analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja · Ţelezove zlitine delimo na jekla, ki...
TRANSCRIPT
I
ANALIZA IZBRANIH POSTOPKOV MASIVNEGA
PREOBLIKOVANJA
Diplomsko delo
Študent(ka): Dario ČIVIĆ
Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo
Smer: Proizvodne tehnologije in sistemi
Mentor: doc. dr. Leo Gusel
Somentor: red. prof. dr. Borut Buchmeister
Maribor, September 2014
II
Vložen original sklepa o
potrjeni temi diplomskega dela
III
I Z J A V A
Podpisani Dario ČIVIĆ izjavljam, da:
je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr.
Lea GUSELA in somentorstvom red. prof. dr. Boruta BUCHMEISTERA;
predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, 1.9.2014 Podpis: ___________________________
IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Leu GUSELU in
somentorju red. prof. dr. Borutu BUCHMEISTERU za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi podjetju Metal Ravne za
posredovane podatke, ki so mi olajšali izdelavo
diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
V
ANALIZA IZBRANIH POSTOPKOV MASIVNEGA PREOBLIKOVANJA
Ključne besede: masivno preoblikovanje, kovanje, valjanje, iztiskavanje, vlečenje, Metal
Ravne
UDK: 621.73+621.77(043.2)
POVZETEK
Postopki masivnega preoblikovanja predstavljajo pomembno vejo obdelave različnih vrst
kovin. V uvodu diplomskega dela so v strnjeni obliki opisane kovine in kovinske zlitine, ki jih
najpogosteje preoblikujemo s postopki masivnega preoblikovanja. Jedro diplomskega dela se
osredotoča na teoretične osnove postopkov kovanja, valjanja, iztiskavanja in vlečenja. Za
boljšo predstavo postopkov so na kratko opisani tudi stroji, ki se uporabljajo pri prej
omenjenih postopkih. V zaključku diplomskega dela je na kratko predstavljena uporaba
postopkov masivnega preoblikovanja v praksi in sicer v podjetju Metal Ravne, kjer dobimo še
zadnjo potrditev, da je ta način obdelave kovin zelo kompleksen in uporaben.
VI
ANALYSIS OF SELECTED BULK METAL FORMING PROCESSES
Key words: bulk metal forming processes, forging, rolling, extrusion, drawing, Metal Ravne
UDK: 621.73+621.77(043.2)
ABSTRACT
Bulk metal forming processes represent an important branch of processing different types of
metals. In the introduction of the diploma metals and metal alloys, which are most commonly
shaped by processes of bulk metal forming, are described in compact form. The core of the
diploma focuses on the theoretical basis of the processes of forging, rolling, extrusion and
drawing. To get a better picture of processes machines, which are used in aforementioned
proceedings, are described in short shape. In the conclusion of the diploma is in short shape
presented use of bulk metal forming processes in practice, in the company Metal Ravne,
where we get final confirmation that this way of forming of metals is very complex and useful.
VII
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................ - 1 -
1.1 Opredelitev in opis problema ....................................................................................... - 1 -
1.2 Namen, cilji, teze ......................................................................................................... - 1 -
1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. - 2 -
1.4 Predvidene metode diplomskega dela: ........................................................................ - 2 -
2 MATERIALI ..................................................................................................................... - 3 -
2.1 Ţelezove zlitine ............................................................................................................ - 3 -
2.2 Aluminij in aluminijeve zlitine .................................................................................... - 4 -
2.3 Baker in bakrove zlitine ............................................................................................... - 4 -
3 DELITEV POSTOPKOV PREOBLIKOVANJA ......................................................... - 6 -
4 KOVANJE ......................................................................................................................... - 7 -
4.1 Prosto kovanje .............................................................................................................. - 8 -
4.2 Utopno kovanje ............................................................................................................ - 9 -
4.3 Posebni postopki kovanja .......................................................................................... - 10 -
4.4 Stroji ........................................................................................................................... - 12 -
5 VALJANJE ..................................................................................................................... - 14 -
5.1 Vzdolţno valjanje ...................................................................................................... - 14 -
5.2 Prečno valjanje ........................................................................................................... - 15 -
5.3 Poševno valjanje ........................................................................................................ - 15 -
5.4 Posebni postopki valjanja .......................................................................................... - 16 -
5.5 Stroji ........................................................................................................................... - 18 -
6 IZTISKAVANJE ............................................................................................................ - 19 -
6.1 Toplo iztiskavanje profilov ........................................................................................ - 20 -
6.2 Hladno iztiskavanje posameznih delov ...................................................................... - 20 -
6.3 Hidrostatično iztiskavanje .......................................................................................... - 21 -
6.4 Stroji ........................................................................................................................... - 21 -
7 VLEČENJE ..................................................................................................................... - 22 -
7.1 Vlečenje palic in ţice ................................................................................................. - 23 -
7.2 Vlečenje cevi .............................................................................................................. - 24 -
VIII
8 METAL RAVNE ............................................................................................................ - 26 -
8.1 Na kratko o podjetju .................................................................................................. - 26 -
8.2 Strojna oprema ........................................................................................................... - 27 -
8.3 Stroški opreme in proizvodnje ................................................................................... - 31 -
8.4 Primer izdelave jeklenih palic v Metalu Ravne ......................................................... - 32 -
SKLEP ................................................................................................................................ - 37 -
SEZNAM OBJAVLJENIH VIROV ................................................................................ - 38 -
SEZNAM INTERNETNIH VIROV ................................................................................ - 39 -
IX
KAZALO SLIK
Slika 1 - Delitev postopkov preoblikovanja [17]................................................................... - 6 -
Slika 2 - Kovani izdelki [18] ................................................................................................. - 7 -
Slika 3 - Prikaz prostega kovanja [22]................................................................................... - 8 -
Slika 4 - Pomembne dimenzije v utopu [26] ......................................................................... - 9 -
Slika 5 - Vodoravno kovanje [21] ....................................................................................... - 10 -
Slika 6 - Rotacijsko kovanje [21] ........................................................................................ - 11 -
Slika 7 - Hidravlična stiskalnica [21] .................................................................................. - 13 -
Slika 8 - Vzdolţno valjanje [17] .......................................................................................... - 14 -
Slika 9 - Prečno valjanje kolutov [21] ................................................................................. - 15 -
Slika 10 - Poševno valjanje cevi [21] .................................................................................. - 15 -
Slika 11 - Kovaško valjanje [17] ......................................................................................... - 17 -
Slika 12 - Iztiskavanje [17] .................................................................................................. - 19 -
Slika 13 - Vlečenje [22] ....................................................................................................... - 22 -
Slika 14 - Vlečenje ţice [21] ............................................................................................... - 23 -
Slika 15 - Metal Ravne [20] ................................................................................................ - 26 -
Slika 16 - Kovanje Metal Ravne [20] .................................................................................. - 28 -
Slika 18 - Tehnološka shema proizvodnje jeklenih izdelkov [20] ...................................... - 32 -
Slika 19 - Postopek izdelave ingotov [24] ........................................................................... - 33 -
Slika 20 - Proces valjanja in vlečenja [24] .......................................................................... - 35 -
X
UPORABLJENI SIMBOLI
s - širina
AIZK - tlorisna ploskev odkovka
XI
UPORABLJENE KRATICE
IT - International tolerance
mio - milijonov
EUR - evri
VPP - vakumska ponovčna peč
C - ogljik
Cr - krom
Mo - molibden
V - vanadij
W - volfram
Co - kobalt
Min. - minimalno
Mas. - masni
CaSi - kalcijev silicid
UZ - ultra zvok
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 1 -
1 UVOD
1.1 Opredelitev in opis problema
Postopki preoblikovanja so ţe več stoletij nenadomestljiv del obdelave različnih materialov.
V tem času so zaradi povečanih zahtev trga, tako kvalitativnih kot tudi kvantitativnih,
napredovali v mnogih pogledih. Moţno je preoblikovati trdnejše in bolj ţilave materiale do
večje natančnosti kot v preteklosti, in to v krajših obdelovalnih časih. Razvoj gre tudi v tej
smeri, da so stroji manj energetsko potratni in bolj prijazni do okolja, omogočajo pa tudi
večjo varnost delavcem. Vsi postopki masivnega preoblikovanja imajo svoje značilnosti,
prednosti in slabosti. Naloga inţenirja je, da te pozna in odredi najustreznejšo kombinacijo
postopkov, ki bodo dali najboljši izdelek z najmanjšimi stroški.
1.2 Namen, cilji in teze
Namena diplomskega dela sta predstavitev postopkov masivnega preoblikovanja in opis
strojev ter orodij, ki se uporabljajo pri teh postopkih. Primerjal bom različne postopke
masivnega preoblikovanja glede na to, kakšne materiale lahko z njimi obdelujemo in kakšnih
velikosti ter oblik so lahko. Poleg teoretičnega dela sem naredil kratko analizo dejanske
proizvodnje s postopki masivnega preoblikovanja v podjetju.
Cilji diplomskega dela so:
- teoretičen opis postopkov masivnega preoblikovanja;
- opis strojev in orodij za masivno preoblikovanje;
- primerjava postopkov;
- analiza dejanske proizvodnje.
Teze diplomskega dela so:
- Masivno preoblikovanje vključuje zelo širok spekter različnih postopkov.
- Masivno preoblikovanje predstavlja pomemben del kovinske industrije.
- Razvoj na področju masivnega preoblikovanja je čedalje bolj intenziven.
- S postopki masivnega preoblikovanja je moţna izdelava zelo raznolikih proizvodov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 2 -
1.3 Predpostavke in omejitve
Ker sem vsebinsko omejen, sem pri postopkih masivnega preoblikovanja predstavil le tiste
najpomembnejše značilnosti, nisem pa se spuščal v manj pomembne detajle. Diplomsko delo
je večinoma teoretično, saj nimam moţnosti podrobnejše analize poteka proizvodnje v
podjetju.
1.4 Metode diplomskega dela
- metoda klasifikacije;
- metoda analize;
- primerjalna metoda;
- metoda deskripcije;
- metoda kompilacije;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 3 -
2 MATERIALI
2.1 Ţelezove zlitine
Ţelezove zlitine delimo na jekla, ki vsebujejo do 2,06 % ogljika, in ţelezove litine, ki imajo
deleţ ogljika nad to mejo. Po sestavi delimo jekla na ogljikova in legirana jekla. Pri
ogljikovih jeklih na lastnosti zlitine odločilno vpliva ogljik. Poleg ţeleza in ogljika so v
manjših količinah še mangan, silicij, nikelj in ostale kovine. Te dodamo z namenom
zmanjšanja vpliva nečistoč, kot so ţveplo, fosfor in kisik. Legirana jekla so tista jekla, kjer so
poleg ţeleza in ogljika v zlitini še ostali legirni elementi, ki imajo odločilen vpliv na lastnosti
zlitine. Če je teh manj kot 5 %, je jeklo malo legirano, pri vsebnosti nad 5 % pa je jeklo
visoko legirano. Posebna skupina legiranih jekel so nerjavna jekla, ki vsebujejo najmanj
11,5 % kroma.
Jekla delimo tudi glede na področje uporabe, in sicer na konstrukcijska, orodna in
specialna jekla. Konstrukcijska jekla imajo deleţ ogljika med 0,04 % in 0,6 %, zato so mehka
in ţilava. Namenjena so predvsem izdelavi jeklenih konstrukcij, sestavnih delov strojev in
naprav. Poznamo navadna nelegirana konstrukcijska jekla, ki jih mnoţično uporabljamo, in
legirana jekla, ki jih uporabljamo za dele z večjimi zahtevami. Orodna jekla vsebujejo deleţ
ogljika nad 0,6 %. Če so nelegirana, jih uporabljamo za ročna orodja. Z dodajanjem legirnih
elementov, kot so krom, molibden in volfram, se orodnim jeklom zaradi karbidotvornega
učinka teh elementov poveča trdota. Posebna orodna jekla so hitrorezna jekla, ki vsebujejo
med 0,8 % in 1,25 % ogljika in velike količine karbidotvornih elementov. Njihova prednost
je, da trdoto obdrţijo tudi pri temperaturi do 650 C. Posebna jekla imajo specifične fizikalne,
mehanske in kemične lastnosti. Tako so lahko obstojna pri visokih temperaturah, odporna
proti obrabi in kemijskim vplivom ali imajo posebne magnetne lastnosti [2, 15].
Jekla preoblikujemo v toplem stanju s kovanjem, valjanjem in iztiskavanjem, v hladnem
stanju pa z valjanjem, iztiskavanjem in vlečenjem. Kujemo jekla z veliko plastičnostjo, ki
imajo med 0,05 % in 1,7 % ogljika. Z valjanjem laţje preoblikujemo jekla z manj ogljika.
Tako lahko jekla, ki imajo do 0,8 % ogljika, dobro valjamo. Če je deleţ ogljika med 0,8 % in
1,3 %, lahko valjamo z majhnimi hitrostmi in primerno toplotno obdelavo. Jekla z nad 1,3 %
ogljika lahko preoblikujemo le v manjši meri. Jekla, namenjena iztiskavanju, morajo imeti
veliko razteznost, nizko mejo plastičnosti in majhno preoblikovalno trdnost. Zato iztiskavamo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 4 -
ogljikova jekla, ki imajo do 0,45 % ogljika, in nekatera legirana jekla. Pri mehkih jeklih lahko
v enem gibu doseţemo zoţenje prereza za do 70 % [4].
2.2 Aluminij in aluminijeve zlitine
Čisti aluminij vsebuje okoli 99,5 % aluminija. Je zelo reaktiven in pri stiku z zrakom reagira s
kisikom ter tvori oksidno plast. Ta ga ščiti pred nadaljnjo oksidacijo in korozivnimi vplivi iz
okolja. Najpomembnejša lastnost aluminija in razlog velike razširjenosti uporabe je nizka
gostota, saj je ta z 2,7 kg/dm3 skoraj trikrat manjša kot pri ţelezu. Ostali dobri lastnosti kovine
sta še privlačen videz površine in dobra električna ter toplotna prevodnost. Čisti aluminij nima
dobrih mehanskih lastnosti, zato uporabljamo predvsem aluminijeve zlitine. Najboljše
mehanske lastnosti doseţemo z dodajanjem magnezija, bakra, niklja in silicija.
Aluminij in njegove zlitine lahko preoblikujemo skoraj z vsemi znanimi postopki
preoblikovanja. S toplotno obdelavo nekaterih zlitin lahko doseţemo trdnost, ki presega
trdnost konstrukcijskih jekel. Dobra preoblikovalnost večine zlitin je posledica ploskovno
centrirane kubične kristalne zgradbe. Aluminijeve zlitine, namenjene gnetenju, so legirane
predvsem z bakrom in magnezijem. Baker močno poveča trdnost, a hkrati zmanjša odpornost
proti koroziji. Magnezij poveča trdost zlitine, odpornost proti koroziji pa se za razliko od
bakra prav tako poveča. Slabi lastnosti dodajanja magnezija sta zmanjšanje električne
prevodnosti in zmanjšanje livnosti ter preoblikovalnosti [15, 16].
2.3 Baker in bakrove zlitine
Baker je kovina roţnato-rdečkaste barve. Je razmeroma mehka, zelo ţilava in raztezna kovina.
Atome ima razvrščene v ploskovno centrirano kubično obliko. Zaradi njegovih lastnosti lahko
čisti baker močno plastično deformiramo brez porušitve, saj ga je mogoče hladno valjati tudi z
90-odstotno redukcijo obdelovanca. Hladno preoblikovanje zahteva rekristalizacijsko ţarjenje
med 450−600 C zaradi utrditve, toplo preoblikovanje bakra pa poteka pri temperaturah med
800−900 C. Najpogostejši produkt, proizveden iz bakra, so ţice in kabli, ki ji preoblikujemo
s postopki vlečenja v toplem ali hladnem stanju. Razlog je visoka električna prevodnost bakra,
ki je le nekoliko manjša kot pri srebru.
Veliko količino bakra porabimo za izdelavo različnih bakrovih zlitin, ki jih delimo po
načinu tehnologije obdelave na zlitine za litje in zlitine za preoblikovanje, po kemijski sestavi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 5 -
pa na malolegirane zlitine, medi, brone, tombak in novo srebro. Malolegirane zlitine
vsebujejo do 4-odstotno kombinacijo različnih količin aluminija, kobalta, kroma, silicija,
magnezija, berilija in cirkonija. Vsebnost posameznih elementov vpliva na mehanske
lastnosti.
Medi so zlitine bakra in cinka, ki ga je med 20 % in 40 %, lahko pa so dodani še drugi
elementi. Preoblikujemo jih s stiskanjem, vlečenjem in kovanjem v palice ali profile. Če
bakru (pri vsebnosti nad 80 %) in cinku dodamo še kositer, dobimo tombak. Ta zlitina ima
zelo dobro preoblikovalnost, saj je plastična tudi v hladnem stanju. Surovce najprej toplo
preoblikujemo s stiskanjem, valjanjem in vlečenjem, temu pa sledi hladno gnetenje v končne
izdelke.
Broni so zlitine bakra z 10 % kositra, aluminija, svinca, berilija ali podobnih kovin.
Poleg sekundarne kovine lahko vsebujejo tudi ostale kovine v manjših deleţih. Ločimo jih na
brone za preoblikovanje in brone za litje, odvisno od tega, za katero obdelavo je zlitina glede
na njene mehanske lastnosti primernejša [2, 14, 15].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 6 -
3 DELITEV POSTOPKOV PREOBLIKOVANJA
Preoblikovanje in odrezovanje spadata pod področje mehanske tehnologije, ki obravnava
izdelavo izdelkov na mehanski način. Za razliko od odrezovanja, kjer dobimo izdelek z
ločevanjem materiala od obdelovanca, je preoblikovanje postopek spremembe oblike
obdelovanca brez ali z minimalnim odpadkom, in sicer s plastično deformacijo. Ta nastopi
zaradi delovanja orodja na obdelovanca. Pri tem se pojavljajo različne kombinacije napetosti
po volumnu. Glede na to, katera napetost prednjači pri preoblikovanju, delimo postopke
preoblikovanja v pet skupin, kar prikazuje slika 1. To pa ni edini kriterij delitve postopkov,
saj jih delimo še na preoblikovanje v hladnem in preoblikovanje v toplem stanju, in sicer
glede na to, ali je temperatura obdelovanca pod ali nad rekristalizacijsko mejo. Zadnja delitev
postopkov poteka glede na obliko preoblikovalnega materiala. Pri tem ločimo masivno
preoblikovanje, ki ga bom podrobneje analiziral v naslednjih poglavjih, in preoblikovanje
pločevin [4].
Slika 1 - Delitev postopkov preoblikovanja [17]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 7 -
4 KOVANJE
Kovanje je postopek, kjer plastično deformacijo povzročimo z več zaporednimi udarci kladiva
ali s počasnim stiskanjem v stiskalnici. S kovanjem preoblikujemo jekla z vsebnostjo ogljika
med 0,05 in 1,7 %, sicer se pa laţje kujejo jekla z manj ogljika. Jekla toplo preoblikujemo v
avstenitnem področju, torej pri temperaturah med 800 in 1150 C. Specifični deformacijski
odpor je pri temperaturi 800 C trikrat večji kot pri temperaturi 1100 C, zato teţimo k temu,
da je temperatura obdelovanca karseda konstantno visoka in so za dosego končne oblike
potrebne manjše sile.
Kovanje se najpogosteje uporablja za izdelavo kompliciranih strojnih delov s
spremenljivimi prerezi. Pogosto preoblikujemo obdelovance, ki so bili predhodno valjani,
med samim postopkom kovanja pa se tudi ohrani ugoden potek vlaken, ki smo ga dobili s
predhodno obdelavo. Da bi dobili končno obliko izdelka, samemu kovanju sledijo še postopki
čiščenja obdelovanca, pri utopnem kovanju pa še obdelava z odrezovanjem za odstranitev
brade. Za odstranjevanje škaje (oksidna plast, ki nastane pri ţarjenju) se najpogosteje
uporabljata postopka luţenja in peskanja. Ker imajo kovani izdelki pri enakih trdnostnih
lastnostih dosti manjšo maso kot litine, se uporabljajo v vseh vejah industrije, tako
avtomobilski, letalski in motorni kot tudi v ladjedelništvu in pri gradnji energetskih strojev [4,
21].
-
Slika 2 - Kovani izdelki [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 8 -
4.1 Prosto kovanje
Prosto kovanje je tlačno preoblikovanje z razmeroma preprostimi orodji, ki v splošnem ne
objemajo obdelovanca. Uporabljamo ga v individualni in maloserijski proizvodnji ter pri
kovanju zelo velikih odkovkov. Za spremembo oblike je potrebno veliko število udarcev.
Tako je obdelovalni čas relativno dolg in je včasih potrebno tudi vmesno dogrevanje
obdelovanca. Ker je natančnost prosto skovanih delov razmeroma majhna, je potrebnega
mnogo grobega dela pri kasnejši mehanski obdelavi.
V osnovi ločujemo ročno kovanje in prosto strojno kovanje. Ročno kovanje je stara
obrt, ki počasi izumira, saj je strojno kovanje mnogo gospodarnejša alternativa. Z njo se
ukvarja le še peščica kovaških mojstrov, ki pa so se večinoma usmerili v umetnostno
kovaštvo. Merska in oblikovna natančnost in kakovost končnega izdelka sta omejena s
spretnostjo kovača, saj so oblikovalna orodja in pripomočki enostavni. Kovač zaradi
odvisnosti deformacije od trenja in oblike orodja kuje po določenem zaporedju. Surovec
daljša ali pa širi s stiskanjem pravokotno na vzdolţno os surovca in nakrčuje s stiskanjem v
vzdolţni smeri. Poleg oblike se surovcu spreminjajo tudi lastnosti, saj ima dobro prekovan
material finejše zrno in večjo trdnost [4, 21].
Slika 3 - Prikaz prostega kovanja [22]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 9 -
4.2 Utopno kovanje
Utopno kovanje se od prostega razlikuje po tem, da surovec pod udarci kladiva zapolni
vdolbino v utopu in dobi njegovo obliko ter se ne širi prosto. Uporablja se pri masovni
proizvodnji istovrstnih odkovkov. Izdelek se dostikrat najprej prosto kuje, samo utopno
kovanje pa lahko izvedemo na istem kladivu. Tako se lahko predhodno izvedejo različne
operacije, kot so daljšanje, oblikovanje, krčenje, luknjanje in sekanje. Temu sledi utopno
kovanje, kjer poteka postopno polnjenje utopa v vseh smereh, vse dokler ne dobimo končne
oblike z brado, ki jo naknadno odreţemo z noţem ali obrezilno matrico. Brada je del
materiala, ki steče med zgornji in spodnji utop. Z njo se uravnavajo napetosti v končni
gravuri. Te morajo biti čim niţje, a vseeno dovolj velike, da je gravura popolnoma izpolnjena.
Širina brade se izračuna po naslednji enačbi:
√
s [mm]- širina
Aizk [mm2] - tlorisna ploskev odkovka
Slika 4 - Pomembne dimenzije v utopu [26]
Širina mostička najbolj vpliva na napetosti v gravuri in s tem na obstojnost utopov,
zato je zelo priporočljivo, da pri pomembnejših izkovkih eksperimentalno ugotovimo
minimalno in hkrati še zadovoljivo širino mostička. Čim daljša obstojnost utopov je zelo
pomembna, saj je izdelava le-teh draga in zamudna. Gravura utopa se običajno izdela z
odrezovalnimi postopki. Končna obdelava je običajno ročna ali pa se uporabi elektroerozija. Z
dobrimi orodji lahko izdelamo od 5000 do 30000 odkovkov. Ţivljenjska doba utopa je
odvisna tudi od mazanja z mastjo, olji ali koloidnim grafitom, sam proces mazanja pa bi naj
ponovili pred vsakim udarcem.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 10 -
Ker so tolerance pri utopnem kovanju dosti manjše kot pri prostem kovanju, so tudi
potrebni dodatki za naknadno obdelavo manjši. Po kovanju se odkovek ohladi in skrči, zato
morajo biti dimenzije končne gravure ustrezno večje. Razteznostni koeficienti jekel so odvisni
od količine ogljika in legirnih elementov, kar je treba upoštevati pri konstruiranju orodij.
Tako so mere gravure za obdelavo jekel povečane za pribliţno 1,2 % [4, 12, 26].
4.3 Posebni postopki kovanja
Vodoravno kovanje
Vodoravno kovanje je poseben način kovanja v utopih in se uporablja za izdelavo
podolgovatih odkovkov z odebelitvami, kot so npr. kovice, vijaki in ventili. Izhodiščni
material ima obliko okrogle ţice ali palice in ga na ustreznem mestu nakrčimo. Orodje je
običajno sestavljeno iz treh delov − dve prijemalni čeljusti in pestič. Pri vodoravnem kovanju
so utopi povsem zaprti, zato ni odpada materiala. Prednosti postopka so krajši izdelovalni časi
kot pri drugih postopkih kovanja, potek vlaken v smeri kasnejše obremenitve, velik izkoristek
materiala, izdelki brez kovaških nagibov in zelo kvalitetne površine. Prednost je tudi v
konstrukciji utopnih orodij, saj omogoča zamenjavo najbolj obremenjenih delov in izdelavo
odkovkov z zelo dolgim cilindričnim steblom, luknjo, odebelitvami, nastavki in s
prirobnicami. Pomanjkljivosti postopka sta dve, in sicer morajo biti surovci zelo natančni in
nastane lahko škaja, ki se vgnete v izdelek, ki je ni več mogoče odstraniti [4, 21].
Slika 5 - Vodoravno kovanje [21]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 11 -
Rotacijsko kovanje
Rotacijsko kovanje je postopek vročega ali hladnega preoblikovanja s hitrimi kratkimi udarci
čeljustnih kladiv, ki rotirajo okrog obdelovanca in nanj udarjajo v radialni smeri. Čeljusti
delno ali povsem objemajo obdelovanec, ki se mu prerez med obdelavo zmanjšuje, material
pa se širi v vzdolţno smer. Obdelovanec lahko pri tem miruje ali pa se giba v aksialni smeri.
Postopek uporabljamo za izdelavo cilindričnih, stopničastih ali koničnih palic in cevi ter za
izdelavo notranjih profilov na ceveh. Sam sistem kovanja je protiudaren, število udarnih
čeljusti pa je med 2 in 4. Topla obdelava je primerna za preoblikovanje večjih prerezov, pri
hladnem gnetenju pa je natančnost izdelkov zelo velika, saj se lahko doseţe tolerančna
stopnja IT 11 [4, 21].
Slika 6 - Rotacijsko kovanje [21]
Kalibrirno in gravirno kovanje
Če ţelimo odkovkom povečati mersko ali oblikovno natančnost, jih kalibriramo − kujemo na
mero. Poznamo toplo kalibriranje, ki ga izvedemo neposredno po utopnem kovanju, ko je
odkovek še vroč, in hladno kalibriranje, pri katerem dosegamo večje natančnosti, opravimo pa
ga po termični obdelavi in čiščenju. Razlika med kalibrirnim in gravirnim kovanjem je v tem,
da je orodje pri kalibriranju običajno odprto in ravno na stiskalnih ploščah, pri gravirnem pa
uporabljamo utope s plitko gravuro, tako da dobi prvotno ravna ploskev rahle vdolbine in
izbokline. Pri obeh postopkih uporabljamo kladiva ali mehanske stiskalnice [4, 21].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 12 -
4.4 Stroji
Kujemo lahko na strojnih kladivih ali kovaških stiskalnicah. Za manjše serije so primernejša
kladiva, a zahtevajo bolj izurjenega kovača kot stiskalnice. Te čedalje močneje izpodrivajo
kladiva, saj imajo poleg prej omenjene neodvisnosti od kovača še vrsto drugih prednosti, kot
so enakomernost dela, manjši hrup in moţnost avtomatizirane strege. Glavna slabost v
primerjavi s kladivi je precej višja cena. Zelo pomembna je izbira velikosti stroja, saj za vsak
postopek kovanja obstaja le ena optimalna količina preoblikovalne energije. Kovanje na
premočnih kladivih ali stiskalnicah bi škodovalo orodju, kovanje na prešibkih strojih pa ne bi
dalo ustreznega izdelka ali bilo rentabilno [26].
Kladiva
Kladiva dobijo energijo za opravljanje preoblikovalnega dela s spreminjanjem potencialne
energije v kinetično. Glavni prednosti kladiv sta relativno enostavna zgradba in dejstvo, da jih
ni mogoče preobremeniti. Uporabljajo se predvsem za prosto in utopno kovanje, v osnovi pa
jih razdelimo na udarna in protiudarna kladiva.
Najenostavnejše je padalno kladivo. Glavni element je batni drog, ki je proţno pritrjen v
ovnu. Oven se na zgornjo lego dvigne s posebnim mehanizmom. Višina, od koder pade,
običajno niha med 1,6 in 2,2 metra, pospešuje pa izključno zaradi svoje teţe. Največjo hitrost
ima tik pred padcem na nakovalo, ko se celotna potencialna energija pretvori v kinetično.
Udarci si običajno slede v razmiku od 1,1 do 1,3 sekunde. Poleg padalnih kladiv obstajajo
kladiva z dodatnim pospeškom. Ti imajo različne izvedbe pogonov, ki ovnu dajo dodaten
moment. Najpogosteje uporabljane so izvedbe z vzmetjo, stisnjenim zrakom in hidravličnim
sistemom. Te vrste kladiv so hitrejše in imajo večjo moč preoblikovanja kot padalna kladiva
[12, 26].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 13 -
Stiskalnice
Pri kovanju se dandanes uporablja dosti različnih vrst stiskalnic. Tako se za utopno kovanje
lahkih kovin uporabljajo hidravlične stiskalnice. Velikost sile na takšnem tipu stiskalnic
nastavljamo s spreminjanjem delovnega tlaka, delovni hod pehala pa lahko omejimo z
nastavitvijo stikala. Hidravlične stiskalnice uporabljamo tako pri hladnem kot tudi toplem
preoblikovanju, njihova velika prednost pa je, da ne vsebujejo elementov za spreminjanje
rotacijskega gibanja v linearno.
Za kovanje okroglih odkovkov, čepov osi in ventilov se uporabljajo vretenske
stiskalnice. Te izkoriščajo akumulirano energijo vrtečega vztrajnika. Pogon in spreminjanje
vrtenja vztrajnika je lahko zobniški, torni, hidravlični ali električni. Pretvorbo rotacijskega
gibanja vztrajnika v premočrtno gibanje pehala doseţemo z vretenom in matico. Glavna
karakteristika vretenske stiskalnice je, da ni moţno nastaviti velikosti sile, lahko pa nastavimo
velikost udarne energije, ki je odvisna od kotne hitrosti in vztrajnostnega momenta vztrajnika.
Glavna slabost teh stiskalnic so velike torne zgube, zato torne pogone vse bolj nadomeščajo
hidravlični pogoni.
Ekscentrične stiskalnice se največ uporabljajo za kovanje enostavnih laţjih odkovkov.
Glavna značilnost teh stiskalnic je omejena pot pehala, ki je odvisna od kinematike in
velikosti pogonskega mehanizma [12, 26].
Slika 7 - Hidravlična stiskalnica [21]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 14 -
5 VALJANJE
Valjanje je najpogostejši postopek masivnega preoblikovanja, saj se z njim predela okoli 80
% vseh kovin in njihovih zlitin. Sam postopek je kontinuirano stiskanje materiala med dvema
valjema, pri čemer se material v smeri glavne obremenitve stiska, istočasno pa se v preostale
smeri daljša in širi. Obodi valjev, ki so v kontaktu z obdelovancem, se imenujejo kontaktni
loki. V področju le-teh se vrši preoblikovalni proces. Pri valjanju je izstopna hitrost materiala
vedno večja od konstantne hitrosti valjev, ki pa je večja od vstopne hitrosti materiala. Z
valjanjem surovce najpogosteje preoblikujemo v različne polizdelke, ki se uporabijo kot
izhodni material za nadaljnjo predelavo. Osi valjev, ki sta po navadi enako velika in imata
enako vrtilno hitrost, sta običajno vzporedni. Valji so lahko gladki ali profilni, valjanci pa
polni ali votli. V kinematičnem pogledu ločimo tri vrste valjanja [4]:
- vzdolţno valjanje;
- prečno valjanje;
- poševno valjanje.
5.1 Vzdolţno valjanje
Vzdolţno valjanje je najbolj razširjen način valjanja in se uporablja pri izdelavi različnih
polizdelkov iz jekla in barvnih kovin. Pri tem postopku dva valja, ki se vrtita v nasprotni
smeri, stiskata valjanec, ki se premika pravokotno na osi valjev. Medtem se prečni prerez
obdelovanca zmanjšuje, hkrati pa se njegova dolţina povečuje. V tej smeri je, zaradi
najmanjšega odpora, tudi največja deformacija. Pogoj za začetek valjanja je, da na
obdelovanec deluje pozitivna sila v smeri valjanja. Zato ga velikokrat ošilimo, da omogočimo
laţji stik [4].
Slika 8 - Vzdolţno valjanje [17]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 15 -
5.2 Prečno valjanje
Za razliko od vzdolţnega valjanja se pri prečnem valjanju valja vrtita v isto smer. Tako s
trenjem obračata obdelovanec, ki se preoblikuje vzdolţ valjev. Na ta način lahko valjamo
samo rotacijske oblike, ki imajo enak ali različen premer po dolţini obdelovanca. Valjanec se
aksialno ne premika [4].
Slika 9 - Prečno valjanje kolutov [21]
5.3 Poševno valjanje
Pri poševnem valjanju se, tako kot pri prečnem valjanju, valja vrtita v isto smer. Razlika je v
tem, da stojita osi obeh valjev pod določenim kotom. Obdelovanec se poleg vrtenja okoli
svoje vzdolţne osi hkrati tudi aksialno pomika. S tem postopkom izdelujemo predvsem
brezšivne cevi in valjamo votle ter polne profile [4].
Slika 10 - Poševno valjanje cevi [21]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 16 -
5.4 Posebni postopki valjanja
Obstaja mnogo posebnih postopkov valjanja, ki se v osnovi delijo na prej omenjeno vzdolţno,
prečno in poševno valjanje. Zaradi omejenosti diplomskega dela bom na kratko predstavil le
tri izmed teh postopkov [4].
Valjanje navojev
Z valjanjem navojev dobimo navoje z veliko natančnostjo, zelo kvalitetno površino in
neprekinjenim potekom vlaken. Navoj na surovcu se oblikuje s kotaljenjem po dvoje ali več
profilnih orodjih pod določenim pritiskom. Glede na obliko orodij delimo postopke valjanja
navojev na valjanje z ravnimi preoblikovalnimi orodji in valjanje z okroglimi orodji. Ravna
preoblikovalna orodja, ki jih imenujemo tudi čeljusti, imajo navojni profil vdelan v obliki
ravnih vzporednih zarez, nagnjenih pod kotom. Obdelovanec se vrti med dvema takšnima
čeljustma, ki mu vtisneta navoj s tem, da izpodrineta material navzven. Za razliko od ravnega
valjanja navojev, kjer se orodji gibljeta sem in tja, pri okroglem le-ta rotirata. Orodja imajo
profil navoja vtisnjen na enak način kot čeljusti, razlika je le v tem, da so okrogle oblike [4,
27].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 17 -
Kovaško valjanje
Kovaško valjanje spada pod postopke vzdolţnega valjanja. Sam postopek poteka tako, da
delavec vtakne obdelovanec do določene globine v orodje. Po tem se sproţi vrtenje, ki zagrabi
valjanec, ga preoblikuje in na koncu potisne nazaj v smeri proti delavcu. Orodje je sestavljeno
iz več profilov, ki so po obodu valja nameščeni eden poleg drugega. Celoten proces poteka
tako, da obdelovanec najprej segrejemo v peči in ga nato v več zaporednih vtikih v različne
profile obdelamo do končne oblike [4].
Slika 11 - Kovaško valjanje [17]
Gladilno valjanje
Gladilno valjanje je postopek fine dodelave obdelovancev s plastično deformacijo. Ti
obdelovanci so ţe bili predhodno obdelani z drugimi obdelovalnimi procesi, s samim
postopkom gladilnega valjanja pa jim lahko izboljšamo kakovost površine, mersko natančnost
in trdnost. Orodja so majhni koluti, katerih os je rahlo nagnjena, gladijo pa po načelu
prečnega ali poševnega valjanja [4].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 18 -
5.5 Stroji
Vsaka vrsta valjanih izdelkov zahteva določeno razporeditev, število in obliko valjev. Tako
glede na vrsto valjanih izdelkov delimo valjarne stroje v dve skupini, in sicer na:
- bločne proge in predproge za polizdelke;
- proge za končne izdelke.
Proge za končne izdelke nadalje delimo še na:
- končne proge za profile;
- končne proge za pločevino;
- končne proge za ţico;
- proge za valjanje cevi;
- proge za hladno valjanje (za pločevino in trakove);
- specialne proge (za bandaţe in kolesa).
Glede na konstrukcijo ogrodja in število valjev razlikujemo naslednje tipe strojev [27]:
- duo, pri katerem se valja vrtita v isto smer. Slaba lastnost tega sistema je, da moramo
valjanec za vsako vračati na vtično stran. Zato so razvili reverzibilni duo, ki omogoča
spremembo smeri vrtenja valjev;
- dvojni duo, kjer sta dva para valjev, ki leţita na različni višini. Pri tem se vsak par vrti v
drugo smer, posamezna valja, ki sestavljata par, pa vselej v isto smer;
- trio, kjer je srednji od treh valjev z istim premerom fiksen, zgornji in spodnji pa sta
nastavljiva;
- Lauthov trio, kjer je srednji izmed treh valjev manjši od preostalih dveh. Gnana sta večja
valja, medtem ko je srednji prosto gibljiv. Spodnji valj je fiksen;
- kvarto ogrodja se uporabljajo tako za toplo kot tudi hladno valjanje. Omogočajo zelo veliko
natančnost in so zmoţni prenašati zelo velike pritiske. Sestavljeni so iz štirih valjev, izmed
katerih sta srednja dva manjša in gnana, večja valja pa dajeta podporo in sta prosto tekoča;
- seksto ogrodje je sestavljeno iz šestih valjev, kjer sta srednja dva, ki sta v stiku z
obdelovancem, tako kot pri kvartu ogrodju, manjša in gnana, večji valji pa skrbijo za
podporo;
- mnogovaljčno ogrodje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 19 -
6 IZTISKAVANJE
Iztiskavanje temelji na plastični deformaciji obdelovanca, na katerega med obdelavo delujejo
tlačne in deloma tudi striţne napetosti. Njegovo gibanje skozi matrico je premočrtno,
navpično ali poševno, medtem pa se mu pod vplivom velikih sil prerez zmanjšuje. Glede na
lastnosti obdelovalnega materiala in zahtevane kakovosti končnega produkta izberemo toplo
ali hladno iztiskavanje. Pri toplem so preoblikovalne sile mnogo manjše in s tem pride tudi do
manjše obrabe orodja kot pri hladnem iztiskavanju, ki pa da boljšo kakovost izdelka. Prednost
samega iztiskavanja je ta, da je fleksibilno, saj moramo za drugo obliko končnega produkta le
zamenjati matrico in ne celega stroja. Uporablja se za izdelavo dolgih ravnih izdelkov s
konstantnim prerezom [3].
Slika 12 - Iztiskavanje [17]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 20 -
6.1 Toplo iztiskavanje profilov
S tem postopkom izdelujemo profile različnih oblik, ki so lahko votli ali polni. Obdelovalni
proces se začne z vstavljanjem segretega materiala v poseben predprostor. Nato začne potisni
bat pritiskati surovec proti matrici. Preden steče skozi matrico, se surovec nakrči skozi celoten
presek predprostora. Po plastični deformaciji dobi obdelovanec obliko odprtine v matrici. Ker
je zaščitna plošča na batu večja od odprtine na matrici, surovca ni moţno iztisniti v celoti,
zato nepreoblikovan profil na koncu odţagamo. Poleg prej opisanega istosmernega
iztiskavanja profilov poznamo tudi protismerno iztiskavanje, kjer je matrica nameščena na
samem potisnem batu, profil pa se iztiska v nasprotno stran gibanja bata. Velik problem pri
iztiskavanju jekel je obraba orodij. Zato se kot mazalno sredstvo uporablja staljeno steklo, ki
poleg mazanja še varuje orodje pred pregrevanjem, preprečuje prehitro ohlajanje vloţka in
ščiti njegovo površino pred oksidacijo [4].
6.2 Hladno iztiskavanje posameznih delov
Hladno iztiskavanje je postopek preoblikovanja, kjer iztisnemo del nesegretega surovca skozi
odprtino v matrici. Sile in obremenitve orodij so izredno velike, saj dosegajo tudi 3000
N/mm2
in zahtevajo karseda enakomernejšo razporeditev obremenitve po orodju. Zaradi tega
je hladno iztiskavanje doseglo razmah šele v zadnjih desetletjih z razvojem novih orodnih
jekel. Samo orodje je sestavljeno iz pestiča, matrice, pritisne plošče, nakrčilnega obroča in
izbijala, ki po končanem preoblikovanju izbije surovec iz matrice. Glede na smer, v katero
teče material, ločimo istosmerno, protismerno, obojesmerno in prečno iztiskavanje. Izdelki
dosegajo po obdelavi dobro kakovost površine in visoke tolerance, ki ustrezajo fino brušenim
izdelkom. Način mazanja je zelo pomemben. Pred nanosom mazila moramo na surovec
nanesti tanek sloj cinkovega fosfata, ki preprečuje iztiskanje maziva med obdelovancem in
orodjem in s tem nastanek hladnega zvara [4, 25].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 21 -
6.3 Hidrostatično iztiskavanje
Pri hidrostatičnem iztiskavanju za razliko od klasičnega iztiskavanja pestič ne pritiska
neposredno na surovec, ampak je med njima tlačni medij. Hitrost, s katero se surovec giblje,
ni enaka hitrosti gibanja pestiča, ampak je proporcionalna tlaku v hidrostatičnem mediju.
Prednost procesa je dobro mazanje zaradi samega hidrostatičnega medija. Posledici tega sta
izdelek z visoko kakovostjo površine in dobre merske natančnosti. Postopek se uporablja za
obdelavo krhkih in teţko preoblikovalnih materialov. Načini hidrostatičnega iztiskavanja so
[3, 4]:
- istosmerno iztiskavanje polnega profila;
- istosmerno iztiskavanje votlega profila;
- istosmerno iztiskavanje polnega profila z dodatno mehansko energijo;
- protismerno iztiskavanje polnega profila z dodatno mehansko energijo.
6.4 Stroji
Za postopke iztiskavanja se najpogosteje uporabljajo hidravlične stiskalnice. Ločimo jih na
vertikalne in horizontalne stiskalnice. Večina vertikalnih stiskalnic, ki so v uporabi, ima
imensko moč med 200 in 3000 tonami. Njihove prednosti so v enostavnejši poravnavi orodja
in surovca, višji stopnji produktivnosti in manjši porabi prostora na tleh kot pri horizontalnih
stiskalnicah. Dodatna prednost je tudi v enakomernem ohlajanju celotne površine
obdelovanca, saj se ta ne dotika sten recipienta. Vertikalne stiskalnice se uporabljajo
predvsem za iztiskavanje cevi z ozkimi stenami, kjer je zaţelena visoka stopnja
koncentričnosti le-teh. Horizontalne stiskalnice se po drugi strani uporabljajo predvsem za
iztiskavanje palic in profilov. Za običajne operacije se uporabljajo stiskalnice moči med 1500
in 5000 ton, medtem ko so v uporabi tudi do 14000-tonske stiskalnice za zahtevnejše
operacije. Slabost vertikalnih stiskalnic je v tem, da se spodnji del površine surovca dotika
stene recipienta in se tako hitreje ohlaja kot zgornji del. To povzroči neenakomerno
deformacijo surovca po prostornini in s tem manj kakovosten končni produkt. Naprednejše
stiskalnice ta problem rešujejo z notranjim ogrevanjem recipienta [3].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 22 -
7 VLEČENJE
Vlečenje je postopek zmanjševanja premera obdelovanca, ki je bil predhodno toplo valjan ali
iztiskan, z vlečenjem skozi matico. Zmanjševanje prereza ima za posledico povečanje dolţine
obdelovanca. Deformacija nastane zaradi vpliva neposredne zunanje natezne obremenitve in
posredne tlačne obremenitve pri prehodu skozi matrico. Cilj procesa, je poleg zmanjšanja
premera, tudi izboljšanje kakovosti površine, oblikovne in merske natančnosti obdelovanca.
Pred vlečenjem moramo obdelovance, ki so bili predhodno obdelani z drugimi postopki,
ustrezno sčistiti, saj so prekriti z oksidno plastjo. Temu sledi še ustrezno mazanje
obdelovanca, za kar se uporabljajo rastlinska in mineralna olja, molibdenov disulfid in
elektrolitske prevleke. Postopke vlečenja delimo na drsni in kotalni vlek, glede na
preoblikovalno orodje. Pri drsnem vleku se uporablja matrica, ki jo imenujemo votlica, pri
kotalnem vleku pa kaliber, ki je sestavljen iz dveh ali več vrtljivih valjev [4, 21].
Slika 13 - Vlečenje [22]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 23 -
7.1 Vlečenje palic in ţice
Izhodiščni material pri vlečenju ţice je palica premera od 9,5 do 12,7 mm, ki je bila
predhodno toplo valjana oz. toplo iztiskana. Kot je ţe bilo rečeno, je treba surovec najprej
ustrezno sčistiti. Sledi koničenje ţice, da jo lahko skozi matrico spojimo s pritezno čeljustjo.
To lahko naredimo ročno, strojno (s kovanjem, valjanjem ali rezkanjem) in s pomočjo
korozivne kisline. Celoten proces je običajno sestavljen iz večjega števila vlečenj. Po vsakem
prehodu skozi matrico se ţica navije na vlečni boben in nadaljuje svojo pot skozi naslednjo
matrico. Vsak naslednji boben se vrti z višjo hitrostjo od predhodnega, saj se z manjšanjem
premera ţica daljša in ima posledično višjo hitrost. Ta postopek se ponavlja, dokler ne
dobimo ţelenega premera ţice. Del matrice, kjer poteka deformacija, je stoţčaste oblike.
Zmanjšanje premera obdelovanca v posameznem vleku je omejeno z natezno trdnostjo
materiala, ki je glavna napetost ne sme preseči.
V osnovi ločimo različne postopke vlečenja ţice na konvecionalne in nekonvecionalne.
Konvecionalne delimo nadalje še na suhe in mokre postopke. Razlike med tema dvema
postopkoma so v pripravi ţice, uporabljenim lubrikantom in konstrukciji stroja. Pri mokrem
postopku se uporabljajo tekoča maziva, na samem navijalnem bobnu pa prihaja do zdrsa ţice.
Pri suhem postopku zdrsa ni, za maziva pa se uporabljajo mila v prahu. Nekonvecionalni
postopki vključujejo hidrodinamični mazalni sistem in ultrazvočno vlečenje. Hidrodinamični
mazalni sistem zagotavlja konstantno tanko plast olja ali emulzije med ţico in matrico. Dobri
strani sistema sta boljše mazanje in posledično manjša obraba matrice, slaba stran pa visoka
cena sistema. Ultrazvok povzroča visokofrekvenčno vibriranje matrice, kar ima za posledico
manjše trenje med njo in surovcem. Posledici tega sta zmanjšanje potrebne sile za izvajanje
vlečenja in boljša kakovost površine izdelka [3].
Slika 14 - Vlečenje ţice [21]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 24 -
7.2 Vlečenje cevi
Izhodiščni material so cevi različnih premerov in debelin sten, ki se bile predhodno podvrţene
ostalim postopkom masovnega preoblikovanja, kot je npr. toplo iztiskavanje. Poznamo štiri
metode vlečenja cevi, ki so lahko nadgrajene z ultrazvočnim vibriranjem matrice. Prva in
najenostavnejša metoda je vlečenje cevi brez trna, ki jo po navadi uporabimo kot predhodno
obdelavo nadaljnjemu vlečenju s pomočjo trnov. Matrica je stoţčaste oblike in ima relativno
dolg konus, ki je tipično nagnjen za 12. Po prehodu skozi matrico se cevi zmanjša premer,
debelina stene pa ne. To v praksi ne drţi popolnoma, saj pride do majhnih sprememb debelin
cevi, katerih velikost je odvisna od razmerja med kotom matrice in vstopnimi dimenzijami
cevi. Tak način vlečenja je cenovno najugodnejši, a z njim dobimo tudi najslabšo kakovost
površine.
Drugi način vlečenja cevi je vlečenje z nepremičnim trnom. Ta je nameščen v grlu
matrice in prek toge palice povezan s stacionarnim delom stroja. Med postopkom se cev giblje
med stenami matrice in trnom, katerega premer je malo manjši od končnega notranjega
premera cevi. Tako pride do hkratnega zmanjšanja premera cevi in debeline stene cevi.
Glavna prednost postopka je visoka kakovost notranjih površin cevi zaradi dobro
pozicioniranega trna. Slabosti postopka pa sta omejena velikost redukcije cevi in nizka hitrost
obdelave. Vlečenje z nepremičnim trnom je najstarejša metoda vlečenja nerjavnih jekel.
Tretja metoda vlečenja cevi je vlečenje s plavajočim trnom. Tukaj za razliko od
predhodnega postopka trn ni povezan z zunanjimi deli, ampak med postopkom leţi v cevi v
območju redukcije cevi. Trn se sam pozicionira s silo trenja, nastalo med njim in cevjo. Pri
obdelavi so ključne dimenzije trna, saj se prekratek ne bi dovolj dobro namestil v središčno
lego v cevi, predolg pa bi ustvarjal preveč trenja. Postopek se uporablja predvsem za vlečenje
dolgih cevi z relativno majhnimi premeri. Samo s tem postopkom lahko naredimo dolge cevi
z gladkimi notranjimi površinami.
Zadnji postopek, ki se uporablja za vlečenje cevi, je vlečenje s pomočjo premikajočega
pestiča, ki se giblje skupaj s cevjo. Pestič ima konstanten premer skozi celotno dolţino in je
enak notranjemu premeru obdelane cevi. Postopek se redko uporablja, saj je zaradi tesnega
prijema pestiča v cevi potrebna dodatna obdelava, ki ju loči. Pri tem moramo rahlo povečati
premer palice, kar je tudi razlog, da ta postopek redko uporabimo oz. ga uporabljamo kot
zadnjega v nizu vlečenj cevi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 25 -
Prednosti postopka so [3]:
- manj trenja in posledično manjše vlečne sile kot pri ostalih postopkih vlečenja s trni;
- moţne večje redukcije cevi kot pri ostalih metodah;
- krajši pripravni časi vlečenja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 26 -
8 METAL RAVNE
8.1 O podjetju
Metal Ravne je podjetje s sedeţem v Ravnah na Koroškem. Zaposlujejo okoli tisoč ljudi in
letno proizvedejo okoli 90000 ton jeklenih izdelkov. Podjetje, katerega direktor je Andrej
Gradišnik, je v 100-odstotni lasti Slovenske industrije jekla d. d. Večino proizvodnje, več kot
75 %, izvozijo. Njihov glavni trg so drţave Evropske unije, med drugim pa izvaţajo tudi v
ZDA in na daljni ter bliţnji vzhod. Z lastno jeklarno, kovačnico, valjarno in dodatno
mehansko in toplotno obdelavo zagotavljajo več kot 200 kvalitet jekel različnih dimenzij. So
tretji največji proizvajalec orodnih in specialnih jekel v Evropi, poleg teh pa proizvajajo
izdelke še iz hitroreznih jekel in ogljikovih ter legiranih konstrukcijskih jekel [20].
Slika 15 - Metal Ravne [20]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 27 -
8.2 Strojna oprema
Kovaška oprema
V uporabi imajo dve kovaški stiskalnici in štiri kovaške stroje – kladiva. Z njimi izdelujejo
različne kovane proizvode, kot so kovane gredice, palice in odkovki. Za največje izdelke
uporabljajo stiskalnico, ki je sposobna proizvesti silo 45 MN, za malo manjše obdelovance
uporabljajo 25 MN stiskalnico, za najmanjše izdelke pa kovaška kladiva, ki so sposobna
proizvesti silo 8 MN. 45 MN stiskalnica ima poleg večje sile delovanja tudi večjo najvišjo
moţno hitrost paha in večje maksimalno število udarcev v minuti. Prednost manjše stiskalnice
je v tem, da lahko po ţelji nastavijo mnogo manjšo hitrost paha in frekvenco udarcev paha kot
pri večji stiskalnici in s tem obdelujemo večji spekter različnih gabaritov. Točne podatke za
stiskalnici in kovaška kladiva lahko vidimo v preglednici 1.
Preglednica 1 - Podatki o kovaških strojih
Sila pri kovanju
Hitrost paha / kladiv pri kovanju
Število gibov
Kovaška stiskalnica 25/30 MN
25/30 MN 5 - 110 mm/s 7 - 110 min-1
Kovaška stiskalnica 40/45 MN
40/45 MN 50 - 170 mm/s 70 - 150 min-1
Kovaški stroj 8 MN/kladivo (4 kladiva)
100 - 300 mm/s 150 - 270 min-1
Standardni proizvodni program:
Gredice (namenjene za nadaljnjo vročo plastično predelavo):
okrogle: ø 90-1000 mm
kvadratne: 90-900 mm, dolţina: 2000-10000 mm
Kovane palice (DIN 7527/6):
okrogle: 90-1050 mm
kvadratne: 80-950 mm
ploščate: od 90 mm x 60 mm do 1800 mm x 500 mm ali 1200 mm x 700 mm,
dolţina: 2000-10000 mm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 28 -
Odkovki:
maksimalni premer: ø 1050 mm, maksimalna dolţina: 10000 mm, maksimalna teţa:
9500 kg
Diski:
maksimalni zunanji premer: ø 2500 mm, maksimalni premer luknje: ø 1800 mm,
maksimalna teţa 28000 kg
Puše:
maksimalni zunanji premer: ø 950 mm, maksimalni premer luknje: ø 700 mm,
minimalni zunanji premer: ø 200 mm, maksimalna dolţina: 1900 mm
Slika 16 - Kovanje Metal Ravne [20]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 29 -
Valjarska oprema
Podjetje razpolaga s tremi valjarskimi progami. V valjarni gredic je ključni agregat teţko
valjalno ogrodje (bluming), ki ima moč 5,7 MW, nadaljnjo predelavo pa opravijo na profilnih
valjarskih progah različnih postavitev.
Preglednica 2 - Podatki o teţki valjarski progi
Moč
motorja
(MW)
Št. obratov
motorja
(sek-1
)
Premer
valjev (mm)
Število
obratov
valjev (sek-1
)
Hitrost
valjanja
(m/sek)
Teţka valjarska
proga 5,7 350 - 750
930/922
790/782 0 - 1 0 - 2,9
Standardni proizvodni program na težki valjarski progi:
Teţke gredice z zaobljenimi robovi:
kvadratne: 85-250 mm, dolţina: 2000-.5500 mm
Široki ploščati profili:
širina: 250-505 mm debelina: 26-90 mm
Na srednji in lahki valjarski progi izdelujejo okrogle, kvadratne in ploščate profile različnih
dimenzij.
Preglednica 3 - Podatki o srednji in lahki valjarski progi
Moč
motorja
(KW)
Število
obratov
motorja
(sek-1
)
Premer
valjev (mm)
Število
obratov
valjev (sek-
1)
Hitrost
valjanja
(m/sek)
Srednja valjarska proga 790 550 530 0,98 1,64
950 530 1,7 2,83
Lahka valjarska proga 660 820 320 8,49 8,53
820 310 8,49 8,26
440 450 1,52 2,14
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 30 -
Standardni proizvodni program na srednji in lahki valjarski progi:
Srednje gredice z zaobljenimi robovi:
kvadratne: 14-110 mm, dolţina: 3000 – 6000 mm
Okrogli profili (EN 10060):
palice: ø 15-105 mm, dolţina: 3000 – 6000 mm
Kvadratni profili (EN 10059):
kvadratne: 25-75 mm, dolţina: 3000-6000 mm
Ploščati profili (EN 10058, DIN 59200):
širina: 40-150 mm v debelini 7-65 mm
širina: 150-255 mm v debelini 7-50 mm
dolţina: 3000 – 6000 mm
Oprema za vlečenje jekla
Tretji postopek masivnega preoblikovanja, ki ga uporabljajo v podjetju, je vlečenje, s katerim
surovce preoblikujejo v palice. Ta postopek izvajajo na vlečno-ravnalnem stroju moči
110 kW, ki ima tri moţne nastavitve hitrosti.
Preglednica 4 - Podatki o vlečno ravnalnem stroju
Moč
motorja
(kW)
Sila
vlečenja
(kN)
Hitrost
vlečenja
(m/min)
Vlečno ravnalni stroj 110 64 15 / 40 / 60
Standardni proizvodni program:
Vlečeni kolobarji in palice:
dimenzijski razred od ø 6 – 16 mm; kolobarji oz. palice L=1500 – 5000 mm (tol. h11)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 31 -
8.3 Stroški opreme in proizvodnje
Po pričakovanju sta bili največji investiciji nakup 45 MN stiskalnice in teţke valjarske proge,
saj je bila njuna cena 14 milijonov evrov. Zaradi tega je tudi njuna amortizacijska doba
najdaljša in znaša 20 oz. 15 let. Pri tem je zelo pomembno ustrezno vzdrţevanje strojev.
Podjetje se ravna po preventivnem principu vzdrţevanja, kar pomeni remonte na določeno
časovno periodo, in tudi po prediktivnem principu vzdrţevanja z raznimi meritvami stanj
strojne opreme. Na podlagi razpredelnice lahko vidimo, da strojna ura na valjarskih strojih
stane pribliţno trikrat več kot na kovaški opremi. Stroj za vlečenje je zaradi mnogo manjše
moči, kot jo imajo ostali stroji, pomenil mnogo manjšo investicijo in tudi strojna ura na tem
stroju ima zaradi tega mnogo niţjo ceno.
Preglednica 5 - Stroškovni podatki
Nabavna
vrednost
(mio EUR)
Amortizacijska
doba (let)
Cena
(EUR/h)
Kovaška stiskalnica 25/30 MN 6,5 15 500,00
Kovaška stiskalnica 40/45 MN 14,0 20 600,00
Kovaški stroj 10,0 10 500,00
Teţka valjarska proga 14,0 15 1.500,00
Srednja valjarska proga 10,0 15 1.600,00
Lahka valjarska proga 10,0 15 1.700,00
Vlečno ravnalni stroj 1,0 10 70,00
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 32 -
8.4 Primer izdelave jeklenih palic v podjetju Metal Ravne
Da bi dobili končno obliko izdelka, mora iti surovec skozi celo vrsto postopkov. Prvi izmed
teh je izdelava ingota – litje jekla v obliko, primerno za nadaljnjo obdelavo. Ta je kasneje
podvrţen trem postopkom masivnega preoblikovanja. S kovanjem in pomoţnimi postopki
preoblikujemo ingote v kovane gredice. Temu sledi preoblikovanje gredic v kolobarje z
valjanjem. Zadnji postopek preoblikovanja je vlečenje, s katerim dobimo končno obliko palic.
Tehnološka pot izdelave vlečene palice iz hitroreznega jekla W.Nr.1.3343
Preglednica 6 - Kemična sestava jekla 1.3343 [20]
OZNAKE KEMIČNA SESTAVA (MAS. %) DOSEGLJIVA
DELOVNA TRDOTA W. NR. C Cr Mo V W Co
BRM2 1.3343 0,90 4,10 5,00 1,90 6,40 - MIN. 64 HRC
Slika 17 - Tehnološka shema proizvodnje jeklenih izdelkov [20]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 33 -
1. Izdelava ingota:
priprava vloţka;
taljenje jekla v 45-tonski elektroobločni peči, legiranje in kontrola kemijske
analize (temperatura 1700 C);
obdelava jekla v VPP (vakumska ponovčna peč), legiranje in kontrola kemijske
analize;
vakumiranje v VPP;
litje ingotov (350/280 x 990 mm);
ohlajanje taline v kokilah;
stripanje.
Slika 18 - Postopek izdelave ingotov [24]
Pri postopku izdelave ingota lahko pride do naslednjih teţav:
- neustrezna kemijska sestava;
- previsoka ali prenizka temperatura litja;
- izceje;
- lunker (votlina v ulitku, nastala med strjevanjem), poroznost;
- mikro in makro vključki;
- prelitje ingotov;
- prekinjeno litje;
- preplate (luske na površini).
Zaradi tega je zelo pomembno, da dosledno upoštevajo celoten plan procesa. Paziti morajo na
to, da ima talina ves čas ustrezno temperaturo. Legirne elemente in elemente, ki modificirajo
nekovinske vključke (CaSi), morajo dodati ob pravem času in talino tudi ustrezno mešati med
postopkom.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 34 -
Pri taljenju jekla je velik problem nastanek prahu. Ta nastaja zaradi uparjanja
materialov pri visokih temperaturah in zaradi oksidacije. Problem rešujejo s čistilno
odpraševalno napravo, ki zajame nad 99 % emisij prahu. Pojavlja se še en problem v procesu
izdelave ingotov, in sicer padec temperature taline pri prenosu v ponovčno peč, zato talino
med sekundarno rafinacijo ogrevajo.
2. Izdelava kovane gredice:
ogrevanje ingotov na temperaturo kovanja v kroţni peči (najprej enakomerno
počasno segrevanje do 850 C, nato pa hitreje do 1180 C);
gotovo kovanje gredic na kovaškem stroju (kvadratni prerez 95 x 95 mm);
razrez gredic v vročem na ustrezno dolţino (3050 mm (+100/−0));
ohlajanje gredic;
mehko ţarjenje gredic (na 850 C z višanjem temperature 220 C na uro);
lokalno čiščenje površine z brušenjem (odprava površinskih napak);
kontrola gredic (kontrola dimenzije, površine, UZ-kontrola notranjih napak ipd.);
adjustiranje gredic (tehtanje, signiranje, etiketiranje).
Pri izdelavi kovanih gredic morajo paziti na to, da je temperatura med kovanjem v pravem
območju, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do prevelikega odstopanja površine prereza po
dolţini. Naslednje napake, ki se pojavljajo pri kovanju, so prečne razpoke v materialu in
podobne notranje napake, zato obdelovance preverijo z ultrazvokom in nepravilne izločijo iz
obdelave. Veliko vlogo igrajo parametri delovanja kovaškega stroja, ki so nastavljeni tako, da
je obdelava karseda racionalna, izdelek pa v zahtevanih mejah kakovosti. Pri mehkem
ţarjenju so pomembni temperatura segrevanja obdelovanca in tudi čas segrevanja, čas
zadrţevanja temperature ter čas ohlajevanja. Le če je vse izvedeno pravilno, dobijo ţeleno
mikrostrukturo z zrnatim perlitom.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 35 -
3. Vroče valjanje kolobarjev na valjarski progi:
ogrevanje gredic na temperaturo valjanja (najprej enakomerno počasno segrevanje
do 850 C, nato pa hitreje do 1160 C);
valjanje kolobarjev (ø 15 mm (+0,4/−0));
ohlajanje kolobarjev na zraku;
adjustiranje kolobarjev (etiketiranje);
mehko ţarjenje kolobarjev (na 850 C z višanjem temperature 220 C na uro);
kontrola mehanskih lastnosti;
adjustiranje (tehtanje, etiketiranje).
Napake, ki lahko nastanejo med valjanjem, so:
- prečne razpoke;
- razcepljenost in dvoslojnost;
- prevaljanje ali zavaljanje površine;
- oblikovne napake (zamaknjen profil, zvrnjen profil – špes).
Tako kot pri kovanju je tudi pri valjanju pomembno nastaviti pravilne parametre obdelave in
ustrezno opraviti proces gretja gredic. V primeru prevelike enkratne redukcije obdelovanca ali
prevelike hitrosti valjanja, z namenom časovnega skrajšanja postopka, bi prišlo do prej
omenjenih napak v obdelovancu in tudi orodja na stroju bi bila podvrţena večji obrabi.
Slika 19 - Proces valjanja in vlečenja [24]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 36 -
4. Izdelava vlečenih palic:
vlečenje kolobarjev v palice in razrez na ustrezne dolţine (ø 14 mm (+0,11/−0) x
3000–5000 mm);
rekristalizacijsko ţarjenje (pri 575 C);
ravnanje palic;
končna kontrola (kontrola mehanskih lastnosti, kontrola mikrostrukture, kontrola
razogljičenja, kontrola površine, UZ-kontrola, kontrola dimenzije (premer, dolţina
ipd.);
adjustiranje palic v vezi, tehtanje, etiketiranje, barvno označevanje;
odprema h kupcu.
Pri vlečenju posvečajo največ pozornosti ustreznemu mazanju, saj s tem preprečujejo hitro
obrabo matrice. Z matrico brez napak dobijo zaţeleno kakovost površine palic, v nasprotnem
primeru pa bi lahko prišlo do risaste površine.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 37 -
SKLEP
Področje masivnega preoblikovanja predstavlja pomemben del obdelave kovin, saj so redki
kovinski izdelki, ki niso podvrţeni vsaj enemu izmed njih. Postopkov je čedalje več, saj ţe
majhna sprememba osnovnega postopka, stroja ali orodja pomeni racionalnejšo rešitev za
določen material ali ţeleno končno obliko izdelka. V diplomskem delu sem predstavil
postopke masivnega preoblikovanja, ki se najpogosteje pojavljajo v proizvodnji kovinskih
materialov. Pri tem prednjačijo postopki valjanja in kovanja, s katerimi preoblikujemo ingote
v obliko, primerno za nadaljnjo obdelavo.
Vsako podjetje, ki v svojo proizvodnjo vključuje postopke masivnega preoblikovanja,
mora paziti na mnogo dejavnikov, ki odločajo o kvaliteti in racionalnosti obdelave. Dosledni
morajo biti pri toplotni obdelavi kovin, saj vsako najmanjše odstopanje od idealne
temperature pomeni drugačno mikrostrukturo izdelka in posledično tudi drugačne lastnosti
izdelka. Paziti moramo na ustrezno mazanje orodij, da čim bolj zmanjšamo obrabljenost le-
teh. V primeru neupoštevanja tega pride do večjih stroškov orodja, obdelava postane
neekonomična, lahko pa pride tudi do izmeta izdelka zaradi prevelikih tolerančnih odstopanj.
Za primer uporabe postopkov masivnega preoblikovanja v praksi sem povzel proces
izdelave jeklenih palic. Videli smo lahko, da je pot od začetka procesa do odprodaje izdelka
dolgotrajna, jeklo pa je podvrţeno mnogim operacijam, ki morajo biti vse od prve do zadnje
opravljene v skladu z zamišljenim planom. V podjetju Metal Ravne posvečajo pozornost
vsem vidikom obdelave in neprestano teţijo k izboljšanju svoje proizvodnje. Z dobrimi
poslovnimi odločitvami uspešno konkurirajo na svetovnem trgu jeklenih izdelkov. Kot
nadaljevanje diplomskega dela bi lahko natančneje analiziral proizvodnjo in poiskal prostor za
izboljšave.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 38 -
SEZNAM OBJAVLJENIH VIROV
[1] Balič Joţe, Pahole Ivo. Proizvodne tehnologije. Maribor : Fakulteta za strojništvo,
2008.
[2] Beharič Zdenka. Materiali in obdelave v strojništvu. Ljubljana : Tehniška zaloţba
Slovenije, 2013.
[3] Boljanovic Vukota. Metal : Shaping Processes. New York : Industrial Press, 2010.
[4] Buchmeister Borut. Izdelovalni postopki : preoblikovanje. Maribor : Fakulteta za
strojništvo, 2002.
[5] Buchmeister Borut, Gusel Leo: Proizvodne tehnologije–preoblikovanje. Maribor :
Fakulteta za strojništvo, 2011.
[6] Gologranc Franc, Leš Peter: Tehnika preoblikovanja, Maribor: Tehniška fakulteta,
1991.
[7] Kampuš Zlatko: Osnove tehnologije preoblikovanja kovin : preoblikovanje pločevine,
masivno preoblikovanje. Ljubljana : Fakulteta za strojništvo, 2011
[8] Kampuš Zlatko, Kuzman Karl: Priporočila preoblikovanja. Ljubljana : Fakulteta za
strojništvo, 2008.
[9] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 14. slovenska izdaja / izdajo pripravila Joţe
Puhar, Joţe Stropnik. Ljubljana : Littera picta, 2003.
[10] Kuzman Karl, Pipan Janez, Kampuš Zlatko: Priporočila za načrtovanje tehnologij
preoblikovanja. Ljubljana : Fakulteta za strojništvo, 2000.
[11] Lange Kurt: Handbook of metal forming. Dearborn : Society of Manufacturing
Engineers, 1985.
[12] Legat Franc. Priročnik za kovače : kovanje v hladnem in vročem. Ţirovnica : Medium,
2011
[13] Pahole Ivo, Balič Joţe: Obdelovalni stroji, Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2003.
[14] Vodopivec Franc. Kovine in zlitine. Ljubljana : Inštitut za kovinske materiale in
tehnologije, 2002.
[15] Zupanič Franc, Anţel Ivan. Gradiva : Zapiski predavanj. Maribor : Fakulteta za
strojništvo, 2005.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 39 -
SEZNAM INTERNETNIH VIROV
[16] Aluminij [svetovni splet]. Impol. Dostopno na http://www.impol.si/aluminij
[25.7.2014].
[17] Buchmeister Borut. Proizvodne tehnologije I :Gradivo 3[svetovni splet]. Maribor :
Fakulteta za strojništvo, 2012. Dostopno na https://estudij.uni-
mb.si/file.php/4835/PROIZVODNE_TEHNOLOGIJE-3.pdf [17.7.2014]
[18] Kovani izdelki [svetovni splet]. Kovinar Vitanje. Dostopno na http://www.kovinar-
vitanje.si/kovinar-SL-01.htm [16.7.2014].
[19] Leskovar Ţiga. Analiza izbranih postopkov preoblikovanja pločevin : Diplomsko delo
[svetovni splet]. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2012. Dostopno na
http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=22357 [15.7.2014].
[20] Metal Ravne [svetovni splet]. Metal Ravne. Dostopno na
http://www.metalravne.com/mediji/galerija.aspx [15.8.2014].
[21] Preoblikovanje [svetovni splet]. Šolski center Novo mesto. Dostopno na
http://www.ecnm.si/e-gradivo/PREO [15.7.2014].
[22] Preoblikovanje : Kovanje [svetovni splet]. Fakulteta za strojništvo Maribor. Dostopno
na http://fs-server.uni-
mb.si/si/inst/itm/lm/GRADIVA_UC/Tehnologija_gradiv/kovanje.html [16.7.2014].
[23] Preoblikovanje : Vlečenje ţice in profilov [svetovni splet]. Fakulteta za strojništvo
Maribor. Dostopno na http://fs-server.uni-
mb.si/si/inst/itm/lm/GRADIVA_UC/Tehnologija_gradiv/vleenje_ice_in_profilov.html
[20.7.2014].
[24] Špan Boštjan. Čiščenje prahu iz elektro obločne in ponovčne peči z aksialnim
ciklonom : Diplomsko delo [svetovni splet]. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2009.
Dostopno na http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=10700 [21.8.2014].
[25] Tehnološki procesi : Iztiskavanje [svetovni splet]. Študentski.net. Dostopno na
http://studentski.net/gradiva/vis/scv/meh/tehnoloski-
procesi.html?r=vis_scv_meh_tpr_sno_preoblikovanje__iztiskavanje_01.docx
[25.7.2014].
[26] Tehnološki procesi : Kovanje [svetovni splet]. Študentski.net. Dostopno na
http://studentski.net/gradiva/vis/scv/meh/tehnoloski-
procesi.html?r=vis_scv_meh_tpr_sno_preoblikovanje__kovanje_01.docx [15.7.2014].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Analiza izbranih postopkov masivnega preoblikovanja
- 40 -
[27] Valjanje [svetovni splet]. Dijaški.net. Dostopno na
http://www.dijaski.net/strojnistvo/referati.html?r=str_ref_valjanje_01.pdf [20.7.2014].