zn pri obolenjih kosti in sklepov

ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBLENJIH KOSTI IN SKLEPOV

Okostje nam s svojimipodpornimi in nosilnimi strukturami omogoča pokončno držo in vsestransko gibanje. Razen PODPORNE in ZAŠČITNE FUNKCIJE ima okostje tudi pomembno nalogo PRESNOVO MINERALOV. Gradnja kosti je odvisna od posebnih celic – OSTEOBLASTOV. Osnovna organska snov medeceličnine je beljakovinska snov OSEIN, ki daje kostem določeno PROŽNOST ( ELASTIČNOST ), medtem ko mineralne soli dajejo TRDNOST in TRDOTO. Presnovo mineralov uravnavata hormon žleze obščitnice ( parathormon ) in vitamin D.

2

POJMI IZ ORTOPEDSKE DIAGNOSTIKE IN ZDRAVLJENJA

Vnetna in degenerativna obolenja sklepov, kosti in mehkih delov gibalnega sistema sodijo v domeno konzervativnega zdravljenja zdravnika REVMATOLOGA.

Zdravljenje nekaterih obolenj in poškodb pa obravnava zdravnik ORTOPED ALI TRAVMATOLOG.

3

POJMI IZ ORTOPEDIJE: OSTEOSINTEZA – je operativno

zdravljenje, kjer povežejo kostne fragmente vijakov, pološčic, žic, žebljev ali zunanjega fiksatorja.

4

ARTROSKOPIJA – je endoskopski pregled sklepa.

ARTROGRAFIJA – je rentgensko slikanje sklepa. ARTROTOMIJA – je operativno odpiranje sklepa. ARTROPLASTIKA – je vstavljanje umetnega

sklepa. OSTEOTOMIJA – je odpiranje kosti. TRANSPLANTACIJA KOSTI – je presaditev kosti. ARTRODEZA – je operativna otrditev sklepa.

5

SPLOŠNI ZNAKI

Bolečine in omejitev gibanja. Oboje je prisotno predvsem pri degenerativni in vneti spremembi sklepov. Lokalizacija, intenzivnost in način pojavljanja bolečine dajejo zdravniku pomembno informacijo pri postavljanju diagnoze

Telesna vročina, utrujenost, manjša sposobnost obremenitve, oslabelost in hujšanje.

6

LOKALNI ZNAKI

Prizadeti sklep ali predel nad kostjo je boleč, pordel, otečen in topel, kar kaže na znake vnetja

Hematom izliv krvi pod kožo – modrica pri zlomih in zvinih.

7

PREISKOVALNE METODE

Funkcionalne meritve Rentgenska slikanja ( tomografija, CT,

artografija ) Scintigrafija kosti in sklepov EMG Artroskopija in punkcija sklepa Biopsija kosti

8

NAJPOGOSTEJŠA BOLEZENSKA STANJA

Vneta in degenerativna obolenja sklepov

Zlomi

Obolenja hrbtenice

9

1. VNETA IN DEGENERATIVNA OBOLENJA SKLEPOV

Vnetja sklepov so pri ljudeh označena kot REVMA. Revmatična obolenja so vse bolezni, ki prizadanejo vse sklepe, kosti in mehke dele gibalnega sistema. Prizadeti so lahko tudi drugi sistemi in notranji organi. Večinoma potekajo kronično včasih v blagi obliki drugič ogrožajo življenje

npr. revmatično obolenje srca. Bolezen se lahko spontano umiri.

10

VRSTE REVMATIČNIH OBOLENJ: VNETJE lahko prizadanje sklepe - sinovitis ali

hrbtenico – pondilitisa. REVMATOIDNI ARTRITIS je obolenje pri katerem so

na začetku prizadeti mali sklepi, deformirajo se postopoma, kar vodi v invalidnost

b. MLADOSTNI KRONIČNI ARTRITIS prizadene otroke do 16 leta

c. SEROLOŠKO NEGATIVNI SPONDILOARTRITIS kaže se kot ankilozirajoči spondiloartritis ( prizadeta je hrbtenica, ki postopoma okostneva ) in psoriatični artritis ( luskavica, artritis, prizadeti so mali sklepi, običajno asimetrično )

11

DEGENERATIVNE BOLEZNI skelepov in hrbtenice so:

artoze, kjer so prizadeti veliki deli sklepov ( kolčni, kolenski in sklepi na rokah ), in spondiloartroze, kar je degenerativno obolenje hrbtenice

12

ZUNAJ SKLEPNI REVMATIZEM pa zajema:

sindrom fibrozitisa in fibromialgije ter tendinitis in burzitis Revmatične bolezni v glavnem niso

ozdravljive, lahko pa jih z ustreznimi postopki zdravljenja umirimo, upočasnimo njihovo napredovanje in preprečimo hujše okvare.

13

ZDRAVSTVENA NEGA

CILJ: Je omogočiti mirovanje v akutni fazi,

preprečevati deformacijo v času, ko je bolnik vezan na posteljo, in spodbujati bolnika k samooskrbi, ko se stanje izboljša. ZN zahteva prilagojenost negovalnih postopkov vsakemu bolniku posebej, ker so sklepi otekli, deformirani mišičje pa oslabelo in ohlapno.

14

OSEBNA HIGIENA – dnevno izvajamo posteljno kopel, da poživimo krvni obtok in odstranimo znoj, ki ima zarad bolezni in nekaterih zdravil poseben vonj.

Bolniki so občutljivi na mraz, zato smo pozorni na primerno temperiranost sobe.

15

GIBANJE IN USTREZNA LEGA – ker so bolnikovi sklepi zelo boleči, pazimo, da ne naredimo hitrih in neprevidnih kretenj. Boleče sklepe prijemamo z obema rokama in jih podpiramo spodaj in zgoraj. Pazimo tudi, da so sklepi vedno v pravilni legi ( fiziološki položaj – preprečuje nastanek kontraktur in deformacij ) urejanje postelje izvajamo za bolnika čim manj boleče. Višina ležiščne poloskve naj bo nastavljiva z možnostjo dviga vzglavja, ki omogoča polsedeči položaj. Pri prizadeti hrbtenici bolnik leži ravno brez vzglanika.

16

PREHRANJEVANJE IN PITJE hrana naj vsebuje dovolj beljakovin, vitaminov in mineralov. Pri izbiri hranil pazimo, da se bolnik ne zredi, saj prevelika teža še dodatno obremenjuje sklepe. Pri okvari prstov ( deviacije proti ulnarni strani ) presodimo, ali bolnik potrebuje pomoč pri hranjenju.

IZLOČANJE IN ODVAJANJE skrbimo za urejeno prebavo, ki se rada poslabša zaradi dolgega ležanja.

17

SPANJE IN POČITEK spanje je lahko slabše zaradi znojenja ponoči, saj bolnika pogosto oblačimo. Dnevni red uredimo tako, da ima med vsako zaposlitvijo dovolj časa za počitek.

MEDIKAMENTOZNO TERAPIJO izvajamo po zdravnikovem naročilu.

18

FIZIKALNA TERAPIJA poteka po dogovoru med zdravnikom in fizioterapevtom. Razgibavanje je NUJNO za preprečevanje otrdelosti sklepov in atrofje mišic. Idealno je razgibavanje v vodi.

SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE bolniku je potrebno uzbuditi občutek, da je sam odgovoren za potek bolezni in da mora aktivno sodelovati pri vseh oblikah zdravljenja.

19

2. ZLOMI

Zlomi ( fraktura ) je prekinitev celovitosti kostnega tkiva zaradi posrednega ali neposrednega delovanja mehanične sile.

20

ZNAKI: Bolečina Oteklina ( zaradi krvavitve v predelu

zloma ali poškodbe mehkih delov tkiva ) Deformacija ( videz okončine je

nenormalen zaradi prekinitve ragmentov ) Neuporabnost uda Krepitacije ( škrtanje pri premikanju ) Dolžina uda ( lahko se spremeni )

21

ZDRAVLJENJEZačnja se že na samem mestu nesreče

oziroma poškodbe s pravilno imobilizacijo. Repozicijo ( naravnanje kosti ) in dokončno fiksacijo ( učvrstitev ) zloma pa lahko opravijo v bolnišnici na različne načine.

22

KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE

I. Prepozicija in fiksacija z mavcemII. Ekstenzija ( repozicija s pomočjo

natega ) III. Funkcionalno zdravljenje – zlomljena

kost ostane v svoji funkciji, ker je vpeta v neko večjo formacijo ( npr. rebra, sramnica ) ali pa so ob njej dovolj močne mišice, ki jo ohranjajo v fiziološkem položaju ( npr. lopatica )

23

OPERATIVNO ZDRAVLJENJE

Osteosinteza ( spajanje kostnih fragmentov )

1. ZN BOLNIKA Z MAVCEM : Ob klasičnem mavcu se danes

uporabljajo tudi posebni vodoodporni materiali ( plastični mavec ). Klasični mavec sušimo tako, da je vedno omogočen zraka ( po približno 20 min. obdrži obliko, suh pa je po 24. urah )

24

PRI BOLNIKIH Z MAVCEM SKRBNO OPAZUJEMO

Temperaturo in barvo kože na prizadeti okončini ( hladni in bledi prsti kažejo na pritis mavca na arterijo; modrikasti, vendar topli pa na pritisk na veno )

Otekanje rok, nog in prstov prizadete okončine

25

Senzibiliteto – izgubo občutka na prizadeti okončini ( bolnik to opiše kot mrtvi predel ) ali pa občutek drevenenja, mravljičenja

Motoriko – zmožnost premikanja prstov na prizadeti okončini

Bolečino ( bolečina nastane zaradi pritiska na živec, po določenem času mine, ostane pa okvara živca )

26

Bolečino, ki jo povzroči razjeda zaradi pritiska, nastane zaradi pritiska mavca ( nevarno mesto peta )

Alergijo na mavec – nastane zaradi preobčutljivosti na sintetično vato, ki jo ovijejo okrog uda pred nameščanjem mavčnega ovoja.

27

Mavec ima bolnik približno od 4 do 8 tednov, odvisno od zloma, celjenja.

VRSTE MAVCEV: Celi mavec ( prsti ostanejo prosti

zaradi opazovanja ) Mavec noge – tutor Opornica iz mavca – longeta Opornica za stopalo.

28

PRI ZDRAVSTVENI NEGI PREVERJAMO: MAVČNI POVOJ ( mora se dobro

prilegati, ne sme pa biti tesen, zato je opazovanje prvi dan zelo pomembno )

SKLEPE ( sklepi, imobilizirani z mavcem, ne smejo biti gibljivi oz. se pod mavcem premikati

POLOŽAJ OKONČINE ( za zmanjšanje otekline naroči zdravnik namestitev na opornico )

29

2. ZN BOLNIKA Z EKSTENZIJO EKSTENZIJA je terapevtski ukrep, s katerim

poskušamo poškodovano hrbtenico ali prelomljem ud zadržati v pravilnem položaju do zaraščanja. S trajnim vlekom raztegnemo mišico, ki se je zaradi preloma kosti skrčila. Ekstenzijo ( trajni vlek ) izvajamo PREKO KOŽE s pomočjo različnih pripomočkov ( pasov, povojev, levkoplasta, manšete ) in PREKO KOSTI s pomočjo žice ali Stainmannovega žeblja.

30

NALOGE TZN SO DA: 1. Preveri položaj okončine na opornici in smer vleka po vsakem

negovalnem postopku 2. Neguje vhodno in izhodno rano ob Steinmannovem žeblju ali žici3. Opazujem vstopno in izstopno mesto žeblja ali žice in morebitne

znake vnetja takoj sporoči zdravniku4. Opazuje učinkovitost vleka, ki je odvisna od uteži in od položaja

okončine na opornici 5. Pazi, da je sistem za ekstenzijo cvrsto pritrjen na posteljo, uteži

vedno prosto visijo, sicer trajni vlek preneha 6. Ob morebitni bolečini okončine preveri, ali ni ta morda posledica

nepravilnega položaja7. Bolniku nudi pomoč v mnogih aktivnostih kot so: oblačenje in

slačenje ter osebna higiena; redno izločanje in odvajanje; prehranjevanje; gibanje; preventiva razjede zaradi pritiska; prevetiva zastojne pljučnice; razvedrilo in zaposlitev

31

3.OBOLENJA HRBTENICE

Najpogostejše obolenje hrbtenice je HERNIJA DISKUSA – ZDRS

ŽELATINASTEGA JEDRA. Gre za obolenje medvretenčnih ploščic, ki je pogosto POKLICNO. Hrbtenične okvare nastanejo najpogosteje med 20. in 30. letom, kar je sorazmerno z veliko telesno aktivnostjo v tem času. Tedaj se začnejo tudi degenerativni procesi. Najbolj so prizadeti FIZIČNI DELAVCI.

32

Medvretenčna ploščica ( discus intervertebralis ) je iz želatinastega jedra, ji je obdano s čvrstim vezivom. Želatinasto jedro lahko zdrsne v dveh smereh. Zdrs medvretenčne ploščice stisne korenine hrbtenjačnih živcev in povzroči močne bolečine ter motnje občutljivosti in gibljivosti.

Najpogosteje so prizadeta ledvena in križna vretenca.

33

ZDRAVLJENJE IN ZDRAVSTVENA NEGA

1. KONZERVATIVNA ORTOPEDSKA TERAPIJA priporoča se mirovanje, lajšanje bolečin in sprostitve hrbtenice oz. mišic.

34

Takšno zdravljenje in ZN obsega:a. Mirovanje ( ravno ležišče ) b. Sprostitveni položaj za več urc. Dovajanje toplote, v akutnem stanju

pa ledd. Fizioterapijo po zdravnikovem

naročilue. Dajanje analgetikov, ki jih po potrebi

predpisuje zdravnik35

2. OPERATIVNA TERAPIJA je priporočljiva:

če je prisoten zdrs želatinastega jedra s parezami in motnjami sfinktra

Pri akutni motorični parezi Če kljub vztrajni konzervativni terapiji ni zboljšanja Pri ponovitvah bolezni s težavami.

36