UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA IZIDA NA PRAKTIČNEM PRIMERU HOTELA X

Sensitivity Analysis of Profit and Loss Statement Based on the Practical Case of Hotel X

Kandidatka: Maja Jenko Študijski program: visokošolski strokovni program VS`96 Študijska usmeritev: Računovodstvo Mentor: mag. Robert Horvat Jezikovno pregledal: Kameleona, Zala Kokalj s.p. Študijsko leto: 2015/2016

Ljubljana, februar 2016

ZAHVALA

Z vsem veseljem sporočam,

da je prišel ta težko pričakovani dan…

Zahvaljujem se vsem, ki ste mi bili v oporo in

mi pomagali.

POVZETEK

V pričujočem diplomskem delu je predstavljena potreba po informaciji o stroških, ki jih

mora poslovodstvo podjetja pridobiti, ko se odloča o spremembah obsega dejavnosti

poslovanja ali ko se odloča o ukrepih, ki bodo ob nespremenjenem obsegu poslovanja

omogočili doseganje načrtovanega dobička. Predstavili smo, kako pomembne so

informacije, ki jih dobimo iz analize občutljivosti poslovnega izida.

Analizo občutljivosti poslovnega izida smo prikazali na praktičnem primeru manjšega

slovenskega hotela, ki deluje v dinamičnem in konkurenčnem okolju.

V začetnem delu smo podrobneje predstavili teoretični del analize občutljivosti, ki

vključuje tri povezana področja, in sicer: analizo kritičnih točk gospodarnosti, analizo

varnostnih razlik ter analizo prožnosti. Predstavili smo ocenjevanje gibanja stroškov in

ločitev celotnih stroškov na stalne in spremenljive stroške.

V nadaljevanju smo na praktičnem primeru podjetja predstavili analizo občutljivosti

poslovnega izida ob trenutnem obsegu poslovanja. Kasneje smo nato prikazali izračune

občutljivosti poslovnega izida v primeru, ko se spremenijo ključni vhodni podatki. V

izračunih smo upoštevali tri simulacije: spremembo števila nočitev, spremembo

spremenljivih stroškov, spremembo povprečne prodajne cene.

V sklepnem delu je podan zaključek, iz katerega izhaja, da je pri analizi računovodskih

izkazov treba posvetiti pozornost analizi prihodkov in odhodkov. Pri je tem treba gledati

prihodke od prodaje in poslovne odhodke, še zdaleč pa ne samo celotne prihodke in

celotne odhodke. Pomembno je, da podjetje na dolgi rok iz osnovne dejavnosti dosega

pozitiven denarni tok.

Za doseganje želenega cilja bo poslovodstvo podjetja moralo sprejeti ukrepe, ki bodo

vodili v zniževanje stalnih stroškov in hkrati v povečanje prihodkov iz prodaje. Za

2

doseganje višjih prihodkov od prodaje bo treba povečati zasedenost hotela in hkrati

povečati prodajno ceno.

KLJUČNE BESEDE:

analiza občutljivosti,

ocenjevanje gibanja stroškov,

točka preloma,

varnostna razlika do kritične točke gospodarnosti,

prožnost poslovnega izida,

prihodki iz prodaje,

prevrednotovalni poslovni prihodki,

stroški.

SUMMARY

This diploma thesis features a presentation on the importance of the information

regarding costs that the Company Management, representing the company selected for

the purposes of this thesis, must obtain when deciding to change its business activity, or

when deciding which measures have to be taken in order to meet the projected profit.

The importance of information obtained from the Cost-Volume-Profit analysis (CVP)

has been included in the presentation as well.

The CVP analysis is based on a case study involving a small Slovenian hotel, which

operates in a dynamic and competitive environment.

The first part of the thesis describes the theory of Cost-Value-Profit analysis, which

includes a break-even point analysis, a safe margin to break-even point analysis and an

operating leverage analysis. Detailed cost analysis has been prepared with the allocation

of total costs to fixed and variable costs.

3

The CVP analysis is based on a real business case. Based on this first analysis, the

preparation of three different scenarios was needed, predicting changes of some key

inputs: a change in the number of overnights, a change in fixed costs and a change in

average selling price.

When analyzing financial statements, there is a need for special focus on detailed

analysis of revenues and expenses. There should be more focus placed on net sales

rather than only on total revenue, and on operating expenses rather than only on total

expenses. It is very important for the company to generate positive cash flow from its

core business.

The Company Management must immediately take measures in order to decrease fixed

costs and, simultaneously, increase net sales. An increase in the number of overnights

and an increase in average selling price are also needed.

KEY WORDS:

Cost-Volume-Profit Analysis

Cost forecast

Break-even point

Safe margin to break-even point

Operating leverage

Net sales

Revaluatory operating revenues

Costs

4

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .............................................................................................................................. 8

1.1 Opredelitev področja in opis problema ...................................................................................... 8 1.2 Namen in cilj naloge .................................................................................................................. 9 1.3 Predpostavke in omejitve ......................................................................................................... 11 1.4 Predvidene naloge .................................................................................................................... 12

2 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI, NJENA VLOGA IN POMEN ............................... 13

2.1 Analiza občutljivosti ................................................................................................................ 13 2.1.1 Analiza točke preloma ............................................................................................................. 15 2.1.1.1 Enačba točke preloma .............................................................................................................. 15 2.1.1.2 Predpostavke osnovnega modela točke preloma ...................................................................... 18 2.1.2 Analiza varnostnih razlik ......................................................................................................... 19 2.1.2 Analiza prožnosti poslovnega izida ......................................................................................... 20

3 RAZVRŠČANJE STROŠKOV NA STALNE IN SPREMENLJIVE

STROŠKE ..................................................................................................................... 21

3.1 Različne metode za ločevanje stroškov na stalne in spremenljive ........................................... 23

4 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA IZIDA NA PRAKTIČNEM

PRIMERU ..................................................................................................................... 28

4.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................................ 28 4.2 Pregled prihodkov podjetja ...................................................................................................... 29 4.3 Pregled stroškov oziroma odhodkov podjetja .......................................................................... 31 4.4 Uporaba matematične metode za ločitev celotnih stroškov na stalne in spremenljive ............. 33 4.5 Analiza občutljivosti poslovnega izida na praktičnem primeru ............................................... 37 4.5.1 Točka preloma ......................................................................................................................... 38 4.5.2 Točka želenega dobička poslovanja ......................................................................................... 39 4.5.3 Stopnja vzvodja iz poslovanja.................................................................................................. 41

5 SIMULACIJE SPREMEMBE NEKATERIH PODATKOV .................................. 42

5.1 Sprememba stalnih stroškov .................................................................................................... 43 5.2 Sprememba spremenljivih stroškov na enoto .......................................................................... 45 5.3 Sprememba ponudbe hotela ..................................................................................................... 46 5.4 Sprememba cene ob predpostavki cenovne elastičnosti .......................................................... 48 5.4.1 Izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-1,25 za

dosego pozitivnega izida .......................................................................................................... 49 5.4.2 Izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-1,25 za

dosego želenega izida .............................................................................................................. 52

6 SKLEP ........................................................................................................................... 54

SEZNAM LITERATURE .................................................................................................... 58

5

PRILOGE ............................................................................................................................... 59

6

KAZALO SLIK

Slika 1: Model točke preloma ......................................................................................... 17

Slika 2: Splošni model praga pokritja ............................................................................. 18

7

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pregled prihodkov v obdobju 01.01.-31.12.2013 ........................................... 29

Tabela 2: Pregled stroškov in odhodkov podjetja v obdobju 01.01.-31.12.2013 ........... 31

Tabela 3: Izračun stroškov na stalne in spremenljive stroške ......................................... 35

Tabela 4: Razdelitev stroškov na stalne in spremenljive stroške .................................... 37

Tabela 5: Sestava stroškov stroškovnega mesta hotelirstvo ........................................... 47

8

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Poslovno okolje se še nikoli ni spreminjalo tako hitro kot danes. Ravno zaradi tega je za

učinkovito in uspešno poslovanje ključnega pomena sposobnost podjetja, da se hitro in

učinkovito odziva na nove priložnosti in nevarnosti v okolju.

Podjetje si lahko zagotovi dolgoročni obstoj samo, če raste, se razvija in dosega

dobiček. Doseganje dobička pa ni samo cilj lastnikov kapitala, temveč je potrebno

predvsem za financiranje rasti in razvoja.

Ravno zaradi tega je zelo pomembno, kako načrtujemo in spremljamo poslovanje, saj je

dolgoročno stabilnost poslovanja moč dosegati le z vodenjem poslovanja na način, ki

temelji na dolgoročni strategiji z izdelano vizijo bodočega poslovanja. Pogosto se zgodi,

da se načrti ne uresničujejo, zato je treba sprejemati različne odločitve, da se zagotovi

približevanje načrtovanim rezultatom.

Podjetje posluje v pogojih tveganja in na trgu, kjer je množica konkurentov, zato je

pomembno spremljanje in analiziranje poslovnega in finančnega izida. Zaradi želje po

obstanku na trgu in zaradi želje biti uspešnejši od drugih je pomembno, na kakšen način

se posamezne ekonomske kategorije spremljajo, merijo in vrednotijo.

V diplomski nalogi se bomo ukvarjali z odločanjem na upravljalni ravni o morebitnem

dodatnem povišanju cen oziroma o povečanju nočitev v storitvenem podjetju, ki se

ukvarja s hotelirsko dejavnostjo. Podjetje bi želelo povečati svoje prihodke oziroma

povečati dobiček in poslovati pozitivno na ravni celotnega podjetja. Pri tem se odpira

vprašanje, ali naj za doseganje svojih ciljev povečajo ceno nočitve, ki lahko povzroči

padec zasedenosti. Ali naj podjetje pri sedanjem obsegu zmanjša stroške, kar lahko vodi

v slabšo kvaliteto ponujenih storitev, saj že sedaj gospodarno ravnajo pri vsaki

9

odločitvi? Ali naj podjetje zmanjša ponudbo hotela, kar pomeni, da bi sedaj ponujali le

nočitev z zajtrkom namesto možnosti ponudbe kosila in večerje, čeprav je bila ponudba

kosila in večerje za doplačilo? Ali bi imela sprememba ponudbe pozitiven ali negativen

vpliv na poslovni izid?

1.2 Namen in cilj naloge

Zaradi trenutne situacije na trgu, ki jo je povzročila gospodarska kriza, želimo v

diplomski nalogi s pomočjo analize občutljivosti poslovnega izida presoditi o uspešnosti

poslovanja in ugotoviti, katerim stroškom moramo posvečati več pozornosti, oziroma

predlagati, kaj bi bilo treba storiti v prihodnosti na podlagi odločitev, ki smo jih sprejeli

v preteklosti. Namen diplomskega dela je, da poslovodstvu s pomočjo analize

občutljivosti oblikujemo računovodske informacije, na podlagi katerih se bo odločalo o

uspešnosti svojih predhodno zastavljenih in sprejetih ciljih in sprejelo odločitve, ki bodo

vplivale na uspešno poslovanje podjetja, bodisi v obliki povišanja cene nočitve,

povečanja zasedenosti ali v obliki racionalizacije stroškov.

Cilj diplomske naloge je ugotoviti občutljivost poslovnega izida podjetja v letu 2013.

Naloga bo zajela dodatno podrobno analizo prihodkov in stroškov ter njihovo

občutljivost na poslovni izid, kar pa posledično vpliva na uspešnost poslovanja podjetja.

Glavni cilji naloge so naslednji:

strnjeno povzeti teoretično-metodološka izhodišča za reševanje problema,

predstaviti značilnosti procesov in nastajanja stroškov v proučevanem podjetju,

z linearno regresijo ločiti stroške proučevanega podjetje na stalne in

spremenljive stroške,

izdelati analizo občutljivosti poslovnega izida na spremembe v obsegu

dejavnosti pri obstoječem poslovanju,

izdelati analizo občutljivosti v primeru spremembe nekaterih ključnih vhodnih

podatkov, kot sta zmanjšanje stroškov in zmanjšanje ponudbe hotela, ki bi

doprinesla k boljšemu poslovanju oziroma pozitivnemu poslovanju.

Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na šest poglavij. Prvo poglavje predstavlja

uvod, v katerem so opredeljeni namen, opis in cilj diplomskega dela. V drugem

10

poglavju so teoretično opredeljeni vloga in pomen analize občutljivosti za poslovno

odločanje ter najpomembnejše razsežnosti oziroma sklopi analize občutljivosti z

nekaterimi kazalniki, kot so točka preloma, analiza varnostne razlike in analiza

prožnosti poslovnega izida. Tretje poglavje je namenjeno razvrščanju stroškov na stalne

in gibljive stroške. Četrto poglavje je namenjeno analizi občutljivosti poslovnega izida

na praktičnem primeru podjetja. Peto poglavje je namenjeno simulaciji podatkov na

podlagi podatkov, izračunanih v petem poglavju. Sklepni del predstavlja predloge za

izboljšavo poslovanja podjetja.

Osnovna teza naloge je, da analiza občutljivosti vpliva na presojo finančnega položaja.

Tako nam bo analiza občutljivosti poslovnega izida pokazala najboljšo možnost med

izbranimi, s pomočjo katere bi lahko podjetje doseglo pozitivni rezultat in temu v

bodoče sledilo.

V nalogi bomo na praktičnem primeru dokazali, da je mogoče z ustreznimi

računovodskimi informacijami in analizo občutljivosti poslovnega izida ugotoviti:

1. kritično točko gospodarnosti oziroma obseg prodaje, pri katerem je poslovni izid

enak nič oziroma kjer ni niti dobička niti izgube, in raven prihodkov, ki ravno

pokrijejo odhodke celotnega podjetja;

2. kritično točko gospodarnosti, pri kateri bi podjetje doseglo želeni dobiček;

3. za koliko bi morali zmanjšati stalne stroške, da bi podjetje doseglo želeni in

poslovni izid enak nič, in katere stalne stroške bi bilo mogoče znižati za dosego

tega cilja;

4. za koliko bi morali zmanjšati spremenljive stroške na enoto, da bi podjetje

doseglo želeni in poslovni izid enak nič, in katere stroške bi bilo mogoče znižati

za dosego tega cilja;

5. kako bi sprememba ponudbe hotela, ki se nanaša na ponudbo prehrane, vplivala

na poslovni izid podjetja? Namesto dosedanje ponudbe hotela, ki vsebuje poleg

nočitve še zajtrk, kosilo in večerjo, bi podjetje ponudilo le nočitev z zajtrkom,

kosilo in večerjo pa bi opustilo.

6. Spremembo cene ob upoštevanju cenovne elastičnosti E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-

1,25.

Posledično analiza občutljivosti poslovnega izida omogoča poslovodstvu podjetja, da

le-to prične sprejemati drugačne poslovne odločitve za izboljšanje poslovanja podjetja.

11

Na podlagi zgornjih ugotovitev menimo, da lahko pomagamo podjetju pri odločanju in

sprejemanju boljših odločitev, ki ne bodo temeljile na preteklih odločitvah. Menimo

tudi, da lahko na podlagi kasneje izračunanih podatkih oblikujemo smernice, ki bi bile v

prihodnje podlaga za sprejemanje in udejanjenje odločitev, ki bi podjetju omogočile še

boljše poslovanje.

1.3 Predpostavke in omejitve

Naloga bo temeljila na predpostavki, da analiza občutljivosti poslovnega izida

predstavlja ustrezen način, ki ga poslovodstvo uporablja in ga upošteva pri svojih

odločitvah. Ustrezno spremljanje finančnih podatkov, pridobljenih z analizo, pozitivno

vpliva na odločanje v podjetju.

V nalogi predpostavljamo:

- da stroškovno mesto hotelirstva posluje pozitivno, kljub temu da letno poročilo

za leto 2013 izkazuje čisto poslovno izgubo. Iz tega lahko sklepamo, da je

problematičen del, ki vodi podjetje v izgubo, stroškovno mesto gostinstva;

Poslovodstvo ocenjuje, da je restavracija nujna sestavina podjetja, saj deluje

izključno za goste hotela. Na podlagi tega se poslovodstvo sprašuje, koliko bi

morala znašati minimalna zasedenost hotela, da bi podjetje poslovalo z

dobičkom oziroma s pozitivno ničlo;

- na podlagi zgornje ugotovitve poslovodstvo tudi zanima, kakšna bi morala biti

zasedenost, da bi dosegli pričakovan dobiček, ki si ga je poslovodstvo zastavilo.

Ker poslovodstvo želi, da je podjetje konkurenčno, si je zamislilo, da bi za

dosego želenega dobička upoštevalo povprečje donosnosti primerljivih hotelov;

- da poslovodstvo zanima tudi, kakšna bi morala biti prodajna cena, ki bi ob

trenutni zasedenosti omogočila načrtovani dobiček.

Rezultati analize so odvisni od razpoložljivih računovodskih izkazov ter od pridobljenih

informacij, ki so na voljo. Pri tem je glavna predpostavka, da so podatki točni in ocene

poslovodstva zanesljive, ter da so vse transakcije zakonite in pravilne. Podjetje sestavlja

računovodske izkaze v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pravilnikom o

12

računovodstvu. Glavna predpostavka pri tem je, da so izkazi podjetja resničen in pošten

prikaz premoženjskega in finančnega položaja podjetja ter da ne vsebujejo pomembne

napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Pri delu se bomo omejili le na podatke, ki so nam bili razkriti s strani poslovodstva

podjetja. Pri delitvi celotnih stroškov na stalne in spremenljive bomo uporabili

matematično metodo.

1.4 Predvidene naloge

V nalogi bodo uporabljene metode, ki so za ekonomiste uporabne in tudi v praksi do

neke mere uporabljene. Deskriptivni pristop bomo uporabili v teoretičnem delu naloge,

kjer bomo opisali teorijo in pojme ter povzeli druge avtorje. V nadaljevanju bomo

uporabili metodo klasifikacije za definicijo pojmov, ki smo jih spoznali ob enačbah.

Nato sledi analitični pristop, pri katerem bomo uporabili metodo sinteze in razčlenjevala

ugotovitve iz prakse in iz teorije na posamezne dele, ob ločitvi celotnih stroškov na

stalne in spremenljive. Teoretični pogledi in preverjeni izidi iz prakse bodo na koncu

povezani v celoto, podali pa bomo tudi lastne sklepe.

13

2 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI, NJENA VLOGA IN

POMEN

Razlikovanju stroškov na to, kako se ti odzovejo na spremembe v obsegu poslovanja, je

strokovna literatura o računovodstvu in ekonomiki podjetja namenila največ pozornosti

med členitvami stroškov, kajti ta delitev je osnova, na kateri temelji analiza

občutljivosti poslovnega izida. Še preden se lotimo uporabe te analize, je namreč treba

razčleniti celotne stroške na stalne in spremenljive stroške. Da bi imeli močno in

uspešno podjetje, potrebujemo tudi popolno razumevanje in pregled nad finančnimi

spremembami, ki bi jih povzročile osnovne poslovne odločitve, ki jih želimo sprejeti.

(»Pajtler, 2009, str. 14«)

2.1 Analiza občutljivosti

Analiza občutljivosti se ukvarja s preučevanjem razmerij med stroški, obsegom

poslovanja, cenami, strukturo proizvodnega ali prodajnega programa in dobičkom.

Koristno jo uporabimo za oceno možnih potekov ali zasukov v poslovanju ali oceno

vpliva sprememb prodajnih cen, spremenljivih stroškov ali obsega poslovanja.

(Chadwick, 1993, str. 56)

Analiza občutljivosti je metoda, ki se uporablja pri poslovnem odločanju, kadar se

zavedamo, da ocene sprememb posameznih odločujočih gospodarskih kategorij niso

zanesljive.

V strokovni literaturi se za analizo občutljivosti uporablja največkrat izraz CVP analiza

(ang. Cost-Volume-Profit Analysis).

Z analizo občutljivosti iščemo odgovore na našteta in podobna vprašanja (Drury, 2004,

str. 263):

Kakšna raven prodaje je potrebna, da bi pokrili vse stroške?

14

Kako na dobiček podjetja vplivajo spremembe stalnih in spremenljivih stroškov,

spremembe obsega poslovanja, prodajne cene, strukture proizvodov?

Kakšne posledice na prihodke in stroške imajo spremembe v proizvodnem

procesu?

Za koliko se lahko zmanjša prodaja, da bo podjetje še vedno poslovalo brez

izgube oziroma kolikšno povečanje je potrebno, da bo podjetje ob drugih

nespremenjenih pogojih, začelo poslovati brez izgube?

Koliko se mora povečati prodaja, da se splača znižati prodajno ceno?

Se bolj splača kak element kupiti ali narediti doma?

Pri kateri vrsti proizvodov bo podjetje doseglo kritično točko gospodarnosti z

manjšim obsegom proizvodnje?

Analizo občutljivosti poslovnega izida na spremembe obsega dejavnosti lahko izvajamo

le, če imamo ločene podatke o stalnih in spremenljivih stroških oziroma če smo

opredelili funkcije za ocenjevanje gibanja stroškov. (»Korošec, 2000, str. 32«)

Analiza občutljivosti poslovnega izida se nanaša na ugotavljanje naslednjih zvez:

kritične točke gospodarnosti; to je tisti obseg poslovanja, pri katerem podjetje

nima niti dobička niti izgube, poslovni izid je enak nič. V strokovni literaturi

srečujemo še druge izraze: točka preloma, prag rentabilnosti, kritična točka

gospodarnosti stroškov oziroma izdatkov. V nadaljevanju bom uporabljala izraz

točka preloma;

obsega proizvodnje in prodaje, ki zagotavlja doseganje dobička v načrtovani

višini, in prihodkov, ki prinašajo tak dobiček;

varnostne razlike med opazovanim obsegom ali prihodki od proizvodnje in

prodaje ter obsegom ali prihodki v kritični točki gospodarnosti;

prožnost poslovnega izida na relativno spremembo prihodkov od prodaje

oziroma tako imenovano stopnjo vzvodja iz delovanja.

Kakšne vezi so to, je odvisno predvsem od tega, kakšna je sestava stroškov v podjetju,

od tega, kakšen je postopek vrednotenja učinkov, in od tega, ali se mora njihova

prodajna cena zmanjševati, če želi podjetje povečati obseg prodaje. (»Korošec, 2000,

str. 32«)

15

2.1.1 Analiza točke preloma

Vsakega lastnika gospodarske družbe in morebitnega investitorja ne bo zanimalo samo,

kolikšni so dobički, pač pa tudi, kdaj se le-ti pojavijo, koliko časa bo trajalo, preden bo

gospodarska družba pričela poslovati z dobičkom, koliko proizvodov oziroma storitev

bo treba proizvesti in prodati, da bo poslovanje še prinašalo dobiček. Taki poslovni

situaciji pravimo točka preloma.

Točko preloma je smiselno računati za dve situaciji, in sicer za potrebne količine

proizvodnje, da podjetje pokrije vse stroške, ter za potreben obseg prihodkov za pokritje

vseh stroškov. Pri izračunu točke preloma upoštevamo prihodke od prodaje, stroški pa

se delijo na stalne in spremenljive. Dobiček predstavlja vse, kar ostane potem, ko so

pokriti vsi stroški. Torej. točka preloma (ang. break-even point) je tisti obseg dejavnosti,

pri katerem se stroški izenačijo s prihodki oziroma kjer je dobiček enak 0. Pri manjšem

obsegu dejavnosti, kot je točka preloma, lahko pričakujemo izgubo, pri večjem obsegu,

kot je točka preloma, pa lahko pričakujemo dobiček.

2.1.1.1 Enačba točke preloma

Točko preloma lahko izračunamo na naslednji način:

F F

QKG = --------------- = ------------

pc - s pp

Pri čemer pomeni:

QKG = obseg proizvodnje, pri katerem je poslovni izid enak nič, pc = prodajna cena, s =

spremenljivi stroški na enoto, F = stalni stroški, pp = prispevek za pokritje na enoto.

Zgornji način izračuna točke preloma nam pove, koliko proizvodov je treba proizvesti,

da bo podjetje doseglo kritično točko gospodarnosti, kar pomeni, koliko moramo

prodati, da podjetje ne bo imelo ne izgube ne dobička.

Iz enačbe je razvidno, da jo lahko izračunamo tudi s pomočjo prispevka za pokritje na

enoto, saj je izpeljan iz razlike med prodajno ceno in spremenljivimi stroški na enoto. Iz

16

te enačbe izhaja, da je prispevek za kritje namenjen kritju stalnih stroškov in doseganju

dobička oziroma izgube. Torej nam pove, koliko prispevka za kritje nam prinese ena

prodana enota. Ko prodamo toliko enot, da pokrijemo vse stalne stroške, nam vsaka

dodatna prodana enota prinese dobiček v višini prispevka za kritje.

Točko preloma, ki nam pove, kašen je potreben obseg prihodkov oziroma koliko

moramo ustvariti, da bomo pokrili vse svoje stroške in odhodke, da ne bomo imeli ne

izgube ne dobička, pa lahko izračunamo na naslednji način:

F F

PKG = --------------- = ----------

1-s/pc stpp

Pri čemer pomeni:

P = obseg prihodkov, pri katerem pokrijemo vse svoje stroške in odhodke, F = fiksni

stroški, s = spremenljivi stroški na enoto, pc = prodajna cena, stpp = stopnja prispevka za

kritje.

Ker je cilj poslovodstva doseganje želenega dobička, pa poslovodstvo bolj zanima, kdaj

bomo dosegli želeni dobiček kot pa točko preloma, kjer podjetje ne bo imelo ne izgube

in ne dobička. S pomočjo osnovne enačbe točke preloma, v katero vključimo tudi želeni

dobiček, lahko izračunamo obseg proizvodnje in obseg prihodkov, pri katerem podjetje

poleg pokritja vseh stroškov dosega še pričakovani dobiček (PIž).

F + PIž F + PIž

QPIž = ----------------- = -----------------

pc - s pp

F + PIž F + PIž

PPIž = ----------------- = ------------------

1-s/pc stpp

17

Točko preloma najlažje prikažemo grafično. Na abscisni osi prikazujemo proizvedene

količine, na ordinatni osi pa ustvarjene stroške in prihodke. V graf nato vrišemo stalne

in spremenljive stroške, prihodke kot zmnožek prodajne cene in proizvedenih količin ter

še skupne stroške. Točka preloma se nahaja na mestu, kjer krivulja prihodkov seka

krivuljo skupnih stroškov. Pred to točko podjetje ustvari izgubo, po tej točki pa začne

ustvarjati dobiček. Prispevek za kritje mora biti pozitiven, saj se sicer prihodki ne bodo

nikoli izenačili s skupnimi stroški oziroma mejni stroški morajo biti nižji od prodajne

cene.

V našem primeru smo poljubno izbrali, da znaša prodajna cena 8,5 EUR in smo prodali

200 enot proizvodov. Stalni stroški znašajo 400 EUR in spremenljivi stroški znašajo 6

EUR na enoto. V tem primeru pridemo do točke preloma pri 160 enotah.

Slika 1: Model točke preloma

Vir: Hočevar, 2004-2008, str. 20

Model točke preloma, prikazan na sliki 1, predpostavlja, da sta krivulji celotnih stroškov

in celotnih prihodkov linearni. Predpostavki pomenita, da podjetju za povečanje prodaje

ni treba zniževati prodajne cene in da so spremenljivi stroški na enoto proizvoda enaki

pri vseh obsegih poslovanja.

V primeru, ko krivulji celotnih stroškov in prihodkov nista linearni, ima podjetje

interval, ki ga zaznamujeta dve točki preloma, na območju teh dveh točk je dosežen

18

izkupiček večji od celotnih stroškov, kar nam prinaša dobiček, kot je prikazano na sliki

2. Če bi želeli natančneje analitično proučiti zvezo funkcij prihodkov in odhodkov, ko ta

ni linearna, pa bi morali razpolagati z oceno obeh nelinearnih funkcij, funkcije

odhodkov in funkcije prihodkov, česar pa v praksi ni lahko zagotoviti. (»Korošec, 2000,

str. 32«)

Slika 2: Splošni model praga pokritja

Vir: M. Rebernik, 1997, str. 270

2.1.1.2 Predpostavke osnovnega modela točke preloma

Osnovni model točke preloma temelji na več predpostavkah, in sicer na:

1. Linearnosti stroškov in prihodkov – v praksi to ni vedno izpolnjeno, saj se lahko

stroški npr. znižujejo zaradi količinskih popustov ali zvišujejo, kadar podjetje

posluje na zgornji meji svojih zmogljivosti.

2. Predpostavki o strukturi proizvodnje – obseg proizvodnje je edini dejavnik, ki

vpliva na stroške in prihodke. Pri tem zanemarimo, da so možni tudi drugi

vplivi, npr. učinkovitost proizvodnje, prodajni asortiment in proizvajalne

metode.

19

3. Predpostavki o zalogah – celotna proizvodnja bo tudi prodana, kar pomeni, da se

zaloga ne bo spreminjala.

2.1.2 Analiza varnostnih razlik

Varnostna razlika je razlika med dejanskimi ali načrtovanimi prihodki od prodaje

oziroma dejanskim ali načrtovanim obsegom proizvodnje in prodaje ter točko preloma.

Pove nam, za koliko lahko podjetje zmanjša sedanji obseg proizvodnje (količinsko

oziroma vrednostno), da še ne bo zašlo v izgubo, vendar tudi ne bo imelo dobička.

Uporabna je predvsem pri novih podjetjih in podjetjih, ki se soočajo z zelo veliko

konkurenco. Obstoječa podjetja varnostno razliko izračunavajo praviloma na podlagi

dejanskih podatkov, novo nastala podjetja pa pri izračunu varnostne razlike uporabljajo

načrtovane podatke.

Navadno pa se v praksi raje poslužujemo stopnje varnostne razlike, saj je le-ta izražena

z odstotkom in ne kot absolutni znesek. Stopnja varnostne razlike predstavlja odstotek,

za katerega se lahko zniža načrtovana prodaja, da bo podjetje še vedno poslovalo brez

izgube, ob predpostavki, da so vsi drugi pogoji nespremenjeni.

Stopnja varnostne razlike se izračuna s pomočjo naslednje enačbe:

(načrtovana prodajna vrednost ali količina – prodajna vrednost

ali količina v točki preloma)

Stopnja varnostne = -------------------------------------------------------------------------------

razlike prodajna vrednost ali količina

Na zvišanje stopnje varnostne razlike ima ob ostalih nespremenjenih pogojih

gospodarjenja ugoden vpliv znižanje stalnih in spremenljivih stroškov in povečanje

prodajne cene. Zvišanje stalnih in spremenljivih stroškov ter znižanje prodajne cene pa,

nasprotno, stopnjo varnostne razlike znižujeta. (»Korošec, 2000, str. 34«)

20

2.1.2 Analiza prožnosti poslovnega izida

Pri analizi občutljivosti poslovnega izida na spremembe obsega dejavnosti je poleg

kritične točke gospodarnosti, točke, ki jih prinaša želen poslovni izid, in stopnje

varnostne razlike do kritične točke gospodarnosti, smiselno meriti tudi prožnost

poslovnega izida na spremembe v obsegu dejavnosti s t. i. stopnjo vzvodja iz delovanja.

(»Korošec, 1997, str. 45«)

Z analizo prožnosti poslovnega izida na spremembo prihodkov ugotavljamo operativni

vzvod. Stopnja vzvodja iz delovanja je odvisna od sestave stroškov, in sicer je

opredeljena z deležem stalnih stroškov v celotnih stroških. Večja kot je stopnja vzvodja,

večje je poslovno tveganje podjetja. Stopnja poslovnega vzvoda je visoka, kadar

podjetje posluje blizu točke preloma, in se znižuje, ko podjetje posluje preko točke

preloma. Kadar podjetje posluje z visoko stopnjo poslovnega vzvoda, se poslovni izid iz

poslovanja močno odziva na spremembo v poslovnih prihodkih. (»Korošec, 2000, str.

34«)

Poslovni vzvod podjetje znižuje s povečanjem prodajne cene, s povečanjem obsega

prodaje, z zniževanjem stalnih stroškov ali z zniževanjem spremenljivih stroškov.

Stopnja poslovnega vzvoda je pri sprejemanju odločitev v pogojih nezanesljivih

pričakovanj pomemben pokazatelj tveganosti odločitve. Občutek varnosti pri

sprejemanju odločitev, ko se zavedamo, da so podatki lahko nezanesljivi, je pri nizki

stopnji poslovnega vzvoda večji, kot kadar je ta visoka, saj je negativni vpliv

neuresničenih pričakovanj na poslovni izid manjši. Previdnost pri odločanju je

pomembna predvsem takrat, ko podjetje posluje z visoko stopnjo poslovnega vzvoda in

je verjetnost dogodkov, ki neugodno vplivajo na poslovni izid, velika. (»Korošec, 2000,

str. 34«)

21

3 RAZVRŠČANJE STROŠKOV NA STALNE IN

SPREMENLJIVE STROŠKE

Kratka problemska predstavitev stroškov, opazovanih z različnih zornih kotov, kaže, da

je treba obravnavanje stroškov vedno prilagoditi namenu. Pri nekaterih so upoštevani

samo deli stroškov, pri drugih pa vsi stroški, ki sestavljajo lastno ceno. (Turk, Kavčič,

Kokotec-Novak, 2003, str. 101)

Za namene analize občutljivosti poslovnega izida je treba razvrstiti stroške na stalne in

spremenljive stroške.

Stroški, ki nastajajo v organizaciji, se ne odzivajo enako na spremembo v obsegu

njenega poslovanja. Kadar proučujemo stroške glede na njihovo obnašanje oziroma

odzivanje na spremembe v obsegu poslovanja, razlikujemo stalne in spremenljive

oziroma gibljive stroške. To razvrščanje stroškov je za poslovne odločitve izjemno

pomembno in ga lahko smatramo za jedro poslovodnega računovodstva. Če ne

poznamo stroškov organizacije iz tega zornega kota, so lahko odločitve o uvajanju ali

opuščanju proizvodnje v celoti napačne. (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak, 2003, str. 104)

Bistvo pri opredelitvi spremenljivih in stalnih stroškov je, kako se stroški gibljejo pri

spremenjenem obsegu dejavnosti. Spremenljivi stroški so tisti stroški, ki se neposredno

in sorazmerno spreminjajo z obsegom dejavnosti. Pri tem je lahko obseg dejavnosti

izražen s številom količinskih enot, prihodki, stroški in potroški. Najpogostejši primeri

spremenljivih stroškov so stroški materiala, ki ga je uporabila proizvodnja, ter stroški

energije in dela, če so odvisni od obsega proizvodnje oziroma opravljenih storitev.

Stalni stroški se ne spreminjajo z obsegom dejavnosti podjetja. Spreminjanje le-teh je

največkrat posledica časa, ne pa spreminjanja obsega dejavnosti. (Hočevar, 1997, str. 5)

Za stalne stroške bi lahko rekli, da se v kratkem obdobju pojavljajo v določenem

stalnem znesku, čeprav podjetje preneha poslovati. Njihova višina je odvisna predvsem

22

od usposobljenosti poslovnega procesa, zato jih bomo imenovali tudi stroški poslovne

oziroma proizvodne pripravljenosti. V kategoriji stalnih stroškov pa je smiselno

razlikovati med nujnimi stalnimi stroški in odpravljivimi stalnimi stroški. (Tekavčič,

1997, str. 26)

Nujni stalni stroški so tesno povezani s proizvodnimi in prodajnimi zmogljivostmi in jih

kratkoročno ni mogoče zmanjšati, ne da bi resno ogrozili sprotno poslovanje podjetja ali

njegove dolgoročne cilje. Mednje prištevamo stroške amortizacije, ki se nanašajo na

proizvodne zmogljivosti, davek na nepremičnine, zavarovalne premije in podobno.

(Tekavčič, 1997, str. 26)

Odpravljivi stalni stroški pa so tisti, ki izhajajo iz kratkoročnih poslovnih odločitev, to

so na primer stroški oglaševanja po pogodbi za določeno obdobje, štipendije za

določeno študijsko leto in podobno. Navadno jih povezujemo z letnimi poslovnimi

odločitvami, njihova osnovna značilnost pa je, da jih je mogoče kratkoročno odpraviti

brez težjih posledic za doseganje dolgoročnih ciljev podjetja. (Tekavčič, 1997, str. 27)

Spremenljivi stroški so opredeljeni kot stroški, ki so odvisni od obsega poslovanja in ki

ob povečanju obsega poslovanja naraščajo. Vendar se vsi spremenljivi stroški ne

povečujejo enako hitro. Glede na to, kako se odzivajo na povečanje obsega poslovanja,

ločujemo napredujoče (progresivne), sorazmerne (proporcionalne) in nazadujoče

(degresivne) spremenljive stroške.

Napredujoči spremenljivi stroški se povečujejo hitreje, kot se povečuje obseg

poslovanja. Povečujejo se tudi na količinsko enoto poslovnega učinka, kadar poslovni

sistem v enakem obdobju napravi več. Tako se na primer obnašajo plače, kadar zaradi

povečanja obsega proizvodnje uvedemo dražje nočno ali nadurno delo. (Turk in

Melavc, 2001, str. 62)

Sorazmerni stroški se gibljejo sorazmerno z obsegom dejavnosti. Na količinsko enoto

poslovnega učinka, so vedno enaki. Zanje so značilni stroški izdelovalnega materiala ali

plače, ki so obračunane glede na ustvarjene količine. (»Pajtler, 2009, str. 12«)

23

Nazadujoči pa so tisti stroški, ki se povečujejo počasneje kot obseg dejavnosti, na

količinsko enoto poslovnega učinka pa se zmanjšujejo, kadar se povečuje obseg

dejavnosti. Tak primer so na primer stroški razvoja. (»Pajtler, 2009, str. 12«)

3.1 Različne metode za ločevanje stroškov na stalne in spremenljive

Za izračun točke preloma moramo nujno ločiti celotne stroške na stalne in spremenljive.

Pri tem si lahko pomagamo z več metodami, ki so (Turk, Kavčič, Koželj, 2001, str.

363):

izkustvene metode;

preproste matematične metode;

grafične metode;

metode regresijskih enačb.

Izkustvene metode so metode, ki jih lahko uporabimo takrat, ko na primer nimamo

podatkov za več obdobij ali za več različnih obsegov poslovanja ali ko med obdobji

prihaja do večjih sprememb v cenah ali do sprememb tehnologije proizvodnje. Gre za

subjektivne ocene, kateri stroški so stalni, spremenljivi ali mešani (delno stalni in delno

spremenljivi), ki jih navadno poda računovodja. Lahko bi dejali, da gre pri teh metodah

za računovodsko klasifikacijo stroškovnih kontov. (Turk, Kavčič, Koželj, 2001, str.

364)

Pri izkustvenem postopku poznamo dve metodi, in sicer prva takšna metoda je metoda

ocenjevanja stopnje stalnih oziroma spremenljivih stroškov, pri kateri na podlagi znanja

in izkušenj o porabi posameznih prvin poslovnega procesa, vsaki vrsti stroška pripišemo

delež spremenljivosti (od 0 do 1), ki razdeli celotni strošek na stalni in spremenljivi del.

Delež 0 pomeni, da imajo stroški stalno naravo, delež 1 pa popolnoma spremenljivo. Če

delež pomnožimo s 100, dobimo odstotek spremenljivega dela stroškov. Če smo

natančni, vsakokratna opredelitev stroškov velja samo za en obseg proizvodnje, saj se s

povečanjem obsega spremenljivi del povečuje, stalni pa ostaja enak, zato se spreminja

tudi razmerje med spremenljivim in stalnim deležem določene vrste stroška. (Turk,

Kavčič, Koželj, 2001, str. 364)

24

Druga izkustvena metoda je tako imenovani tehnični postopek. Pri tem postopku

ocenimo spremenljive stroške na podlagi tehnično-tehnoloških podatkov o pričakovanih

potroških posameznih prvin na enoto učinka njihovih cen in obsega dejavnosti.

(»Korošec, 2000, str. 27«)

Matematične postopke za ločevanje stroškov na stalne in spremenljive delimo na

računske in narisne postopke. Pri obojih so potrebni podatki o celotnih stroških vsaj za

dva različna obsega dejavnosti. Razen tega moramo poskrbeti, da so iz podatkov

izločeni vplivi drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na raven stroškov, saj pri nadaljnji

oceni pripisujemo vse razlike v stroških pri različnih obsegih dejavnosti spreminjanju

obsega dejavnosti. Prav iz tega razloga je treba nujno zagotoviti, da so podatki o

celotnih stroških opredeljeni na podlagi istih, stalnih nabavnih cen prvin poslovnega

procesa. Če je knjigovodstvo učinkov in stroškov zasnovano na sistemu stalnih cen, so

ti podatki neposredno na voljo, v nasprotnem primeru pa moramo pred uporabo

ločitvenih postopkov podatke o dejanskih stroških očistiti vplivov cenovnih sprememb.

(Korošec, 2000, str. 26-31)

Pri grafičnih metodah podatke vnašamo v koordinatni sistem, kjer je na abscisni osi

merjen obseg dejavnosti, na ordinatni osi pa celotni stroški. Ko vnesemo vse poznane

točke v sistem, poskušamo najti premico, ki se bo čim bolj prilagajala vsem točkam. V

točki, kjer bo ta premica sekala ordinatno os, bodo odmerjeni stalni stroški. Na podlagi

natančnega risanja izmerimo stalne stroške in pripravimo linearno enačbo celotnih

stroškov. (Turk, Kavčič, Koželj, 2001, str. 373)

Metoda regresijskih enačb je relativno najbolj točna in predpostavlja, da odvisnost

celotnih stroškov od obsega dejavnosti ni nujno vedno linearna. V praksi se največkrat

za analizo uporablja linearna regresija. Naloga linearne regresije je prikazati odvisnost

med eno odvisno in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami.

Iskana linearna funkcija je TC = F + s × Q. Tako pri metodi regresijskih enačb s

pomočjo metode najmanjših kvadratov računamo tako stalne kot spremenljive stroške.

Za izračun regresijske premice spodaj prikazujemo že izpeljane končne formule (Turk,

Kavčič, Koželj, 2001, str. 375):

25

∑ TC - s × ∑Q

F = -----------------------------------------

število opazovanj

število opazovanj × ∑Q × TC - ∑Q × ∑ TC

s = -----------------------------------------------------------------

število opazovanj × ∑ Q2 – (∑ Q)2

Pri čemer so:

F = fiksni stroški, TC = celotni stroški, s = spremenljivi stroški na enoto, Q = obseg

dejavnosti.

Za lažje razumevanje lahko enačbo prikažemo še s pomočjo matematičnih znakov, saj

bolj nazorno prikazujejo izračun premice (»Ločniškar, 1999, str. 23«).

y = ax + b

∑y - a ∑x

b = ---------------------------

n

n (∑yx) - (∑x) (∑y)

a = -------------------------------

n (∑ x2) – (∑ x)2

Pri čemer pomeni:

y = odvisna spremenljivka (prihodki), a = nagib regresijske premice – ocena

(spremenljivi stroški na enoto), x = neodvisna spremenljivka (obseg proizvodnje), b =

odsek na ordinatni osi – ocena (stalni stroški), n = število opazovanj.

26

Pri analizi bomo v nadaljevanju uporabili linearno regresijo. Regresijska analiza je bila

opravljena s pomočjo statističnega računalniškega programa SPSS, ki je tudi Priloga 2

k tej diplomski nalogi.

Za lažje razumevanje rezultatov, dobljenih s pomočjo statističnega programa SPSS, ki

so bili podlaga za razdelitev stroškov na stalne in spremenljive, so v nadaljevanju na

voljo pojasnila na podlagi konkretnega primera.

Izpis iz računalniškega programa SPSS za strošek elektrike stroškovnega mesta

hotelirstvo:

Iz prve tabele lahko razberemo rezultate o modelu. Cenilka korelacijskega koeficienta je

v našem primeru R = 0,222, kar pomeni, da sta spremenljivki pozitivno linearno

povezani. Vidimo tudi determinacijski koeficient, ki znaša D = 0,50 in standardno

napako modela, ki je 154,01. Vidimo, da je z danim regresijskim modelom pojasnjenih

27

50 % variabilnosti spremenljivke y, tj. odvisne spremenljivke. V našem primeru so

stroški elektrike odvisna spremenljivka in nočitve neodvisna spremenljivka.

Iz druge tabele pa dobimo podatke o spremenljivih stroških na enoto pri strošku

elektrike, ki znašajo 0,845 d.e., ki jih za potrebe analize občutljivosti preračunamo na

dejanski obseg prodaje, to je dejanska zasedenost hotela. Preostanek stroška elektrike pa

predstavljajo stalni stroški.

Na enak način smo izračunali stroške še za preostale kategorije stroškov, ki so urejeni v

tabeli, ki je Priloga 3 k tej diplomski nalogi.

28

4 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI POSLOVNEGA IZIDA

NA PRAKTIČNEM PRIMERU

4.1 Predstavitev podjetja

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2009 in je organizirano kot družba z omejeno

odgovornostjo. Osnovna dejavnost podjetja je hotelirstvo in turizem. Podjetje v skladu z

ZGD-1, kljub aktivi, ki presega 2.000.000 EUR, sodi med mikro družbe, saj izpolnjuje

dve od treh meril, in sicer; povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50

in čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR.

Hotel stoji v slovenski prestolnici, na idealni lokaciji med starim mestnim jedrom na eni

strani in zelenim Tivolijem na drugi. Je zlahka dostopen z avtom, hkrati pa peš cona

srednjeveške Stare Ljubljane leži čez cesto. Hotel ni bil zgrajen na novo, ampak se je

vselil v zgodovinsko zgradbo, ki je pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zgradba, zgrajena v slogu art deco v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je popolnoma

obnovljena. Ohranila je svoj šarm, ki je dopolnjen z modernim dizajnom in vrhunsko

funkcionalnostjo.

Upravljanje hotela temelji na zakonskih določilih, internih aktih in pravilnikih ter v

skladu z uveljavljeno dobro poslovno prakso. Podjetje vodi direktor.

Hotel je pričel s poslovanjem pred dvema letoma. Hotel ima 26 sob, in sicer tri

enoposteljne sobe, sedem dvoposteljnih sob z ločenima posteljama, štirinajst

dvoposteljnih sob z zakonsko posteljo in dva apartmaja, nastanitvene enote pa so

razporejene v treh nadstropjih. Hotel ima tudi klet, v kateri sta fitnes soba ter

večnamenska dvorana s prostorom za pogostitve. V pritličju se nahajata recepcija in bar

v preddverju, ki se poleti iz hotelske avle razširi v kavarno na ulici. Hotel ima tudi

dvigalo, ki je prilagojeno za invalide. Enoposteljne sobe merijo 20 m2, dvoposteljne

sobe z ločenima ležiščema merijo 30 m2, dvoposteljne sobe z zakonsko posteljo merijo

30 m2, apartma pa meri 50 m2.

V prvem nadstropju se nahaja tudi restavracija, ki temelji na mediteranski kuhinji,

popestreni z vplivi s celega sveta.

29

Hotel je bil v letu 2012 imenovan za najboljši luksuzni in poslovni hotel v Sloveniji.

Podeljen mu je bil tudi certifikat odličnosti, zaradi katerega ga uvrščajo med dvajset

najboljših hotelov v Evropi.

4.2 Pregled prihodkov podjetja

Tabela 1: Pregled prihodkov v obdobju 01.01.-31.12.2013

Znesek v EUR

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 401.465

Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 401.465

SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI

PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI 9.950

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 237

FINANČNI PRIHODKI 1.769

Finančni prihodki iz danih posojil 1.752

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 17

DRUGI PRIHODKI 127

SKUPAJ PRIHODKI 413.548

Vir: lastna izdelava na podlagi podatkov hotela X

Celotni prihodki podjetja v proučevanem obdobju znašajo 413.548 EUR in se nanašajo

na prihodke od prodaje v višini 401.465 EUR, druge poslovne prihodke v višini 237

EUR, finančne prihodke 1.769 EUR, prihodke iz naslova prejetih subvencij 9.950 EUR

in druge prihodke v višini 127 EUR.

Največji delež prihodkov od prodaje predstavljajo prihodki iz naslova nočitev v višini

319.532 EUR in prihodki iz naslova gostinstva v višini 80.491 EUR, kar skupaj znaša

400.023 EUR. Preostanek prihodkov od prodaje v višini 1.442 EUR pa predstavljajo

prihodki iz naslova najemnin in sicer gre za oddajo prostora za razne seminarje.

Preostanek prihodkov v višini 1.442 EUR nima vpliva na obseg dejavnosti in ga bomo

izločili iz vrednosti prihodkov, ki jih bomo v nadaljevanju potrebovali pri analizi

občutljivosti poslovnega izida.

Finančni poslovni prihodki v višini 1.769 EUR predstavljajo prihodke iz naslova danih

posojil lastniku (1.752 EUR) in iz naslova pozitivnega stanja sredstev na računu (17

30

EUR) in nimajo vpliva na sam obseg dejavnosti, zato jih bomo izločili iz vrednosti

prihodkov, ki jih bomo potrebovali pri analizi občutljivosti poslovnega izida.

Drugi prihodki v višini 127 EUR predstavljajo prevrednotovalne poslovne prihodke iz

naslova odpisov in izravnav obveznosti. Tudi ti prihodki nimajo vpliva na obseg

dejavnosti zato jih bomo tudi izvzeli iz vrednosti prihodkov, ki jih bomo potrebovali pri

analizi občutljivosti poslovnega izida.

Prejete subvencije predstavljajo subvencije iz naslova prejetih nepovratnih sredstev EU

za izgradnjo oziroma za pomoč pri izgradnji hotela in se jih vsako leto v določenem

deležu prenese na prihodke. Tudi tovrstni prihodki nimajo vpliva na obseg dejavnosti

zato jih bomo izvzeli iz vrednosti prihodkov, ki jih bomo potrebovali pri analizi

občutljivosti poslovnega izida.

Na podlagi zgornjega prečiščevanja prihodkov ugotovimo, da bomo za potrebe analize

občutljivosti v nadaljevanju upoštevali ne le prihodke od prodaje iz naslova

hotelirstva, ampak tudi prihodke iz naslova gostinstva, saj restavracija deluje izključno

za hotel. Znesek prečiščenih prihodkov, ki jih bomo uporabili pri analizi občutljivosti

poslovnega izida, znaša 400.023 EUR.

31

4.3 Pregled stroškov oziroma odhodkov podjetja

Tabela 2: Pregled stroškov in odhodkov podjetja v obdobju 01.01.-31.12.2013

Znesek v EUR

POSLOVNI ODHODKI 1.489.848

Stroški blaga, materiala in storitev 168.498

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 355

Stroški porabljenega materiala 76.181

Stroški storitev 91.962

Stroški dela 112.708

Odpisi vrednosti 1.200.862

Amortizacija 67.814

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS in OOS 1.133.048

Drugi poslovni odhodki 7.780

FINANČNI ODHODKI 71.199

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 68.211

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.988

DRUGI ODHODKI 1.321

SKUPAJ ODHODKI 1.562.368

Vir: lastna izdelava na podlagi podatkov hotela X

Celotni odhodki proučevanega obdobja znašajo 1.562.368 EUR in se nanašajo na

poslovne odhodke v višini 1.489.848 EUR, finančne odhodke v višini 71.199 EUR in

druge odhodke (1.321 EUR).

Največji delež odhodkov predstavljajo poslovni odhodki, in sicer v višini 1.489.848

EUR. Poslovne odhodke sestavljajo stroški blaga in materiala v višini 168.498 EUR,

stroški dela v višini 112.708 EUR, stroški odpisov v višini 1.200.862 EUR in drugi

poslovni odhodki v višini 7.780 EUR .

32

Stroške blaga in materiala sestavljajo nabavna vrednost prodanega blaga v višini 355

EUR, stroški porabljenega materiala v višini 76.181 in stroški storitev v višini 91.962

EUR.

Nabavna vrednost prodanega blaga vsebuje porabo blaga (cigaret), in sicer na podlagi

inventurnega popisa.

V stroških porabljenega materiala izkazujemo porabo hrane in pijače na podlagi

inventurnega popisa, porabo sanitarnega materiala, čistil, elektrike, plina, goriva, vode,

pisarniškega materiala, strokovno literaturo in drugi material potreben za opravljanje

dejavnosti.

V stroških storitev pa izkazujemo stroške notarjev, odvetnikov, reprezentance, reklame,

prevoza, najemnin, dela preko podjemne pogodbe in drugih intelektualnih storitev,

študentskega servisa, bančnih storitev, zavarovanja, vzdrževanja in drugih storitev,

potrebnih za opravljanje dejavnosti.

Po podrobnem pregledu analitike stroškov je bilo ugotovljeno za 9.213 EUR stroškov,

ki so se nanašali na leto 2014 in niso bili preneseni na aktivne časovne razmejitve.

Tovrstni stroški nimajo vpliva na obseg dejavnosti v opazovanem obdobju, zato smo

jih izločili iz vrednosti stroškov porabljenega materiala v višini 1.035 EUR in iz

stroškov storitev v višini 8.178 EUR, ki jih bomo v nadaljevanju potrebovali pri analizi

občutljivosti poslovnega izida.

Stroški dela v višini 112.708 EUR predstavljajo stroške plač, regresa in drugih stroškov

dela iz naslova prehrane in prevoza zaposlenih. Pri analiziranju stroškov dela je bilo

ugotovljeno za 5.121 EUR stroškov, ki so se nanašali na leto 2012 in sicer iz naslova

regresov, ki niso bili upoštevani v preteklem letu, zato smo jih izločili iz vrednosti

stroškov, ki jih bomo v nadaljevanju potrebovali pri analizi občutljivosti poslovnega

izida.

Stroške odpisov v višini 1.200.862 EUR sestavljajo stroški amortizacije v višini 67.814

EUR in prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova slabitve nepremičnine v višini

1.133.048 EUR. Ker je slabitev nepremičnine enkratni dogodek, poleg tega pa nima

nobenega vpliva na obseg dejavnosti, smo ga izločili iz vrednosti stroškov odpisov,

katere bomo v nadaljevanju potrebovali pri analizi občutljivosti poslovnega izida.

33

Druge poslovne odhodke v višini 7.780 EUR sestavljajo drugi odhodki iz naslova

članarin, prispevkov, sodnih in drugih taks. Tudi tukaj je bilo pri podrobni analizi

stroškov ugotovljeno, da se 961 EUR stroškov navezuje na leto 2014, ki niso bili

preneseni na aktivne časovne razmejitve, zato smo jih izločili iz vrednosti stroškov,

katere bomo v nadaljevanju potrebovali pri analizi občutljivosti poslovnega izida.

Finančne odhodke sestavljajo finančni odhodki iz naslova poslovnih odhodkov v višini

2.988 EUR in finančnih odhodkov v višini 68.211 EUR. V finančnih odhodkih

izkazujemo odhodke iz naslova obresti od prejetih posojil. V poslovnih odhodkih pa

izkazujemo zamudne obresti, prejete od dobaviteljev.

Druge odhodke v višini 1.321 EUR sestavljajo odhodki iz naslova izravnav in drugih

izrednih odhodkov.

Na podlagi zgornjega prečiščevanja odhodkov ugotovimo, da bomo za potrebe analize

občutljivosti poslovnega izida v nadaljevanju upoštevali odhodke v višini 414.025

EUR.

4.4 Uporaba matematične metode za ločitev celotnih stroškov na

stalne in spremenljive

Za ločitev stroškov podjetja na stalne in spremenljive stroške je bila uporabljena

matematična metoda, ki jo imenujemo linearna regresija. Z linearno regresijo dobimo

podatek o spremenljivih stroških na enoto.

Pred izračunom regresijskega koeficienta smo stroške in odhodke, ki smo jih v točki

4.3. že podrobno opisali, razdelili po kategorijah, in sicer na:

- stroške materiala,

- stroške storitev,

- amortizacijo,

- stroške dela,

- druge stroške,

- odhodke.

34

Stroške materiala, storitev in odhodke pa smo zaradi natančnejšega izračunavanja

regresijskega koeficienta še dodatno razčlenili, in sicer pri:

- Stroških materiala na:

stroške toplotne energije

stroške električne energije

stroške vode

stroške lastne porabe

ostale stroške materiala

- Stroških storitev na:

stroške provizij in kartic

stroške pranja in likanja posteljnine

stroške bookinga

ostale stroške storitev

- Odhodke na:

finančne odhodke

ostale odhodke

Tovrstna analitična razdelitev stroškov je bila potrebna zaradi tega, ker so nekateri

stroški kazali, da so večinoma spremenljivi stroški. Na podlagi analitične razdelitve pa

se je izkazalo, da večji odstotek pripada stalnim stroškom in ne spremenljivim

stroškom. Če bi tovrstno razdelitev zanemarili in upoštevali le sintetično razdelitev, bi

se tovrstni stroški izgubili v skupnem znesku sintetičnega stroška in bi bil izračunani

koeficient napačen.

Na podlagi zgornje razdelitve stroškov smo podatke vstavili v program SPSS, ki je tudi

Priloga 2 k tej diplomski nalogi, in dobili rezultate o regresijskem modelu,

determinacijskemu koeficientu in standardni napaki modela. Iz izpisov je razvidno tudi,

koliko odstotkov variabilnosti spremenljivke y, to je odvisne spremenljivke, je

pojasnjenih z danim regresijskim modelom. Za našo analizo je najpomembnejši podatek

35

o spremenljivih stroških na enoto in fiksnih stroških. Vsak strošek pa je tudi prikazan v

grafu, iz katerega je razvidno nihanje posameznega stroška na podlagi nočitev.

Na podlagi pridobljenih podatkov o spremenljivih stroških na enoto iz programa SPSS

so bili le-ti vnešeni v Tabelo 3. Ti podatki so bili osnova za vse nadaljnje izračune v

praktičnem delu in so prikazani v Tabeli 4. Pri izračunu regresijskega koeficienta je

osnovo (enoto) predstavljalo število nočitev.

Tabela 3: Izračun stroškov na stalne in spremenljive stroške

TC1 MATERIALA Znesek v

EUR s/nočitev

v EUR

TC STORITEV Znesek v

EUR s/nočitev v

EUR

TC PLINA: 7.238 s/nočitev TC BANČNIH STORITEV: 6.054 s/nočitev

S plina: - -5,242 S bančnih storitev: 4.857 1,96

F plina: 7.238 F bančnih storitev: 1.197

TC ELEKTRIKE: 9.392 s/nočitev TC BOOKINGA: 14.310 s/nočitev

S elektrike: 2.727 1,10 S bookinga: 14.310 5,783

F elektrike: 6.665 F bookinga:

TC VODE: 1.826 s/nočitev TC PRANJA IN LIKANJA: 7.235 s/nočitev

S vode: 1.595 0,64 S pranja in likanja: 3.859 1,56

F vode: 231 F pranja in likanja: 3.376

TC LASTNE PORABE: 7.877 s/nočitev TC OSTALIH STROŠKOV

STORITEV: 30.691 s/nočitev

S lastne porabe: - -0,51 S ostalih stroškov storitev: -3,31

F lastne porabe: 7.877 F ostalih stroškov storitev: 30.691

TC OSTALI C MATERIALA: 48.813 s/nočitev

S ostali c materiala: 33.853 13,67

F ostali c materiala: 14.960

SKUPAJ TC MATERIALA: 75.146 SKUPAJ TC STORITEV: 58.290

SKUPAJ s/nočitev: 15,41 SKUPAJ s/nočitev: 9,30

SKUPAJ F: 36.971 SKUPAJ F: 35.264

1 TC je oznaka za celotne stroške.

2 Spremenljivi strošek na enoto, ki ima negativen predznak, se pri delitvi na spremenljive in stalne

stroške ne upošteva, saj ima lahko le pozitiven predznak. V tem primeru pomeni, da je strošek v celoti

stalni strošek.

3 V prilogi 2 k tej diplomski nalogi je za navedeni strošek izračunan spremenljivi strošek na enoto v višini

9,098 EUR in stalni strošek na enoto v višini -685,518 EUR. Zaradi negativnega stalnega stroška na enoto

je tudi spremenljivi strošek na enoto popačen in ga je bilo treba izračunati na novo.

36

OSTALI STROŠKI Znesek v

EUR s/nočitev v

EUR

ODHODKI Znesek v

EUR s/nočitev v

EUR

TC DELA: 133.081 s/nočitev TC FINANČNIH ODHODKOV: 71.199 s/nočitev

S dela: 67.709 27,34 S finančnih odhodkov: 0,00

F dela: 65.372 F finančnih odhodkov: 71.199

TC DRUGIH STROŠKOV: 6.819 s/nočitev TC DRUGIH ODHODKOV: 1.321 s/nočitev

S drugih stroškov: -0,22 S drugih odhodkov: 0,00

F drugih stroškov: 6.819 F drugih odhodkov: 1.321

TC AMORTIZACIJE: 67.814 s/nočitev TC NV PORABLJENEGA

BLAGA IN MATERIALA: 355 s/nočitev

S amortizacije: 0,00 S NV4 porabljenega blaga in

materiala: 355 1,00

F amortizacije: 67.814 F NV porabljenega blaga in

materiala:

SKUPAJ TC OSTALI STROŠKI:

207.714

SKUPAJ TC ODHODKI: 72.875

SKUPAJ s/nočitev: 27,34 SKUPAJ s/nočitev: 1,00

SKUPAJ FC:

140.005

SKUPAJ FC: 72.520

Vir: lastni izračun s pomočjo programa SPSS, ki je v Prilogi 2

Pridobljene podatke iz Tabele 3 smo zaradi lažjega pregleda uredili in vnesli v Tabelo 4.

4 NV je oznaka za nabavno vrednost.

37

Tabela 4: Razdelitev stroškov na stalne in spremenljive stroške

Naziv konta v EUR STALNI STROŠKI SPREMENLJIVI STROŠKI

STROŠKI 341.150 212.240 128.910

STROŠKI MATERIALA 75.146 36.971 38.175

Stroški toplotne energije 7.238 7.238 0

Stroški električne energije 9.392 6.665 2.727

Stroški vode 1.826 231 1.595

Stroški lastne porabe 7.877 7.877 0

Ostali stroški materiala 48.813 14.960 33.853

STROŠKI STORITEV 58.290 35.264 23.026

Stroški provizij in kartic 6.054 1.197 4.857

Stroški pranja in likanja

posteljnine 7.235 3.376 3.859

Stroški bookinga 14.310 0 14.310

Ostali stroški storitev 30.691 30.691 0

AMORTIZACIJA 67.814 67.814 0

STROŠKI DELA 133.081 65.372 67.709

DRUGI STROŠKI 6.819 6.819 0

FINANČNI IN OSTALI

ODHODKI 72.875 72.520 0

Finančni odhodki 71.199 71.199 0

Ostali odhodki 1.676 1.321 355

SKUPAJ v EUR 414.025 284.760 129.265

SKUPAJ v % 100 69 31

SKUPAJ s/enoto5 52,19

Vir: lastni izračun s pomočjo programa SPSS, ki je v Prilogi 2

Iz Tabele 4 je razvidno, da je imelo podjetje v letu 2013 v celotnih stroških, ki so

znašali 414.025 EUR, 284.760 EUR oziroma 69 % stalnih stroškov in 129.265 EUR

oziroma 31 % spremenljivih stroškov. Spremenljivi strošek na enoto je znašal 52,19

EUR. Te podatke smo v nadaljevanju uporabili pri izračunu analize občutljivosti

poslovnega izida na praktičnem primeru.

4.5 Analiza občutljivosti poslovnega izida na praktičnem primeru

Z razmejitvijo stroškov oziroma odhodkov na stalne in spremenljive, ki smo jo opravili

v prejšnjem poglavju s pomočjo matematične metode, imamo primerno izhodišče, da

5 Skupni spremenljivi strošek na enoto (s/enoto) je izračunan kot koeficient med celotnimi

spremenljivimi stroški in številom nočitev.

38

nadaljujemo z analizo občutljivosti poslovnega izida na praktičnem primeru

proučevanega podjetja.

Količino predstavlja v našem primeru število nočitev. V proučevanem obdobju je hotel

beležil 2.477 nočitev, kar pomeni, da je znašala povprečna stopnja zasedenosti 78,3 %.

Prodajna cena predstavlja ceno, ki jo hotel zaračuna za svojo storitev nudenja nočitve.

Nočitve so obračunane v skladu s cenikom za posamezni tip sobe. Hotel je v letu 2013

realiziral čiste prihodke iz naslova nočitev v višini 400.023 EUR, število nočitev je bilo

2.477, kar pomeni, da je znašala povprečna cena nočitve 161,50 EUR.

4.5.1 Točka preloma

Ker vsi naši izračuni temeljijo na eni in edini osnovi, tj. število nočitev, smo določili

točko preloma na podlagi števila nočitev. Izračunali smo, kakšna mora biti zasedenost

ob predpostavki, da bodo pokriti vsi stroški oz. odhodki. Pri izračunu točke preloma

smo si pomagali z naslednjo formulo:

F

QKG = --------

pp

Iz formule je razvidno, da sta za izračun točke preloma potrebna dva podatka, in sicer

podatek o celotnih fiksnih stroških in prispevku za pokritje na enoto. Podatek o skupnih

fiksnih stroških razberemo iz Tabele 4, prispevek za pokritje na enoto pa izračunamo

kot razliko med prodajno ceno in spremenljivimi stroški na enoto, ki jih lahko

razberemo tudi iz Tabele 4.

pp = pc – s

pp = 161,50 EUR – 52,19 EUR = 109,31 EUR

QKG = 284.760 EUR / 109,31 = 2.605 nočitev

Iz izračunanega izhaja, da podjetje pokrije vse svoje stalne in spremenljive stroške

stroškovnega mesta hotelirstvo pri prodani količini, ki znaša 2.605 nočitev. Iz tega sledi,

39

da v primeru, če bi podjetje prodalo 2.605 nočitev po ceni, ki jo dosega na trgu, ne bi

imelo ne izgube in ne dobička, torej bi bil poslovni rezultat enak nič. Z izračunanim

prispevkom za kritje, ki znaša 109,31 EUR, pa bi pri tem številu nočitev pokrili vse

stalne stroške.

Prihodkovno oziroma vrednostno točka preloma znaša:

PKG = QKG × pc

PKG = 2.605 × 161,50 = 420.710 EUR

Stalni stroški znašajo 284.760 EUR. Razlika med celotnim prispevkom za kritje, ki

znaša 270.758 EUR, in stalnimi stroški, je -14.002 EUR. Znesek v višini -14.002 EUR

predstavlja tudi poslovni izid v opazovanem obdobju.

Pri prihodkih 420.710 EUR podjetje na stroškovnem mestu hotelirstvo pokrije svoje

stalne in spremenljive stroške oziroma odhodke tega stroškovnega mesta, pri tem pa ne

dosega ne dobička in ne izgube.

Če sedaj količino v točki preloma primerjamo z dejanskim obsegom nočitev v letu

2013, ugotovimo, da se podjetje nahaja pod točko preloma in sicer za 128 nočitev.

Varnostna razlika je torej negativna in jo izračunamo kot koeficient med prihodki od

prodaje, zmanjšane za vrednost prihodkov pri točki preloma, in prihodki od prodaje, in

znaša -0,05 kar v odstotku znaša 5,00 %. Torej, če želi podjetje poslovati z dobičkom,

bi se morali, ob drugih nespremenjenih pogojih gospodarjenja, prihodki od prodaje

povečati za več kot 5,00 %.

4.5.2 Točka želenega dobička poslovanja

V točki želenega dobička podjetje poskuša uresničiti dobiček, ki ga načrtuje. Želeni

dobiček doseže tako, da doseže potrebne prihodke iz prodaje.

V našem podjetju želimo biti konkurenčni drugim primerljivim hotelom v našem mestu,

zato smo ugotovili, da na podlagi donosnosti kapitala primerljivih hotelov, ki smo jo

dobili na portalu eBonitete.si in ki je 7,44 %, potrebujemo vsaj 68.000 EUR dobička.

Izračunana donosnost sloni na dveh povprečnih donosnostih hotelov, in sicer na

40

podlagi povprečja donosnosti primerljivega hotela Mestna vrata d.o.o. v Ljubljani, ki

izkazuje donosnost v višini 12,33 %, in hotela Krajnc Hoteli d.o.o. v Ljubljani v višini

2,56 %. (http://www.ebonitete.si/podjetje.aspx?id=892938). Primerjava hotelov na

portalu eBonitete je izračunana na podlagi dejavnosti po velikosti in izpisa konkurentov

na podlagi sredstev.

Donosnosti hotelske dejavnosti ne moremo upoštevati, saj njen trend pada in se za leto

2013 kaže v obliki negativnega odstotka donosnosti, ki znaša -16,86 %. Vzrok za upad

trenda je v večji meri posledica gospodarske krize, ki se kaže v zmanjšanju števila tujih

in domačih gostov v Sloveniji.

Pri izračunu točke želenega dobička smo si pomagali z naslednjo formulo:

Stalni stroški + Želeni dobiček 284.760 + 68.000

PPIž = --------------------------------------- = ----------------------------------

Stopnja prispevka za kritje 0,68

PPIž = 521.175 EUR

Izračun kaže, da mora podjetje za dosego želenega dobička v višini 68.000 EUR doseči

prihodke iz prodaje v višini 521.175 EUR, kajti s takimi prihodki pokrije vse stalne

stroške poslovanja in doseže želen dobiček poslovanja. S takimi prihodki pa bi podjetje

lahko tudi konkuriralo na trgu oziroma dosegalo želeno donosnost na kapital za lastnike

hotela.

Da bi dosegli želeni dobiček, bi morali v našem primeru, ob predpostavki, da število

nočitev ostane nespremenjeno, povečati ceno nočitve za 30,29 %; ta bi tako znašala

210,41 EUR.

Varnostna razlika je torej tudi v tem primeru negativna in znaša -0,24, kar v odstotku

znaša 24 %. Torej, če želi podjetje poslovati z dobičkom, bi se morali, ob drugih

nespremenjenih pogojih gospodarjenja, prihodki od prodaje povečati za več kot 24 %.

41

4.5.3 Stopnja vzvodja iz poslovanja

Stopnja vzvodja iz poslovanja je razmerje med prispevkom za kritje in poslovnim

izidom pri opazovanem obsegu dejavnosti, ki pove za koliko odstotkov se spremeni

poslovni izid, če pride do odstotne spremembe prihodkov iz prodaje.

Z naraščajočim obsegom prodaje dobiček iz poslovanja narašča, s padajočim obsegom

prodaje pa narašča izguba iz poslovanja pod prelomno točko. Pomembno je vedeti, kako

hitro narašča ali pada dobiček iz poslovanja, če narašča ali pada obseg prodaje.

Za izračun stopnje poslovnega vzvoda smo si pomagali z naslednjo formulo:

Prihodki od prodaje – celotni spremenljivi stroški

Stopnja poslovnega vzvoda = -------------------------------------------------------------

Dobiček (izguba) iz poslovanja

Iz formule je razvidno, da za izračun potrebujemo podatek o prihodku od prodaje,

celotnih spremenljivih stroških in dobičku ali izgubi iz poslovanja. Podatek o prihodkih

od prodaje lahko razberemo iz zadnjega odstavka točke 4.2. in iz celotnih spremenljivih

stroškov iz Tabele 6. Dobiček ali izgubo iz poslovanja pa dobimo kot razliko med

prečiščenimi prihodki in odhodki.

400.023 - 129.265

Stopnja poslovnega vzvoda = --------------------------------- = -19,34 %

-14.002

Stopnja poslovnega vzvoda -19,34 % pomeni, da se izguba iz poslovanja zmanjša za

19,34 %, ko se prodaja poveča za 1 %. Se pravi, pri 10-% povečanju prihodkov iz

prodaje, se izguba zmanjša za 193,40 %.

42

5 SIMULACIJE SPREMEMBE NEKATERIH

PODATKOV

Izračuni v prejšnjih poglavjih temeljijo na določenih podatkih in stalnih razmerjih med

podatki. Izračunali in analizirali smo trenutno stanje. Sedaj pa nas zanima, kako bi se

razmerja med obravnavanimi ekonomskimi kategorijami spreminjala, če bi se

spreminjala narava in gibanje posameznih vhodnih podatkov. Pri analizi točke preloma

predpostavljamo, da samo obseg poslovanja vpliva na stroške in prihodke, v

nadaljevanju pa bomo predstavili, kako tudi druge kategorije vplivajo na

dobičkonosnost.

Sestavljanje predkalkulacij stroškov in obračunskih kalkulacij stroškov igra pri tem

pomembno vlogo. Danes si je praktično nemogoče predstavljati, da bi nastopali na trgu,

ne da bi poznali stroške svojih poslovnih učinkov. Tu se pojavi vprašanje postavljanja

in gibanja prodajnih cen ter njihovega razmerja do stroškov. Da bi lahko samostojno

postavili zase in/ali za kupca primerno prodajno ceno, moramo najprej poznati stroške,

ki obremenjujejo naše poslovne učinke. V našem primeru gre za stroške, ki so povezani

z nudenjem nočitve.

Pri postopku simuliranja predvidimo spreminjanje vhodnih podatkov, kot so količina,

cena, stalni stroški in spremenljivi stroški, ter opazujemo spremembe v dobičku. Na

podlagi tega gradimo možne prihodnje situacije.

Dejanski podatki za leto 2013

Prihodki od prodaje: 400.023 EUR

Število nočitev: 2.477

Povprečna cena nočitve: 127 EUR

Stalni stroški: 284.760 EUR

Spremenljivi stroški: 129.265 EUR

43

Na podlagi zgoraj navedenih podatkov podjetje izkazuje izgubo v višini 14.002 EUR,

celoten poslovni izid podjetja pa je krepko negativen in sicer na račun

prevrednotovalnih odhodkov. Ker so prevrednotovalni odhodki enkratni in niso v

povezavi z dejavnostjo, mi pa smo se osredotočili samo na poslovanje dejavnosti, smo v

prejšnji točki prevrednotovalne odhodke izvzeli. Ker se želi podjetje v naslednjih letih

posvetiti le hotelirstvu in njegovo poslovanje izboljšati, si je zastavilo nekaj vprašanj, na

katere želi jasne izračune in odgovore. Ti so:

1. Koliko bi se morali znižati stalni stroški, da bi dosegli pozitiven oziroma želeni

poslovni izid? Pri katerih stalnih stroških je zmanjšanje sploh mogoče?

2. Za koliko bi bilo treba znižati spremenljive stroške na enoto, da bi dosegli

pozitiven oziroma želeni poslovni izid? Pri katerih spremenljivih stroških je

zmanjšanje sploh mogoče?

3. Kaj se zgodi, če bi v restavraciji ponujali le zajtrk? Kako bi to vplivalo na

poslovni izid?

4. Koliko bi bilo potrebno dvigniti oziroma znižati cene za pozitiven oziroma želen

poslovni izid ob predpostavki cenovne elastičnosti povpraševanja pri E=0, E=-

0,5, E=-1 in E=-1,25?

5.1 Sprememba stalnih stroškov

Izračunali smo, da pri 2.605 nočitvah hotel ne bi posloval niti z dobičkom niti z izgubo,

tako bi v našem primeru prihodki iz prodaje znašali 420.710 EUR. V proučevanem

obdobju so stalni stroški znašali 284.760 EUR, kar predstavlja 69 % vseh stroškov.

Podjetje je v proučevanem obdobju izkazovalo izgubo, in sicer v višini 14.002 EUR,

nas pa zanima le pozitiven poslovni rezultat, oziroma, kako doseči želeni poslovni

rezultat. Zanima nas, za koliko bi morali zmanjšati stalne stroške, da bi dosegli

pozitiven oziroma želeni poslovni izid.

Za izračun smo si pomagali s spodnjo enačbo:

Qkg = F / pp

Qkg = 2477

pp = pc – s = (420.710 / 2.605) – 52,19 = 109,31 EUR

44

F = 2477 × 109,31 = 270.757 EUR

FPIŽ = (F + PIž) / pp = Qkg × pp - PIž

FPIŽ = (2477 × 109,31) – 68.000 = 202.757 EUR

Izračun kaže, da podjetje pri prodani količini 2.477 nočitev in ob prodajni ceni, ki jo

dosega na trgu, ne bi imelo ne izgube in ne dobička, če bi stroški znašali 270.757 EUR.

To pomeni, da bi podjetje moralo stroške zmanjšati za 14.002 EUR. Vedno pa se poraja

vprašanje, katere stroške bi bilo možno zmanjšati, ne da bi preveč posegali v samo

kvaliteto ponudbe.

V našem primeru menimo, da stroške lastne porabe lahko zmanjšamo za polovico, kar

bi znašalo 3.939 EUR, saj se to veže na lastno porabo zaposlenih in lastnikov. Prav tako

menimo, da lahko za preostanek stroška, to je 10.063 EUR, ki bi posledično vplival na

poslovni rezultat, zmanjšamo tudi ostale stroške materiala, ki vključujejo stroške porabe

hrane in pijače ter drugega materiala za opravljanje dejavnosti. Pri porabi hrane in

pijače bi se strošek lahko zmanjšal na račun dodatnih rabatov ali super rabatov, kakor

tudi za morebitne dodatne popuste pri predčasnem plačilu.

Če bi na drugi strani podjetje želelo doseči želeni poslovni rezultat, tj. 68.000 EUR ob

danih kapacitetah, bi morali stalni stroški znašati 202.757 EUR, kar pomeni, da bi se

morali stalni stroški zmanjšati za 82.002 EUR. Menimo, da podjetje trenutno ne more

doseči take višine stroškov, saj bi drastično posegli v njegovo poslovanje, kar pa bi

definitivno vplivalo na samo kakovost ponudbe podjetja. Edino možno zmanjšanje

stroškov so stroški financiranja, amortizacije in dela. Strošek amortizacije bi lahko

zmanjšali na podlagi znižanja amortizacijskih stopenj. Strošek financiranja bi lahko

zmanjšali, če bi se z banko dogovorili za refinanciranje posojila na daljšo dobo, kar bi

posledično pomenilo manjše stroške. Vendar pa je to le kratkoročna rešitev. Druga

možnost za zmanjšanje stroškov financiranja predstavlja delno odplačilo kredita, kar pa

je povezano s pridobitvijo svežega (dodatnega) kapitala. Ocenjujemo, da je najbolj

občutljiva tema zmanjšanje stroškov dela, saj to pomeni, da bodo zaposleni

nezadovoljni, kar pa posledično vodi v slabšo kvaliteto njihovega dela. Poslovodstvu

družbe predlagamo skrben pregled poslovnih procesov ter izvedbo optimizacije le-teh,

kjer je to potrebno. Predvideni učinki predlaganih ukrepov bi se pokazali tako v

zmanjšanju stroškov porabe materiala kot tudi pri zmanjšanju stroškov dela.

45

Glede na zgornje obrazložitve menimo, da kljub naštetim stroškom, ki bi se jih dalo

znižati, le-teh ne bi mogli znižati v taki meri, da bi dosegli izračunane stalne stroške v

višini 202.757 EUR.

5.2 Sprememba spremenljivih stroškov na enoto

Spremenljivi stroški v našem primeru znašajo 33 % vseh stroškov. Če upoštevamo, da

bi želeli imeti pozitiven rezultat ali dosegati želeni dobiček, bi lahko v našem primeru to

dosegali tudi z znižanjem spremenljivih stroškov na enoto. Torej, podjetje zanima, za

koliko bi morali znižati spremenljive stroške na enoto ob predpostavki, da vse ostalo

ostane nespremenjeno.

Pri izračunu spremenljivih stroškov na enoto smo si pomagali z enačbo, ki smo jo

uporabili za izračun spremembe stalnih stroškov pri točki 5.1.

s = ((161,50 × 2477) / 2477)) - (284.760 / 2477) = 46,53 EUR/enoto

spiž = ((161,50 × 2477) / 2477)) – ((284.760 + 68.000)/2477)) = 19,08 EUR/enoto

Iz izračuna je razvidno, da bi morali spremenljivi stroški na enoto za doseganje

pozitivnega poslovnega rezultata znašati 46,53 EUR, kar pomeni, da bi se morali

zmanjšati za 5,65 EUR/enoto. V kolikor bi želeli doseči še želeni dobiček, bi morali

spremenljivi stroški na enoto znašati 19,08 EUR, kar pomeni, da bi se morali zmanjšati

za 33,11 EUR/enoto.

Pri vprašanju, katere stroške bi bilo smotrno zmanjšati, da bi lahko zmanjšali tudi

spremenljive stroške na enoto za dosego pozitivnega ali želenega poslovnega rezultata,

menimo, da imamo veliko več manevrskega prostora. Zmanjšanje bi bilo lahko poleg

zmanjšanja že omenjenih stroškov materiala, razen stroškov lastne porabe in ostalih

stroškov tudi pri bančnih stroških, bookingu, pranju in likanju in ne nazadnje tudi pri

stroških dela. Pri bančnih stroških in bookingu bi se podjetje lahko dogovorilo za manjši

odstotek provizije, kar je tudi realno mogoče doseči. Pri stroških pranja in likanja bi se

lahko dogovorili za morebitni dodatni popust na količino in zvestobo. Najmanj

46

racionalizacije pa bi se lahko izvedlo na stroških dela. To je postavka, ki je zelo

občutljiva in pri kateri so še možne nekatere korekcije, vendar le v manjši vrednosti.

Ocenjujemo, da za dosego želenega dobička, ne moremo doseči, da bi spremenljivi

stroški znašali 33,11 EUR na enoto.

5.3 Sprememba ponudbe hotela

Podjetje pri prodaji nočitev poleg zajtrka ponuja tudi kosilo in večerjo. V sami nočitvi je

v ceno vključen le zajtrk, kosilo in večerja pa sta na voljo z doplačilom. To pomeni, da

si lahko gost poleg zajtrka z doplačilom privošči tudi kosilo ali večerjo, saj je kuhinja

odprta ves dan. V našem primeru pa se sprašujemo, kakšne posledice bi nastale, če bi

podjetje ponudilo le nočitev z zajtrkom. Kako bi to vplivalo na poslovni rezultat? Ali bi

se na račun tega poslovni izid zmanjšal oziroma povečal?

V proučevanem podjetju znašajo prihodki iz naslova nočitev, ki vključujejo le zajtrk,

356.428 EUR. Zgornji podatek smo pridobili iz poslovnih knjig podjetja, saj kljub

celotnemu poslovanju, ki je med seboj prepleteno, vseeno vodimo nočitve, ki

vključujejo tudi zajtrk, kar v našem podjetju predstavlja hotelski del, ločeno od

gostinskega dela. V pričujočem diplomskem delu pa to predstavlja celoto, saj gostinstvo

ne more delovati brez hotelskega dela.

V podjetju ločimo hotelski in gostinski del na podlagi stroškovnih mest, ki pa jih

upoštevamo tako na prihodkovni kot na stroškovni strani. Ravno zaradi takšnega

sistema vodenja knjig imamo pregled nad tem, kateri del v podjetju predstavlja šibki

člen.

Na podlagi pridobljenih podatkov iz poslovnih knjig je razvidno, da znašajo stroški

hotelskega dela 261.146,73 EUR. Sestava stroškov je prikazana v Tabeli 5.

47

Tabela 5: Sestava stroškov stroškovnega mesta hotelirstvo

Naziv konta v EUR

Stroški materiala 30.058

Stroški storitev 46.561

Stroški dela 71.396

Drugi stroški 5.455

Stroški amortizacije 52.033

Finančni odhodki 54.630

Drugi odhodki 1.014

SKUPAJ STROŠKI SM6 HOTELIRSTVO 261.147

Vir: lastna izdelava na podlagi podatkov hotela X

Na podlagi zgoraj podanih podatkov je razvidno, da poslovni izid hotelskega dela, ki

vključuje le zajtrk, znaša 95.281 EUR. Tovrstni podatek pa ne vključuje gostinskega

dela, ki je pri zajtrku potreben, kot na primer delo zaposlenega, ki gosta postreže, ter

hrana in pijača ob zajtrku. Ker je tovrstni podatek zelo težko ločiti na podlagi listin, je

podjetje oziroma direktor podjetja izračunal stroškovno ceno zajtrka, ki vključuje še ta

manjkajoči del stroška. Tako znaša stroškovna cena zajtrka 9,13 EUR. Tovrsten podatek

je bil pridobljen s strani direktorja in je zaupne narave. Namreč, zelo malo je podjetij, ki

se ukvarjajo s hotelsko dejavnostjo in imajo tako zelo razdelan in evidentiran

stroškovnik. Za tovrstne podatke pa je poleg dolgoletnih izkušenj potreben tudi zelo

dober informacijski sistem.

Torej, če prištejemo še strošek zajtrka, ki v našem primeru znaša 22.615 EUR, in je

izračunan na podlagi dejanske zasedenosti, ki ga gostinski del ustvari za hotelski del,

znaša poslovni izid podjetja 72.666 EUR.

Izračunani poslovni izid je popolnoma realen, saj iz podatkov, ki so na voljo v podjetju

in katere nam je posredovalo vodstvo, lahko sklepamo, da je šibki člen pri vplivu na

celoten poslovni izid ravno restavracija, ki pa je seveda nujni sestavni del hotela.

6 SM je oznaka za stroškovno mesto.

48

5.4 Sprememba cene ob predpostavki cenovne elastičnosti

Podjetje nenehno skrbi, da je konkurenčno na trgu. Trg je prostor, kjer se srečujejo

kupci in prodajalci, ki si na podlagi ponudbe in povpraševanja izmenjujejo izdelke. Na

odločitev kupca, kateri izdelek bo kupil, vse bolj poleg kvalitete, vpliva tudi cena

izdelka. Torej navadno povišanje cene izdelka vpliva na zmanjšanje povpraševanja in

obratno. Obstajajo pa tudi izdelki, ki se navadno na samo povišanje cene ne odzovejo.

Glede na odzivnost kupcev na spremembo cene izdelka po Glasu (2002) razlikujemo

(Turk, Turk, 2010, str. 29):

a) E = 0; absolutno neelastično povpraševanje. Velja tedaj. ko se kupci ne odzovejo

na spremembo cene. Torej, količina se ne spremeni, če se poveča cena. To velja za

izdelke, kot so npr. zelo nujna zdravila.

b) 0 < E < 1; neelastično povpraševanje. Velja tedaj, ko se kupci odzovejo na

spremembo cene le v manjši meri. V tem primeru se količina spremeni manj kot cena.

To velja za izdelke, kot so npr. kruh, sladkor, sol, mleko, elektrika.

c) E = 1; usklajeno elastično povpraševanje. Velja tedaj, ko se obseg povpraševanja

spremeni natanko v enaki meri kot cena blaga. Količina in cena se relativno spremenita

v enakem odstotku.

d) 1 < E < ∞; elastično povpraševanje. Velja takrat, ko se kupci močno odzovejo in

se obseg povpraševanja spremeni bolj kot cena blaga. V tem primeru se količina

spremeni bolj kot cena. To velja za izdelke, kot so npr. luksuzne dobrine, potovanja.

e) E = ∞; absolutno elastično povpraševanje. Zanj velja, da ob najmanjši

spremembi cene kupci povsem spremenijo obseg nakupov tega blaga. Kupci kupujejo

katerokoli količino ob danih cenah.

Cenovno elastičnost izračunamo na naslednji način:

∆Q% (Q2-Q1) / Q1

E = --------------- = ----------------------------------

∆PC% (PC2-PC1) / PC1

49

Pri čemer pomeni:

∆Q% = odstotna sprememba obsega povpraševanja, ∆PC% = odstotna sprememba cene.

Zgornji način izračuna cenovne elastičnosti nam pove, za koliko odstotkov se zmanjša

ali poveča obseg povpraševanja po izdelku, če se cena le-tega ob ostalih nespremenjenih

okoliščinah zviša ali zniža za 1 odstotek. (Turk, Turk, 2010, str. 28)

V našem podjetju ponujamo dobrine določeni ciljni skupini, to je srednjemu in

visokemu managementu oziroma poslovnim subjektom. Ker je naša zasedenost odvisna

tudi od promocije občine, to je občine Ljubljana, je treba spremljati tudi tovrstni

parameter. V našem podjetju tako redno spremljajo dogodke, ki se bodo odvijali v

tekočem letu, kot tudi napovedi dogajanj v prihodnosti. Ker podjetje nenehno stremi k

temu, da bi poslovalo pozitivno oziroma da bi dosegalo želen dobiček, ki znaša 68.000

EUR, se vodilni v podjetju sprašujejo, kolikšna bi morala biti cena ter posledično

zasedenost, da bi dosegli pozitiven oziroma želen dobiček ob predpostavki cenovne

elastičnosti E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-1,25. Pri samem izračunu bomo uporabili dejanske

podatke za leto 2013 in izračunane podatke iz točke 4, ki so:

Q = 2477

s = 52,19 EUR

pc = 161,50 EUR

pp = 109,31 EUR

F = 284.760 EUR

5.4.1 Izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-

1,25 za dosego pozitivnega izida

Za izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=0 si bomo pomagali s spodnjo

enačbo:

PI = Q × (1 – x/100) × ((1 + x/100) × pc – s) – F

↓ ↓

produkt Q dvig pc

50

E=0

PI = 2477 × (1-x/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

0 = -14.002 + 4000,23x

x = 3,5%

pcnova = 161,50 + (161,50 * 3,5%) = 167,15 EUR

Qnova = 2477 – (3,5 %/0*2477) = 2477 nočitev

Za izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=-0,5 si bomo pomagali s spodnjo

enačbo:

PI = Q × (1-x/2)/100) × ((1+x/100) x pc-s) - F

E=-0,50

PI = 2477 × (1- (x/2)/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

0 = -14.002 + 2646,45x – 20,00x2

Rezultat izračunamo na podlagi kvadratne enačbe, ki jo bomo uporabili tudi v

nadaljevanju pri izračunih v točki 5.4. :

-b +/-√b2 - 4ac

x = 2a

a = -20

b = 2646,45

c = -14.002

x = 5,52%

pcnova = 161,50 + (161,50 * 5,52%) = 170,41 EUR

Qnova = 2477 – (5,52%/2*2477) = 2409 nočitev

Za izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=-1 si bomo pomagali s spodnjo

enačbo:

PI = Q × (1-4x/4)/100) × ((1+x/100) x pc-s) - F

51

E= -1

PI = 2477 × (1- (4x/4)/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

0 = -14.002 + 1292,66x – 40,00x2

x = - -

x ni mogoče izračunati, saj je vrednost pod korenom negativna, kar pomeni, da pri

elastičnosti E=-1 s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem) ni mogoče doseči

pozitivnega poslovnega rezultata.

pcnova = - -

Qnova = - -

Za izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=-1,25 si bomo pomagali s

spodnjo enačbo:

PI = Q × (1-5x/4)/100) × ((1+x/100) x pc-s) - F

E= -1,25

PI = 2477 × (1- (5x/4)/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

0 = -14.002 + 615,77x – 50,00x2

x = --

x ni mogoče izračunati, saj je vrednost pod korenom negativna, kar pomeni, da pri

elastičnosti E=-1,25 s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem) ni mogoče doseči

pozitivnega poslovnega rezultata.

pcnova = - -

Qnova = - -

Izračuni kažejo, da mora podjetje za dosego pozitivnega poslovnega izida ob

predpostavki, da cenovna elastičnost povpraševanja znaša 0, ceno povečati za 3,50 %

oziroma za 5,65 EUR. Pri cenovni elastičnosti -0,5 pa mora podjetje ceno povečati za

5,52 % oziroma 8,92 EUR. Povečanje cen posledično vpliva tudi na zasedenost, saj bi

se E=-0,5 zasedenost zmanjšala iz 2477 na 2409 nočitev, zasedenost pri E=0 pa se ne bi

spremenila. Pri elastičnosti -1 in -1,25 s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem) pa

smo iz izračuna ugotovili, da zaradi negativnega predznaka pod korenom v kvadratni

enačbi ni mogoče doseči pozitivnega rezultata.

52

5.4.2 Izračun spremembe cene pri cenovni elastičnosti E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-

1,25 za dosego želenega izida

E=-0

PI = 2477 × (1-x/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

68.000 = -14.002 + 4000,23x

x = 20,5%

pcnova = 161,50 + (161,50 * 20,5%) = 194,60 EUR

Qnova = 2477 – (20,5 %/0*2477) = 2477 nočitev

E=-0,50

PI = 2477 × (1- (x/2)/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

68.000 = -14.002 + 2646,45x – 20,00x2

a = -20

b = 2646,45

c = -82.002

x = 49,52%

pcnova = 161,50 + (161,50 * 49,52%) = 241,46 EUR

Qnova = 2477 – (49,52%/2*2477) = 1864 nočitev

E= -1

PI = 2477 × (1- (4x/4)/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

0 = -82.002 + 1292,66x – 40,00x2

x = - -

x ni mogoče izračunati, saj je vrednost pod korenom negativna, kar pomeni, da pri

elastičnosti E=-1 s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem) ni mogoče doseči

želenega poslovnega rezultata.

pcnova = - -

Qnova = - -

E= -1,25

PI = 2477 × (1- (5x/4)/100) × ((1+x/100) × 161,50 – 52,19) – 284.760

0 = -80.002 + 615,77x – 50,00x2

x = --

53

x ni mogoče izračunati, saj je vrednost pod korenom negativna, kar pomeni, da pri

elastičnosti E=-1,25 s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem) ni mogoče doseči

želenega poslovnega rezultata.

pcnova = - -

Qnova = - -

Izračuni kažejo, da mora podjetje za dosego želenega poslovnega izida ob predpostavki,

da cenovna elastičnost povpraševanja znaša 0, ceno povečati za 20,50 % oziroma 33,11

EUR. Pri cenovni elastičnosti -0,5 pa mora podjetje ceno povečati za 49,52 % oziroma

79,97 EUR. Povečanje cen posledično vpliva tudi na zasedenost, saj bi se pri

elastičnosti -0,5 zasedenost zmanjšala iz 2477 na 1864 nočitev, zasedenost pri E=0 pa se

ne bi spremenila. Pri elastičnosti -1 in -1,25 s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem)

pa smo iz izračuna ugotovili, da zaradi negativnega predznaka pod korenom v kvadratni

enačbi ni mogoče doseči želenega rezultata.

54

6 SKLEP

V diplomski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem, katere informacije potrebujemo za

pravilne odločitve v podjetju, ki bi nam prinesle pozitivni rezultat. V prvem delu naloge

smo se ukvarjali predvsem s teorijo, ki nam je pomagala pri ugotovitvi, katere

informacije dejansko potrebujemo za izračune pri analizi poslovnega izida. S pomočjo

analize občutljivosti smo želeli ugotoviti, na kakšen način lahko dosežemo pozitiven

poslovni rezultat oziroma želeni poslovni rezultat, ki si ga je zadalo podjetje.

Skozi celotno nalogo smo se srečevali s problemom prečiščevanja stroškov, saj je bilo

ugotovljeno, da so se stroški upoštevali v opazovanem obdobju, le-ti pa bi morali biti

izločeni, predvsem zaradi tega, ker so se nanašali na preteklo oziroma prihodnje

obdobje. Kljub vsem težavam smo uspešno opravili prečiščenje stroškov, katere smo

kasneje uporabili pri izračunih. Tako smo izpolnili vse zastavljene cilje diplomske

naloge, in sicer smo prikazali, na kakšen način lahko podjetje doseže pozitiven poslovni

rezultat, kar pomeni, da nima ne dobička in ne izgube, in želeni poslovni rezultat, ki

znaša 68.000 EUR.

Proučevali smo podjetje, ki se ukvarja s hotelirsko dejavnostjo, pri kateri ponuja tudi

gostinske storitve. Ker je gostinstvo nujna sestavina hotela, smo v nalogi proučevali

stroške in prihodke, ki vsebujejo tako gostinski kot tudi hotelski del.

Z linearno regresijo smo stroške razdelili na stalne in gibljive stroške. Na podlagi te

razdelitve je imelo podjetje v letu 2013 284.760 EUR stalnih stroškov, kar znaša 69 %

vseh opazovanih stroškov, in 129.265 EUR spremenljivih stroškov, kar znaša 31 % vseh

opazovanih stroškov. Spremenljivi stroški na enoto so znašali 52,19 EUR, število

nočitev v letu 2013 pa 2.477. Prihodki v opazovanem obdobju so znašali 400.023 EUR,

kar pomeni, da je znašala prodajna cena 161,50 EUR na nočitev.

55

Na podlagi izračunanih podatkov smo opravili analizo poslovnega izida in prikazali,

kakšno je dejansko stanje podjetja. Po vseh opravljenih izračunih smo s simulacijami

prikazali, kaj bi za podjetje pomenile sprememba stalnih in spremenljivih stroškov,

sprememba ponudbe podjetja in sprememba cene ob dani predpostavki cenovne

elastičnosti.

Izračuni so pokazali, da podjetje izkazuje 14.002 EUR izgube. Izkazalo se je, da bi

podjetje za dosego pozitivnega izida, pri katerem ne bi izkazovalo ne izgube in ne

dobička, moralo prodati 2.605 nočitev. To je za 128 nočitev več od dejanske prodaje v

letu 2013. Prihodki bi morali znašati 420.710 EUR, kar pomeni, da bi se morali

prihodki povečati za 20.687 EUR.

V primeru, ko bi želelo podjetje doseči želeni dobiček, to je dobiček v višini 68.000

EUR, so izračuni pokazali, da bi morali prihodki od prodaje nočitev znašati 521.175

EUR oziroma prihodki bi se morali povečati za 24 %. Torej se zasedenost poveča na

3.227 nočitev ob predpostavki, da se cena ne bi spremenila. Ob predpostavki, da ostane

zasedenost enaka dejanski, pa bi morala cena nočitve znašati 210,41 EUR, torej bi se

morala povečati za 30,29 %.

Podjetje bi za dosego pozitivnega poslovnega rezultata moralo prodajo povečati za 128

nočitev, kar bi pomenilo, da bi zasedenost znašala 2.605 nočitev. Kljub temu da je hotel

po zasedenosti prvi v Sloveniji, menimo, da ima še vedno nekaj možnosti za povečanje

kapacitet, vendar ne za več kot 85 % zasedenosti. Potrebno je namreč upoštevati, da gre

vzrok za tovrstno zasedenost v večji meri pripisati tako imenovanemu »no show-u«

(neprihod), kar pomeni, da se gostje prijavijo in ob morebitni spremembi rezervacije oz.

ob odpovedi tega ne sporočijo v hotel. Ob izračunanemu povečanju zasedenosti podjetje

ne bi potrebovalo nobenega dodatnega zaposlenega niti novega financiranja. Z

dosedanjimi viri bi lahko upravljali in izkoriščali v celoti vse inpute, da bi dosegli

največji možni output. Na podlagi te možnosti je podjetje zanimalo, kakšni bi bili stalni

stroški in spremenljivi stroški na enoto, pri čemer podjetje ne bi izkazovalo ne izgube in

ne dobička.

Z raznimi simulacijami v nalogi se je izkazalo, da podjetje ne bi izkazovalo ne dobička

in ne izgube, če bi spremenljivi stroški na enoto znašali 46,53 EUR, stalni stroški pa

270.757 EUR.

56

Poleg načina, kako doseči poslovni rezultat enak nič, torej, da ne bi izkazovalo ne

izgube in ne dobička, podjetje zanima tudi, kako doseči želen dobiček. Podjetje se

srečuje z vprašanji, kot so npr.: Koliko bi morali znašati spremenljivi stroški na enoto,

stalni stroški in zasedenost hotela za dosego želenega poslovnega izida? Ali bi lahko

sprememba ponudbe podjetja vplivala na poslovni rezultat in kako? Dosedanjo

ponudbo bi spremenili le v ponudbo nočitve z zajtrkom.

Izračuni so pokazali, da bi morali za dosego želenega dobička in ob nespremenjeni

zasedenosti spremenljivi stroški na enoto znašati 19,08 EUR, stalni stroški pa 202.757

EUR.

Menimo, da za dosego poslovnega rezultata, ki je enak nič, podjetje realno še lahko

doseže vse izračunane parametre, saj mora spremenljive stroške na enoto zmanjšati za

5,65 EUR, stalne stroške pa za 14.002 EUR. Prav tako menimo, da podjetje lahko svoje

stroške zmanjša za okoli 10 %, za več pa bi bili potrebni obsežnejši ukrepi, za katere

ocenjujem, da bi posledično vplivali tudi na kakovost ponudbe.

Ocenjujemo, da podjetje ob trenutnih kapacitetah ne more doseči želenega dobička, saj

bi za to potrebovalo večje kapacitete ter večjo racionalizacijo stroškov, tudi v tistih

delih poslovanja, ki bi lahko ogrozili trenutno kakovost storitev.

Ocenjujemo, da je sprememba ponudbe uresničljiva, saj bi na račun ukinitve kosila in

večerje podjetje z lahkoto doseglo pozitiven in želeni poslovni rezultat. Izračuni so

pokazali, da restavracija vodi podjetje v negativno poslovanje in da so stroški le-tega

večji od prihodkov. To pomeni, da se gostje velikokrat raje prehranjujejo izven hotela.

Na račun tega imajo gostje možnost ogleda naše prelepe Slovenije.

Ob upoštevanju elastičnosti (E=0, E=-0,5, E=-1 in E=-1,25), ki smo si jo zastavili kot

izziv v nalogi, je bilo ugotovljeno, da se za dosego pozitivnega izida pri izbranih

stopnjah cenovne elastičnosti pri E=0 cena poveča za 5,65 EUR, torej bi ta znašala

167,15 EUR, zasedenost pa ostane nespremenjena. Pri E=-0,5 se cena poveča za 8,92

EUR, torej bi znašala 170,41 EUR, zasedenost pa bi se v tem primeru zmanjšala na

2409 nočitev. Pri cenovni elastičnosti enaki -1 in -1,25 pa s spremembo cen (zvišanjem

ali znižanjem) ni mogoče doseči pozitivnega poslovnega rezultata.

57

Pri doseganju želenega poslovnega izida in upoštevanju izbranih koeficientov cenovne

elastičnosti bi morala pri E=0 cena znašati 194,60 EUR, zasedenost pa ostane

nespremenjena. Pri cenovni elastičnosti E=-0,5 bi morala cena znašati 241,46 EUR in

zasedenost 1846 nočitev. Tudi tukaj s spremembo cen (zvišanjem ali znižanjem) ni

mogoče doseči želenega poslovnega rezultata ob predpostavki, da znaša koeficient

cenovne elastičnosti -1 in -1,25.

Cilje, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela, smo v celoti uresničili in na

podlagi pridobljenih ugotovitev oblikovali dolgoročne cilje, katere podjetje s pridom

uresničuje. Omenjeni izračuni so podjetju razkrili šibki člen in kako se ga lotiti, ne da bi

podjetje zapadlo v še večje finančne težave.

Na podlagi zgornjih izračunov menimo, da mora podjetje za dosego svojih ciljev najprej

prečistiti svoje poslovanje in se predvsem osredotočiti na ponudbo hotelirstva.

Ocenjujemo, da z zmanjšanjem ponudbe podjetje za enkrat nima ničesar izgubiti, saj že

sedaj ni v celoti izkoriščena (tu mislimo predvsem na storitve restavracije). Kot glavni

ukrep za izboljšanje poslovanja podjetja bi predlagali, da si podjetje priskrbi svež

kapital (se dokapitalizira), da bi lahko v prihodnosti imelo možnost razširitve hotela, ki

bi mu prinesla povečanje kapacitet. Predlagamo tudi, da se podjetje dogovori z banko o

reprogramu kredita z možnostjo morebitnega odpisa, saj bi ga to lahko popeljalo v

boljšo likvidnostno situacijo. Po izvedbi vseh omenjenih ukrepov bo podjetje lahko v

prihodnosti poslovalo pozitivno. Seveda pa ne smemo pozabiti na varčevanje, ki mora

biti prisotno ves čas poslovanja. To pomeni, da bo treba znižati tudi stroške, ne samo

povečati zasedenost. Kar zadeva povečanje cene nočitve menimo, da podjetje trenutno

še nima veliko možnosti, saj je to trenutno maksimalna cena v primerjavi s ponudbo in

ceno konkurenčnih hotelov v ožji in širši okolici.

58

SEZNAM LITERATURE

1. Chadwick, Leslie. 1993. Management Accounting. London: Routledge.

2. Drury, Colin. 2004. Management and Cost Accounting. 6th edn. London:

Thomson Learning.

3. Hočevar, Marko. 1997. Prednosti in slabosti odločanja na temelju spremenljivih

stroškov.

4. Hočevar, Marko. 2004-2008. Obvladovanje spremenljivih in stalnih stroškov.

5. Korošec, Bojana. 2000. Dopolnilno študijsko gradivo pri predmetu upravljalno

računovodstvo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

6. Pajtler, Brigita. 2009. Računovodske informacije za odločanje o dodatnem

zaposlovanju v storitvenem podjetju: diplomsko delo. Gradiška: Ekonomsko-

Poslovna fakulteta.

7. Rebernik, Miroslav. 1997. Ekonomika podjetja 3., dopolnjena izdaja. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

8. Tekavčič, Metka. 1997. Obvladovanje stroškov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

9. Turk, Ivan in Melavc, Dane. 2001. Računovodstvo. Kranj: Moderna

organizacija.

10. Turk, Ivan; Kavčič, Slavka; Kokotec-Novak, Majda. 2003. Poslovodno

računovodstvo. Ljubljana. Slovenski inštitut za revizijo.

11. Turk, Ivan, Kavčič, Slavka, Koželj, Stanko. 2001. Stroškovno računovodstvo. 1.

Izdaja. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov, in revizorjev Slovenije.

12. Turk, Ivan, Turk, Ksenija, 2010. Ekonomija. Ljubljana. Konzorcij višjih

strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM. Zavod IRC, Ljubljana.

13. Interni vir podjetja. Analiza trga zasedenosti 2013.

14. Interni vir podjetja. Bilanca stanja hotela X na dan 31.12.2013.

15. Interni vir podjetja. Bilanca uspeha hotela X za leto 31.12.2013.

16. http://www.ebonitete.si/podjetje.aspx?id=892938 [18.6.2015].

59

PRILOGE

Priloga 1: Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2013 ............. 60

Priloga 2: Izračun koeficientov spremenljivosti za leto 2013 na podlagi programa SPSS ....... 62

Priloga 3: Ločitev celotnih stroškov na stalne in spremenljive stroške pri spremembi

spremenljivih stroškov zaradi povečanja kapacitet .................................................................. 98

60

Priloga 1: Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12.

2013

Znesek v EUR

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 401.465

Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 401.465

Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin 399.698

Čisti prihodki od najemnin 1.442

Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 325

SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN

DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI

UČINKI

9.950

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 237

KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 411.652

POSLOVNI ODHODKI 1.489.848

Stroški blaga, materiala in storitev 168.498

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 355

Stroški porabljenega materiala 76.181

a) stroški materiala 50.228

b) stroški energije 18.655

c) drugi stroški materiala 7.298

Stroški storitev 91.962

a) transportne storitve 1.403

b) najemnine 5.372

c) povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 878

č) drugi stroški storitev 84.309

Stroški dela 112.708

Stroški plač 84.957

Stroški pokojninskih zavarovanj 7.518

Stroški drugih socialnih zavarovanj 6.155

Drugi stroški dela 14.078

Odpisi vrednosti 1.200.862

Amortizacija 67.814

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS in OS 1.133.048

Drugi poslovni odhodki 7.780

61

Drugi stroški 7.780

IZGUBA IZ POSLOVANJA 1.078.196

FINANČNI PRIHODKI 1.769

Finančni prihodki iz danih posojil 1.752

Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 1.752

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 17

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 17

FINANČNI ODHODKI 71.199

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 68.211

Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 65.404

Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 2.807

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.988

Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih

obveznosti 696

Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 2.292

DRUGI PRIHODKI 127

Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 127

DRUGI ODHODKI 1.321

CELOTNA IZGUBA 1.148.820

DAVEK IZ DOBIČKA 0

ODLOŽENI DAVKI 0

ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.148.820

POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI

DELOVNIH UR V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve

decimalki)

16,24

ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA 12

Vir: Lastna izdelava na osnovi prejete bruto bilance za leto 2013, ki mi jo je posredovalo poslovodstvo

podjetja.

62

Priloga 2: Izračun koeficientov spremenljivosti za leto 2013 na podlagi programa

SPSS

GET DATA /TYPE=XLSX

/FILE='C:\Users\horobe\Documents\KopijaKopijaJenkoDiploma_zaSPSS.xlsx'

/SHEET=name 'Stroški'

/CELLRANGE=full

/READNAMES=on

/ASSUMEDSTRWIDTH=32767.

EXECUTE.

DATASET NAME DataSet1 WINDOW=FRONT.

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT material

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: material

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,339a ,115 ,026 1112,2112

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 1604298,593 1 1604298,593 1,297 ,281b

Residual 12370136,759 10 1237013,676

Total 13974435,352 11

a. Dependent Variable: material

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

63

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 4267,885 1780,378 2,397 ,037

nočitve 9,661 8,484 ,339 1,139 ,281

a. Dependent Variable: material

UNIANOVA material BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: material

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 13974435,352a 11 1270403,214 . .

Intercept 470578028,767 1 470578028,767 . .

nočitve 13974435,352 11 1270403,214 . .

Error ,000 0 .

Total 484552464,120 12

Corrected Total 13974435,352 11

64

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT plin

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

65

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: plin

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,850a ,722 ,694 134,7189

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 471265,691 1 471265,691 25,966 ,000b

Residual 181491,952 10 18149,195

Total 652757,643 11

a. Dependent Variable: plin

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 1684,097 215,652 7,809 ,000

nočitve -5,236 1,028 -,850 -5,096 ,000

a. Dependent Variable: plin

UNIANOVA plin BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

66

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: plin

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 652757,643a 11 59341,604 . .

Intercept 4366407,970 1 4366407,970 . .

nočitve 652757,643 11 59341,604 . .

Error ,000 0 .

Total 5019165,613 12

Corrected Total 652757,643 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

67

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT elektrika

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: elektrika

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,222a ,049 -,046 200,7250

68

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 20846,798 1 20846,798 ,517 ,488b

Residual 402905,377 10 40290,538

Total 423752,175 11

a. Dependent Variable: elektrika

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 555,298 321,312 1,728 ,115

nočitve 1,101 1,531 ,222 ,719 ,488

a. Dependent Variable: elektrika

UNIANOVA elektrika BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

69

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: elektrika

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 423752,175a 11 38522,925 . .

Intercept 7350163,561 1 7350163,561 . .

nočitve 423752,175 11 38522,925 . .

Error ,000 0 .

Total 7773915,736 12

Corrected Total 423752,175 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT voda

70

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: voda

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,492a ,242 ,166 47,2269

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 7119,214 1 7119,214 3,192 ,104b

Residual 22303,824 10 2230,382

Total 29423,037 11

a. Dependent Variable: voda

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 19,285 75,599 ,255 ,804

nočitve ,644 ,360 ,492 1,787 ,104

a. Dependent Variable: voda

UNIANOVA voda BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

71

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: voda

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 29423,038a 11 2674,822 . .

Intercept 277740,699 1 277740,699 . .

nočitve 29423,037 11 2674,822 . .

Error ,000 0 .

Total 307163,736 12

Corrected Total 29423,038 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

72

GET DATA /TYPE=XLSX

/FILE='C:\Users\horobe\Documents\KopijaKopijaJenkoDiploma_zaSPSS.xlsx'

/SHEET=name 'Stroški'

/CELLRANGE=full

/READNAMES=on

/ASSUMEDSTRWIDTH=32767.

EXECUTE.

DATASET NAME DataSet1 WINDOW=FRONT.

UNIANOVA lastnaporaba BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

73

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: lastnaporaba

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 409057,865a 11 37187,079 . .

Intercept 5170974,812 1 5170974,812 . .

nočitve 409057,865 11 37187,079 . .

Error ,000 0 .

Total 5580032,677 12

Corrected Total 409057,865 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

74

Profile Plots

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT lastnaporaba

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: lastnaporaba

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

75

1 ,105a ,011 -,088 201,1248

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 4546,140 1 4546,140 ,112 ,744b

Residual 404511,725 10 40451,172

Total 409057,865 11

a. Dependent Variable: lastnaporaba

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 762,602 321,952 2,369 ,039

nočitve -,514 1,534 -,105 -,335 ,744

a. Dependent Variable: lastnaporaba

UNIANOVA ostalistrmat BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

76

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: ostalistrmat

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 19023979,327a 11 1729452,666 . .

Intercept 198559324,815 1 198559324,815 . .

nočitve 19023979,327 11 1729452,666 . .

Error ,000 0 .

Total 217583304,142 12

Corrected Total 19023979,327 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

77

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT ostalistrmat

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: ostalistrmat

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,411a ,169 ,086 1257,5200

78

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 3210412,718 1 3210412,718 2,030 ,185b

Residual 15813566,609 10 1581356,661

Total 19023979,327 11

a. Dependent Variable: ostalistrmat

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 1246,602 2012,982 ,619 ,550

nočitve 13,667 9,592 ,411 1,425 ,185

a. Dependent Variable: ostalistrmat

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT storitve

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: storitve

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,348a ,121 ,034 1037,8258

a. Predictors: (Constant), nočitve

79

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 1488293,395 1 1488293,395 1,382 ,267b

Residual 10770824,026 10 1077082,403

Total 12259117,421 11

a. Dependent Variable: storitve

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 2936,693 1661,306 1,768 ,108

nočitve 9,306 7,916 ,348 1,175 ,267

a. Dependent Variable: storitve

UNIANOVA storitve BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

80

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: storitve

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 12259117,421a 11 1114465,220 . .

Intercept 283146984,586 1 283146984,586 . .

nočitve 12259117,421 11 1114465,220 . .

Error ,000 0 .

Total 295406102,008 12

Corrected Total 12259117,421 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT bančne

/METHOD=ENTER nočitve.

81

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: bančne

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,574a ,330 ,263 115,8561

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 66120,674 1 66120,674 4,926 ,051b

Residual 134226,436 10 13422,644

Total 200347,109 11

a. Dependent Variable: bančne

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 99,659 185,457 ,537 ,603

nočitve 1,961 ,884 ,574 2,219 ,051

a. Dependent Variable: bančne

UNIANOVA bančne BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

82

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: bančne

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 200347,109a 11 18213,374 . .

Intercept 3054586,070 1 3054586,070 . .

nočitve 200347,109 11 18213,374 . .

Error ,000 0 .

Total 3254933,179 12

Corrected Total 200347,109 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

83

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT booking

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: booking

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,782a ,612 ,573 300,4597

84

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 1422708,353 1 1422708,353 15,760 ,003b

Residual 902760,599 10 90276,060

Total 2325468,952 11

a. Dependent Variable: booking

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) -685,518 480,963 -1,425 ,185

nočitve 9,098 2,292 ,782 3,970 ,003

a. Dependent Variable: booking

UNIANOVA booking BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

85

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: booking

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 2325468,952a 11 211406,268 . .

Intercept 17065152,003 1 17065152,003 . .

nočitve 2325468,952 11 211406,268 . .

Error ,000 0 .

Total 19390620,956 12

Corrected Total 2325468,952 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

86

Profile Plots

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT pranjeinlikanje

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: pranjeinlikanje

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,292a ,085 -,006 211,8454

87

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 41692,443 1 41692,443 ,929 ,358b

Residual 448784,897 10 44878,490

Total 490477,341 11

a. Dependent Variable: pranjeinlikanje

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 281,428 339,113 ,830 ,426

nočitve 1,558 1,616 ,292 ,964 ,358

a. Dependent Variable: pranjeinlikanje

UNIANOVA pranjeinlikanje BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

88

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: pranjeinlikanje

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 490477,341a 11 44588,849 . .

Intercept 4362198,551 1 4362198,551 . .

nočitve 490477,341 11 44588,849 . .

Error ,000 0 .

Total 4852675,891 12

Corrected Total 490477,341 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

89

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT ostalo

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: ostalo

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

90

1 ,114a ,013 -,086 1198,5713

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 188480,803 1 188480,803 ,131 ,725b

Residual 14365731,731 10 1436573,173

Total 14554212,534 11

a. Dependent Variable: ostalo

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 3241,124 1918,620 1,689 ,122

nočitve -3,312 9,142 -,114 -,362 ,725

a. Dependent Variable: ostalo

UNIANOVA ostalo BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

91

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: ostalo

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 14554212,534a 11 1323110,230 . .

Intercept 78493361,253 1 78493361,253 . .

nočitve 14554212,534 11 1323110,230 . .

Error ,000 0 .

Total 93047573,787 12

Corrected Total 14554212,534 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

92

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT delo

/METHOD=ENTER nočitve.

Regression

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: delo

b. All requested variables entered.

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,642a ,413 ,354 1352,1953

93

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 12842358,617 1 12842358,617 7,024 ,024b

Residual 18284320,667 10 1828432,067

Total 31126679,283 11

a. Dependent Variable: delo

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 5447,632 2164,534 2,517 ,031

nočitve 27,335 10,314 ,642 2,650 ,024

a. Dependent Variable: delo

UNIANOVA delo BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

94

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: delo

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 31126679,283a 11 2829698,117 . .

Intercept 1475880570,994 1 1475880570,994 . .

nočitve 31126679,283 11 2829698,117 . .

Error ,000 0 .

Total 1507007250,278 12

Corrected Total 31126679,283 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

REGRESSION

/MISSING LISTWISE

/STATISTICS COEFF OUTS R ANOVA

/CRITERIA=PIN(.05) POUT(.10)

/NOORIGIN

/DEPENDENT drugistroški

/METHOD=ENTER nočitve.

95

Regression

[DataSet1]

Model Summary

Model R R Square Adjusted R

Square

Std. Error of the

Estimate

1 ,004a ,000 -,100 242,8711

a. Predictors: (Constant), nočitve

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1

Regression 8,486 1 8,486 ,000 ,991b

Residual 589863,823 10 58986,382

Total 589872,309 11

a. Dependent Variable: drugistroški

b. Predictors: (Constant), nočitve

Coefficientsa

Model Unstandardized Coefficients Standardized

Coefficients

t Sig.

B Std. Error Beta

1 (Constant) 572,817 388,777 1,473 ,171

nočitve -,022 1,853 -,004 -,012 ,991

a. Dependent Variable: drugistroški

UNIANOVA drugistroški BY nočitve

/METHOD=SSTYPE(3)

/INTERCEPT=INCLUDE

/PLOT=PROFILE(nočitve)

/CRITERIA=ALPHA(0.05)

/DESIGN=nočitve.

Univariate Analysis of Variance

[DataSet1]

Variables Entered/Removeda

Model Variables

Entered

Variables

Removed

Method

1 nočitveb . Enter

a. Dependent Variable: drugistroški

b. All requested variables entered.

96

Between-Subjects Factors

N

nočitve

136,0 1

160,0 1

164,0 1

189,0 1

194,0 1

195,0 1

224,0 1

229,0 1

230,0 1

247,0 1

250,0 1

259,0 1

Tests of Between-Subjects Effects

Dependent Variable: drugistroški

Source Type III Sum of

Squares

df Mean Square F Sig.

Corrected Model 589872,309a 11 53624,755 . .

Intercept 3874623,995 1 3874623,995 . .

nočitve 589872,309 11 53624,755 . .

Error ,000 0 .

Total 4464496,304 12

Corrected Total 589872,309 11

a. R Squared = 1,000 (Adjusted R Squared = .)

Profile Plots

97

Vir: Lasten izračun

98

Priloga 3: Ločitev celotnih stroškov na stalne in spremenljive stroške pri

spremembi spremenljivih stroškov zaradi povečanja kapacitet

Konto Naziv konta v EUR

STALNI

STROŠKI

SPREMENLJIVI

STROŠKI

4 STROŠKI 221.591 130.033 91.558

40 STROŠKI MATERIALA 33.702 12.964 20.738

Stroški toplotne energije 3.448 3.448 0

Stroški električne energije 7.652 5.113 2.539

Stroški vode 1.662 177 1.485

Lastna poraba 4.226 4.226 0

Ostali stroški materiala 16.714 0 16.714

41 STROŠKI STORITEV 51.262 24.512 26.750

Stroški provizij in kartic 5.663 955 4.708

Stroški pranja in likanja posteljnine 8.058 3.376 4.682

Stroški bookinga 17.360 0 17.360

Ostali stroški storitev 20.181 20.181 0

43 AMORTIZACIJA 52.033 52.033 0

47 STROŠKI DELA 79.140 35.069 44.071

48 DRUGI STROŠKI 5.455 5.455 0

7 ODHODKI 55.643 55.643 0

74

FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH

NALOŽB 54.630 54.630 0

75

DRUGI FINANČNI ODHODKI IN

OSTALI ODHODKI 1.013 1.013 0

SKUPAJ 277.234 185.676 91.558

Vir: Lasten izračun