer nobenega človeka. Samo požgane vasi. Sonce pripeka, žeji se pridružuje lakota. Dve izsušeni postavi tavata po Sahari. Napol porušena hiša. Upanje . . . Mogoče so tam ljudje. Ne, ljudi nI. V prostoru zaprti trije oslički. Najmanjšega ubijeta, lačna ln žejna srkajo kri in žvečijo napol pečeno meso slednji dan spet studenec. To je peti bega. Upanje, da sta uspela, postaja močnejše. Sesti dan zopet žeja. Sedmi dan. V vseh šestih dneh nikjer živega človeka.
Sedmi dan. Puščavska vzpetina, pod postava. »Človek! Stoj!« Neznanec beži poslednjimi močmi tečeta za njim. Končno ga dohitita. »Kje so partizani?« Neznance zmfguje z rameni, ne razume francosko. •Begunca sva iz legije. Jaz sem Jugoslovan!* Topel nasmeh. Neznanec iznenada govori dobro francosko »Počakajta! Partizani bodo kmalu tu. Jaz sem kurir.« Na obzorju ae
usta Na-dan
njo S
pojavi osem konjenikov. Alžirski par t izani . . . Beguncema dajo kruha in ju vzamejo na konje, nato 16 km ježe. V skalnih pečinah je skrit štab za zvezo. Kava, čaj, pečeno meso. Nihče jima ne vzame orožja. Cez štirinajst dni povedeta partizane na Sidi-Bel-Abess. Francoska postojanka je popolnoma uničena. Ostal ni kamen na kamnu. Osemdeset mrtvih legionarjev.
Naš ubežnik postane alžirski partizan. Dva meseca borb. Nato prehod čez maroško mejo v skupini 150 partizanov. Dvojna žična ovira, mine, t ank i . . . Temna afriška noč. Nekaj kratkih radarskih pobliskov, takoj nato artilerijski ogenj. Premiki, vsakovrstne ukane, končno prehod uspe. Rabat. Jugoslovanska ambasada. Domača govorica . . . Se mesec dni čakanja, nato vkrcanje na ladjo »Hrvatska«, potovanje po Sredozemlju in končno obrisi domače obale.
Morda porečete — to je pravljica. Ne, to je zgodba, to so Stlrl leta življenja mladega človeka. 27. X I . 1954 je v temni jesenski noči osemnajstletni Marijan Pleskovič lz Gornje Gomile 15 prešel avstrijsko mejo.
Danes je spet doma. Trije meseci so minil i , kar je zapustil puščavski pesek. Njegove oči- so še vnete in rdeče od saharskega sonca, iz njih pa sije življenje. Odšel je mladenič, poln varljivih upov. Jedel je kruh, k i ga reže tujina, grenak kruh in vsak grižljaj je prepojila solza ob misli na domačijo in zeleno Krko. Ta misel ga je spremljala na vsakem koraku. Marsikaj je pretrpel, toda kljub temu je dosegel, da je misel na domovino postala zanj stvarnost. Odšel in vrnil se je praznih rok, toda domovina ga je sprejela brez kazni. Spet živi v njenem naročju. Spet pada zrela trava pod širokimi zamahi njegove kose, spet ga zjutraj budi petje domačega petelina. V njem pa Je skozi trpljenje, težke pohode ln mnoge nevarnosti dozorelo spoznanje: povsod je lepo, doma najlepše!
• D O L E N J S K I L I S T « Stev. 23 (431}
ŽENA IN DOM a SODOBNO GOSPODINJSTVO £ 2ENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO
Uveljavile se bomo z delom Razgovor s Francko Slakovo, predsednico okr. odbora Zveze ženskih društev
Jeseni 1946 je zanesla Slakovo Za volitve v zvezno in repub-Ftauicko pot v Novo mesto. Tu IJžko ljudsko skupščino so bile »o jo žene kot znano delavko za žene dobro pripravljene, saj je narodnoosvobodilno gibanje na statistika pokazala, da je bila Dolenjskem izvolile z^. predsecl- udeležba volivk boljša kot voliv-nJco okr. odbora Zveze ženskih cev-moških. P r i teh volitvah je društev. To funkcijo opravlja še danes z vso vnemo in požrtvovalnostjo poleg svojega poklica.
Obiskali smo jo v pisarni Go-aj>odinjsikega centra, kjer je biLa gakopana v kupe papirja in nekaj napeto premišljevala. Vedno ima polne roke dela, a vendarle f i je utrgala pol urice za pogovor.
»Najprej zapišite, da žene ne gremo za tem, da b; se uveljavile s pomočjo zakona, temveč s tvojim delom,« je dejala.
»Naše delo v preteklih dveh letih ni bilo lahko, kajti naš nov i odbor si je zadal številne naloge. Rešili smo j lih s pomočjo ženskih društev v okraju, k i jih Je šest: v Novem mestu, Šentjerneju, Črnomlju, Metliki, Trebnjem in v Semiču. Ta društva so bila, ra^en šentjernejskega in novomeškega i ustanovljena lam, prvi dve pa že leta 1954.
V dosedanjem delu so dosegla že prav lepe uspehe: v Šentjerneju so žene uredile 3 perišča ter organizirale več tečajev, med njisni tudi pletarskega. V Novem mestu so upelno vodile otroško konfekcijo ter zainteresirale stanovanjsko skupnost za probleme žena. V Trebnjem so priredile gospod.ttjoko razstavo in organizirale več tečajev. V Črnomlju in Metliki so se žene izkazale zlasti pri zbiranju materiala za ženski zbern'lk.«
»Kafco, da je bilo pri zadnjih volitvah kljub toLkšni delavnosti izvoljeni tako malo žena?«
»Za volitve v občinske m okrajne ljudske odbor? so bile žene premalo prip-avljene. Deloma so bile poraba k r v e same. ker so kandidature odklanjale, deloma pa so MM krivi nekateri Ijudsik; odbori, ki za kandidature žena niso pokazali razumevanja. Zgodilo se je celo, da je predsednik znane abčine v našem okraju itzjav.l: »Žena ne bomo kandidirali, naj ostanejo doma, kamor spadajo!« Jasno je, da so take izjave funkcionarjev Izpodbijale tla ženam-kandidat-kam.
kandidirala sicer le ena žena, tolaži nas pa zavest, da so bil i prav v njeni volilni enoti rezultat^ volitev najbolgši.«
Tu se je malo zamislila, potem pa nadaljevala:
»Za 8. marec je bilo v okraiju prirejenih 58 .proslav, ki se j ih je udeležilo preko 7000 žena. Ob tej priložnost; je bila tudi v Novem mestu odprta raizstava »Dolenjska žena v borbi*, ki je bila kasneje prenesena v Metliko in v Kostanjevico. Materam narodnih herojev smo za 8. marec podarili spominske plakete.«
»Potemtakem lahko zapišemo, da se žene našega okraja precej
udejstvujejo v javnem življenju?«
»Lahko, saj je pokazala anketa, k i smo jo imele v podjetjih pri 791 ženah, da je od teh 37 Clan.'c upravnih odborov i n delavskih svetov, da j ih ima od vseh le 10 gospodinjsko pomočnico, ostale pa same skrbe še za dom, oziroma 133 ienaim pomagajo možje v gospodinjstvu.«
»Kaj pa letos7« »Pripravljamo okrajno žensko
konferenco, pred nami P« je tudi zelo važna naloga: dostojno proslaviti 15. obletnico ustanovitve ženske organizacije.«
Zmotil; sta nas ženi, ki sta prišli vprašat, kdaj bo spet tečaj za pripravo jediil jiz mlečnega prahu. Dolenjke ?e zanimajo za vse novo in si prizadevajo tudi v svoje gospodinjstvo vnesti napredek.
,,Uh, kako je surov . . Večkrat opazujem nadebud
ne šolarje na njihovi poti v šolo in domov. Prečesto ozmerjajo mirne deklice, se ne izognejo starčku, ki težko koraka proti domu, nihče ne pomaga ženi, ki vsa otovorjena mukoma lovi sapo. »So pač njihova nerodna leta,* mislim včasih in jim skušam odpustiti. A ne vsem, zlasti pa ne tistim, ki prav uživajo, če komu store kaj hudega.
»Zakaj so takšni?* tuhtam in poskušam najti vzroke za njihovo surovost.
Le poglejmo sosedovega Matica. Mali prvošolček je šel mimo njega. Iztrgal mu je torbo, mu jo zalučal v sredino luže in poskočil nanjo. Namla-til je vsakega, ki je poskušal vrniti torbo lastniku. Hip zatem je pograbil kamenček, ga napel v fračo in že je stri perut vrabcu. Mimo njega je stekel kuža — tudi ta je dobil svoje. Kako glasno se je smejal, ko je revše šantaje bežalo pred njim.
Zamislimo se v vlogo vzgojiteljev takega otroka, ki žal ni redka izjema. Gotovo ima vsak razred vsaj po enega takega pretepača. In vsak si s svojimi zgledi pridobi v enem letu vsaj nadaljnja dva, ki ga pričneta posnemati.
K a w b o j k e iz starega kri la
Kavbojke ali igralne hlačke nosi otrok pravzaprav od pomladi do jeseni. Tudi na počitnice ga ne bomo poslali brez tega pripravnega kosa oblačila.
Namesto da nabavimo zanje novo blago, jih urežimo iz starega krila ali starih, seveda še dovolj trpežnih hlač. Kroj ponazarja, kako urežemo hlače. Ce je imelo krilo zadaj globoko gubo, bomo zlahka dobili lz blaga ie žepe in naramnice.
vrhnji del, razlikamo šive. Na-šijemo naramnice in sponke zanje ter gumbe, zarobimo hlačke spodaj in znltkamo robove.
Brez Izdatka smo izpopolnili otroško garderobo.
Matičevi materi res ni lahko. Mož je surov z njo in otroki; vzgoja mu je deveta skrb in kadar »vzgaja« — vzgaja s palico. Otrok, ki je doma trepetal le. kdaj jih bo skupil od očeta, se je zakrknil, na cesti, v šoli, povsod izven doma pa je hotel biti velik junak, ki v mnogočem posnema svojega očeta. Tako je po malem spoznal, da se ga sošolci bojijo in da jih s svojo močjo zlahka obvlada. Vprav z naslado je delil udarce levo in desno, ker je čutil v tem zadoščenje za bolečine, ki mu jih je ob »obračunih*1 povzročal oče.
Ker je bil oče z materjo brezobziren, je kmalu postal takšen z njo tudi Matic. Sprva ga je še lahko krotila, kmalu pa mu ni bila več kos. Postal je surov z njo, a si ni mogla pomagati.
»Vzemi pelerino, saj dežuje!« mu je on dan zaklicala s stopnic, ko je odhajal v šolo.
»Piši me v uh! Kaj mi bo, saj nisem iz cukra!« je glasno zavpil s ceste in svoje besede podkrepil z glasnim krohotom,
V živo so me zadele osome besede dvanajstletnega Matica.
»S svojo mamo tako govoriš?« sem ga pokarala.
»Ali sem ji rekel kaj hudega?! Kaj vse ji »stari« zabrusi v obraz!« je odvrnil s pikr im nasmehom (morda pa vendarle še s trohico sočustvovanja.) Zvižgaje je odcopotal po lužah.
Fant, lepo rasel, zdrav, močan, da bi ga bilo veselje pogledati. A kaj bo iz njega? Ali ga morejo v šoli prevzgojiti v fanta, katerega značaj bo klen kot njegova rast? Gotovo je njegovega očeta vzgajal prav takšen oče in ta prenaša vzgojo z deda na vnuka. Jo more šola zajeziti? Pri tem in onem uspe, ostanejo pa le še Matici, ki kljub naporom nesrečnih mater in potrpežljivih učiteljev, profesorjev, vodij krožkov in mladinskih organizacij ostanejo takšni, da ljudje nad njimi ogorčeno negodujejo: »Uh, kako je surov!«
z. g.
Pota Številka »SODOBNEGA GOSPODINJSTVA«
Številke na k r o j u pomenijo: 1 — p r e d n j i del h l a č ; 2 — zad-nlj del h l a č ; 3 — ž e p a ; 4 — nastavek; 5 — n a r a m n i c i .
S p a r a n e m u , o č i š č e n e m u in z l ikanemu blagu nanesemo pov e č a n kroj , u r e ž e m o posamezne dele, na&ijemo žepe, za d e š k e h l a č e v š l j e m o razporek, sesije-mo posamezne dele, p r i š i j e m o
DROBNE ZANIMIVOSTI 9 O b l a č i l a ln posteljno perilo lz
papirja so izdelali v Z D A Biro kovnjakorn k e m i č n e inoustrije Je uspelo izdelati posebno vrsto pa-ptrtJ«. ki ae ne mečuta. ne gori :n je podobno blagu Oblekam iz tega materiala se baje sploh ne pozna, da niso iz Masa. Izumitelji Še nieo izdali recepta za -.izdelavo Zato n' verjetno, da bomo kal kmalu nosil, take Izdelke, fte^ro-. je zelo mikavna mtael, da postelj no perilo, prte, robce, telesn perilo in nogavice z a ^ r ž e m o , k so umazani, obleko pa, ko nar. njen krol v e č ne u.saja. Seved. č e ne pomislimo na ceno . . .
# Tefke okvare nog In nvroge ž e n s k e , ki *<) /ar! nt'h pe le* ako raj stalno nosile zeo vtso lat pete. To Je objavila ne** z*
Ifriomifnflki ortopedska klini >• Je hkrati pozvala dekleta lr
naj ne nosijo pretiran" (ih pet.
Nova š t e v i l k a revije » S o d o b n o g o s p o d i n j s t v o « p r i n a š a uvodrtfk o v i l kongresu Z K J . s ledi m u por o č i l o o delavnosti na p o d r o č j u gospodlnjsko-p^spesevalne s l u ž b e za Gorenjsko lin porodilo o ekskurzij i gospodinjskih atrokovruh u č i t e l j i c rta Dunaj.
Zdaj , ko ce n a š a gospodinjstva vedno bolj opremljajo z r a z l i č n i mi stroji, bo ftlaneik o gospodarni uporabnostlj gospodinjskih strojev marsikdo z zanuimanjern prebral 1*r bolj temeljito premisli l , kadc-sem sit roj ni bo nabavil
V reviji najdemo tudi opis treh p r a k t i č n i h ptn pornookov za goapo-
i 'Mstvo: v l o ž k a za kuhanje perila, posodice za kuhanje Jajflk ln vilic posebne oblike, porabnih za r a z l i č n e namerne.
V atalnt rubriki , kjer p r i p o r o č a revija sodobne, posamezne kose p o h i š t v a , za katere nudil tudi nač r t e , najdemo tokrat o p i « omarice i č i s t i l n o p l o š č o .
T u d i č e ž e l i t e ItneU moderno pritrjen* zavsne v » t s n o v s n j u , boste za Do naslj navodilo v tel števUiki revije.
Gospodinje bosta zanimala č l a nek o vplivu zelenjave na raat zob m o p o t r o š n j i konjskega me-,-a v svetu in pirt na«. Ravno tako
Jim bodo Jedilniki in recepti, na
menjeni prehrani n « letovanjih, pomagali k pestrejfti izbiri Jedi za njeno d r u ž i n o .
T u d i č l a n e k o negi nog J« namenjen ienaim.
Razen tega p r i n a š a revija tudi nasvete za r o č n a dela in š i v a n j e in stalni prispevek strokovnjaka o deKIh na vrtu .
Revijo Izdaja centralni zavod za napredek gospodinijatva v LJubljani. M i k l o š i č e v a 4-11. Letna nar o č n i n a z n a š a 400 dJto,
Nasveti • M B S O O H R A N I M O S V E Z E
tudi poleti, č e ga posujemo s «toJ-č e n l m sladkorjem: a ko se sladkor zaradi v l a ž n o s t i »brdi in U premeni v strup, ga o b r i š e m o ln •pet posujemo a sladkorjem. Pred uporabo damo meso v vodo, da Izgubi sladki okus. T a k š n o » h r a n j e v a n j e po francoskem navodilu se obnese zlasti prt govedini in avtntovt.
• M L E K O SE T U D I V P O L E T NI v r o č i n a ns sestri, č e kozico, v kateri kuhamo mleko, lzplakne-mo a borakaovo vodo alt p« vrž e m o v m.eko za n o ž e v o konico Jedilne sode.
v
Šolstvo v črnomaljski obe 0 delu in problemih občinskega sveta za šolstvo in prosveto
Svet 2a šolstvo in prosveto >bč:ine Črnomelj je pred dnevi na svoji zadnji seji razpravljali q stanju šolstva na območju občine ter sprejel već važnih sk pov. Z novim šolskim letom bodo organiziirane osemletke v Črnomlju, Vinici in Dragatušu ter po možnost; tudi v Starem trgu. Najugodnejši pogoji ^a osemletko so v Črnomlju, kijer bo ostala tudi višja gimnazija, in na Vinici, Jcjer je na razpolago no. vo poslopje sedanje nižje gimnazije. V Dragatušu so pogoji nekoMiko težji, gaj sploh nimajo šolskega poslopja, vendar se bo s pomočjo kmetijske zadruge, k i bo odstopila za učilnico primeren prostor, lahko prešlo v prvo obdobje osemletke. Ustanovitev osemilertlke v Starem t r gu najbolj ovira jo šolski okoliš i , k i so tod jako razdrobljeni. Ce bo dosežemo soglasje s so-sednjiiim naseljem Predgradom, k* pripada kocevsk11 občini, b i bila dana materialma osnova za ustanovitev osemletke ž e v p r i hodnjem šolskem letu. Vprašanje prostora b i biDo v Starem
•>,..,>-:| trgu lahko rešljivo, saj bi se s ceneno adaptacijo sedanjega stanovanja v šolskem poslopju pridobilo dodatno še eno učilnico % l štirje prostori bj povsem zadostovali. Svet je tudi presodil , da je potrebno v prihodnosti računati z ustanovitvijo o^ernfletke š e v Adlesičih.
Na seji so razpravljali tudi o »krajno t e ž a v n e m stanju glede šolstva v oddaljenem naselju M a ri ndol ob Kol.pl. Člani sveta so ugotovili, da Je pTobOent Š o l s t v a • tem kraju najbolj pereO v vsej emomaljsflđ o b č i n i . Sola v M a r i n -dolu je enooddelena, z zelo slabimi i n pomanjkljivo urejenimi sol-rtkiimi prostori T e ž a v n o Je tudi vTjrasanJe u č i t e l j s k e g a kadra, k i ga Je za ta kraj zelo t e ž t eo dobiti.
T o p o d r o č j e Bele k r a j i n « je glede gospodarske in d r u ž b e n o - k u l -turne razgledanosti najbolj zaostalo in prav zato Je treba z a č e t i s p o j a č a n i m in h i t r e j š i m izobraž e v a n j e m mladine. N a j v e č j a nev š e č n o s t pri vsem tem pa je, da se n « tei š o l i p o d u č u j e v arbohr-v a š č r n i . Č e p r a v to skrajno neugodno vpliva na v/.gojo mladine, prebivalstvo Marindola in okolice n o č e popustiti in ne dovoli prehoda na pouk v s l o v e n š č i n i . Skupnost nikakor noč-e kratit] Marin-r l o l č a n o m nacionalnih pra-. vendar prebivalstvu /.aradi tega SVOjega enostranskega s t a l i š č a zaostaja v vseh ozirih v s p l o š n e m razvoju 1n skoraj nI v e č na ieU ravni • prebivalstvom ostalih pod r o č j i Brile krajine. Zelo borno š o l s k o znanje in neznanje slov e n š č i n e o t e ž k o č a t a mladini nadaljnje š o l a n j e na gimnaziji ali obrtni Soli. Prarv redki »o oni, k i lahko slede pouku na ostalih š o lah T o stanje so obravnavali in hkrati nakazali tudi m o ž n o s t reš i t v e ž e zbori volivcev, krajevni odbor S o c i a l i s t i č n e zveze in osnovna organizacija Zveze komunistov, vendar prebivalstvo klubu je v s a k r š n e m u ukrepu in se ne strinja, da bt p o š i l j a l i svojih 28 otrok deloma v Adfleeiče deloma v Pre-loko. D o l ž i n a poti (pet kilomet
rov do ene aH druge š o l e ) ne more biti o p r a v i č i l o za to a v o j e g i « -Vo vztrajnost.
Podobno Je bilo pred ietd tudi v Bojanom, toda t a m k a j š n j e prebivalstvo Je dokaj hitro doumelo t e ž k o č e prti vzgoji njihovih otrok. S prehodom na pouk v s l o v e n š č i n i so dami mladini ugodni pogoj* za razvoj in napredek.
Svet Je raapravljal š e o prorač u n s k i h sredstvih o b č i n e . Iz teto sredstev je znesek 3 milijone na» menjen za adaptacijo š o l s k i h poslopij. Z njimi bodo opravil i nu j na obnovitvena dela na š o l s k i h poslopjih v Starem trgu, na S i njem vrhu in v Gribljah. Vsa dela pa morajo biti gotova do p r i -č e t k a novega Š o l s k e g a leta.
Sklenjeno Je bilo, da se odobri dvema č l a n o m a profesorskega zbora č r n o m a l j s k e gimnazije fin a n č n a p o m o č za š t u d i j s k o prakso v Inozemstvu. Iz sredstev, k i Jih Je o b č i n s k i l judski odbor namer)IT d r u ž b e n i m organizacijam, pa Je svet namenil 130 t i s o č dinarjev o b č i n s k e m u svetu Svobod ln k u » -turn/th d r u š t e v za njegovo wp«i -no delovanje. T a skromna sred-atva bodo š t e v i l n i m karlturno-pro-•vetnlm d r u š t v o m Izdatna pomoft«
Razstavišče se obnese V času Dolenjskega kultur
nega festivala je Prosvetno društvo Lojze Košak adaptiralo dotlej sploh neuporabne prostore v starem kos tanj e-viškem gradu na otoku. Rpva razstava, ki je bila aranžirana v teh šestih prostorih je bila Razstava slovenskega slikarstva. Ta je bila postavljena vso jesen. Potem je nastalo zimsko zatišje, ker prostorov še ne moremo ogrevati. Spomladi je bila razstava Do-lenjsika žena v borbi, potem smo pa imeli Prometno razstavo, Zdaj je v teh prostorih
Razstava ljudske tehnike, kateri bo sledila razstava slovenskih zemljevidov, nato slikarska razstava in potem Raz« stava slovensiko - hrvaškega kmečkega upora iz leta 1573. Doslej »i je razstave v teh prostorih ogledalo več tisoč ljudi. Samo razstavo o prometu je videlo tisoč pet 6to obiskovalcev. Prosvetno društvo je tako ustvarilo nove pogoje za izobraževanje množic, kajti razstave širijo razgled človeka. Razstavni prostor je že do zime polno zaseden.
Knjige vaščanom in brigadirjem
Poglejte jo, kako je ljubka! Tudi ve ste v primerni kopalni obleki lahko take. Močnejšim priporočamo elastične kopalne obleJce, drobnim in lepo zalitim pa take iz navadnega blaga, lahko rožastega ali enobarvnega.
OGLAŠUJTE
I V DOLENJSKEM
• LISTU1
Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto skrbi za pospeševanje kulturno-prosvetnega dela v okraju. Naloge so zelo velike, ker je ljudskoprosvetna dejavnost zelo široka: gledališke predstave, glasba, predavanja in tečaji, knjižnice in film. Danes si oglejmo, kaj je SSPD naredil za knjižnice.
V načrtu je pregled vseh knjižnic v okraju in ob posameznih primerih irištruktaza za vodenje knjižnic, kar bi nadomestilo knjižničarske tečaje. Razen tega ustanavlja SSPD nove knjižnice ali pa pomnoži
N A Š I POGOVORI
.'.iplna deklet, ki so ob l ikova le gospodinjski t e č a j v Straži, je "*ela in zadovoljna, ker *e je marsikaj naučila. Tečaj Je orgu-
11 11 i mladina, ttrofcke pa tla deloana krila KZ 8trala ta ObLO
Ivan A n d o l j i e k : 2
0 uglednosti staršev Poglejmo seda},, ali bi nam avtoriteta v stroki zado
stovala za vzgojo v družini? Da in ne. Vzemimo, da je tak strokovnjak mož in oče. Naporno'delo in neprestano izobraževanje ga utruja, da išče doma le oddih in sprostitev. Kdo mu tega ne bi privoščil? A on je mož in oče, k i ima do druž ine obveznosti: otrokom je treba pomagati pr i učenju, j i h uvajati v delo, se kdaj pa kdaj poigrati z njimi, j im odkrivati pogled na svet in življenje itd.
2ena bi si najbrž po tihem želela, da bi bi l njen mož malo slabši strokovnjak — pa boljši mož in oče, okolica bi hotela, da se ne bi odtegoval poli t ičnemu življenju, pr i jatelji bi ga radi večkra t imeli v družbi itd. Komaj, da bi se raztrgal, a ne gre. Ker je človek družbeno bitje, se težko omeji le na delo v stroki i n družimi — tako je pač življenje. Mnogo terja od človeka, pa četudi dosti daje družbi . Večkrat smo do takih ljudi krivični, ko zahtevamo od njih vse mogoče, ker ne razumemo, kaj je naporno ustvarjalno delo.
Ob vzporejanju primerov smo najbrž že zaslutili tisto, kar je potrebno za avtoriteto, namreč — osebnost. To Je človek z naprednim pogledom na svet, z ljubeznijo in skrbjo za otroka, človek, ki je pošten, razsoden, samokri t ičen do sebe in drugih, po možnosti veder in družaben, delaven, resnično vljuden in ne priliznjen ter notranje uravnovešen, da vse presoja iz te osebnostne uravnovešenost l in uravnava vse delo po njej. Potemtakem je avtoriteta v stroki sicer pomembna za vgojo v družini, vendar ne zadostuje.
Včasih slišimo, da je komu avtoriteta že prirojena. Trdim, da nI. A k o si ta ali oni hitreje pridobi veljavo v družbi, je bil morda od doma pravilno vzgojen in se je gotovo še sam vzgajal. Vsakemu pa je prirojen živčni sestav, ki je podlaga za bolj ali mnnj posrečeno nrav (temperament). Prav prirojena nrav pa je pogosto velika ovira za uravnovešeno osebnost Kajpak, avtoritativnost tudi ni stalna človeška lastnost, saj vemo, da človek avtoriteto kaj hitro zapravi, če se ne izobražuje, če nazadnje pri delu, Če ne živi zgledno Itd.
V življenju opažamo neprestana trenja med ljudmi, ko preraščajo drug drugega glede avtoritativnostl. Celo v družinah srečujemo nesebično ali sebično tekmo med starši , kdo bo bolj avtoritativen. Včasih se celo zgodi, da komu iz gole nevoščljivosti Ln .sebičnosti spodkopujemo avtoriteto. No, taki poskusi pa se prej ko slej izjalovijo, kajti osebnost tudi v takem primeru ne kloni, ampak nesebično dela dalje in končno le uspe. Naj bo reklama še tolikšna, ustvari le navi-der.em in zača.spn ugled. Zdrnv družbeni čut navadno prej ali slej zruši tak- lost, ker je za družbo brez pomena.
Po loh razmišljanjih pa poglejmo, kako si starši ustvarijo ali pa rušijo tist<> vplivno moč, ki smo ji rekli avtoriteti Ker je vsak človek posebnost zase, prehodi vsaj do neke meje tudi svojo po ' , preden se dokoplje do nvtoritativnosti. Poleg te«a pa mora sevvd.i i/.polmti tudi še neke splošne pogoje. P rv i je prav gotovo urejen zakon. K e r v tem obsegu ne bo mogoče o njem nadrobneje govoriti, se bomo dotaknili l i n a j n u j n e j š e ^ . Kjer se zakonca r*>s ipoltujat«, dnevno opažata vsak svoje napake in se trudita, da bi jih odpravila zavoljo sožitja in zaradi pravilno vzgOfc, V dobrih družinah zakonca drug drugomu pomagata pri delu in doumevntn težave, ki j ih mor-ita pr.wingovati. Zavoljo tradicije so tudi v sodobnih zakonih še vedno razlike mod »mojim« in »tvojim*, kar vzbuja občutek podcenjevanja, zagrenjenosti in negotovosti. Se posebej pa moramo podčrtat i , da so v zglednih družinah urejeni tudi odnosi med starimi ln mladimi Ce ti odnosi niso urrjonl, zastrupljajo ozračje. No, prav temu vprašanju pa je sodobna pedagogika p o v e č a l a vse premnlo nnžnje. Zgodi se n. pr., da si mladostnik izbere človeka, s katerim so namerava poročiti. Ce ni izbira po okusu s taršev, se začno trenje. Vsekako je prnv, če starši otroka opoiOffl na morebitne dedne bolezni v družini in na take* karakterne napake bodočega zeta oziroma snahe, ki bi rosno ogrožal" zakon, napačno pa Je. če razdirajo take zveze iz gole antipatije, zavoljo premoŽenja i si. Ako ^ taka dva človeka kljub temu poročita, je kal razdora med starimi in mladimi tu.
število knjig v obstoječih knjižnicah, kjer je potrebno in kjer je upanje, da bodo šle knjige med ljudi in da ne bodo obležale v omari. Tako je SSPD letos 9. februarja ustanovil novo knjižnico v Prevolah z 222 knjigami, 20. aprila je pomnožil ljudsko knjižnico v Smarjeti za 100 knjig in 21. aprila je daroval knjižnici na Mi rn i 100 knjig.
SSPD pomaga tudi mladinskim brigadam na avto cesti. Tako je 11. maja 1958 daroval novomeški brigadi v Domaslov-cu 100 slovenskih knjig, 8. junija 1958 pa bratskim brigadam v naselju pri Beli cerkvi 100 s r o o h r vaških in makedonskih knjig. Za slovenske brigadirje v istem naselju je SSPD pokloni l ljudski knjižnici v Bell cerkvi 100 dobrih slovenskih knjig. Izročitev knjižnic je vedno zelo prisrčna, ker je združena s kulturnim programom.
V nedeljo 8. junija so bili predstavniki SSPD v Beli cerkvi prijetno presenečeni. Šolska soba je bila kar pretesna za številne brigadirje in šolske otroke. Po pozdravih so šolarji izvedli lep spored g petjem, pr i zori ln recitacijami. Ta dan j im bo ostal v trajnem spominu. Za lepo prireditev se je ob izročitvi obeh knjižnic prisrčno zahvalil upravnik novomeške Studijske knjižnice.
Ljudske knjižnice v okraju so res potrebne pomoči. Ljudje zelo radi berejo, a knjižnice ne
nabavljajo novih knjig, ker n i majo sredstev. Zato morajo vsaj občinske ljudske knjižnice na^ bavljati čimveč knjig in iz svojega fonda posojati knjige knjižnicam v svojem območju. Upajmo, da bo zakon o knjižnicah poživil knjižničarstvo, SSPTJ okraja Novo mesto pa bo še naprej pomagal knjižnicam, kol i kor bodo dopuščala sredstva.
K. B.
»Dejc nejtu plačat . . •«
Uprava našega lista ima precej opravka z netočnimi plačniki in zamudniki, ki odlašajo plačilo naročnine iz tedna v teden. Precej dobiva tudi vplačil, pri katerih ni točno označeno, čemu pošilja stranka denar oz. za koga plačuje, če sama ni naročnik lista. Vse to povzroča veliko dela, pisanje novih pisem in dopisnic, odgovori nanje pa so dostikrat zelo duhoviti ali pa izvirni , kot na primer tale, ki ga je uprava lista dobila prejšnji teden:
-Tavar i š Dalenski list! VI-mene uprašujetc zakaj Pošiljam Denar. Jast sem postlala zato ker Dejc m-jtu plačal sem pa Jast In \aznanje imr- del a . . . «
Tako, pa še podpis. Seveda smo se znašli in zdaj je 240 dinarjev pravilno preknjiženih na »Dejca«, k i »nejtu plačat.*
V prvi polovici letošnjega leta je bila dramska sekcija na Dvoru precej delavna. NaStudi-rala je veseloligro »Navadnd človek«, t katero Je gostovala v
ček tedna mladosti. Z obema 10 poželi lep uspeh.
Dramska sekcija al Je nabavila tudi nove kulise in zaveso, ki je bita nujno potrebna De-
Ift-ralcl H n e g u l j č l c e «<> n a v d u š i l i staro in mlado
Dobnviču m v Žužemberku, *er veseloigro a petjem »Svojeglav-ček«, ki so jo Igrali za zaklju-
Raj za lene? Vedno je bilo slišaM, da je
Amerika rnj za ženske, Ame-r.čanke pa o torn povsem drugače sodijo. Napredno usmerjena *enn In taka. ki nima moža, se tnm ne bo dobro počutila
Časniki objavljajo vsnk dan nasvete dekletom, knko naj se M i l o zapeljevanja, da bodo ujele moža, ki bo plačeval njihov lukaua. Kaj pn naj store tiste, ki moža ne d o b « , nI povedal le noben č a s o p t e
nar Je dal na razpolago ObLO Žužemberk, k i se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo!
Na prihodnjo sezono iflralcl že sednj mislijo. Sklenili so, da bodo ie zgodaj v Jeseni začeli z vajami ln da bodo nnStucIiraJl dve drami ln dve veseloigri.
Tudi pionirji dvorske IcJ« .Imajo dramsko sekcijo. NsSIni-dirs.ll so pravljično igro Sne-uuljčiea. Igrali »o Jo za Soli 2u-.Vmherk In Dvor, v nedeljo It maja pa za odrasle Igra je 'i peli in gladaUr.1 so blH zadovoljni. Henar nd predstave bodo portbUi aa Izlet v Zagreb.
Itev. 25 (431 ̂ Ijm *. • D O L E N J S K I L I S T « * Stran •
S s l a v j a v P o d z e m l j u Štirinajstdnevni spored pro
slav ob stoletnici šole v Podzemlju, k i so ga izpolnjevala zdravstvena in kmetijska predavanja s filmi, igre, športne prireditve, razstave itd., je zadnji dan neprijetno zmotilo deževno vreme. Kl jub močnemu dežju, ki je padal vse dopoldne, se je zbrala v Podzemlju lepa množica ljudi, med katero je bilo mnogo bivših učencev in vzgojiteljev na tej šoli. Med gosti je bilo opaziti pokrovitelja vseh proslav, direktorja Kmečke knjige iz Ljubljane, inž. Jožeta B E R K O P C A , inšpektorja sveta za šolstvo L R S inž. Vero M A R E N T l C E V O in Draga M E H O R O , univ. prof. v pokoju dr. Nika ŽU P A N I CA, načelnika tajništva za šolstvo O L O Novo mesto Slavka K A S T E L I C A , okrajne šolske inšpektorje Nado G O S T l C E V O , Janeza S O L M A J E R J A in Dušana M U C A , predsednika Ob LO Metl ika Franca J A K L J E -V I C A . predsednika ObLO Črnomelj Janeza Z U N l C A in druge.
V skromni, a lepo okrašeni dvorani v Podzemlju se je ob osmih zjutraj začela slavnostna seja šolskega odbora, na kateri je prvi spregovoril predsednik šolskega odbora Jože SI-M O N l C , nakar je pokrovitelj proslav inž. B E R K O P E C sprejel š tafetne palice in pozdrave pionirjev iz vseh okoliških vasi. V jedrnatem govoru je, potem ko je bi l prebivalcem Podzemlja sporočil česti tke republiškega i sveta za šolstvo, prikazal veliko delo, ki ga je bila podzemeljska šola opravi
la pri prosvetljevanju širokih množic, ko je iz nekdanjih hlapčevskih ljudi v zadnjem času vzgojila zavedne, revolucionarno razgledane državljane, pri katerih tudi življenjski uspehi niso izostali.
O zgodovini š o l e v Podzemlju je spregovoril Se Šolski upravitelj Otmar Z O R N , nakar so se ljudje zgrnili pred staro podzemeljsko Solo. T u je Inž. J o ž e Berkopec v izbranih besedah prikazal ž i v l j e n j sko podobo in delo pokojnega inž . Janeza M a r e n t i č a , ki je p r e ž i v e l svojo mladost v Boginji vasi in prejemal prve Š o l s k e nauke prav v podzemeljski Soli. Njegovo preprosto, pa vendar bogato ž i v l j e nje — bil je eden prvih belokranjskih borcev za socializem ln pravice delovnih ljudi ter č l a n Centralnega komiteja K o m u n i s t i č n e partije Slovenije — je ljudstvo navdalo s ponosom, da je iz nj i hove sredine Izšel č l o v e k , k i Je
preko r e v š č i n e s Studijem in ž i v ljenjskimi I z k u š n j a m i zgradil v sebi tako svetal lik naprednega č l o v e k a in komunista.
Ob igranju m e t l i š k e godbe Je nato Inž. Berkopec na Soli odkril M a r e n t i č e v o spominsko p l o š č o , nakar so deputacije p o l o ž i l e vence pred M a r e n t i č e v o p l o š č o , na grob padlega partizana in na grob dolgoletnega podzemeljskega u č i t e l j a Riharda M e g u š a r j a .
Mala dvorana v Podzemlju, kjer •O po odkritju spominske p l o š č e u č e n c i podzemeljske, gribeljske in g r a d a š k e š o l e izvedli akademijo. Je bila premajhna, da bi sprejela vso m n o ž i c o . Zato so si mnogi medtem ogledali spominsko razstavo Janeza M a r e n t i č a , in osvobodilnega boja. ki jo je v novi Soli uredil Belokranjski muzej iz Metlike. V stari Soli pa so bile odprte š o l s k a razstava z deli u č e n cev podzemeljske š o l e ter kmetijske razstave, ki so j ih priredile z a l o ž b e K m e č k a knjiga, Semenarna in Medex lz LJubljane
ter Hmezad lz Ž a l c a . Agrotehnika lz Ljubljane pa je na vrtu pod š o l o razstavila Š t e v i l n e poljedelske stroje.
Na ž a l o s t so zaradi slabega vremena morale odpastl na njivah p r a k t i č n e demonstracije s kmetijskimi stroji, za katere je bilo zlasti med poljedelci veliko zanimanje. P a č pa se je popoldne uvre-menilo, kar je o m o g o č i l o , da se je na prostem razvilo veselo ljudsko rajanje.
Tako je širokopotezna proslava stoletnice šole v Podzemlju, katere zamisel in glavno težo je nosil šolski upravitelj Otmar Zorn, minulo nedeljo izzvenela v pravo manifestacijo in hvaležnost kmečko-delovnih množic do vseh, k i so skozi dolgih sto let širili prosveto in omiko v tem delu Bele krajine, -or
Drobne iz Mirenske doline Sušilnica na Mirn i je še vpra
šanje. Kmetijska zadruga se je udeležila 18. natečaja za investicij sjca posojila, da bi dobila potrebna sredstva za gradnjo. Posojilo ni bilo odobreno. Zadruga je vložila pritožbo na Sekretariat za finance F L R J v Beogradu.
T Sentrupertu je stekla n<->va mesna predelava zadružne mesarije. Vsi potrebni stroji so že v obratu. Zmogljivost je 600 kg mesnih izdelkov, salam, klobas in ostalega na dan.
• • Enodnevna iolska razstava je
bila 15. junija na Mirni . Raz
stava je prikazala delo šolskih otrok v preteklem letu, učitelj-stvo pa je seznanilo obiskovalce z učili in raznimi učnimi pripomočki. Mirenčani in okoličani so si razstavo ogledali v velikem Številu in pokazali res izredno zanimanje.
* V počastitev Dneva borca in
bitke na Sutjeski bo 26. 6. na Mirni akademija. Program bo
dala šolska mladina. Iz Mirne bo odšla 4. julija partizanska patrola na Debenc.
Prostovoljno gasilsko društv« Mirna bo 6. julija proslavilo 50-letnico ustanovitve z razvitjem novega društvenega prapora. Gasilcem za lepi jubilej in 50 let plodnega dela naše čestitke!
Kulturni festival žužemberške občine
V NEDELJO - 6. DOLENJSKA REGATA Pod pokroviteljstvom glavne
ga štaba mladinskih delovnih brigad bo v nedeljo 23. junija ob devetih dopoldne, 6, Dolenjska regata s ciljem na Loki v Novem mestu. Pokrovitelj je pripravil za zmagovalce v vseh skupinah lepe pokale.
Udeležbo so obljubili številni veslaški klubir Najmočnejšo ekipo je prijavila ljubljanska SAVICA v vseh 15 točkah tekmovanja; mariborski BRANIK bo sodeloval v 11 ekipah, pri
čakujejo pa tudi udeležibo zagrebških veslačev. Hude borbe bodo zlasti v četvercih, v skiffih in doubel-sculih. V Branikovih vrstah bo nastopilo več mladinskih državnih prvakov. Med najmočnejšimi moštvi bo četverec Savice, ki sodi v zvezni razred.
Nastopili bodo tudi veslači domače K R K E , med katerimi sta najboljša skifista Bele in Dolinšek, ki sta se letos udeležila Istrske regate v Kopru.
V nedeljo, 29. junija, se bo začel suhokranjski kulturni festival, zaključen pa bo 13. julija.
Odprta bo razstava ročnih del in izdelkov mladih tehnikov iz raznih šol v občini. Najprej si jo bodo ogledali pionirji i vseh sol. Ob 10. uri bo tekmovanje pionirskih pevskih zborov na igrišču za domom Partizana, cb 11. uri pa 6C bodo začela športna tekmovanja med zastopniki odredov. Po tekmovanju bodo pionirji pogoSčenl. Festival se bo nadaljeval v nedeljo, 6. julija, ko bodo nastopile igralske družine. Zaradi boljše udeležbe bodo igralci nastopili takole: Dvorja
ni v Hinjah. Smihelci na Dvoru, Sela • Sumberčani v Srni-helu. Za zaključek festivala bo na večer pred občinskim praznikom <13. julijem) nastopila igralska skupina T V D Partizan iz Žužemberka z dramo Mire Pucove »Operacija«. Do občinskega praznika bo odprta ludi razstava.
Domačine In okoličane vabi mo, da se prireditev udeleže Podrobnejši spored dramskih predstav bo objavljen v krajih gostovanj. M K
Velik praznik v Sisku Zlel - S k u Je z a s e n č i l lanskega
v Bi l . . ikiovltelj Je bil general iv.u) G o š n j a k , Ob ugodnem vremenu |C vse tri dni na zletu nastoniln preko 12.000 pripadnikov parti /ana, J L. A. tabornikov In gasilcev. V tekmovanju Športn ih ekip je n a j v e č uspehov p o ž e l a n o v o m e š k a okrajna zveza Partizan. N J E N I T E K M O V A L C I SO R A Z E N
D V E H P O K A L O V O S V O J I L I T I H I 19 D I P L O M
Po pravici povedano — letoSnJi V i . zlet v Slsku Je popolnoma zas e n č i l lanskega v Bihafu . Vzrok ni samo v m o č n e j š i u d e l e ž b i ln bo l j š i organizaciji, ampak predvsem v lepem vremenu. Vse tri dni Je bilo v Slsku veliko kvalitetnih tekmovanj v r a z l i č n i h Š p o r t n i h panogah, tako da smo se v e č k r a t kar t e ž k o o d l o č i l i , kaj bi gledali. N o v o m c f t č a n l smo seveda najraje gledali tista tekmovanja, kjer ) nastopule n a š e ekipe. Moramo r e č i , da so se naš i povsod U s p e š n o borili In zato tudi uspehi niso Izostali. Ž e n s k a ekipa č r n o maljskega Partizana Je v rokometu navzlic oslabljeni postavi osvojila prvo mesto In pokal, enak uspeli m darilo pa so prejeli tudi mladinci NTH l u n v namiznem tenisu. Seveda pa tO nI vse. A' atletiki so bili naSI predstavniki skoraj brez konkurence, v vven ostalih panogah pa so bili Vedno med n a j b o l j š i m i . Dva pp-kaln in tt diplom so n a j l e p š i dokaz za u s p e š e n nastop novomelke » e k s p e d i c i j e « .
Ze z a d n j i č smo p o r o č a l i , da bo U d e l e ž b a n a š e okrajne zveze na l M o š n l e m /letu precej s k r o m n e j š a k"t lani. Tokrat *mo nastopili le
l*r dvednlk TVD 1'artlzan Hirala . ( « v . Kostja Virant otvarja nm; doni Partizana v Strazf
s kvalitetnimi Š p o r t n i m i ekipami in povsod so se naš i tekmovalci dobro odrezali. V malem rokometu smo razen zmage v kategoriji č l a n i c osvojili tretje mesto pri č l a n i h In č e t r t o mesto pri mladincih. Na s p l o š n o Je bila odbojka, ki Je v n a š e m okraju gotovo med najbolj r a z š i r j e n i m i In najk v a l i t e t n e j š i m i Š p o r t n i m i panogami, v Sisku slabo zastopana. Od-bojkarji iz Trebnjega ln odbojka-rice n o v o m e š k e g a Partizana so u d e l e ž b o v zadnjem trenutku odpovedali, tako da so v odbojki re-Sevall č a s t n o v o m e š k e okrajne zveze rokometaSI. v namiznem tenisu je mladinska ekipa Elana v svoji kategoriji p r e m o č n o osvojila prvo mesto, v kategoriji č l a nov pa Je bila druga za Siskom. Tudi pionirke ln pionirji , ki so nastopili v drugI mladinski ekipi, so se dobro odrezali. Oboji so zasedli drugo mesto. N o v o m e š k i alletl so bil! skoraj povsod razred zase. Tudi v balkanski Štafet i so osvojili prvo mesto z velikim naskokom pred ostalimi.
Za z a k l j u č e k Se nekaj o masovnih nastopih, na katerih pa letos nismo sodelovali. Na obeh nastopih — v soboto in nedeljo — smo videli vrsto uspelih sestav, ki so liile tudi doltro Izvedene Navduš e n j e š t e v i l n i h gledalcev (povemo na| . da Je z a k l j u č n e m u nastopu na novem stadionu » B r a t s t v a ln e d i n s t v a « prisostvovalo okoli 15.000 gledalcev), se v e č k r a t dolgo Časa nI poleglo. Skladno izvedene vaje so z a s l u ž i l e priznanje.
9 prvih mest v atletiki na zletu v Sisku
Z uspehom attr-tov ns zletu v s-lsku uno lahko zadovoljni, saj so nastopili v enajstih panogah, od katerih »o lzSlt kot zmagovalci kar devetkrat. Posebno uc je Izkazala
»LJUDSKI SPORT« N a l i tclesmovzgojnl delavci ima
jo svojo strokovno revijo » L j u d s k i >port« Njena vsebina Je vedno pestra |n zanimiva, polna kvalitetnih č l a n k o v n a j b o l j š i h strokovnjakov na p o d r o č j u t e l e « n e vzgojr.
V zadnji š t e v i l k i Je rasten č l a n k a tovarila Raafcovtea, ki govori o telesni kulturi , le v e č sestavkov s p o d r o č j a » m u c a n j a ln taborje nja. Prof. PedlčeJ* razpravlja o »portu ln gimnazijski mladini v i š j ih razredov, ugotavlja, da Je danes le Skoraj n u m o g o č č l o v e k , ki bi lahko aanemnrll to VKIOJO.
Za vzgojno prakso je več č l a n kov I/ r u n i h Š p o r t n i h panog, kakor o vajah na orodju, kegljanju, atletiki nogometu |n plavanju.
Vsak telesnovrgojni delavce bi moral prebirati » L j u d s k i Sport«, ertporocsmn ga vsem naS'm uč i teljem ln Šo lam, da *» pri zslotfbl Polet v Ljubljani . Cankarjeva 4 , i .
O , o , a r j a m o na t**!*** 0 * » ™ .1-judikrga Sporta«, ki bo name njena »olskl telesni vzgoji'
Kotnikova, ki Je zmagala v teku na 60 m, v metu krogle, v skoku v v i š i n o pa si delita prvo mesto i Gantarjevo, V teku na 100 m i v obeh Š t a f e t a h je bil dober mladinec Zaletel lz Novega mesta. Marjan Spllar je z malim prestopom s k o č i l preko 6,70 m v daljino
P o d r o b n e j š i rezultati: 10« m mlad. I Tine Zaletel 12,2;
I\100 m I Novo mesto 48,1; daljina mlad I. Emil Zurc 6,27; 60 m mlad. I Marjeta Kotnik 8,5; v i sina mlad. i . Mari.J;i Gantar 1,41; II. Meta Kotnik 1,41; krogla mlad. I Meta Kotnik 11.50: 1Soo m III. Janez Braler 4:31.3; daljina — Mantl I. Marlan Sp'ler <U8-. kro-cla — č l a n i II. Anton J a m š e k 11,58 krogla — č l a n i c e I Marija Vidmar 9.37
V balkanski Štafet i z bakljamt. ki je bila z v e č e r po mestu, so naši atleti vodiilt od starta do cilja ln dosejtll rezultat 3S4.2.
• I U 2 N O I S T R S K I V O D O V O D so z a č e l i graditi v zače t ku junija, gotov pa bo do le ta 1960 po ig bo 28 km, stal pa bo milijardo in 200 milijonov dinarjev.
• Z A 2 M I L I J A R D I DINARJ E V Š K O D E so letos pov7.ro-č i l e v naši d r ž a v ; velike poplave, predvsem v Srbiji . Makedoniji in B i H .
• 30 T O V A R N I M A M O v drŽavi za izdelovanje raznih vrst kmetijskih strojev Do leta 1961 bodo o m o e o č i l e , da bomo imeli 41.000 traktorjev, vsak traktor pa pribl. 7 p r i k l j u č k o v Š t e v i l o kombajnov se bo čez 3 leta dvignilo na 4000.
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
Č e t r t e k * . junija - Gruda Petek 27. junija — Ema Sobota 28. Junija — Zorana Nedelja 29. Junija — Peter nn
Pavel Ponedeljek 30. Junija — Emil i ja Torek 1. jul i ja — Bogoslav Sreda 2 Julija — Marija S O N C E vzhaja i . Julija ob 4.14
in zahaja ob 19.57. L U N A : i Julija ob 7.04 polna
luna
»Krka* — Novo mest; 26. ti. avstrijski film » ] r e n a v z a d r e g i « Od 27. do 30. 6. francoski film » L j u b i m e c lady c h a t e r l v « .
Dom J L A Novo mesto: od 27 do :iu G. a n g l e š k i film » J u n a k i ger-vudskega £ozd-a«.
Č r n o m e l j ; 27. in 29. 6. amer i ška barvni film »V srcu m l a d i h «
Metlika: 28. in 29. 6. a m e r i š k i barvni ' f i lm » P o s l e d n j a že l ja« .
Kostanjevica: 29. 6. indijslki film » M a n g a l a h č i I n d i j e « .
Trebnje: 28. in 29. 6. a m e r i š k i fHim » N a s i l j e . Predstava v nede-ijo ob 14 in 16. uri .
Dol. Toplice: 28. 6. š v e d s k i film >Velike a v a n t u r e « 29 6. a m e r i š k i bjirvnl film » T o je l j u b e z e n « .
Mokronog; 28. in 29. 6. a m e r i š k i f;lm » T a r z a n ln njegova prijateljica*.
S e m i č : 29. 6. a n g l e š k i -barvni film »Vzpon na E v e r e s t « ,
Ž u ž e m b e r k : 29 6. francoski film •Prepovedani sad«.
P R O S T O V O L J N O G A S I L S K O D R U Š T V O Sela-Sumberk proda m o č a n z a p r a v l j i v č e k na peresa, debro ohranjen. Cena po dogovoru.
P R O D A M 2 NJIVI v M e n i š k l vasi. Poizvedbe vsako nedeljo pri J o ž e t u Serclju.
N A Š E L S E M V E Č J I K L J U Č . Last nlk ga dobi pri Grivcu Ludv iku v Kristanovi 9. Novo mesto
V \ S L I SMO M O S K O volneno Jopico. Dobi se pri KJančar , Irca vas 1.
• Z G U B I L A S E M 17 junija zeleno volneno jopico od Ž a b j e vasi do pralnice peska. Najditelja pro sim. da jo izroč i proti nagradi v upravo Usta.
P O Š T E N E G A N A J D I T E L J A izgubljene b o l n i š k e tzikaznice na naslov F ink Marija , Podturen 59, p Dol. Toplice, n a p r o š a m , da mi io proti nagradi vrne v upravo Dol. lista.
O P A Z O V A N A O S E B A , k! Je 15 junija z v e č e r v v e ž i kina Trebnje ukradla dinamo s kolesa, naj io vrne v upravo Usta.
V A S L A S E M S I V O , š i r o k o ž e n sko jopo. Dobi se pri Rosenber-govih, Nad milni , novi blok 2
M L A J Š E G A M O Š K E G A za prevoz s konji sprejmem v s l u ž b o . H r a na in stanovanje preskrbljena. Moie . Ljubljana, Smartinska II.
P R O D A M V O Z Z A P R A V L J I V Č E K . S t a n i š a Kare l . Srn i bel 19.
S K O B E L N I K E (miizarMte mize), zelo d o b r 0 ohranjene, prodamo. Odprodamo tudi ra/.no mizarsko orodje Opremales, Novo mesto. Trdinova 45.
Vse kadilce in Š e n t j e r n e j a ln okolice o b v e š č a m o , da smo malo-prodajalno v Š e n t j e r n e j u bili pri siUjeni z a č a s n o zapreti vsled na-silme' Izpraznitve lokala. Novi lo kal bomo odprli prihodnji mesec v stavbi Vlaste T a v č a r j e v e naproti gostilne Majzell P r i p o r o č a se uprava T O B A K A Novo mesto.
Trgovsko podj i i . e K U R I V O Novo mesto o b v e š č a vse cenjene odjemalce, da Franc Turk iz BršJji-na 6 n; v e č n a š voznik. P o t r o š nike n a p r o š a m o , naj prijavijo potrebe za kurjavo naš i poslovalnici aH pa podjetju P r e v o z n i š t v o v Kandlj i , katero je prevzelo od nas vse prevoze premoga in drv.
Za dobavo premoga naj se obrnejo na nas tudi tisti p o t r o š n i k i , ki so n a r o č i l i premog pri T u r k u (po d o m a č e Koračinu") in j im ga do danes š e ni pripeljal.
P r e v o z n i š t v o je tudi z n i ž a l o cene pievozom, ki se znatno raz,liku jejo od cen. po katerih je vozi! tov. T u r k .
R A Z P I S Osemenjevalni center pri vete
rinarski bolnici v Novem mestu sprejme v t r o m e s e č m t e č a i m osemenjevalce v e č interesentov, ki imajo vesolje do dela v ž i v i n o reji
Prednost Imajo v o j a š č i n e prosti absolventi srednjih in n i ž j i h veterinarskih šol ter kmetijskih SOI. V p o š t e v pridejo tudi interesenti, k i so do sedaj biili kakorkoli zaposleni v ž i v i n o r e j s k i s l u ž bi. Prijave sprejema Veterinarska bolnica Novo mesto. Cesta herojev 5«, o p. 78.
R A Z P I S za sprejem vajencev m vajenk v podjetju Ljubljanske mlekarne, Vodovodna c. š t e v . 94 za naslednje stroke: L mlekarsko, 2. trgovinsko. 3. s p l o š n o k l j u č a v n i č a r s k o .
Pogoji: kandidati morajo Imeti d o k o n č a n o osemletko «li 4 razje
de gimnazije, morajo biti d u š e v no in telesno z d r a v i . — P r a v o č a sno javljenim m sprejetim kandidatom, ki nimajo, stanovanja v LJubljani, bo podjetje preskrbelo o s k r b o v v a j e n i š k i h domovih. — P o n u d b e p o š l j i t e na gornji naslov na jka sne j e do 1 j u Ti j a 1058
Zahvaljujem se D r ž a v n e m u zavarovalnemu zavodu in Dolenjskemu listu za i z p l a č a n o nezgodno zavarovalnino v znesku 18.000 din. j a n k o v i č Marija Vinja vas, p. S t o p i č e .
Ob t e ž k i izgui. mojega dragega m o ž a
I V A N A F R A N K A i2 S t r a ž e
se naj topleje zahvaljujem vsem. k: so ga v tako velikem š t e v i l u spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, godbi, pevcem za ža los t in-ke m govorn koma za pos.ovi.lne besede
zahvalo sem d o l ž n a dr Lampretu. ki mu
_ bolezni nud:l vso pom o č , zanj skrbel in bil zelo pož r t v o v a l e n , kar je n e p o p l a č l j i v o . Iskiena hvala Uidi predsedniku o b č i n e S t r a ž a - T o p l i c e tov. Saliju, ki ga je med boleznijo obiskoval in mu bil v veliko t o l a ž b o , za ves njegov trud in p o m o č v č a s u bolezni in za oskrbo pogreba N a j l e p š a hvala tud; celotnemu kolektivu o b č i n e in odborniikooi ter vsem, ki so ga obiskovali in m u na k a k r š e n k o l i n a č i n pomagali. Vsem sosedom. prijateljem in vsem drugim, ki so mu v bolezni pomagali in mi stali ob strani v n a j t e ž j i h trenutkih, se toplo zahvaljujem Iskrena hvala tudi m n o ž i č n i m organizacijam in podjetjem, ki so mi nudili p o m o č ter Okrajnemu ljudskemu odboru N o « vo mesto. zlasti tainiku tov. Zvonku Percu za t o l i k š n o p o m o č .
Se enkrat vsem p r i s r č n a hvala. J o ž i c a Franko z otroci ia
ostalo sorodstvo
Posebno id ravnik u je v č a s u
N O V O M E S T O V č a s u od 14 do 20. junija Je
bilo rojenih 12 d e č k o v ln 6 dek l i c
PoročMl so se: Dolenšefk Ignacij, mizar, in Kos Marija, u č i t e l j i c a oba lz B u č k e , strel Janez, pod oficir lz B r e ž i c , ln P e č e k Miroslava, vzgojiteljica iz Kostanjevice. B r a j d i č Franc, delavec, in B r a j d i č Nada. delavka, oba i? Podgore.
Umrla Je G r e g o r č i č J o ž e f a , po-se=tnica iz Otneca. 53 let
Jelka i/. Jurke vas; -- d e č k a . K a min Alojzija lz Gorenje vasi — deklico. Tisov Te rez.; j a s Pristave — d e č k a , Motoh Terezija z V r h -peč i — d e č k a , Skube Terezija iz Ž e l e z n a — deklico, P u ž i n a Marija i V r š n i h sei — deklico. Butala Ana iz Č r n o m l j a — d e č k a
Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile. Vidmar Marija iz Dol, S t r a ž e — d e č k a , Mir-t i č Marija z Jame — d e č k a , B o b i č J o ž e f a iz Gor . Brezovice — deklico. G o r i š e k Ivanka i.z Kranja — d e č k a , Dragan Krist ina iz Brezij -deklico, Skufca Gabrijela s Sei — d e č k a , Sen i ca Marija iz Gor. Straže — d e č k a , S u š t a r š l č Verona iz Dol. S t r a ž e — d e č k a . Besednjak
Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i :n Iskali p o m o č v n o v o m e š k i boln i š n i c i : Gri l Avgust, posestnik s Poljan, je padel pod voz in si poš k o d o v a l desno nogo. v ire Ludvik , k l j u č a v n i č a r z Vrhovega. je padel s kolesa in si p o š k o d o v a l obraz ln vrat Pust Franc, sm posestnika !z Š r . Giobodola, je padel s č e š n j e ln si p o š k o d o v a l levo nogo.
' Kral j Stanko, sin posestnika iz Segonja, je v Skocjanu padel s kolesa in si p o š k o d o v a l glavo. Gornik Martin« sin posestnika iz B u š i n j e vasi, se je s kolesom zadel v konja in si pri tem p o š k o doval glavo. i
l e p a p r i d o b i t e v P l e r f l i k e
NaSi atleti v Cerju Na r e p u b l i š k e m atletskem pr
venstvu ki Je bilo zadnji ted^n v Celju, so nastopili tudi P o t r č , Rudetova in OoriUnova P o t r č je bil drugI v skoku v vlSino z rezultatom IROcm, z istim rezultatom kot zmagovalec Pucelj iz Koč e v j a . Hudetova 1e bila prav tako druga v teku na 800 m z o d l i č n i m č a s o m 2:24.8, za prvakinjo Slamnl-kovo lz Celja, takoj za nlo pa ie Je uvrstila s p o ž r t v o v a l n o In vztrajno borho Se GorSlnova.
To tekmovanje Je bilo izbirno za troboj republik, ki bo Julija
START NI USPEL ( M L A D O S T ( Z A G R E B ) : P A R T I
Z A N (NOVO M E S T O ) 3:1) jesenski del zvezne odbojkarske
lige so N o v o m e š t a n i z a č e l i s porazom. Z a g r e b š k a Mladost Jc bila ta n a š e odbojkarje pretrd oreh, posebno v prv ih dveh nizih, ko Je zmagala s p r e c e j š n j o razliko. Po slabem z a k l j u č k u so se n a š i v tretjem ni*u lc nekako razigrali ln o d l o č i l i niz v svojo korist, naslednjega pa so spet Izgubili, omenimo naj, da so tokrat nekoliko ra/.ocarall inraJcJ, kt so bili v prvem delu lige med n a j b o l j š i mi iS l tn l č ) , n a j b o l j š i v m o š t v u pa Je bil ing. Bernanl. Slab . tar i N o v o n i P š č a n o v , posebno j>a nere-smost pri treningih ln slaba udel e ž b a na njih, ne vlivata vetfako upanja, da ne bodo Izmotali it nevarnega p o l o ž a j a ki je postal sedaj Se bolj zamotan zaradi nenadna zmage mariborskega Bran i k i n ari crveno zvezdo.
V nedeljo, 15. junjja , so v M e t l iki odprli novo delikatesno trgovino in bife Splošnega trgovskega podjetja. Stevilnj obiskovalci so bili prijetno presenečeni nad sodobno ureditvijo obeh lokalov, ki sta bila adaptirana lz nekdanjih garaž.
Ze lami je namreč Splošno trgovsko podjetje v Metliki kupilo Kambičeve garaže, ki so bile sezidane že pred vojnu z namenom, d« se lahko nad njimi izvrši tudi nadzidava V poletju in jeseni preteklega leta je po načrtih inž. Antona 2 rjala zrasla nad temi garažami dvonadstropna stavba s Poslovnimi lokali Splošnega trgovskega podjetja in tremi družinskimi stanovanji. V pritličju sta še nadalje ostali dve garaži, drugi dve pa sta bili preurejeni v delikatesno trgovino in bife. Načrte za to adaptacijo je napravil mladi metliški arhitekt inž. Jože Koželj, ki je hkrati zraven sedanjega poslopja projektiral tudi novo poslovno in stanovanjska zgradbo, za katero zdaj že kopljejo temelje in bo stavba do jeseni že pod streho
Nova lokala v Metliki sta res sodobno, praktično in higiensko urejena in bo bif« lahko deloma služil tudi za kavarno, ki jo Me»tliČani Se zmerom pogrešajo. Zlasti prav bo prišla gospodinjam delikatesna trgovina, ki bo odfprta vsak d»m od 7, do 12, in od H . do 22. ure. torej še pozno zvečer, ko bodo že vse druge trgovine zaprte. Gospodinje si bodo mogle nabaviti vse kolo
nialno blago, pa tudi vedno sveže izdelke, čajno maslo Ltd. Trgovina je namreč opremljena s hladilnikom. Ob nedeljah bosta oba lokala odprta samo dopoldne.
Tako je Metlika p^ zaslugi Pgilnega upravnika Splošnega trgovskega podjetja Franca Ko-beta prišla do prvih javnih lokalov, ki so lahko mestu v ponos. Za zdaj je le škoda, da se pred lokaloma — ležita namreč ob glavni cesti — kar naprej dvigajo oblaki prahu, ob slabem vremenu pa bo tod izpod avtomobilskih koles brizgalo blato. Tu pa je spet stara rana Metl ike: šele tlakovana cesta, tujske sobe, sodobni lokali in obnovljene hiše bodo dvignile Metliko v prikupno letoviščarsko mesto,
k a k r š n o bi ž e zaradi neposredne b l i ž i n i tople '<olpe moral i , biti . U p a j m o , da *e bo z leti tud i tu obrni lo r oolje.
• Javna produkcija, ki so jo v ne
deljo, 15. junija priredili mladi m e t l i š k i harmonikarji pod vodstvom tov. Silva M l h e l č i č a , Je pokazala veliko prizadevnost mladih gojencev. Vsak od enajstih mu-zikantov je nastopil s svojo t o č k o Zlasti se Je izkazal č e t r t o š n l e c Silvek M l h e l č i č , ki Je odigral dokaj zahtevno skladbo, razen tega pa tudi dve lastni kompoziciji Na prireditvi je nastopil tudi mladi instrumentalni kvintet.
Na svoSi turneji po Dolenjskem ln Bel l krajini so č l a n i Z d r u ž e nja dramskih umetnikov Slovenije tudi v Metl iki pokazali »Vražjo č e t v o r i c o « Loulsa Ducreuxa. K o medija je bila dobro z r e ž i r a n « ln odigrana, vendar je bila vsebina in problematika te sicer i r o n i č n i duhovi t i francoske komedije mno
gim gledalcem tuja. Tudi za marsikaterega p r i v l a č e n podnaslov » m l a d i n i n e p r i m e r n o « tokrat n i pritegnil ljudi. Je p a č tu že poletje, ko so taka gostovanja po d e ž e l i f i n a n č n o vedno tvegana.
Marsikateri tujec se na metliških trgih z zanimanjem ozre po oknih, s katerih, ga pozdravljajo c v e t o č i nageljl, pelargonlje, vo-denke in drugo cvetje. V tem p r e d n j a č i j o zlasti h i š e na Mestnem tigu, predvsem Ganglova, Knaf -tjeva, M e ž n a r š t č e v a , T r a m p u š e v a , FlajSmanova pa tudi Majzljeva, Tancikova in druge. Pred zadnjo vojno so M e t l i č a n i v okrasitvi hiS lavno tekmovali in je potem komisija Tujsko-prometnega d r u š t v a n a j u s p e š n e j š i m razdelila diplome. M o g o č e tudi danes podobno p r i znanje prizadevnim lastnikom hiS ne bi š k o d i l o . -ar
Krožkovno »pomladcmiko prvenstvo v kegljanju
V oc»trt«<k 1» Junija Je bilo kon-toivo s p o n i l » d a n s k o k r o ž k o v n o prvenstvo v kegljanju Tekmovanje, k itn |r o r g a n i z i r a ! « O K Z Novo l'ii M , po m . vem ' » -kov i o v *1»-biu. je v celoti uspelo
V A ll«*l Je osvojil proti prt*a-fcovnnju prvo mesto PTSC p«»raza Pionir \7. Hnsljlna pu-rt Luknjo to oiiin« 1/ Novega mestu G«ii«-iut. nnurtmo ž a l o s t n o dejstvo, da Je kiožek V\«-h devt-' o m a l o v a ž e v a l to zanimivo Irkmovnnje. k a t e r e * « ** je ud*l«-»ll zmol] zaradi f*w-"utbiosu.
V B 1(4(1 se tekmovati je ni kon {•to; trsnuttio le v vodstvu Mer-fe" ptvd Kmetom Itd. V ž e n s k i mp Je t*knu>vwnj* k o n č a n o . Vrve *m*n Js zsr fh iženo osvojila ekipa
M devet, kt nI " celem tek-m t i v . , , , , , , , io?.ivi'. uplaapagi pfl*a-
I . E U T V I C A - A L I G A : • , . i , M 1 | r 4 4 0 « H l S U U l — * i t u kn i a S s 0 « i * » " « - « , i -ma * * • 2 nazrisa - 4 l artl/an * » • 3 < 1*1:1272 - 2
J Vseh de vel 40 » 4 1 « 7 : I M I - • ZI'-NSK A L H i A :
. , >. i w « i 4 4 0 « »2»i8S» — 8
, N o v o s t 5525_ y in.lifiilka • • • > » . .
N i V , ^ h ' S S 1 MrriKf m l U i h i f Franc IM. J * . p č * P >.e.nsksh: Jermnn 13«. I.utman I K . P<-t>*lj*Ji 1 » .
feniika ,-, pre.entanca'Hrvatske, " v kateri je igral tudi državni prvak
Krrptlc (levo) je premagala Slovenijo * 4 11
ZA OBČINSKI P R A Z N I K — 1. J U L I J — ČESTITAJO V S E M OBČANOM IN D E L O V N I M L J U D E M
OBČINE M O K R O N O G
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOKRONOG
0BČ. KOMITE ZKS 0BČ. ODBOR ZVVI
0BĆ. SIND. SVET 0BČ, ODBOR SZDL
0BČ. ODBOR ZB 0BČ. ODBOR RK
KUD »Emil Adamič« — Kino sekcija
Lovska družina Mokronog
Č e s t i t k a m ae pridružujejo mokrouolka podjetja:
Trg. podjetje TR2AN - RUNO - PLANIKA -REMONT - VRBOPLETARSTVO - MESO IZDELKI - PEKARNA - GOZDNI OBRAT MOKRONOG - KMETIJSKA ZADRUGA MOKRONOG - ČEVLJARSKO PODJETJE - Krojaško podjetje OBLAČILA — in gostilne: SANDI MAJCEN, TONČKA ŽLAJPAH, GABRIJELA
BULC In BOŽO ZAJC
Za Marijo Markelj (Parti/.an N. m.) je »most« lahka stvar
Lep zaključek vaje na gredi: Majda Kožuh (Partizan N. m.)
• NAROČAJTE
Mprp H » D O L E N J S K I b I S T * Stev. 25 (431)
O B 15- L E T N I C I V E L I K I H B O J E V N A S U T J E S K I
Pred probojem zadnjega obroča Potisnjeni v ofenzivi iz k r a
jev Hrvatske, Bosanske krajine, Dalmacije in s področij Crne gore smo se znašli daleč od vsakega mesta in prometne ceste.. Se dobrih poti ni tukaj, čeprav bi j ih tako potrebovali. Povsod divja gor-
te in ranjence iz neposredne nevarnosti ofenziv«.
Gremo naprej, previdno preiskujoč sleherno ped tal. Vzpenjamo se v hrib pri B a -linovcu. Se en greben; tam je Mi l jev ina — Foča . . . Nemci so naša poslednja ovira.
Kapetan I. k l . D u š a n B o j a n i ć, upravnik Doma J L A V Novem mestu, eden izmed udeležencev slavnih bojev na Sutjeski, nam je za 15. obletnico naše velike zmage v V. sovražni ofenzivi napisal nekaj spominov na tiste hude, težke, a nepozabne dni, ko se je odločila usoda nadaljnjega razvoja oborožene borbe proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Ilustracijo k spominom je izdelal tov. M a r k o F i l i p o v i č , ilustrator uredništva »MLADOSTI« na avto cesti, k i je bil v V. sovražnikovi ofenzivi kot dvanajstinpoiletni deček borec in kurir NOB.
ska pokrajina, razsekana z mračn imi soteskami in s strmimi pobočji,, okrašena z gozdnatimi in skalnimi vrhovi — zdi se nam, da smo zablodili na rob sveta. Čut imo osa-melost in divjino narave in spričo tega smo postali negotovi, plašimo se slehernega šuma. Pred nami kipijo visoke planine: Durmitor, Vučevo, Tjentište^ s svojimi odrasleki Treskavico, Jahorino . . .
Gozdovi tukaj so ostali nedotaknjeni, mračn i in komaj prehodni. Ves kraj je podoben puščavi , v kateri človek ni gospodar. Po nekaj deset metrov globoki prepadi so raztrgali našo kolono — kolono izmučenih borcev, k i se vije po stezi pod pečinami, obrasl imi z brezovjem. Borc i v koloni zdaj zaidejo za skale, zdaj spet dohitevajo drug 'drugega. Spodrsavajo, se spotikajo, včasih kateri pade in potiho zakolne. Ob kamen butne puška ali mitraljez. Kadar se kolona razpotegne, vsak hiti , drsa in razmika veje, da ga ne bi katera udar i l a po obrazu.
K o se ponovno zbero, vsak pr i s luškuje in opazuje: sov ražn ik nas ne sme presenetiti. Potem se spet nadaljuje premik in venomer, potiho, gredo besede od enega do drugega: » P r i k l j u č i . . . pohit i . . . drži z v e z o . . . « In tako ob vsej koloni.
Po teh neprehodnih stezah gremo že vso noč, trudni, i z črpani od napora in lakote; krepi nas neomajna misel, da je pred nami še en obroč, k i ga je treba prebiti, da bo pot Tjentište—Miljevina prosta in da bomo lahko umakni l i eno-
Amerlčani ao aaeell varčevati tudi v avtomobilizmu. Namesto velikih avtomobilov ae pojavlja na ameriških cestah vsak dan več ekonomičnih manjših vozil. Majhne avtomobile uva-iajo Američani 1« Evrope, kar bo hud udarec za domačo avtomobilsko Industrijo, ki nt bila na to pripravljena. Na sliki: uvoženi avtomobili v newyorŠkl
luki.
Gotovo imajo močne utrdbe. Previdno, neslišno se pomikamo naprej, pr ičakujoč presenečenj . . . »Nocoj moramo osvoboditi to pot,« pravi nekdo
čete so že na vrhu grebena. Pripravljajo se za poslednjo obrambo; prepreči t i hočejo umik naših si l iz obkroženja in stisnjenega obroča. Opazili so nas sovražnikovi izvidniki in letalci, k i so nas stalno spremljali. Nemci so se p r i bližali bliže od kilometra; ne mislijo se ustaviti, temveč se čedalje hitreje pomikajo v borbeni vrsti proti naš im položajem, ki smo j ih začasno zavzeli. Nekaj p r ip rav l j a jo . . . Nocoj bo borba, si mislimo samo pri sebi. Stanje je k r i tično. Naši borci, k i pr ihajajo na začasni položaj, se komaj premikajo, izmučeni so, lačni in neprespani, po vrhu še pod vtisom bližajoče se borbe . . .
Nemci so prešli v napad. Bijejo nas z letalstvom in topništvom. Toda njihovi j u riši so zaman. Padajo pod na tančn im ognjem naših borcev . . . *Niti spričo hudih iž-qub se nismo umakni l i ; imeli
vali, toda naši borci so čvrsto branil i svoje položaje. Pred poldnem smo odbili vse j u riše. Zavoljo neuspeha razkačeni Nemci so se znova premakni l i . Široka in gosta strelska vrsta, ki sta jo podprli artilerija in letalstvo, nas je začela napadati. V zavesti, da položajev ne smemo zapustiti, je bilo treba vzdržat i tudi to. Nemci so jurišal i in jur išal i — besno, noro, toda naše bombe so j ih vsakokrat vrgle nazaj. To se je čez dan nekajkrat ponovilo.
Danes je že tretji dan borbe na istem mestu. Napeti smo, polni odločnosti in po-žr tvovanja . Stanje je težko, preboj se zdi n e m o g o č . . . Za nami je bolnica in več tisoč ranjencev. Vrhovni š tab in tovar iš Tito sta tudi nekje blizu za nami. Moramo se prebiti!
Prispeli so še ostali deli naše brigade z drugih položajev in zavzeli nove zraven
M A R K O F I L 1 P O V I C : S U T J E S K A
ob meni. Moreča negotovost. Še vedno smo na čelu kolone II. bataljona Prve proletar-ske. Naši izvidniki sporočajo da se nemške enote premikajo proti nam. Njihove prve
smo le en izhod: naprej, na- nas. Mimo pride kurir glav-prej čez greben, skozi prebiti nega štaba in vpraša za ko-obroč. mandanta brigade. »Naprej,
Zvečer, ko se je zmračilo, tam pr i p e č i n i . . . « mu po-so Nemci nehali napadati, vedo. Cez nekaj časa nekdo Drugo jutro so spet nadalje- v mraku hiti vzdolž kolone.
. . L a Č n a l e t a " v rigali deželah Stari Jugoslovanski letopisci,
opisujoč dogodke, k i sv> se jim zdeli vredni spomina (bitke, ite-mene vladarjev, potresi itd.) so opisali tudtj rodovitna in nerodovitna leta, zlasti pa lačna leta, z vsemi nj'ihovimi strahotami.
Kot pričajo najstarejši zapiski, je bilo v naših deželah v 13. veku 5 lačnih let in v 15. veku tri. Srbski letopisec, me-rfih Damentijan, živo opisuje strašno lakoto, ki je razsajala po Srbiji leta 1202—1203. »Lakota je bila hujša od sovražnika«, pase Dornentfiflan, »streljala je brez strela, probadala brez kopja, seikala brez meča In klala brez noža, tako da sploh ni bilo več prostora za pokopavanje mirličev«.
P o bWiki na Marici 1371. leta, torej po prvem večjem spopadu med Srbi in Turki, v kateri je bula srbska vojska premagana, je tudi zavladala lakota, »kakršne Še ni bilo od začetka sveta«, kot je zapisal neki letopisec. Leta 1539 je izbruhnila huda lakota celo v bogatem ln kulturnem Dubrovniku; trajala Je 22 mesecev in pokončala 4500 prebivalcev.
Ko so jugoslovanske pokrajine zasedli Tudki. so lačna leta
letju), ko je bilo poskrbljeno za varnost na cestah in ko so
bila vse bolj pogosta. V 16. sto- bile zgrajene še železniške pro-letju j ih je bilo deset, v 17. stoletju sedemnajst, v 18. stoletju dvajset in 19. stol. tud'i dvajset. Težave nerodovitnih let so bil« povečane s tem, ker ni bilo mogoče dovažati hrane iz bližnjih in daljnjih krajev, kajti po zapuščen'.h cestah so gospoda-rifle čete samovoljnih vojakov In hajdukov. Sele potem, ko so se nafti kraji postopoma osvobodili turškega Jarma (v 19. sto-
Oslovske dirke v Portorožu
Osel je dragocen pomočnik za vsakega istrskega kmeta, nemara še večji, kot je konj v ravninskih krajih, zato nd Čudno, če mu pravijo »istrski džip«.
V letošnji glavni sezoni bodo turisti v Portorožu lahko gledali nenavadne tekme — dirke oslov. Za te dirke že tren'irajo najboljše istrske osle, tekmovali pa bodo pod istim L pogoji kakor konji na konjskih dirkah. Na dirkah bodo organizirane tudi stave.
ge, so nerodovitna leta prenehala bitj tudi lačna leta.
(Jugopresj
Petindvajset na Lambrettll Na navadno 125-kubJčr*o Lambretto se Je naložilo teh 25 mladih fantov, da bi dokazali trpeinont vozila in seveda tudi svoje akrobatske sposobnosti. Čeprav so tehtali vsi skupaj nad 19 stotov, Je vozilo ostalo nepoškodovano.
Sele ko spregovori, spoznajo borci svojega komandanta bataljona, tov. Savo. Zazdi se nam čudno razburjen in zmeden, glas mu podrhteva, ves je poln nepotrebne naglice Skl ica l je komandirje in politične komisarje in j im sporoča, da smo pred prebojem zadnjega obroča. Naloge so kratke in jasne.
Gremo, " počasi, previdno, brez šuma po neizhojeni stezi. Vztrajno, brez odmora koraka brigada po molčeči nočni planini, nekaj pred polnočjo. »Bog mi odpusti — gremo kakor za pogrebom,« se nekomu utrne plašna prispodoba. Njegov glas neutegoma pogoltne tišina, slišati je le- tapkanje številnih nog.
Kolona je obstala, se strnila. Pred nami je z mahom porasla pečina, pred njo pa stoje komandant in komisar Leko našega bataljona, komandir in komisar naše Čete in še dva tovariša, k i smo ju videli davi, gotovo sta iz glavnega štaba. Nekaj se dogovarjajo. Do nas prihajajo tihi glasovi, vmes kakšna ra zumljivo izgovorjena beseda » . . . bombe . . . p r ebo j . . . prostovoljci . . .«
Komisar čete pride k nam in pravi : »Nocoj j i h bomo napadli.« »Napad mora biti nenaden.« Umolkn i l je, za njim spregovori komandir: »Povzpeli se bomo do gorskega prelaza. Tu se bo ločila bombaška skupina, šla proti vrhu Balinovca. Kdo gre v bombaše?« vpraša .
»Doslej so se j av i l i tile,« pove pomočnik komisarja tovar iš Ćabo, vzame iz svojega bloka listek in začne brati imena: Bokan, Larinović , Jerman, A b r a m o v i c . , .
(Konec prihodnjič)
Največje letalo Z letališča pri Daytonu v
Amenki je nedavno poletelo na svoj prvi let letalo »Douglas C-133«, največje letalo na svetu. 2enejo ga štirje motorji, razpon kr i l znaša 60 metrov, premer trupa pa je 5 metrov. Zgrajeno je kot transportno letalo in lahko prepelje tovor 50 tisoč kilogramov nad 1500 km daleč. V trup mu lahko naložijo 16 natovorjenih avtomobilov tipa »džip« alt dva buldožera s skupno težo 40 tisoč kg.
Solidni stavbeniki Nemški časopisi so objavili
bole zanimivost^ »Dijakinjo liceja v Traun-
steinu uživajo posebno ugodnost: ko stopi v razred profesor, j im ni treba vstati, ampak •amo pok imajo v pozdrav. Zakaj? Kom'isija je namreč ugotovila, da podporni zid šole ne bi prenesel potresa, če bi naenkrat vstalo vseh trideset d i jakinj. R e s solidno zgrajeno.«
Tračnice za Indijo Železarna Zenica je začela
pošiljati svoje železniške tračnice v Indijo. V pristaniaou ploče so nedavno vkrcali prvo pošiljko, do konca leta P« bodo poslali, okrog 30 tisoč tračnic.
Težak problem Znano je, da je Stalin
kritiziral tudi glasbeno ustvarjanje v Sovjetski zvezi in predpisoval, kakšna mora glasba biti. Ker pa je sedaj dognano, da se sploh ni razumel na muziko, je nastalo resno vprašanje: ali je res treba plesati tako, kot je Stalin muziciral?
D r. N I K O ? U P A N 1 ( 4
Zato je že skrajni čas, da dobijo svoje domove, kot jim j« bilo obljubljeno. Pri tem s ponosom omenjajo svojih tisoč fantov, pripravljen.h da vsak čas nastopijo za čast in slavo kraljevskega veličanstva. Skoraj isto sta pisala kralju 12. 9. 1533 kranjska deželna upravnika Jandre pl. Lamberg in vicedom Volk Lam-berg, in sicer sta zahtevala, da se čimprej reši vprašanje naselitve Uskokov v Zumberku, kajti uskoški poglavarji so izjavili, da ne morejo še dalje trpeti takega stanja, v kakršnem so zdaj.
Kakor smo že prej povedali, je bila od rodbine Kobasi-čev odkupljena graščina Zumberk in razdeljena med uskoške družine. Ker pa to graščinsko posestvo ni zadostovalo za naselitev vseh rodovin, so morali kraljevski komisarji poseči se po posestvih kostanjeviškega in pleterskega samostana na južnem pobočju Gorjancev, kjer je tako nastala precej obširna š tokavska narodopisna enklava med kajkavskim osnovnim prebivalstvom (1534). P rv i trije žumberški kapetani so bili Bartol Ravnach (1540), Ivan Wernek (1545) in Ivan Len-ković (1546), ki so Uskoke (Vlahe) spravili v red in tako ustanovili na južni strani Gorjancev vojno granico za zaščito kranjske dežeie z jugovzhodne strani. Prvi kapetani so bivali v Kostanjevici na K r k i , pozneje so se preselili v grad Zumberk. Istočasno je Ivan Lenković opravljal dolžnost kapetana v Senju, kjer je obnovil mestne utrdbe in za obrambo sezidal erad Nehaj (1551—1554). V stalnih borbah s Turk i si je pr i dobil mnogo časti, v obrambi obmejnih gradov in trdnjav pa obilo izkušenj. Zato mu je bilo poverjeno nadzorstvo in skrb za vse gradove in mesta v Hrvatski krajini. Leta 1567 ga je imenoval cesar Maksimil jan za glavnega zapovednika vseh vojnih s i l na turški meji. Po preteku dveh let je umrl (1569) in ima svoj grob v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Ta vitez je imel pravo slovansko srce; bil je gostoljuben, prijazen in dober, da ga niso mogli pozabiti niti na Hrvatskem niti na Kranjskem.
Toda dolžni smo odgovoriti, kdaj in pod kakimi okol-nostmi je Ivan Lenković sezidal grad in trdnjavo Pobrežje. O tem nas bo poučilo naslednje poglavje.
I III. Borbe) ki j ih je bi l vodil general Lenković s Turki na
ozemlju med tu rško mejo, Dravo in Sočo, niso po mednarodnem pravu spadale v vojno stanje med dvema državama, ampak so imele značaj priložnostnih spopadov med sosednimi begi na eni ter graničarskimi zapovedniki na drugi strani. Vpad turških Čet izpod 20.000 mož se ni smatral za casus belli. K e r cesar Ferdinand I. in nadvojvoda, Kare l nista želela prave (napovedane) vojne s Turčijo, sta dala graničarskim zapovednikom razumeti, naj se izogibljejo izzivanj in" večjih vpadov v Bosno, seveda iz strahu, da ne bi to pr i -
(Lenkovlčev nagrobnik v Novem mestu)
vedlo do prave vojne med obema velikima državama. Lenković in njegovi oficirji so le bolj zasledovali in podili n manskega sovražnika, če se je vračal o b t e ž e n s plenom in sužnji preko Hrvatskega nazaj v Bosno. Važno Je pribiti, da zapovedniki na Hrvatskem in Kranjskem v glavnem niso imeli pobude pri vpadih v vsem časovnem obdobju 15] in 16. stoletja. Tudi niso mogli imeti vedno pripravljenih dovofl oboroženih čet, ker j im je primanjkovalo denarja in hrane. Razni paše in sandžak-begi pa so ae, seveda sporazumno a sultanom, stalno oboroževali ter iznenada napadali HrVfl Slavonijo, Kranjsko in Primorjo. Z okrutnostjo in ropa njom so hotoli onemogočiti mirno življenje prebivalstvu na Hrvatskem in v Sloveniji ter slednjič te kraje zas«s.ti. Značilno poje ljudska pesem o tej nevarni situaoiji:
109. Dasi so sloni nesebične živali, se vendar v skrajni stisk« vedejo natanko tako knkor človeška bitja. Naslednji doživljaj vam ho pokadil, kako to mislim. Nekrga dne smo Kari , Kopi In jaz odšli na obrežje reke. da bi pomagali vleči proti toku težko naloženo barko. Vlačilci, ki so sicer na vso moč naponjali vrvi, so bili prešibki, da bi hili kos deroči vodi. Veseli so bili že. Če jih barka nI vlekla nazaj. Z>to so poslali k nam po pomoč In mi trije smo se odpravili tja. Zaprrgel sem Rarlja v vrv. To Je bilo selo sabavno, kajti ie nikdar v življenju
lekel kakega bremens.
110. Najprej Je silovito potegnit. Vrv se J* skoraj utrgala, obloženi čoln se je na vodi zasukal In ne o:'.ione prevrnil. Močni lok mu je drl nasproti, In ljudje, ki so bili v čolnu, so nas preklinjali, ker so se b.t • i i i .-• II.I L u k i potopili Kiir l •«(• /a- io ni prav nič menil. Ko je privlekel barko kakih 200 m daleč, se je nenadoma UHtavil, vrv je postala ohlapna in prevladal Je lok. Nato se Je vrv spet sunkoma napela In ljudje v Čolnu so zakričali. Zato sem Kuriju zapovedal, naj vleče počasi. V sni uri Je res privlekel čoln do koder Je bilo treba.
111. Potem smo m! trije ostal! le na obrežju In se igrali. Kopi Je skočil slonu s hrbta In tekel oh reki. Kuriju ntm dejal, naj teče za njim ln medlem ko smo tako odhajali zmerom dalje, sem popolnoma zgulili čut sa smer In se začel zanašati na razum svojih ilvatl. Ampak opica naju Je zvabila v past. Prllll smo na močvirno mivko In Kari se Je začel pogrezati. Clm hitreje Je vzdlgoval noje, tem globlje je lezel v močvirje. Popadel ga Je tak strah, dn je hotel s trobcem ujeti opico In stopiti nanjo kot na nekaj trdnega. Kopt j« zakričal ln sbefal ns drevs
112. Ksrl Je nato zavihtel trobec proti svojemo hrbtu, strgal s sebe blazino In si jo podložil pod noge. Seved-i mu Io ni nič pomagalo. Zato Je vzdignil trobec In ga zakrivil nazaj, da bi zagrabil turne In me uporabil za podlago. Trobec NI« mu Jr up"~ gibal In se vzpenjal proti meni kakor velikanska kača, ki leze nav/gnr po pobočju hriba, da bi na vrhu ovlla svoj plen. Zdaj ni več ne rjul nc trobil, temveč Je grozljivo molčal In s| prizadevni, d« M me prijel. Bil Je pri kraju s svojo iicsehlcnnsU** Da bi reiil sebe, Je bil pripravljen poteptati
top related