analiza bilanc nvo 2008

Andreja Črnak - Meglič

Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev,ustanov in

zasebnih zavodov) v letu 2008

1. Uvod

Neprofitno-volonterske oziroma nevladne organizacije (NVO), ki predstavljajo

zasebnega producenta javnih dobrin in storitev in prinašajo hkrati skupno in privatno

korist, so postale predmet strokovnega proučevanjane vse od 70.let prejšnjega

stoletja dalje. NVO, med katere se uvrščajo društva, fundacije, privatni zavodi,

organizacije političnega pritiska in zagovorništva, cerkvene dobrodelne organizacije,

organizacije za vzajemno pomoč (kooperative) kot producenti blaginje pripadajo

posebni skupini oz. sektorju z določenimi lastnostmi, ki jih ločujejo od drugih akterjev.

Najširše stokovno sprejeta definicija NVO, ki je bila uporabljena tudi v mednarodni

komparativni raziskavi o neprofitno-volonterskem sektorju1 NVO opredeljuje kot

organizacije, ki so:

- formalno organizirane oz. institucionalizirane

- privatne, institucionalno ločene od države

- neprofitne oziroma neprofitno distributivne

- samostojne pri vodenju in upravljanju

- vključujejo pomemben delež prostovoljnega dela.2

Tej definiciji v Sloveniji ustrezajo naslednji tipi organizacij: društva, ustanove oz.

fundacije, zasebni zavodi in cerkvene organizacije.3 1 L.M. Salamon, S.W. Sokolovski, R.List, Global Civil Society, An overview, The Johns Hopkins Comparative Nonprofit Sector Project, Johns Hopkins University, 20032 Podlaga za to definicijo je osnovna struktura organizacij in njihovo delovanje. Vsak od naštetih kriterije variira od organizacije do organizacije. Toda, da organizacije lahko uvrstimo v neprofitno-volonterski sektor, morajo do določene mere izpolnjevati vseh pet kriterijev.3 društva - samostojne, prostovoljne, neprofitne organizacije, v katere se ljudje združujejo, da bi uresničevali

skupno določene interese ;• fundacije - organizacije, ustanovljene, da bi upravljale za poseben namen vezano premoženje. So privatne,

nečlanske organizacije, ustanovljene zato, da rabijo trajnemu splošno koristnemu ali dobrodelnemu namenu v znanosti, kulturi, športu, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, otroškem, invalidskem in socialnem varstvu, varstvu okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter za verske namene; zasebni zavodi - so oblika zavodov, organizacij, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju, znanosti, kulturi, športu, zdravstvu, socialnem varstvu, otroškem varstvu, invalidskem varstvu, socialnem zavarovanju ali

1

NVO v družbi opravljajo vsaj tri pomembne funkcije: politično - pomenijo obliko

participacije državljanov pri upravljanju države in družbe, ekonomsko – pomenijo

način za aktiviranje dodatnih virov v materialni (donacije v denarju) ali nematerialni

obliki (vložek prostovoljcev, donacije v naravi) ter socialno – zagotavljajo dopolnilne

ali alternativne načine zadovoljevanja potreb uporabnikov.

Pomen in vlogo NVO in nevladnega sektorja so prepoznale praktično vse, zlasti

razvite države sveta, zato predvsem v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja beležimo

pravi razcvet NVO ter krepitev partnerstva med njimi in državo. Le-ta se kaže tako v

vključevanju NVO v procese odločanja, kot tudi v njihovem vključevanju v mrežo

izvajalcev storitev, ki delujejo v javnem interesu (javne mreže) in jih zato država

izdatno podpira z javnimi sredstvi.4

Obseg neprofitno-volonterskega sektorja je mogoče meriti z več indikatorji: številom

neprofitno-volonterskih organizacij, številom storitev, številom uporabnikov storitev,

številom članov, številom ljudi, ki jih zaposljujejo, številom prostovoljcev ter obsegom

finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo. Med temi indikatorji sta za primerjavo

sektorja v različnih državah posebej pomembna dva: obseg in struktura finančnih

sredstev, s katerimi razpolagajo NVO ter število zaposlenih v njih.

drugih dejavnosti katerih cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Če zavod ustanovijo privatne pravne ali fizične osebe in v ustanovnem aktu opredelijo neprofitno delovanje, jih lahko uvrščamo med neprofitno-volonterske organizacije in

• cerkvene organizacije - so organizacije, ki so v Zakonu o položaju verskih skupnosti omenjene le posredno. Zakon neposredno govori o verskih skupnostih. Verske skupnosti so prostovoljna neprofitna združenja fizičnih oseb, ki se združujejo primarno zaradi enakega verskega prepričanja in izpovedi vere. V svojem okviru pa lahko na podlagi neprofitnih kriterijev opravljajo tudi dejavnosti, ki jih zakonodaja opredeljuje kot dejavnosti splošnega oziroma posebnega družbenega pomena. Verske skupnosti praviloma nimajo statusa pravne osebe. Pridobijo ga lahko z vpisom v register kot pravne osebe zasebnega prava, vendar velika večina teh organizacij te možnosti ne uporablja.

4 Tako podatki mednarodne komparativne raziskave Univerze Johns Hopkins kažejo, da: prihodki nevladnega sektorja v povprečju 32 držav sveta znašajo 5,1% BDP, delež zaposlenih v nevladnem sektorju v teh državah znaša 4,9% od vseh zaposlenih, v državah EU pa

v povprečju celo 8,1%, ter da je v strukturi celotnih prihodkov nevladnih organizacij v povprečju delež prihodkov iz javnih

virov znaša 42%, v državah EU pa celo 53%.

2

V Sloveniji sistematično spremljanje NVO poteka že od leta 1996, ko so bili v prvi

raziskavi5 poleg statističnih podatkov Zavoda RS za statistiko prvič uporabljeni tudi

finančni podatki Agencije RS za plačilni promet. Ker statistični podatki ne zagotavljajo

zadostne podlage za analizo obsega, strukture in vloge neprofitno-volonterskega

sektorja v Sloveniji, sta bili v Sloveniji v letu 19976 in 20067 izvedeni tudi raziskavi na

reprezentativnem vzorcu NVO v Sloveniji.

Celostno sliko je moč dopolnjevati s parcialnimi analizami, ki jih lahko izvajamo na

podlagi dosegljivih statističnih podatkov. Primer takšne analize predstavlja tudi

pričujoča naloga "Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev,ustanov in

zasebnih zavodov) v letu 2008" v katero smo, poleg analize obsega in strukture

prihodkov ter odhodkov NVO vključili tudi analizo števila zaposlenih, ki nam jo

omogočajo podatki izkazov poslovnih izidov društev, ustanov in zasebnih zavodov,

ki nam jih je posredovala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Na podlagi teh podatkov smo analizirali poslovne izide društev,ustanov in zasebnih

zavodov za leto 2008 in jih primerjali s rezultati analize istih podatkov za leto 2007 in

kjer je bilo to analitično zanimivo, tudi za leto 2004.

2. Društva

Društva morajo Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) do zadnjega

dne marca predložiti podatke iz izkaza poslovnega izida za preteklo koledarsko leto.

Za društva morajo biti izidi prikazani v skladu s Slovenskim računovodskim

standardom 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah.

5 M Vojnovič in drugi (1996): Vloga, in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji6 Z.Kolarič, A. Črnak - Meglič, M.Vojnovič: Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi, FDV, 2002

7 Z.Kolarič, A.Črnak-Meglič, L.Rihter. R.Boškič, T.Rakar (2007): Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji,raziskovalno poročilo

3

2.1. Prihodki društev

Prihodki 20.103 društev, ki so v letu 2008 oddala zaključne račune8 so znašali

517.283.217 EUR, kar je 8,3% več kot v letu 2007. Presežki prihodkov nad odhodki

so v tem letu znašali 30.147.607 EUR. Število društev9 se je med letoma 2007 in

2008 povečalo za 505 oziroma 2,6%.10

Tabela 1: Struktura prihodkov društev 2008,2007 in 2004 v EURLeto Število društev Prihodki skupaj

2008 20.103 517.283.2172007 19.598 477.448.6492004 16.990 418.981.636Vir: AJPES, Podatki iz izkaza poslovnega izida društev

Med letoma 2008 in 2004 so se prihodki društev nominalno sicer povečali za 23%, če

pa upoštevamo indeks inflacije pa so se realno zmanjšali, in to skoraj za petino (za

18%)11.

V istem obdobju se je število društev, ki so oddala izkaze poslovnih izidov povečalo

za 18% oziroma za 3.113 društev, iz 16.990 v letu 2004 na 20.103 v letu 2008.

Zgolj 1,1% društev je bilo v letu 2008 na podlagi Zakona o društvih dolžna revidirati

svoje poslovne izide. Njihovi skupni prihodki so znašali slabo tetjino (29,8%)12 vseh

prihodkov društev v letu 2008.

Podrobnejša struktura prihodkov kaže, da so največji delež le-teh prestavljali

prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev (34,8%).

8 To je 94 % od vseh registriranih društev v letu 2008 9 ki so oddala zaključne račune10 V primerjavi z letom 2004 pa se je prihodek društev nominalnno povečal za 23,5%, število društev pa se je med letoma 2004 in 2008 povečalo za 18,3%.

11 Indeks rasti cen življensjkih stroškov med letoma 2004 in 2008 je znašala 1,50 (SURS, indeks rasti cen življenjskih potrebščin).

12 154.068.417 EUR

4

Tabela 2: Podrobna struktura prihodkov društev, 2008Struktura prihodkov od dejavnosti

Dotacije FIHO

dotacije iz proračunskh in javnih sredstev

dotacije iz drugih fundacij in ustanov

dotacije drugih pravnih in fizičnih oseb

prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov

članarine in prispevki članov

prihodki od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov

Ostali prihodki od dejavnosti

Finančni prihodki

Drugi prihodki

Delež 4,0% 23,8% 3,7% 11,1% 0,7% 10,4% 34,8% 7,0% 1,5% 2,9%

Vir: AJPES, Podatki iz izkaza poslovnega izida društev, lastna obdelava

Če k temu viru na podlagi mednarodne metodologije13 prištejemo še članarine, ker

naj bi pomenile neke vrste plačilo za prejemanje storitev društev (znašale so 10,4%

prihodkov), prispevke uporabnikov posebnih socialnih programov (0,7%), ter

finančne prihodke (1,5%) potem so plačila za storitve oziroma prihodki ustvarjeni na

trgu v letu 2008 predstavljali kar 47,4% prihodkov društev. Na drugem mestu po

višini prihodkov društev v letu 2008 so bili prihodki iz javnih virov (23,8%). Prihodki

od donacij ozr. dotacij fundacij (vključno s FIHO) ter podjetij in posameznikov so

predstavljale 18,8% prihodkov. Drugi prihodki (ostali prihodki - od dejavnosti (7%) ter

drugi prihodki- 2,9%) pa so predstavljali 9,9% prihodkov društev.

Slika 1: Struktura prihodkov društev po glavnih skupinah prihodkov, 2008

23,8%

18,8%47,4%

9,9%

Javni viri Donacije Tržni prihodki Drugo


13 Mednarodna primerjalna raziskava (L.M. Salamon, S.W. Sokolovski, R.List: 2003) analize strukture prihodkov upošteva naslednjo klasifikacijo virov prihodkov: 1. plačila za storitve, 2. dotacije in subvencije države ter 3. privatne donacije in prispevki posameznikov, podjetij in fundacij. Med plačila za storitve vključuje prihodke iz neprofitne dejavnosti, prihodke iz profitne dejavnosti, članarine in druge prihodke; med prihodke iz javnih virov subvencije države in občin ter skladov-loterije; med prihodke od donacij pa donacije podjetij, posameznikov, fundacij, dotacij sorodnih organizacij in zapuščine.

5

V primerjavi z letom 2007 se je v strukturi glavnih prihodkov društev za 1% povečal

delež prihodkov ustvarjenih na trgu, za isti procent pa zmanjšal delež donacij.

Slovenska društva bolj in bolj postajajo odvisna od tržnih virov prihodkov.

Slika 2. : Primerjava glavnih prihodkov društev med letoma 2008 in 2007

23,8% 23,7%

18,8% 19,7%

47,4% 46,7%

9,9% 10,0%

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%50%

Javni viri Donacije Tržni prihodki Drugo

2008 2007


Podobne primerjave prihodkov z letom 2004 nismo mogli izdelati, saj so bile tedaj

prihodke od dejavnosti dolžna razčleniti le društva, ki so na podlagi Zakona o

invalidskih organizacijah pridobila status invalidske organizacije.

Glede na strukturo virov prihodkov so teoretično možni trije glavni modeli

financiranja nevladnih organizacij: 1. model dominacije tržnih prihodkov 2. model

dominacije javnih virov ter 3. model dominacije privatnih donacij.

Podatki kažejo, da za društva v celoti velja, da se umeščajo v model dominacije

tržnih prihodkov. Posamezne vrste društev pa se glede na najpomembnejše vire

prihodkov razvrščajo v vse tri modele.

Največjo skupino tvorijo društva, katerih najpomembnejši vir prihodkov predstavljajo

tržni prihodki. Ribiškim društvom tržni prihodki predstavljajo kar 81,4% prihodkov,

lovskim 78,8%, strokovnim društvom 78,4%, športnim klubom 57,6%, društvom, ki

delujejo na področju umetniškega ustvarjanja 56%, Društvom, ki izvajajo druge

6

špotne dejavnosti 49,7% ter največji skupini, drugim nerazporejenim članskim

organizacijam, 45,5%.

V skupino društev, ki jim najpomembnejši vir prihodkov predstavljajo javni viri

(država, občine) se uvrščajo gasilska društva (53,8% prihodkov iz javnih virov),

društva, ki delujejo na drugih področjih neinstitucionalnega socialnega varstva

(37,1%), humanitarna društva (36,7%) in društva, ki delujejo na področju

umetniškega ustvarjanja (32,2%).

Le invalidska društva pa so tista, v katerih najpomembnejši vir prihodkov (53,2%)

predstavljajo dotacije in donacije, pri čemer je potrebno poudariti, da pretežni del le-

teh 45,7% predstavljajo prihodki Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih

organizacij (FIHO) (Priloga: tabela 1).

Slika 3: Struktura prihodkov društev po glavnih skupinah prihodkov po vrstah društev,

2008

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

Lovs

tvo

Ribišt

vo

Strok.d

.

Umetn

iško

ust.

Športn

i k.

Druge

šport

.d.

Druga

d.

Zašč

. in re

šev.

Human

.d

Drugo

soc.v

Umetn

iško u

stv.

Inv.d

Država Donacije Tržni prihodki Drugo


Ocenjena vrednost skupnih prihodkov društev je v letu 2008 znašala 1,39 BDP, v

letu 2007 1,38 letu, v letu 2004 pa 1,55% BDP.

7

Slika 4: Delež prihodkov društev v BDP 2008, 2007 in 2004

Delež v BDP

1,39 1,38

1,55

1,25

1,3

1,35

1,4

1,45

1,5

1,55

1,6

2008 2007 2004

Delež v BDP


Primerljivi podatki tako kažejo, da se je delež prihodkov društev v BDP v obdobju od

2004 do 2008 zmanjšal za 0,16 odstotne točke.Tako veliko zmanjšanje deleža

prihodkov v BDP med letoma 2004 in 2008 je posledica upada realnih prihodkov

društev v omenjenem obdobju (za 18%), pa tudi izredno visoke rasti BDP v letu 2007

in 2008.14

2.2. Povprečni dohodek društva v letu 2008

Povprečno društvo je imelo v letu 2008 25.753 EUR prihodkov. Glede na leto 2007

se je povprečen dohodek na društvo povečal za 1.259 EUR ozr. za 5%. Največji

povprečni dohodek na društvo v letu 2008 so imela invalidska društva in sicer

povprečno 137.300 EUR na organizacijo, najmanjši pa društva, ki se uvrščajo v

skupino "druge narazporejene članske organizacije in predstavljajo kar 46,4% vseh

društev, zgolj 12.726 EUR,

14 BDP za leto 2004 je znašal 27.073 mio EUR, , leta 2007 34.568 mio EUR, leta 2008 pa 37.135 mio EUR. Stopnja rasti v letu 2007 je znašala 6,8%, v letu 2008 pa 3,5%. ( SURS, Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, Slovenija, 2005-2008, 31.avgust 2009)

8

Tabela 3: Povprečna višina prihodkov društev v letu 2004, 2007 in 2008

Vrsta društev/povprečen prihodek na društvo EUR

Delež društev

2004 2007 2008 Ind.2008/2007

Ind. 2008/2004

Lovska2,1% 18.781 20.979

19.337 0,92 1,03

Ribiška0,4% 50.083 56.462 61.233 1,08 1,22

Gasilska 7,4% 23.372 27.970 29.427 1,05 1,26Invalidska 1,1% 111.018 127.193 137.300 1,08 1,24Dobrodelna

1,9% 77.212 96.836 117.704 1,22 1,52Strokovna

6,6% 30.467 34.663 36.812 1,06 1,21

Kulturna 2,7% 14.190 15.349 17.033 1,11 1,20Športna 29,6% 30.467 32.163 32.931 1,02 1,08Druga 46,4% 15.025 12.183 12.726 1,04 0,85Povprečno 24.624 24.494 25.753 1,05 1,05Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi izkaza poslovnega izida društev,

Vendar položaj vseh društev ni enak. Nekaterim vrstam društev se je nominalni

prihodek v tem času povečal (najbolj dobrodelnim za 22% ter kulturnim za 11%);

zmanjšal pa se je skupini lovskih društev (za 8%).

Primerjava povprečnega dohodka na društvo v obdobju med 2004 in 2008 kaže, da

se je tudi v tem obdobju povprečni prihodek na društvo povečal za 5% oziroma za

1.129 EUR. Najbolj se je v tem obdobju povečal prihodek humanitarnih društev in

sicer za 52%. Edina skupina društev, ki se ji je v štiriletnem obdobju povprečni

dohodek na organizacijo zmanjšal predstavlja skupina "druge narazporejene članske

organizacije". Dohodek te največje skupine društev se je v opazovanem obdobju

zmanjšal za 15%.

.

Če pa upoštevamo indeks realne rasti dohodkov (indeks rasti življenjskih stroškov)15

lahko ugotovimo, da je realni dohodek na društvo med letoma 2004 in 2008

zmanjšal, v povprečju za 30% (Priloga: tabela 2). Kot kažejo podatki edino vrsto

15 Indeks življenjskih stroškov 2008/2004 je znašal 150.

9

društev, ki se ji realni prihodek na organizacijo ni zmanjšal predstavljajo humanitarna

društva.

2.3. Odhodki društev

Skupni odhodki društev v letu 2008 so znašali 517.759.024 EUR. Največji del

odhodkov so predstavljali stroški storitev (57,2%), med katerimi velik del stroškov

predstavljajo stroški računovodskih storitev.

Stroški dela so predstavljali zgolj 11,4% odhodkov, kar pa ne čudi, saj večina

društev, 82%16 zaposlenih nima.

Tabela 4: Struktura odhodkov društev v letu 2008Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga

Stroški storitev

Stroški dela

Dotacije drugim pravnim osebam

Odpisi vrednosti

Drugi odhodki od dejavnosti

Finančni odhodki

Drugi odhodki

Davek od odhodkov

Odloženi davki

73.349.376 296.118.176 58.918.411 21.935.721 19.985.083 29.888.591 7.443.308 8.097.264 2.011.222 11.87214,2% 57,2% 11,4% 4,2% 3,9% 5,8% 1,4% 1,6% 0,4% 0,0%Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi iskaza poslovnega izida društev,

Izvedli smo tudi primerjavo stukture odhodkov društev med leti 2007 in 2008. Le ta

nam pokaže, da razlik v strukturi odhodkov praktično ni bilo.

Slika 5: Struktura stroškov društev v letu 2007 in 2008

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Stroškiporab.

m ateriala

Stroškis toritev

Stroški dela Dotacijepravnimosebam

Odpis i vred. Drugi odh. oddejavnos ti

Finančniodhodki

Drugiodhodki

Davek ododhodkov

Odloženidavki2.007

2.008


16 Z.Kolarič et all., 2007

10

2.4. Število zaposlenih v društvih na podlagi delovnih ur

Število zaposlenih v društvih na podlagi opravljenih delovnih ur v letu 2008 je

znašalo 2870 delavcev, povprečno na društvo je to pomenilo 0,14 zaposlenega. Med

letoma 2008 in 2007 se je število zaposlenih povečalo zgolj za 6 delavcev ozr. 0,2%.

Opaznejše je povečanje števila zaposlenih med letoma 2004 in 2008. V tem obdobju

se je število zaposlenih v društvih povečalo za 470 delavcev oziroma za 20%.

Čeprav primerjava zaposlenih po dejavnosti zaradi spremembe klasifikacije

dejavnosti (SKD klasifikacijo je zamenjala EKD klasifikacija) ni povsem primerljiva,

pa podatki kažejo, da se je število zaposlenih v obdobju med letoma 2004 in 2008

najbolj povečalo v invalidskih (63%) in dobrodelnih društvih (41%), povečalo se je

tudi pri skupini strokovnih (31%)in športnih društev (4%), zmanjšalo pa pri skupini

lovskih (62%), kulturnih (23%) ter pri skupini ribiških društev (13%). Pri nekaterih

drugih skupinah društev je bilo zmanjšanje števila zaposlenih zanemarljivo (druge

članske organizacije, 2%).

Tabela 5: Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur

Dejavnost Povpr. št. zaposlenih 2004

Povpr. št. zaposlenih 2007

Povpr. št. zaposlenih 2008

indeks 2008/2007

Indeks 2008/2004

Lov in lovske storitve 24 17 9 0,53 0,38Ribogojstvo 31 30 27 0,90 0,87Zaščita in reševanje 98 99 98 0,99 1,00Invalidske organizacije 259 403 422 1,05 1,63Dobrodelne organizacije 444 539 625 1,16 1,41Dejavnost strokovnih združenj

123 143 161 1,13 1,31

Dejavnost drugih članskih organizacij

573 568 564 0,99 0,98

Kulturna dejavnost 31 29 24 0,83 0,77Športne dejavnosti 817 980 853 0,87 1,04Drugo 57 87 1,53 SKUPAJ 2.400 2.864 2870 1,00 1,20Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi izkaza poslovnega izida društev

11

3. Ustanove

Poslovni iskaz ustanov mora biti pripravljen v skladu z računovodskim standardom

36 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah-pravnih osebah zasebnega

prava .

3.1. Prihodki ustanov

V letu 2008 je oddalo izkaz poslovnega izida 176 ustanov, leta 2007 pa 6,8% manj,

164 ustanov.

Prihodki ustanov so v letu 2008 znašali 38.352.515 EUR, med letoma 2007 in 2008

so se povečali za slabo tretjino (29,5%).

Tabela 6: Prihodki ustanov za leta 2004,2007 in 2008

Leto Število ustanov Prihodki skupaj

2008 176 38.352.5152007 164 29.627.2502004 129 48.058.485

Vir: AJPES,Izkaz poslovnega izida ustanov

Obrnjena pa je slika če prihodke ustanov v letu 2008 primerjamo s podatki za leto

2004. Primerjava med letoma 2004 in 2008 kaže, da so se skupni prihodki ustanov v

štirih letih zmanjšali za petino (za 21%), če pa upoštevamo indeks rasti življenskih

stroškov v istem obdobju, pa so se skupni prihodki ustanov zmanjšali kar za 47%.

Če od skupnih prihodkov vseh 176 ustanov odštejemo 29.904.569 EUR, kolikor

znašajo prihodki ene ustanove - Mednarodne ustanove-fundacije za razminiranje in

pomoč žrtvam min, potem je preostalih 175 fundacij v letu 2007 razpolagalo zgolj z

8,5 mio EUR prihodkov, kar je še slabše stanje kot v letu 2007, ko je preostalih 163

ustanov razpolagalo z 10 mio EUR. Prihodki ene fundacije so v letu 2008 tako

predstavljali kar 78% prihodkov vseh ustanov.

12

Povprečen prihodek na ustanovo v letu 2007 je znašal 217.912 EUR, v letu 2007

180.654 EUR, v letu 2004 pa 372.546 EUR. Povprečen prihodek na organizacijo se

je med letoma 2007 in 2008 povečal za 37.258 EUR (21%), med leti 2004 in 2008 pa

se je zmanjšal za 154.652 EUR oziroma za 42%.

Slika 6: Povprečen prihodek na ustanovo v letu 2008

217.912180.654

372.546

0

100.000

200.000

300.000

400.000

2008 2007 2004

Povprečen dohodek/ustanovo v EUR

Povprečen dohodek/ustanovo v EUR

Vir: AJPES, Podatki izkaza poslovnega izida ustanov, lastna obdelava

Izkazi poslovnih izidov ustanov nam žal ne omogočajo spremljanja podatkov o

prihodkih teh subjektov na tako razviden način kot pri društvih. Na podlagi teh

podatkov ne moremo dobiti natančnega vpogleda v tri glavne skupine prihodkov:

prihodke ustvarjene na trgu, prihodke iz javnih virov ter prihodke od donacij. Zato

smo strukturo prihodkov ustanov kot tudi zasebnih zavodov analizirali na podlagi

tistih postavk, ki jih zajemajo poslovni izidi za subjekte zasebnega prava.

Največji del, 73,1% prihodkov ustanov, predstavljajo prihodki od opravljanja lastne

dejavnosti, 10,1% prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb,

12,5% finančni prihodki in 4,4% drugi prihodki.

13

Tabela 7: Struktura prihodkov ustanov, 2008

Vir: AJPES,lastni izračuni

na podlagi izkaza

poslovnega izida ustanov

Struktura prihodkov

ustanov se je med leti

spreminjala. Med letoma 2008 in 2004 se v strukturi prihodkov povečujejo prihodki od

opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb (iz 5,4% v letu 2004 na 10,1% v

letu 2008). Ker v strukturi prihodkov od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih

služb največji del predstavljajo prihodki iz sredstev javnih financ lahko sklepamo, da

se delež sredstev na tej postavki povečuje prav zaradi povečanja prihodkov ustanov

iz javnih virov. V letu 2004 so le-ti znašali 66% vseh prihodkov od opravljanja

dejavnosti negospodarskih javnih služb, v letu 2008 pa 70%. V opazovanem

obdobju se povečuje tudi delež finančnih prihodkov. V letu 2004 je le-ta znašal 7%

skupnih prihodkov, v letu 2008 pa že 12,5%.

Posledično se v strukturi prihodkov zmanjšali prihodki od opravljanja lastne

dejavnosti in sicer med letoma 2007 in 2008 za 5 odstotnih točk, med letoma 2004 in

2008 pa za 12,6 odstotnih točk.

Slika 7: Struktura prihodkov ustanov, 2004, 2007 in 2008

14

POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB (082+083+084-085)

POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA LASTNE DEJAVNOSTI (087+088-089)

FINANČNI PRIHODKI

DRUGI PRIHODKI

CELOTNI PRIHODKI (080+090+091)

3.880.216 28.016.824 4.779.051 1.676.424 38.352.515

10,1% 73,1% 12,5% 4,4% 100%

9,7%

78,1%

8,3% 3,9%4,4%12,5%

73,1%

10,1%1,9%

7,0%

85,7%

5,4%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

Opravljanjedej.negospod.

javnih sl.

Prihodki odopravljanja lastne

dej.

Finančni prih. Drugi prih.

2008 2007 2004

Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi izkaza poslovnega izida ustanov

3.3. Odhodki ustanov

Odhodki ustanov v letu 2007 so znašali 37.148.249 EUR. V primerjavi s odhodki

ustanov v predhodnem letu so se povečali za 30%. Med odhodki so kar 73,1%

predstavlji stroški blaga, materiala in storitev. Podobno kot za društva, tudi za

ustanove velja, da imajo zelo majhno število zaposlenih, zato ne preseneča, da

stroški dela predstavljajo zgolj 7,6% odhodkov ustanov.

Tabela 8: Struktura odhodkov ustanov, 2008STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (094 do 096)

STROŠKI DELA (098 do 100)

AMORTIZACIJA (102+103)

REZERVACIJE

DRUGI STROŠKI (106+107)

FINANČNI ODHODKI

DRUGI ODHODKI

CELOTNI ODHODKI (093+097+101+104+105+108+109)

27.161.544 2.824.630 480.747 0 2.242.303 3.804.016 635.009 37.148.249

73,1% 7,6% 1,3% 0,0% 6,0% 10,2% 1,7% 100%

Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi izkaza poslovnega izida ustanov,

Primerjava strukture odhodkov ustanov med leti 2008, 2007 in 2004 kaže, da se

najbolj povečuje delež stroškov za blago, material in storitve, zmanjšujejo pa se

takoimenovani drugi stroški. Med stroški blaga, materiala in storitev stroški storitev

predstavljajo kar 97% stroškov. Ta delež se v štiriletnem obdobju ni bistveno

spremenil. Podobno kot pri društvih lahko predpostavljamo, da največji delež

15

stroškov storitev predstavlja predvsem plačilo stroškov izvajanja računovodkih

dejavnosti.

Slika 8: Struktura odhodkov ustanov 2008, 2007 in 2004

73%

8%2% 0%

5% 7%2%

33%

0%0% 2%10%6%

1%8%

76%

0%7%

1%3%

57%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Str.blaga,materialain stor.

Str. dela Amortiz. Rezerv. Drugi str. Fin. 0dh. Drugi odh.

2008 2007 2004


Stroški dela so v letu 2004 predstavljali 3%, v letu 2007 in 2008 pa 8% vseh

odhodkov. Ta strukturni premik lahko deloma pojasnimo tudi s tem, da se je med

letoma 2004 in 2008 število zaposlenih na podlagi delovnih ur povečalo za 54%

oziroma za 44 delavcev (iz 52 v letu 2004 na 79 v letu 2007, v letu 2008 pa 96

delavcev). Povprečno je bilo na ustanovo v letu 2004 zaposlenih 0,40 v letu 2008 pa

0,55 delavca.

Slika 9: Število zaposlenih v ustanovah v letih 2008, 2007 in 2004

16

96

79

52

0

20

40

60

80

100

2008 2007 2004

Število zaposlenih v ustanovah

Število zaposlenih v ustanovah


Na drugi strani pa se je močno zmanjšal, iz 33% v letu 2004 na 6% v letu 2008,

delež nerazporejenih, drugih stroškov.

V letu 2008 so znašali prihodki ustanov 0,1% BDP, v letu 2007 0,09%, v letu 2004

pa 0,18%. To pomeni, da so se odhodki ustanov v deležu BDP med letoma 2004 in

2008 skorajda prepolovili.

Slika 10: Delež prihodkov ustanov v BDP v letu 2008,2007 in 2004

0,10% 0,09%

0,18%

0,00%

0,05%

0,10%

0,15%

0,20%

2008 2007 2004

Delež v BDP

Delež v BDP


17

4. Zasebni zavodi

Tudi poslovni iskaz zasebnih zavodov mora biti pripravljen v skladu z računovodskim

standardom 36 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah-pravnih

osebah zasebnega prava .

4.1. Prihodki zasebnih zavodov

V letu 2008 je oddalo izkaz poslovnega izida 1.367, njihovi skupni prihodki pa so

znašali 198.239.723 EUR. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 7.446.162

EUR. V deležu od BDP je to znašalo 0,5%. Povprečen prihodek na zasebni zavod v

letu 2008 je znašal 145.018 EUR.

Med letoma 2004 in 2008 se je število zasebnih zavodov močno povečalo in sicer

kar za 300% (v letu 2004 je bilo registriranih 449 zasebnih zavodov).

Največji del, 59,6% prihodkov zasebnih zavodov predstavljajo prihodki od

opravljanja lastne dejavnosti, 35,6% prihodki od opravljanja dejavnosti

negospodarskih javnih služb, 1,3 finančni prihodki in 3,5% drugi prihodki.

Če iz celotnih prihodkov zasebnih zavodov izluščimo prihodke iz sredstev javnih

financ, torej iz javnih virov, potem vidimo, da so le-ti predstavljali 23,1% prihodkov.

Tabela 9: Struktura prihodkov zasebnih zavodov v letu 2008

POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB (082+083+084-085)

POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA LASTNE DEJAVNOSTI (087+088-089)

FINANČNI PRIHODKI

DRUGI PRIHODKI

CELOTNI PRIHODKI (080+090+091)

70.588.106 118.248.184 2.563.859 6.869.574 198.239.72335,6% 59,6% 1,3% 3,5% 100%

Vir: AJPES, lastna obdelava na podlagi izkaza poslovnega izida zasebnih zavodov

18

Distribucija dohodkov zavodov kaže, da jih kar petina (20,1%) v letu 2008 ni

prikazala nobenih prihodkov. Od 0 do 10.000 EUR je imelo 26,3% zasebnih zavodov.

Od 10.000 do 50.000 EUR je imelo 20,3% zasebnih zavodov. Slaba desetina jih je

imela dohodke od 50.000 do 100.000 EUR, petina (19,5%) pa med 100.000 in

500.000 EUR. Le 4,6% zavodov je imelo prihodke nad 500.000 EUR.

Slika 11: Distribucija zasebnih zavodov po višini dohodkov v letu 2008

20,1% 8,9% 17,4% 20,3% 9,5% 19,2%3,4% 0,7% 0,4%

29,0%46,4%

66,7% 76,2%

95,4%98,8% 99,5% 99,9%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

140%

0

do 1.

000

do 10

.000

do 50

.000

do 10

0.000

do 50

0.000

do 1.

000.0

00

do 5.

000.0

00

do 10

.000.00

0

Delež po razredih Kumulativni delež

Vir: AJPES, lastna obdelava na podlagi podatkov izkazov poslovnega izida zasebnih zavodov

4.2. Odhodki zasebnih zavodov

Odhodki ustanov v letu 2007 so znašali 195.336.705 EUR. Med odhodki so 65,4%

predstavlji stroški blaga, materiala in storitev, stroški dela pa 37,6%.

Tabela 10: Struktura odhodkov zasebnih zavodov v letu 2008STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

STROŠKI DELA

AMORTIZACIJA REZERVACIJE DRUGI STROŠKI

FINANČNI ODHODKI

DRUGI ODHODKI

CELOTNI ODHODKI

108.198.679

73.362.539

7.444.595

129.208

2.593.043

2.160.571

1.448.070

195.336.705

55,4% 37,6% 3,8% 0,1% 1,3% 1,1% 0,7% 100%

Vir: AJPES, lastna obdelava na podlagi podatkov izkaza poslovnega izida zasebnih zavodov

19

4.3. Zaposleni v zasebnih zavodih

V letu 2008 je bilo v zasebnih zavodih zaposlenih 2.830 delavcev. Povprečno sta bila

v enem zasebnem zavodu zaposlena 2,1 delavca. Sicer pa kar 55% zasebnih

zavodov ni imelo zaposlenih, 13% le enega zaposlenega, 14% od 2 do 5 zaposlenih

ter 5% od 6 do 10 zaposlenih. Le 4% organizacij je imelo več kot 11 zaposlenih.

Največje število zaposlenih v zasebnem zavodu v letu 2008 je bilo 123.

Slika 11: Distribucija zasebnih zavodih v letu 2008 glede na število zaposlenih

65%

13% 14% 5% 1% 1% 1% 1% 0%

65%

100%100%99%98%96%91%

97%78%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

140%

0 1 0d 2-5 od 6-10 od 11-15

od 16-20

od 21do 50

0d 51do 100

nad 100

Delež Kumulativni delež

Vir: AJPES, lastna obdelava na podlagi podatkov izkaza poslovnega izida zasebnih zavodov

5. Zaključek

V letu 2008 je število društev, ustanov in zasebnih zavodov, ki so oddala svoje

poslovne izide znašalo 21.646. Prihodki društev,ustanov in zasebnih zavodov ob

predpostavki, da se število verskih organizacij ni bistveno spremenilo17 predstavlja

97% vseh NVO v Sloveniji. Njihovi prihodki v letu 2008 so znašali 754 mio EUR.

17 V letu 2005, ko je bil izdelan vzorec za reprezentativno raziskavo NVO "Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji", ki smo jo izvajali na Fakulteti za družbene vede, je delovalo 449 zasebnih zavodov, 645 cerkvenih organizacij, 19.069 društev ter 149 ustanovr.

20

Tabela 11: Število društev in ustanov v letu 2004,2007 in 2008

Leto Število društev Število ustanov Skupaj2008 20.103 176 20.2792007 19.598 164 19.7622004 16.990 129 17.119

Vir: AJPES, Podatki iz izkaza poslovnega izida društev in ustanov

Če primerjamo prihodke društev in ustanov, katerih poslovnim izidom lahko sledimo

že od leta 2004, so se med letoma 2007 in 2008 dohodki povečali za 9%, v štirih

letih, od leta 2004 do leta 2008 pa za 19%. Če pa bi upoštevali indeks inflacije se je

realna vrednost skupnih prihodkov obeh tipov nevladnih organizacij zmanjšala, in

sicer za 21%.

Tabela 11: Prihodki društev in ustanov 2004, 2007,2008

Leto Prihodki društev (EUR)Prihodki ustanov (EUR) Skupaj

2008 517.283.217 38.352.515 555.635.7322007 480.565.574 29.627.250 510.192.824 2004 418.981.636 48.058.485 467.040.121

Vir: AJPES, Podatki iz izkaza poslovnega izida društev in ustanov

Delež prihodkov obeh tipov nevladnih organizacij v BDP v letu 2008 je znašal 1,49%,

če pa upoštevamo tudi delež prihodkov zasebnih zavodov pa 1,99 % BDP.

21

Slika 11: Delež prihodkov društev in ustanov v BDP, 2004,2007

1,49 1,47

1,73

1,3

1,4

1,5

1,6

1,7

1,8

2008 2007 2004

Delež prihodkov društev in ustanov v BDP

Delež prihodkov društev in ustanov v BDP

Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi podatkov iskaza poslovnega izida društev in ustanov

Primerjavo deleža prihodkov v BDP med letoma 2004 in 2008 lahko izdelamo le za

društva in ustanove. Podatki kažejo, da se je skupni delež prihodkov društev in

ustanov v BDP v opazovanem obdobju zmanjšal za 0,24 odstotne točke.

Povprečni nominalni prihodek na organizacijo (društvo in ustanovo) med letoma 2007

in 2008 povečal za 12%, med letoma 2004 in 2008 pa za 17%. Povsem drugačna pa

je slika, če upoštevamo realno rast prihodkov upoštevajoč rast življenjskih stroškov v

opazovanem obdobju. Realna rast prihodkov na organizacijo med letoma 2004 in

2008 se je zmanjšala in to kar za 22%.

22

Slika 12: Povprečni dohodek na organizacijo (društvo in ustanovo) v letih 2008,2007

in 2004

Vir: AJPES, Podatki iz izkaza poslovnega izida društev in ustanov, lastna obdelava

Število zaposlenih v društvih, ustanovah in zasebnih zavodih na podlagi delovnih ur

je v letu 2008 je znašalo 5.796, kar pomeni 0,66 % od vseh delovno aktivnih

prebivalcev18.

Tudi na podlagi tokratne analize obsega in virov financiranja društev, ustanov in

zasebnih zavodov lahko sklenemo, da ni prišlo do bistvenih pozitivnih premikov pri

financiranju NVO.

Ne moremo se izogniti ugotovitvi, da sta majhen obseg in vloga NVO pri produkciji

javnih dobrin in storitev v Sloveniji v veliki meri posledica zelo slabih finančnih

spodbud in subvencij države. Država za dejavnost NVO prispeva le slabo četrtino

sredstev (23,8% od celotnih prihodkov). Na ta način v premahni meri spodbuja velik

potencial NVO, ki bi ga lahko izkoristile za zagotavljanje socialnih in drugih storitev.

Obstoječa široka mreža NVO, pestrost njihovih organizacijskih oblik, kadrovski

(profesionalni in volonterski) ter njihov lastni finančni potencial predstavljajo dobre

nastavke za širitev obsega socialnih storitev v skladu s potrebami prebivalcev ter za

delen prenos storitev iz javnega v nevladni sektor. V kolikor želimo tudi v Sloveniji

povečati vlogo NVO in smer razvoja prilagoditi razvoju, ki poteka v razvitem svetu,

18 Število delovno aktivnih prebivalcev V Sloveniji v letu 2008 je znašalo 879.257 (SURS, Statistične informacije 31/2009)

23

27400

2442323437

2100022000230002400025000260002700028000

2008 2007 2004

Povprečen dohodek na organizacijo

Povprečen dohodek na organizacijo

predvsem v državah EU (Priloga: tabela 3), je nujno spremeniti načina in obseg (so)

financiranja teh organizacij, povečati davčne olajšave in organizirati druge podporne

mehanizme (npr. uvedba razvojnega sklada za pospeševanje razvoja NVO). V

mehanizme sofinanciranja NVO pa bi ministrstva in občine morale vgraditi

stimulacije za skupen nastop in povezovanje NVO (npr. za nastajanja konzorcijev),

in ne za njihovo medsebojno konkuriranje in drobitev, čemur smo priča danes. Prav

drobitev NVO in skokovito povečevanje njihovega števila je eden pomembnejših

vzrokov za to, da se že sicer slab finančni položaj NVO v Sloveniji, še poslabšuje.

24

Priloga:

Priloga tabela 1: Podrobna struktura prihodkov društev po vrstah društev, 2008

Področje Dotacije FIHO

Dotacije iz proračuna

Dotacije iz drugih skladov, fundacij in ustanov

Dotacije drugih pravnih in fizičnih oseb

prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov

Članarine in pridspevki članov

Prihodki od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov

Ostali prihodki od dejavnosti

Finančni prihodki

Drugi prihodki

Lovstvo 0,0% 2,1% 0,3% 5,3% 0,0% 35,7% 41,9% 11,4% 1,2% 2,0%Sladkovodno ribištvo

Gojenje sladkovodnih organizmov

0,0% 3,4% 0,5% 2,3% 0,7% 32,0% 47,1% 7,2% 1,6% 4,6%

Zašč. in rešev. pri požarih in nesrečah

0,4% 53,8% 1,9% 15,7% 0,0% 5,7% 12,1% 6,1% 1,0% 3,2%

Dejavnost invalidskih organizacij

45,7% 29,0% 3,0% 4,5% 5,3% 3,5% 3,6% 2,9% 1,2% 1,4%

Dej. humanit. in dobrodel. organizacij

13,4% 36,7% 3,2% 15,0% 2,2% 3,1% 17,5% 4,6% 1,4% 2,9%

Drugo drugje n. soc. var. brez nastan.

6,3% 37,1% 4,6% 16,1% 4,8% 17,0% 7,1% 3,9% 2,6% 0,5%

Dejavnost strokovnih združenj

0,0% 9,5% 1,1% 4,8% 0,0% 11,2% 62,7% 4,8% 4,5% 1,4%

Umetniško uprizarjanje

0,1% 26,7% 1,6% 6,5% 0,0% 3,6% 52,0% 8,5% 0,4% 0,5%

Umetniško ustvarjanje

0,0% 32,2% 4,0% 18,0% 0,0% 5,1% 25,8% 13,9% 0,3% 0,7%

Dejavnost športnih klubov

0,0% 15,9% 2,7% 12,8% 0,1% 9,4% 47,0% 9,0% 1,1% 1,7%

Druge športne dejavnosti

0,0% 18,5% 6,6% 9,7% 0,1% 8,3% 40,3% 5,9% 1,0% 9,7%

Dej. dr. nerazv. članskih organizacij

0,3% 26,4% 5,7% 12,4% 0,3% 15,1% 28,5% 8,0% 1,6% 1,4%

Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi izkaza poslovnega izida društev

25

Priloga tabela 2 :Realna višina prihodkov na organizacijo, 2004-2008

Vrsta društev

2004 2008

Prihodek na društvo

Prihodek na društvo upoštevajoč indeks rasti življ. str.

Indeks realne rasti 2008/2004

Lovska 18.781 12.891 0,69 Ribiška 50.083 40.822 0,82 Gasilska 23.372 19.618 0,84 Invalidska 111.018 91.533 0,82 Humanitarna 77.212 78.469 1,02

Strokovna 30.467 24.541 0,81 Kulturna 14.190 11.355 0,80 Športna 30.467 21.954 0,72 Druga 15.025 8.484 0,56 Povprečno 24.624 17.169 0,70

Vir: AJPES, lastni izračuni na podlagi izkaza poslovnega izida društev

.

Priloga tabela 3: Struktura prihodkov NVO glede na vire

26

Država Plačila za storitve Prihodki iz javnih virov

Prihodki od donacij

Države EU 39 53 8Nizozemska 38 60 2Belgija 18 77 5Irska 15 78 7Velika Britanija 45 47 9Francija 35 58 7Nemčija 32 64 3Avstrija 44 50 6Italija 53 43 4Španija 49 32 19Finska 58 36 6Švedska 27Nove članice EU 49 29 22Češka 40 43 17Madžarska 55 27 18Slovaška 56 21 23Slovenija* 44 27 29Ostale države EvropeRomunija 54 11 35Ostale razvite države

51 42 7

Avstralija 62 31 6ZDA 57 30 13Izrael 26 64 10Japonska 62 43 3Latinska Amerika 77 14 9Mehika 85 9 6Peru 68 19 13Skupaj (22 držav)19

47 42 11

Vir: Podatki za leto 1995, Johns Hopkins primerjalna raziskava o neprofitno-volonterskem sektorju, Lester Salamon, Helmut Anheier and Associates,: The Emerging Sector Rvisited, A Summary, 1998* Podatki za Slovenijo za leto 2004

19 V vzorec 22 držav so bile zajete naslednje države:Z Evropa: Nizozemska, Irska, Belgija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Španija, Avstrija, Finska;V Evropa: Češka, Madžarska, Slovaška, Romunija;Druge razvite države: Avstralija, ZDA, Izrael, Japonska;Latinska Amerika: Argentina, Peru, Brazilija, Kolumbija, Mehika.

V predhodni primerjalni raziskavi Univerze Johns Hopkins pa sta bili poleg teh držav vključeni tudi Italija in Švedska.

27

analiza bilanc nvo 2008

Documents