UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN PRILOŽNOSTI

SLOVENSKIH PODJETIJ NA JAPONSKEM TRGU

September 2017 Tomaž Slemenšek

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN PRILOŽNOSTI

SLOVENSKIH PODJETIJ NA JAPONSKEM TRGU

The Analysis of Business Environment and Opportunities of

Slovenian Companies in the Japanese Market

Kandidat: Tomaž Slemenšek

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Mednarodna poslovna ekonomija

Mentorica: doc. dr. Romana Korez Vide

Jezikovno pregledala: Nina Pušnik, dipl. jezik. posred. (UN)

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, september 2017

POVZETEK

V današnjem svetu se srečujemo z intenzivnim mednarodnim trgovanjem in investiranjem.

Mednarodna trgovina in tuje neposredne investicije lahko podjetjem in državam ustvarijo

veliko pozitivnih učinkov, zato se veliko število podjetij odloči, da širijo svoj trg zunaj lastne

države. Za vzpostavitev dobrih odnosov s tujimi podjetji in lažje nastopanje na tujem trgu,

morajo podjetja narediti analizo poslovnega okolja ciljne države. Japonska predstavlja tretje

največje gospodarstvo na svetu. Znana je po prebivalstvu z visoko delovno etiko, visoko razviti

tehnologiji, zanimivi zgodovini in bogati kulturi. Z vidika vstopa slovenskih podjetij na

japonski trg obstaja še mnogo priložnosti. Na to kaže tudi skromna vrednost izvoza slovenskih

izdelkov na Japonsko. V diplomskem seminarju smo s pomočjo PEST analize analizirali

poslovno okolje Japonske. Proučili smo politično, ekonomsko, družbeno-kulturno in

tehnološko dimenzijo poslovnega okolja te države. Poleg tega smo podali oceno, v katerih

panogah bi lahko bila slovenska podjetja na Japonskem uspešna.

Ključne besede: mednarodno poslovno okolje, PEST analiza, mednarodna menjava, tuje

neposredne investicije, Slovenija, Japonska

ABSTRACT

In today's world we face with the intense international trade and investment. International trade

and foreign direct investment can create many positive effects for companies and countries, and

a large number of companies decide to expand their market outside their own country. In order

to establish good relationships with foreign companies and to facilitate the appearance on the

foreign market, companies must make an analysis of the business environment of the target

country. Japan is the third largest economy in the world. It is known for population with high

work ethics, highly developed technology, interesting history and rich culture. From the point

of view of the entry of Slovenian companies into the Japanese market there are still many

opportunities. This is also reflected in the modest amount of exports of Slovenian products to

Japan. In the diploma thesis we analyzed the business environment of Japan by PEST analysis.

We studied the political, economic, socio-cultural and technological dimension of the business

environment of this country. In addition, we gave an assessment of the sectors in which

Slovenian companies in Japan could be successful.

Keywords: international business environment, PEST analysis, international exchange, foreign

direct investment, Slovenia, Japan

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................... 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema .......................................................................... 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve .............................................................................................. 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................... 2

2 POMEN IN OPREDELITEV ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA....................................................... 3

2.1 Pomen analize poslovnega okolja za mednarodnega tržnika ........................................... 3

2.2 Dimenzije poslovnega okolja .......................................................................................... 3

2.2.1 Negospodarsko okolje ..................................................................................................... 4

2.2.2 Tržno okolje ..................................................................................................................... 9

2.2.3 Interno okolje ................................................................................................................ 10

2.2.4 Ekonomsko okolje ......................................................................................................... 10

2.3 PEST analiza ................................................................................................................ 11

3 PREDSTAVITEV JAPONSKE ................................................................................................... 12

3.1 Splošni podatki ............................................................................................................ 12

3.2 Zgodovina Japonske ..................................................................................................... 13

3.3 Geografsko okolje ........................................................................................................ 15

3.4 Prebivalstvo ................................................................................................................ 15

3.5 Naravni viri .................................................................................................................. 17

4 PEST ANALIZA JAPONSKEGA POSLOVNEGA OKOLJA ............................................................. 18

4.1 Politično okolje ............................................................................................................ 18

4.2 Ekonomsko okolje ....................................................................................................... 19

4.2.1 Gospodarska aktivnost .................................................................................................. 19

4.2.2 Cenovna gibanja ............................................................................................................ 20

4.2.3 Gibanje deviznega tečaja ............................................................................................... 20

4.2.4 Javni dolg ....................................................................................................................... 21

4.2.5 Razmere na trgu dela .................................................................................................... 21

4.2.6 Število prebivalstva ....................................................................................................... 22

4.2.7 Zunanja trgovina ............................................................................................................ 22

4.2.8 Stopnja tveganja ............................................................................................................ 22

4.2.9 Carinske ovire ................................................................................................................ 23

4.2.10 Neposredne tuje investicije vseh držav na Japonskem ................................................. 23

4.3 Družbeno-kulturno okolje ............................................................................................ 24

4.4 Tehnološko okolje ....................................................................................................... 26

ii

5 GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JAPONSKO IN SLOVENIJO............................................. 28

5.1 Trgovinska menjava ..................................................................................................... 28

5.2 Tokovi tujih neposrednih investicij na Japonskem......................................................... 30

5.3 Priložnosti za slovenska podjetja na Japonskem ........................................................... 30

6 SKLEP .................................................................................................................................. 33

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................... 35

KAZALO TABEL

Tabela 1: Rast realnega BDP Japonske. ................................................................................................ 19

Tabela 2: Odstotek rasti zasebne porabe Japonske. ............................................................................... 19

Tabela 3: Odstotno povečanje bruto naložb. ......................................................................................... 19

Tabela 4: Odstotek rasti državne porabe. .............................................................................................. 20

Tabela 5: Cenovna gibanja na Japonskem. ............................................................................................ 20

Tabela 6: Devizni tečaj, razmerje med jenom in evrom. ....................................................................... 20

Tabela 7: Javni dolg v odstotku BDP. .................................................................................................. 21

Tabela 8: Stopnja brezposelnosti. .......................................................................................................... 21

Tabela 9: Odstotna sprememba povprečnih plač. .................................................................................. 21

Tabela 10: Odstotno povečanje japonskega prebivalstva. ..................................................................... 22

bela 11: Japonski izvoz in uvoz. ............................................................................................................ 22

Tabela 12: Stopnja in razred tveganja. .................................................................................................. 23

Tabela 13: Tuje neposredne naložbe (TNI) na Japonskem. .................................................................. 23

Tabela 14: Neposredne tuje investicije glede na državo izvora. ........................................................... 24

Tabela 15: Neposredne tuje investicije glede na investirani sektor. ...................................................... 24

Tabela 16: Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko. .................................................................. 28

Tabela 17: Slovenski izvoz na Japonsko v letu 2016. ........................................................................... 29

Tabela 18: Slovenski uvoz iz Japonske v letu 2016. ............................................................................. 29

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Področje raziskovanja v diplomskem projektu je japonsko gospodarstvo, njegovo poslovno

okolje ter morebitne priložnosti slovenskih podjetij na japonskem trgu. Japonsko gospodarstvo

je glede na velikost bruto domačega proizvoda (BDP) eno izmed največjih in najbolj razvitih

gospodarstev na svetu. Za to, da bi slovenska podjetja lažje nastopala na japonskem trgu, je

treba proučiti poslovno okolje te države, vključno s poglobitvijo v japonski način življenja in

razmišljanja.

V diplomskem projektu smo za proučevanje japonskega poslovnega okolja uporabili PEST

analizo, s katero smo analizirali politično, ekonomsko, družbeno in tehnološko dimenzijo

poslovnega okolja. Med drugimi smo proučili politično stabilnost, razmerje med slovensko in

japonsko valuto, japonski javni dolg, strukturo prebivalstva in poslovne običaje.

Podatki kažejo skromno vrednost slovenskega izvoza na Japonsko, kar lahko pomeni, da je na

japonskem trgu še veliko priložnosti, ki jih lahko slovenska podjetja izkoristijo. Na podlagi

analize poslovnega okolja Japonske smo iskali, kakšne so možne priložnosti slovenskih podjetij

na japonskem trgu.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

a) Namen raziskave

Namen diplomskega projekta je analiza poslovnega okolja Japonske ter ocena poslovnih

priložnosti za slovenska podjetja na Japonskem. V empiričnem delu diplomskega projekta smo

analizirali tudi obseg in strukturo trgovinske menjave Slovenijo on Japonsko.

Cilji teoretičnega dela:

- proučiti pomen analize poslovnega okolja za mednarodne tržnike

- proučiti dimenzije poslovnega okolja po PEST analizi

Cilji empiričnega dela:

- predstaviti ključne značilnosti Japonske

- analizirati poslovno okolje Japonske skladno s PEST analizo

- analizirati dosedanje trgovinsko in investicijsko sodelovanje med Slovenijo in Japonsko

- ugotoviti, kakšne priložnosti imajo slovenska podjetja na Japonskem

V diplomskem projektu smo si zastavili naslednji hipotezi:

H1: Poslovno okolje Japonske je privlačno za izvoznike in tuje investitorje.

H2: Japonska ponuja slovenskim podjetjem trgovinske in investicijske priložnosti.

2

1.3 Predpostavke in omejitve

a) Predpostavki

- v času globalizacije je zaradi razvitosti informacijsko-komunikacijske tehnologije in

transporta olajšano mednarodno poslovanje med Slovenijo in Japonsko

- slovenska podjetja japonskega trga ne poznajo dovolj dobro, zato prihaja do skromnega

trgovinskega in investicijskega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko

b) Omejitve

- omejili smo se na analizo ključnih značilnosti Japonske

- omejili smo se na analizo politične, ekonomske, družbeno-kulturne in tehnološke

dimenzije poslovnega okolja Japonske

- omejili smo se na analizo izvoznih in investicijskih priložnosti slovenskih podjetij na

japonskem trgu

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Diplomski projekt je makroekonomska raziskava, ki temelji na sekundarnih virih podatkov.

Metode raziskovanja, ki smo jih v diplomskem projektu uporabili, so:

- metoda kompilacije, s katero smo povzemali ugotovitve drugih avtorjev in tako prišli

do svojih stališč

- zgodovinska metoda, s katero smo pridobivali podatke o zgodovinskem razvoju

Japonske

- komparativna metoda, s katero smo primerjali podatke obeh držav v različnih časovnih

obdobjih ter ugotavljali razlike in podobnosti

- metoda analize, s katero smo razčlenili podatke

- metoda sinteze, s katero smo razčlenjene podatke povezali v celoto

3

2 POMEN IN OPREDELITEV ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA

2.1 Pomen analize poslovnega okolja za mednarodnega tržnika

V današnjem času se na trgu srečujemo z velikim številom podjetij, ki želijo vstopiti na tuj trg.

Preden se podjetje odloči za mednarodno poslovanje, mora poznati svoj ciljni trg, torej državo,

v kateri želi poslovati. Za spoznavanje tuje države je najbolje izvesti analizo poslovnega okolja

države. Ko želimo izvesti analizo poslovnega okolja tuje države, imamo na voljo več možnih

metod oziroma orodij, s pomočjo katerih lahko analiziramo pridobljene podatke. Med temi

metodami je najbolj uporabljena PEST analiza v povezavi s SWOT analizo.

S pridobitvijo in analizo podatkov o tujem trgu podjetja dobimo informacijsko podlago o tem,

kaj lahko podjetja pričakujejo na trgu, na katerem želijo nastopati. Pomembno je, da je PEST

analiza pravilno in čim bolj natančno izvedena. Torej se uporabnik analize po njej ravna in

ugotavlja, ali je tuj trg za poslovanje ustrezen ali ne.

Namen poglobljene analize poslovnega okolja je, da se izoblikuje nabor zaznanih priložnosti in

tveganj tujega trga ter možnosti za obvladovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti.

Pomanjkljivo izvedene analize tujega trga lahko vodijo do različnih težav pri poslovanju na

tujem trgu.

Motivi podjetja za poslovanje na tujem trgu so predvsem povečanje prodaje, povečanje

izkoristka proizvodnih kapacitet, posledično večanje števila zaposlenih, izboljšanje

konkurenčnih sposobnosti, porazdelitev tveganj, rast in razvoj podjetja ter izravnava zasičenih

in ekspanzivnih trgov (Šenk Ileršič, 2013, str. 109).

2.2 Dimenzije poslovnega okolja

Mednarodno poslovno okolje sestavljajo različni dejavniki, ki posredno in neposredno vplivajo

na poslovanje podjetij na trgu. Ti dejavniki so po značaju lahko mikro ali makro, povežemo pa

jih lahko v skupine dimenzij poslovnega okolja. Tako spada med makro-dejavnike

negospodarska, tržna in gospodarska dimenzija poslovnega okolja, mikro-dejavniki pa tvorijo

notranje (interno) okolje podjetja (Dubrovski, 2013, str. 157-158).

Če povzamemo zgornji odstavek, lahko razberemo, da je v mednarodnem poslovanju možno

razlikovati med naslednjimi skupinami dejavnikov poslovnega okolja:

- gospodarsko okolje

- negospodarsko okolje

- tržno okolje

- interno okolje (ibidem, str. 158)

V nadaljnjih podpoglavjih na kratko opredelimo dejavnike skupin teh dimenzij poslovnega

okolja.

4

2.2.1 Negospodarsko okolje

Negospodarsko okolje je sestavljeno iz dimenzij političnega, družbeno-kulturnega,

geografskega, tehnološkega, energetskega in naravnega okolja tujega trga.

a) Politično okolje

V sklop političnega okolja spadajo regulativa ter pravni in drugi standardi, po katerih mora

podjetje poslovati. V politično okolje spadajo tudi nekateri neformalni vplivi. Pomembni

dejavniki političnega okolja so politično stanje tujega trga, zakoni ciljne države, davčna

politika, stanje in delovanje vlade ciljne države, fleksibilnost trga delovne sile ter politika

zaposlovanja. Politično okolje obravnava tudi kako se na ciljnem trgu uravnava monopole, ali

ima tuja država pozitiven ali negativen odnos do tujih podjetij in podobno (Kos, 2017).

Politiko sestavljajo različna gibanja, ki vzpodbujajo narodno zavest in delovanje državne

strukture. Pri politiki se srečamo s pojmi, kot so nacionalizem, suverenost, imperializem,

politična moč, nacionalni interesi, ideologije in politično tveganje (Dubrovski, 2013, str. 170).

Politično okolje sestavljajo sestavine, s katerimi se je treba seznaniti pri PEST analizi. Spoznati

bo treba tudi značilnosti teh sestavin, saj le-te vplivajo na poslovanje podjetja pri vstopu na tuj

trg. Glavni predmet analize političnega okolja je opredelitev političnih tveganj in inštrumentov

v ciljni državi. V okviru političnega okolja države se moramo seznaniti tudi s formalnimi in

neformalnimi inštrumenti, s katerimi države usmerjajo količino in tokove zunanjega trgovanja,

z njimi se tudi ščiti nacionalni trg (ibidem, str. 160).

Politični dejavniki imajo lahko močan vpliv na delovanje in uspešnost podjetja na trgu, torej

lahko tudi ogrozijo vstop podjetja na tuji trg (Šenk Ileršič, 2013, str. 128).

Po Kendi (2001, str. 85) delimo politično okolje na politični sistem, ekonomski sistem, vladni

nadzor nad premoženjem ter na sodelovanje med podjetji in vlado. V nadaljevanju sledi opis

vsake sestavine.

• Politični sistem

Politični sistem moramo dobro poznati, ker pridobimo z njegovo analizo podatke o pogojih

trgovanja in investiranja na našem ciljnem tržišču. Na podlagi teh podatkov lahko razumemo

načine zavarovanja tveganj, ki nastajajo pri trgovanju in investicijah (ibidem, str. 85).

Politični sistem lahko razdelimo na dve veji, na totalitarni in demokratični sistem. Demokratični

sistem daje vsem ljudem enako pravico do odločanja o pomembnih zadevah, kot so vprašanja

bivanja, sožitja in o prihodnosti. Totalitarizem predstavlja nasprotje demokratičnega sistema in

je povezan z nadvlado posameznika ali manjše skupine oseb, ki ne dovolijo enakih pravic

kakšnim drugim strankam oziroma ljudem. Sodobni tipi totalitarizma so komunizem, teokratski

totalitarizem ter sekularni totalitarizem (ibidem, str. 85).

Zaradi prepričanja, da demokracija prinaša svetovno stabilnost in gospodarski uspeh,

industrijske države to ideologijo širijo po preostalem svetu (ibidem, str. 86).

5

• Ekonomski sistem

Ekonomski sistem se z vidika mednarodnega poslovanja lahko deli glede na alokacijo resursov.

Tako razlikujemo naslednje oblike ekonomskih sistemov:

- Tržno gospodarstvo, kjer se resursi in dobrine odzivajo na povpraševanje. Zanj je

značilna tudi zasebna lastnina, kjer imajo proizvodna sredstva v lasti predvsem zasebna

podjetja, ta pa si med seboj konkurirajo in se med seboj borijo za čim večji tržni delež.

- Centralno-plansko gospodarstvo, za katerega je značilno, da temeljita ponudba in

povpraševanje na načrtu, ki ga izdela vlada. Značilna je tudi državna lastnina, kjer ima

torej večino sredstev v lasti država.

- Mešana ekonomika, v kateri obstaja zasebna lastnina, čeprav je v takem gospodarstvu

pomemben lastnik in razdeljevalec virov prav država. Ta sistem pa večinoma

uporabljajo razvite zahodne države (ibidem, str. 87).

• Vladni nadzor nad premoženjem

Pri tej točki moramo poznati pojem nacionalizacije in privatizacije. Privatizacija je obdobje

oziroma pojav, pri katerem se vlada odloči za prodajo imetja zasebnim družbam. S tem se moč

države razdeli na manjše dele. Nasproten pojav je nacionalizacija, s katero hoče država krepiti

svojo moč s prevzemanjem in pretvorbo zasebne lastnine v javno. Nacionalizacija ima lahko

določene prednosti, ampak pod pogojem, da le-ta ostaja v omejenem obsegu (ibidem, str. 87-

88).

• Sodelovanje med vlado in podjetji

Za izvoznika je eno najpomembnejših vprašanj, ali oblasti ciljne države podpirajo mednarodno

trgovino in kakšen je njihov odnos do podjetij, ki prihajajo iz tujine z namenom, da vzpostavijo

trgovino (Dubrovski, 2013, str. 159).

Gre za sistematsko sodelovanje med podjetji in vladami različnih držav za okrepitev enotnega

interesa, ker vlada pri tem pripomore k večji učinkovitosti nacionalnih podjetij (Kenda, 2001,

str. 88).

Vlada ima do tujih podjetij vzpostavljene različne odnose. V nekaterih državah so tuja podjetja

nezaželena, ker ima vlada do njih odklonilen odnos. V drugih državah pa je vlada lahko

naklonjena trgovanju in sodelovanju s tujimi podjetji (Dubrovski, 2013, str. 159).

Možne politične ovire za omejevanje mednarodnega delovanja ter preusmerjanja

zunanjetrgovinskih tokov so carinske ovire, ki so lahko določene glede na državo ali namen.

Obstajajo tudi carinske stopnje, ki se delijo na posebne, ad valorem in kombinirane. Poznamo

tudi necarinske ovire, kontingente ali kvote, dovoljenja, prepovedi in prelevmane. Med temi je

najpogostejša oblika carina, ki jo razumemo kot obvezno denarno dajatev, predpiše pa jo država

z namenom zaščite domačih proizvajalcev (ibidem, str. 160-161).

6

b) Družbeno-kulturno okolje

Dejavniki, ki so del družbeno-kulturnega okolja, močno vplivajo na vedenje potencialnih

kupcev in drugih poslovnih partnerjev. Da bi si izoblikovali predstavo o družbeno-kulturnem

okolju, moramo analizirati t. i. mehke dejavnike posameznih trgov.

Pri družbeno-kulturnem okolju gre za mehke, manj vidne značilnosti posameznih trgov, ki so

neposredno povezane s potrošnikom. Pri razumevanju družbeno-kulturnega okolja je

pomembno razumeti vrednote družbe, ker lahko iz njih izvirajo značilnosti kulture, ki so

pomembne iz vidika ugotavljanja značilnosti trga (ibidem, str. 169).

Nacionalno kulturo našega ciljnega trga moramo spoznati, se ji prilagoditi, jo razumeti in jo

tudi sprejeti. S tem so povezana poznavanja tradicij in poslovnih običajev ciljnega trga, poznati

pa moramo tudi njihove navade, vrednote ter njihov jezik. S poznavanjem vseh teh sestavin

lahko pridobimo bolj poglobljen pogled v kulturo in omogočimo lažje komuniciranje s tujo

državo.

V svetu prihaja zaradi globalizacije in drugih mednarodnih vplivov do spreminjanja kultur,

vendar se svetovna raznolikost precej dobro ohranja. Glavne sestavine kultur se spreminjajo,

vendar zelo počasi.

Sestavine družbeno-kulturnega okolja je po Kendi (2001, str. 91-95) mogoče deliti na jezik,

religijo, vrednote in prepričanja, navade in običaje, estetiko, materialno kulturo, vzgojo,

izobrazbo in družbeno organiziranost.

a) Jezik

Jezik predstavlja enega najbolj osnovnih in najbolj bistvenih delov vsake kulture. Pri

poslovanju s tujimi državami in podjetji je poznavanje jezika bistveno, ker se s tem

komunikacija odvija hitreje, zmanjša se raven napak, odnosi med podjetji pa so boljši, kot če

nobeno izmed podjetij tega znanja ne bi imelo. To seveda vpliva na konkurenčnost podjetja na

mednarodnem trgu.

Jezik je skupek različnih sestavin, kot so govorjeni jezik, pisni jezik, uradni jezik, poznana mora

biti hierarhija jezikov (uradni in manjšinski jezik), mednarodni jeziki ter množični mediji, ki

vplivajo na znanje jezika (domačega in tujega) (Dubrovski, 2013, str. 170).

b) Religija

Religija je privrženost posameznikov neki veri, ki ima določene nauke in pravila. S pomočjo

vere se v narodu oblikujejo vrednote, oblikuje se odnos do dela, trošenja, sprejemanja

odgovornosti, investiranja in varčevanja. Vera ima v nekaterih državah in gospodinjstvih zelo

velik vpliv. Vpliva na proizvodnjo in potrošnjo vernikov in na oblike stališč do materialnih

dobrin. V nekaterih primerih religija prepoveduje uporabo določenih dobrin, kot na primer

alkohol v muslimanskih državah. V religiji se med seboj povezujejo pripadniki iste vere, vendar

pa se včasih pojavijo spori zaradi različnih verskih prepričanj (Kenda, 2001, str. 93).

Vera neposredno vpliva na proizvodnjo in potrošnjo, dober primer so krščanske države, ko se

v obdobju krščanskih praznikov zmanjša proizvodnja, ker preživijo delavci več časa z družino

7

in doma, hkrati se poveča potrošnja, konkreten primer takega dogajanja je čas božiča (ibidem,

str. 93).

Med religijo spadajo posvečeni objekti, filozofski sistemi, prepričanja in norme, molitve, tabuji,

prazniki ter obredi praznoverja (Dubrovski, 2013, str. 170).

c) Vrednote, prepričanja in stališča

Vrednote so mišljenja o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Stališče pomeni imeti pogled na

določen pojav vsakega posameznika v družbi. Vsaka oseba, ki opazuje nek pojav, ga želi

povedati s svojimi besedami in ga obrazložiti po svojih kriterijih ter zagovarja svoje stališče o

opazovanem.

Pri vrednotah in prepričanjih moramo vedeti, da so ti različni od posameznika do posameznika

in od države do države, zato lahko govorimo o posebnostih različnih narodov, ki so za akterje

na mednarodnem trgu pomembne, saj s poznavanjem le-teh lažje uspejo z delovanjem na tujem

trgu (Kenda, 2001, str. 94).

Obstajajo stališča o času, delu, zdravju, spremembah, dosežkih, znanstvenih metodah in

prevzemanjem tveganja (Dubrovski, 2013, str. 170).

d) Navade in običaji

Običaji so dejanja, ki se prenašajo ter ponavljajo iz roda v rod, in se jih skozi čas ohranja v

točno določeni obliki, na dolgi rok se tudi spreminjajo. Navade so del človekovega življenja,

so dejanja, ki jih posamezniki in skupnosti ponavljajo, in so del njihovega vedenja. Navade se

privzgoji.

V ekonomiji nas zanimajo navade naših tujih poslovnih partnerjev, navade dobaviteljev in

najpomembnejše navade potrošnikov.

Navade in običaji lahko predstavljajo velik faktor pri načinih oglaševanja ali promoviranja

določenih storitev in izdelkov (ibidem, str. 95).

e) Estetika

Estetika je filozofska disciplina, nauk, ki se ukvarja z lepoto in umetnostjo ter odnosom ljudi

do lepega. Estetski odnos je odnos, ki pove, ali človek čuti situacijo kot ugodno ali neugodno,

oziroma ali čuti predmet kot lep ali grd. Na podlagi doseganja lepega se ljudje udejstvujejo v

umetniškem smislu.

f) Družbena organiziranost

Velik del družbene odgovornosti predstavlja statusni sistem, v katerem je družba razslojena na

več razredov, kast (družbena slojevitost). S tem je povezana družbena mobilnost, ki nam pove,

kolikšna je možnost prehajanja iz enega v drug razred. Pomembne so tudi interesne skupine, ki

so skupine ljudi in organizacij, od katerih je odvisna družba, one pa so odvisne od družbe, lahko

vplivajo na družbo in družba lahko vpliva na njih. Pomembne so tudi sorodstvene vezi in

družbene institucije (družina) (Dubrovski, 2013, str. 170).

8

g) Izobraževanje

V vsaki družbi je pomembna tudi izobrazba in s tem povezana stopnja pismenosti.

Izobraževanje razdelimo na dve veji, formalno in neformalno izobraževanje. Izobrazba igra

pomembno vlogo pri pridobitvi zaposlitve na določenih položajih v podjetjih. Bolj kot je

kvalitetno znanje posameznika, ki je pridobljeno z izobraževanjem, večjo dodano vrednost ima

na trgu, tudi na mednarodni ravni. Pri izobraževanju moramo omeniti pomembnost šolskega

sistema in pismenosti, ali je šolanje plačljivo, ali spada šolstvo v zasebni ali javni sektor in ali

je šolanje do določene stopnje obvezno ali ne. Podatke o stopnji izobrazbe prebivalcev lahko

hitro pridobimo na podlagi statističnih podatkov o ravni znanja, kompetencah in drugem (Šenk

Ileršič, 2013, str. 134).

h) Materialna kultura

Kenda (2001, str. 95) materialno kulturo deli na tri sestavine. Te so temeljna gospodarska

struktura, pod katero štejemo transportni sistem, komunikacije in energetske zmogljivosti,

družbene infrastrukture, katerih primera sta zdravstveni in izobraževalni sistem, ter finančne

infrastrukture, ki so povezane z finančnimi in denarnimi storitvami.

c) Geografsko okolje

Geografsko okolje predstavlja tujo državo s fizičnega vidika. Prikazuje topografske značilnosti

države, kot tudi klimatske, demografske značilnosti in infrastrukturo tuje države. Pomembni

dejavniki tega okolja, ki jih je dobro analizirati, so naravni viri, prostorska oddaljenost države,

starostna struktura prebivalstva, dostopnost države, pridobivanje in oskrba z energetskimi viri

in podobno (Dubrovski, 2013, str. 158).

d) Tehnološko okolje

Pri analiziranju tuje države se moramo zavedati tudi pomembnosti tehnološkega okolja. Tu nas

predvsem zanima, kako tehnološko razvit je naš ciljni trg in v kolikšni meri je ta odvisen od

mednarodnega tehnološkega okolja (ibidem, str. 158). Tržnik mora pri tehnološkem okolju

upoštevati, da so spremembe v tehnologiji hitre.

Tehnološki napredek je neposredno povezan s stalnimi inovacijami in odkritji, ki vplivajo na

spreminjanje strukture gospodarstva, strukture obstoječih podjetij ter v podjetjih olajšuje

proizvodne postopke (Jurše, 1999, str. 49).

Pozorni moramo biti tudi pri številu patentov na prebivalca, hitrosti prenosa tehnologij, splošni

stopnji tehnološkega stanja, dostopnosti do interneta in mobilnih tehnologij, splošen odnos do

informacijske tehnologije, dostop do tehnoloških kadrov in podobno (Kos, 2017).

Tehnološko okolje je skupek različnih dejavnikov in tehnologij, ki vplivajo na narodno in

mednarodno gospodarstvo. Boljša kot je tehnologija v neki državi, lažje je proizvajati ter

izvajati proizvodne postopke. Z razvojem informacijskih tehnologij, ki so del tehnološkega

okolja, se tok informacij v gospodarstvu pospeši in arhiviranje ter spremljanje dogajanja na trgu

postane lažje. Na podlagi tega vpliva pa se struktura trga ter ponudba izdelkov in storitev

spreminja. Tehnološko okolje med drugimi močno vpliva na konkurenčnost podjetja oziroma

gospodarstva. Prednosti imajo tista gospodarstva, ki imajo nemoten dostop do novih in

9

informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kamor spadajo internet in socialna omrežja (Šenk

Ileršič, 2013, str. 128).

Pomen tehnološkega okolja je ustvariti nove tehnologije, nove in boljše produkte za izboljšanje

konkurenčnosti gospodarstva ter nove tržne priložnosti.

e) Energetsko okolje

Ko preučujemo energetsko okolje, se moramo osredotočiti na sestavine, ki so potrebne za

podjetje, ki to okolje preučuje (Dubrovski, 2013, str. 158). Pomembno je poznavanje, katere

energetske vire ciljna država izkorišča, razpoložljive alternativne vire energije v državi,

količino porabe na posamezno gospodarstvo oziroma na prebivalca, ali ima država primanjkljaj

energije ali ne, in v katere vrste izkoriščanja energije je ciljna država najbolj usmerjena (Vezjak,

1986, str. 72).

f) Naravno okolje

Ko govorimo o naravnem okolju, moramo vedno pomisliti na ekološko usmerjenost. Zaradi

poskusa izboljšanja okolja v državi se postavljajo novi zakoni in direktive glede zaščite pred

onesnaževanjem. Ti zakoni so marsikaterim podjetjem ovira pri poslovanju. Nekatera podjetja

rešijo to oviro s prenosom proizvodnje v države, kjer takšni zakoni še niso veljavni ali ne

obstajajo. Sčasoma seveda tudi te države uveljavijo zakone, ki pripomorejo k reševanju

okoliških težav. Ostala podjetja se odločijo za proizvodnjo izdelka, ki bi bil naravi manj

škodljiv. Temu primerno se pojavijo na trgu potrebe po inovacijah. Ta potreba daje vstopne

možnosti na trgu novim podjetjem, ki imajo ponudbo z naravi prijaznimi tehnologijami in

postopki. Pomembno je vedeti, da mora domače podjetje pri mednarodnem trgovanju poznati

ekološke standarde ciljne države, saj ima to velik vpliv na privlačnost izdelka v ciljni državi

(Dubrovski, 2013, str. 158).

2.2.2 Tržno okolje

Dubrovski (2013, str. 158) je tržno okolje predstavil s šestimi sestavinami: pravne razmere,

konkurenca, struktura distribucije, kupna moč, logistika in informacijski sistem. Te sestavine

imajo v nadaljevanju kratek opis.

a) Trgovinske pravne razmere

Trgovinske pravne razmere določajo pogoje za oddajanje naložb za tuja podjetja, kupne

pogodbe, posebnosti prava glede izvozne politike, distribucije izdelkov, izvajanja politike

komuniciranja, politike cen in podobnega. Sem se uvrščajo tudi predpisi glede zaščite

intelektualne lastnine (ibidem, str. 191-192).

b) Konkurenca

Podjetje zanima, kdo so njihovi konkurenti, kaj je njihova prednost na trgu, v katerem pogledu

je boljše in kolikšen tržni delež obvladujejo konkurenti. Pri ponudbi se razlikujejo štiri različne

vrste tržnih struktur; popolna konkurenca, monopolistična konkurenca, oligopol in monopol

(ibidem, str. 192).

10

Na mednarodnih trgih je obstoj konkurence zelo pomemben, saj spodbuja tehnološki napredek,

razvoj, gospodarsko delovanje ter inovativnost. To se najbolje pokaže takrat, ko želijo podjetja

pridobiti prednost pred svojimi konkurenti (Šenk Ileršič, 2013, str. 192).

c) Sistem distribucije

V zvezi s sistemom distribucije nas zanima, kakšen način vstopanja na ciljni trg bomo izbrali,

zanima pa nas tudi struktura distribucijskih kanalov po posameznih značilnostih (Dubrovski,

2013, str. 192).

d) Kupna moč

S poznavanjem kupne moči je lažje ugotoviti in opredeliti obseg izdatkov, ki jih namenjajo

gospodinjstva oziroma posamezniki za določene vrste izdelkov ali storitev, s tem lahko pridemo

do potencialne možnosti obsega prodaje naših izdelkov na določenem trgu (ibidem, str. 192).

e) Logistično okolje

V sklopu logističnega okolja je pomembno poznavanje geografskega položaja države ali

podjetja, njegov sistem komuniciranja, transportno omrežje, možnosti skladiščenja ter

prostotrgovinske in industrijske cone (ibidem, str. 193).

f) Informacijsko okolje

Informacijsko okolje sestavljajo informacijski sistemi in informacijska infrastruktura, oboje se

med državami pogosto razlikuje glede na stopnjo razvitosti in stopnjo odprtosti. Danes ima

internet pomembno vlogo, ker le-ta pospešuje poslovanje podjetij, njihovo medsebojno

komuniciranje, hkrati pa zmanjšuje stroške, ki bi nastajali brez njegove uporabe (ibidem, str.

193).

2.2.3 Interno okolje

Interno okolje označujejo značilnosti in zmogljivosti podjetja za aktivno udeležbo v

mednarodnem poslovanju. Velikokrat so razmere na domačem trgu za podjetje neugodne ter

omejujoče, zato se podjetja odločajo za nastop na tujem trgu. Na podlagi tega podjetje

ugotavlja, ali ima res dovolj dober potencial, da bo preživelo na mednarodnem trgu.

Usposobljenost se preverja tudi z uveljavljenostjo internega marketinga. Pri spoznavanju

svojega izvoznega potenciala, je treba upoštevati kulturo podjetja, mednarodno naravnanost,

stališče managementa do mednarodnega poslovanja, že doseženo stopnjo internacionalizacije,

organizacijsko strukturo in drugo (ibidem, str. 193).

Interni marketing in razvoj sodobne marketinške kulture imata vse pomembnejšo vlogo pri

izboljševanju konkurenčne sposobnosti podjetja na mednarodnem trgu. Ključni dejavnik v

razvoju pri internem marketingu je človeški potencial (Jurše, 1999, str. 51).

2.2.4 Ekonomsko okolje

Ekonomsko okolje spada pod pomembne dejavnike okolja tuje države. Z analizo ekonomskih

dejavnikov gospodarstva dobimo podatke, ki nam pokažejo uspešnost gospodarstva. V veliki

meri lahko opredelimo priložnosti za nastopanje podjetja na mednarodnem trgu. S pomočjo

11

analize se lahko odgovori na dve pomembni vprašanji: Kako veliko je tuje tržišče? in Kakšno je

tržišče? Na podlagi teh vprašanj se podjetja odločijo za način nastopanja na mednarodnem trgu,

za trženjske prioritete ter za vrsto marketinške naloge (ibidem, str. 43).

Podjetje mora v okviru ekonomskega okolja poznati ovire, ki so na domačem in mednarodnem

trgu, ekonomske razmere v tuji državi (gospodarska aktivnost, cenovna gibanja, gibanje

deviznega tečaja, javnega dolga in drugo), razmere na trgu dela ter zunanje trgovinske razmere.

Po Šenk Ileršič (2013, str. 126) bi lahko ekonomske dejavnike razdelili na mednarodne

integracije (vpletenost ciljne države v mednarodne integracije), zunanjo trgovinsko strukturo

(predvsem struktura BDP), monetarno politiko (denarna opredelitev, valuta, devizni tečaji in

drugo), carinsko politiko (obstojnost ovir pri uvozu in izvozu), velikost trga (geografski in

demografski podatki) ter splošne tržne indikatorje (stopnja rasti BDP in drugo), ki naj bi najbolj

vplivali na odločitve podjetij pri vstopu na tuji trg.

V današnjih časih veliko podjetij iz številnih držav precej sodeluje na mednarodnem trgu, kar

povzroča naraščanje mednarodne konkurenčnosti (Jurše, 1999, str. 43).

Podatki o tem področju so po navadi sekundarni, ker jih lahko pridobivamo iz letnih poročil

mednarodnih organizacij, ki se s temi analizami ukvarjajo.

2.3 PEST analiza

V diplomskem seminarju analiziramo ciljno državo s pomočjo orodja, imenovanega PEST

analiza. Beseda PEST predstavlja začetnice štirih pomembnih dimenzij poslovnega okolja,

politična, ekonomska, družbeno-kulturna in tehnološka dimenzija. Ta analiza je pogosto

uporabljeno orodje za razumevanje strateških tveganj na tujih trgih. Omenjeno orodje

prepoznava spremembe in vplive zunanjega, makro-okolja, na konkurenčno pozicijo podjetja

na trgu. Poleg PEST analize poznamo še drugo PESTLE analizo, ki je razširjena verzija PEST

analize ter poleg političnega, ekonomskega, družbeno-kulturnega in tehnološkega okolja

obravnava še pravne in ekološke dejavnike poslovnega okolja tujega trga.

12

3 PREDSTAVITEV JAPONSKE

Ko analiziramo ciljno državo, moramo spoznati sestavine njenega poslovnega okolja, saj se

lahko na podlagi teh spoznanj odločimo, ali bomo vstopili na tuj trg, in določimo našo ciljno

skupino podjetij oziroma kupcev ali poslovnih partnerjev ter spoznamo podobnosti in razlike

med državama. S poznavanjem zgodovine države lahko pridemo do spoznanja kulturne

identitete. Z raziskavo demografije države spoznamo naše potencialne kupce. Z analizo

naravnih virov lahko vidimo, česa v ciljni državi primanjkuje oziroma katerih naravnih virov

je v obilju. Z geografskimi podatki pa lahko opredelimo geografsko lego ciljne lokacije,

ugotovimo možne distribucijske poti in drugo.

3.1 Splošni podatki

Japonska (jap. 日本 Nippon) je država, ki leži na skrajnem vzhodu Azije v Pacifiškem oceanu,

vzhodno od Korejskega polotoka. Ime, ki ga ima danes ''日本'', pomeni v dobesednem prevodu

dežela vzhajajočega sonca. Na Japonskem živi približno 126.702,133 ljudi (Izvozno okno,

2017a). Od tega je velika večina mestnega prebivalstva, kar 119,1 milijona ljudi. Površina

Japonske meri 377.899 km², sestavlja pa jo približno 6852 otokov. Velika težava Japonske je,

da leži na območju prelomnic in imajo posledično veliko potresov in drugih naravnih katastrof,

kot je cunami (CIA, 2017).

Glavno mesto Japonske je Tokio, ki spada med največja velemesta na svetu. V letu 2016 je

prebivalstvo Tokia štelo približno 38.001,000 ljudi. To število predstavlja državljane, ki živijo

v Tokiu in v bližnjih mestih (Izvozno okno, 2017a).

V letu 2016 je bila stopnja brezposelnosti ena najnižjih na svetu, znašala je le 3,1 % aktivnega

prebivalstva, bruto domači proizvod je pa znašal 4.451,4 milijarde EUR (Izvozno okno, 2017a).

Uradna japonska valuta se imenuje japonski jen (JPY), z mednarodno oznako ¥, uradni jezik

Japonske pa je japonščina. Japonski jen je tretja najbolj izmenjana valuta na svetu. Izdaja ga

Japonska centralna banka (Bank of Japan), (Investopedia, 2017).

Politični sistem države predstavlja cesarstvo s predstavniško demokracijo. Zakonodajni organ

Japonske je dvodomni parlament. Voditelj države je premier Šinzo Abe, cesar Akihito pa je

zgolj obraz Japonske in ima predvsem simbolično funkcijo (Izvozno okno, 2017a).

Japonska se tudi mednarodno udejstvuje s članstvi v mednarodnih gospodarskih institucijah.

Pomembnejše mednarodne gospodarske institucije, v katerih je Japonska članica so APEC

(Asia Pacific Economic Cooperation - november 1989), WTO (World Trade Organisation – 1.

1. 1995), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development – 1964), G-8 in

G-20, ASEAN+3, ne pripada pa nobeni carinski zvezi (Izvozno okno, 2017a).

Japonsko gospodarstvo se osredotoča predvsem na delovanje storitev, kar lahko razberemo iz

podatka, da storitve predstavljajo 69 % japonskega BDP in zaposluje približno enak odstotek

prebivalstva. Industrijski sektor predstavlja 30 % BDP, medtem ko predstavlja kmetijski sektor

komaj 1 % BDP. To nakazuje, da je Japonska storitvena država, kar je značilno za razvita

13

gospodarstva. V svetu je Japonska ena izmed vodilnih proizvajalcev elektronike, avtomobilov,

strojne opreme ter železa in jekla (Izvozno okno, 2017c).

3.2 Zgodovina Japonske

Japonska zgodovina je obširna in prepletena s številnimi vojnami, obdobji miru in ustvarjanja

ter sodelovanja. V tem diplomskem projektu je pomembno poznati ekonomsko pomembna

dejstva (Japan Guide, 2017).

Japonska zgodovina se deli na naslednja obdobja:

- Jomon (do 300 pr. n. št.)

- Jajoi (od 300 pr. n. št. do 250 n. št.)

- Kofun (od 250 do 538)

- Asuka (od 538 do 710)

- Nara (od 710 do 784)

- Heian (od 794 do 1185)

- Kamakura ( od 1192 do1333)

- Muromachi (od 1338 do 1573)

- Azuchi Momoyama (od 1573 do 1603)

- Edo (od 1603 do 1867)

- Meiji (od 1868 do 1912)

- Taisho (od 1912 do1926)

- Showa (od 1926 do1989)

- Heisei (od 1989 do danes)

V začetnih obdobjih so se prebivalci japonskih otokov ukvarjali z ribištvom, lovom in

nabiralništvom. Okrog leta 100 našega štetja pa je bila predstavljena pridelava riža, kar je

povzročilo razvoj socialne strukture. Velik del današnjega japonskega ozemlja se je prvič

združil v eno državo leta 400, z imenom Yamato, katere vladar je bil istoimenski cesar. Z letom

538 sta se začela širiti budizem in kitajska pisava pod vplivom princa Šotokuja, ki ju je odkril

na Kitajskem. Sledila je državna preureditev leta 645 s t. i. Taika reformam. Nova ureditev je

temeljila na kitajskem načinu vladanja (Japan Guide, 2017).

Leta 670 se prvič pojavi ime Japonska, dežela vzhajajočega sonca. V zgodnjih obdobjih so kot

naturalni denar uporabljali riževa zrna, zlato v prahu, puščice ter krpe narejene iz konoplje.

Leta 708 je predstavljena prva kovana valuta na Japonskem. Z letom 710 pa se prvič v zgodovini

Japonske določi glavno mesto, ki je ležalo na območju današnje Nare, ta se je leta 784 prestavil

v Nagaoko in leta 794 v Heian (današnji Kjoto), (Japan Guide, 2017).

V obdobjih Nara in Heian je kitajski vpliv na japonsko kulturo in državno strukturo upadal, kar

je dalo možnost razvoju svojstvenih posebnosti japonske kulture, prav tako se je pojaponil tudi

budizem. S sistemom obdavčenja, ki je bil postavljen s Taika reformami, je skozi stoletja prišlo

do centralizacije vladanja za neodvisne lastnike zemlje, torej vladarje, ki so imeli oblast nad

večjim delom ozemlja (Japan Guide, 2017).

Po letu 1000 so se pojavile motnje v javnem redu, kar je povzročilo nastanek kulture samurajev,

ki so ščitili zemljišča zemljiških vladarjev, to pa je kasneje spodbudilo moč in vplivnost

vojaškega razreda. V naslednjih desetletjih je prišlo do rivalstva med klani, ki so si želeli

vladavine nad državo. Proti koncu 12. stoletja je bil samurajski razred vodilni socialni razred,

14

cesarjevo vlogo je pa zamenjal šogun, vojaški vodja, ki je svoj status pridobil z zmago v vojni

Gempei (1180-1185, zmagovalec Minamoto Yorimoto), (Japan Guide, 2017).

V obdobju Kamakura, v letih 1274 in 1281 Japonsko napadejo Mongoli, ki pa so bili pri napadih

neuspešni. S propadom vlade Kamakura pride na vladarski stol nov cesar. V obdobju

Muromachi se je vzpostavila vlada Muromachi, v letu 1467 pa je potekala desetletna vojna

Onin ter pričelo se je obdobje Sengoku. Sengoku je čas, ko so se zemljiški vladarji med seboj

bojevali za ozemlje (Japan Guide, 2017).

Leta 1542 pride do prvega stika z evropskimi trgovci, Portugalci. Pred tem je Japonska

mednarodno trgovala samo z bližnjimi kopensko-azijskimi državami (Kitajsko in državami na

Korejskem polotoku). Portugalci so prišli na Japonsko z namenom širjenja krščanstva in

trgovanja. Poglavitne dobrine, ki so jih prodajali, so bile blago iz Kitajske in drugih azijskih

držav ter puške, ki so bile novost na Japonskem. V zameno je Japonska prodajala kovine, ki so

bile v tistem obdobju na Japonskem lažje pridobljene, ker so se nahajale bližje površju (baker

in srebro). S puškami, ki so jih Japonci kupili od evropskih trgovcev, je eden izmed zemljiških

vladarjev, Oda Nobunaga, osvojil velik del Japonske. Vendar pa ga je izdal in dal umoriti

njegov družabnik Akechi Mitsuhide, katerega je iz maščevanja ubil Toyotomi Hideyoshi.

Toyotomi Hideyoshi pa je združil celotno Japonsko. Želel je zavzeti tudi Korejo, kar pa mu ni

uspelo in je v vojni tudi umrl (Japan Guide, 2017).

Sledilo je tekmovanje za nasledstvo funkcije vladarja, kjer zmaga Tokugava Ieyasu, ki je bil

leta 1603 proglašen za novega šoguna ter vzpostavil vlado Tokugave v Edu (današnjem Tokiu).

Prišlo je dolgo obdobje vladavine družine Tokugava (obdobje Edo), v katerem je obdavčitev

kmetov obsegala 40 odstotkov vsega pridelka, pričela se je močna urbanizacija, povečala pa se

je tudi domača trgovina ter širjenje obrti. Tokugava Ieyasu je v obdobju Edo prepovedal

trgovino z evropskimi državami ter s tem državo izoliral. Samo norveški trgovci so še lahko

trgovali z njimi, ampak le v pristanišču imenovanem Dejima. S pomočjo te trgovine so se

japonski državljani lahko izobraževali o zahodnjaških znanostih, kot so astronomija, umetnost,

naravne znanosti, geografija in drugo. V obdobju Tokugavinega režima so bili predstavljeni

novi kovanci, katere se je uporabljalo do druge polovice 19. stoletja (Japan Guide, 2017).

V letu 1854 pride na Japonsko kapitan Matthew Perry, ki prisili Japonsko, da ponovno odpre

trg ter omogoči trgovanje z drugimi državami na več možnih lokacijah. Po tem pride do padca

Tokugavine vlade ter valute in se leta 1868 vzpostavi vlada Meiji. V tem obdobju se opusti

fevdalni sistem, leta 1871 pa se pojavi nova dolarska valuta imenovana japonski jen. Leta 1872

pride v veljavo ustava Meiji, ki je japonski državni sistem preuredil v bolj podobnega

zahodnemu. V obdobju Meiji se pojavijo industrijske revolucije, v katerih se na Japonskem

najbolj razvije tekstilna industrija. Prav tako se zaradi izobražene delovne sile poveča tudi delo

v drugih sektorjih, kar pripomore k izboljšanju japonskega ekonomskega stanja in moči

japonske vojske. V tem obdobju pride do dveh vojn, v prvi vojni leta 1895 Japonski uspe zavzeti

Korejski polotok, vendar pa je želela zavzeti še dele Kitajske, kar je preprečila Rusija v Rusko-

Japonski vojni (1904-1905) (Japan Guide, 2017).

V obdobju Taisho se Japonska pridruži Združenim Narodom (prva svetovna vojna). V tem

obdobju je tudi pridobivala na moči na mednarodnem trgu. Sledila je druga svetovna vojna v

obdobju Showa, v kateri je Japonska združila moči z Nemčijo z namenom, da zavzame velik

del Kitajske ter južnih otokov zaradi želje po njihovih naravnih virih. Vojna se za Japonsko

15

konča s predajo 9. septembra 1945. Razlog je bil ameriški napad z atomskimi bombami na

Hirošimo in Nagasaki (Japan Guide, 2017).

Po drugi svetovni vojni je bila Japonska s pomočjo ZDA obnovljena. Začel se je razvoj države

in leta 1952 je bila razglašena nova ustava. Sledi ponovna pridružitev Japonske v ZN. V tem

obdobju se je Japonska močno modernizirala in v primerjavi z drugimi državami tehnološko in

ekonomsko zelo napredovala (v določenih letih je BDP zrastel tudi prek 10 % na letni ravni),

pri čemer je k temu veliko prispeval njihov šolski sistem. V obdobju Showa je Japonska postala

ena vodilnih držav proizvodnje tehnologij, njen BDP je konkuriral ameriškemu, kar je Japonsko

gospodarstvo postavilo na drugo mesto na svetu. Temu je sledilo obdobje Heisei, ki traja še

danes, do zdaj pa to obdobje zaznamuje nizka ekonomska rast japonskega gospodarstva (včasih

tudi negativna). Leta 1990 je prišlo do nepremičninskega zloma, ki je začel zavirati ekonomsko

delovanje japonskega gospodarstva. Leta 2008, ob zlomu svetovne ekonomije, Japonsko

gospodarstvo ni doživelo večjih sprememb v gospodarstvu. Leta 2011 pa vzhodno Japonsko

strese najmočnejši potres, ki je bil do tedaj zabeležen (Japan Guide, 2017).

3.3 Geografsko okolje

Japonska je otoška država v vzhodni Aziji. Leži na vulkansko delujočem območju, tako

imenovanem tihooceanskem ognjenem obroču, ki je tektonsko aktivno stičišče Evrazijske,

Tihooceanske in Filipinske plošče. Velikost japonskega ozemlja znaša 377.923,1 km2 od česar

je 374.834 km2 kopnega in 3091 km2 vodnih površin. Japonsko sestavljajo štirje glavni otoki,

ti so Hokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu (CIA, 2017).

Površje japonskih otokov je predvsem hribovito in gorato, kar 73 odstotkov površja

predstavljajo hribovja ali gorovja. Vsak izmed glavnih japonskih otokov ima svoje gorstvo.

Najvišja gora na Japonskem je Fuji (3776 metrov nadmorske višine), katero je možno videti

celo iz Tokia. Japonska pokritost z gozdom znaša kar 68,55 odstotkov, kar je zelo veliko v

primerjavi z drugimi podobnimi državami v tem podnebnem pasu (CIA, 2017).

Japonska je zaradi svoje lege podvržena mnogim naravnim nevšečnostim in katastrofam. Na

Japonskem je kar deset odstotkov vseh delujočih vulkanov na svetu, ki so nastali zaradi

tektonskega delovanja. To se še danes odraža s pogostimi potresnimi sunki, katerih je

zabeleženo povprečno kar 1500 letno, med katerimi so pogosti tudi potresi med četrto in sedmo

stopnjo. Pojavljajo se tudi podvodni potresi, ki imajo lahko hujše posledice od normalnih

potresov, ker le-ti sprožajo cunamije. Najmočnejši zabeleženi potres, se je zgodil marca leta

2011, ko je Japonsko stresel potres devete stopnje. Ta potres je sprožil močan cunami. Poleg

tega je bilo tudi več kot 100 popotresnih sunkov šeste stopnje. Ta velika naravna katastrofa je

terjala več kot 15.000 žrtev. Na Japonskem je več kot 200 ognjenikov, od katerih jih je 77 še

vedno dejavnih, kar predstavlja nevarnost vulkanskih izbruhov. Zaradi termalne in tektonske

dejavnosti se na površju pojavljajo vroči vrelci, katere so Japonci že od nekdaj izkoristili za

svoj profit tako, da so ob njih zgradili hotele in jih propagirali kot zdravilišča (CIA, 2017).

3.4 Prebivalstvo

V tem poglavju se bomo osredotočili na pregled japonskega prebivalstva. To bo vpogled v

količino prebivalstva, strukturo po spolu in starosti ter pregled iz vidika narodnosti.

16

Japonska je imela uradno po pridobljenih podatkih v letu 2016 126.702.133 prebivalcev

(Izvozno okno, 2017a). Naravni prirast populacije je negativen, znašal je -0,19 odstotkov, kar

pomeni, da je bila nataliteta prebivalstva nižja kot mortaliteta. Rojstev je bilo 7,8 na 1000 oseb,

medtem ko je bila smrtnost na 1000 oseb enaka 9,6 (CIA, 2017).

Število urbanega prebivalstva je leta 2016 znašalo 93,5 odstotkov. Povprečna gostota

prebivalstva na Japonskem je 349 oseb na kvadratni kilometer. Večja mesta, v katerih živi

največ prebivalstva, so prestolnica Tokio (38,001 milijona), Osaka-Kobe z 20,238 milijonov

prebivalcev in Nagoja z 9,406 milijonov prebivalcev (CIA, 2017).

Japonsko prebivalstvo štejemo med starajoče se prebivalstvo, ker se je v preteklih letih rojevalo

precej manj otrok kot v predhodnih obdobjih. Povprečna starost moških je 45,6 let, medtem ko

je povprečna starost žensk 48,3 let. Povprečna starost celotnega prebivalstva je 46,9 let

(IndexMundi, 2017).

Starostna piramida kaže, da je na Japonskem več moških med 0 in 24. letom starosti, pri ženski

populaciji pa se to obrne in je v povprečju žensk starejših od 25 let več kot moških istih let

(CIA, 2017).

Podatki iz leta 2016 kažejo, da je bilo od celotnega prebivalstva mladostnikov starih med 0 in

14 let 12,97 odstotkov (moških 8,472 milijonov in žensk 7,963 milijonov), med 15 in 24 let

9,67 odstotkov (moških 6,436 milijonov in žensk 5,813 milijonov), oseb med 25 in 54 je bilo

37,68 odstotkov, pri čemer je bilo od tega 23,593 milijonov moških in 24,145 milijonov žensk.

Starejših od 55 let do 64 let je bilo 12,4 odstotkov (moških 7,867 milijonov in žensk 7,840

milijonov), osebe, ki so bile starejše od 65 let, so predstavljale 27,28 odstotkov celotnega

prebivalstva (moških 15,080 milijonov in žensk 19,488 milijonov) (CIA, 2017).

Slika 1: Starostna piramida Japonske za leto 2016

Vir: CIA, 2017

Japonsko prebivalstvo je leta 2012 obsegalo 98,5 odstotkov prebivalstva Japonske. Etnične

skupine na Japonskem so Korejci, katerih je 0,5 odstotkov, Kitajci, katerih je 0,4 odstotkov ter

17

ostali narodi, katerih ne bomo podrobneje delili, in so obsegali 0,6 odstotkov (IndexMundi,

2017).

3.5 Naravni viri

Naravni viri so dobrine, katere pridobivamo iz narave, te pa koristimo v svoj prid. Lahko bi

rekli, da je človeški razvoj in obstoj pogojen z manipuliranjem pridobljenih naravnih virov. V

osnovi delimo naravne vire na omejene in neomejene. Naravne vire pa lahko ločimo še na tri

druge načine. Ločimo jih glede na izvor, dosegljivost in trajnost (CPI, 2008).

Z ekonomskega vidika je količina naravnih virov gospodarstva zelo pomembna, saj če le-teh

primanjkuje, mora biti država za delovanje in razvoj industrije bolj odvisna od trgovanja s

tujimi državami, katere imajo teh virov več. To je tudi težava Japonske, ker je država, ki v

primerjavi z drugimi razvitimi državami nima veliko domačih naravnih virov.

Najbolj očitne pomanjkljivosti Japonske so energetski viri, torej fosilna goriva, zlasti nafta,

primanjkuje pa tudi zemeljskega plina. Japonska ima sicer nekaj rezerv premoga, a je strošek

za njegovo pridobitev previsok. (Countriesquest, 2017).

Japonski primanjkuje tudi mineralnih in kovinskih virov. V preteklosti je bila Japonska vodilni

proizvajalec bakra, vendar so večje rudnike v poznanih mestih izčrpali in so zdaj zaprti. Rezerve

drugih mineralnih in kovinskih virov, kot so železo, svinec, cink in boksit, so količinsko

zanemarljive (Countriesquest, 2017).

Japonska ima bogate vodne vire in posledično velike hidroelektrične potenciale. S

prepoznavanjem tega dejstva je Japonska razvila eno največjih svetovnih hidroelektričnih

industrij. Bogata je tudi z obalnimi vodami, ki so primerne za ribolov in prebivalstvu

zagotavljajo ribe ter drugo morsko hrano. Povpraševanje po teh je zelo veliko, zato je treba

lokalne vire dopolniti z ribami, ki jih ulovijo japonska ribiška plovila v oddaljenih morjih,

včasih tudi z uvozom (Countriesquest, 2017).

Čeprav je država močno gozdnata, je povpraševanje po lesu, celulozi, papirju in drugih lesnih

izdelkih večje od domače proizvodnje teh izdelkov. V nekaterih predelih države je prijavljenih

več gozdov kot jih resnično je, kar povzroča lokalne okolijske težave (Countriesquest, 2017).

18

4 PEST ANALIZA JAPONSKEGA POSLOVNEGA OKOLJA

4.1 Politično okolje

a) Politični sistem

Japonski politični sistem je opredeljen kot cesarstvo s predstavniško demokracijo (ustavna

monarhija). Torej gre za demokratični sistem, v katerem imajo vsi državljani pravico pri

odločanju o pomembnih zadevah v obliki volitev, kjer se odločajo glede vprašanja bivanja,

sožitja in prihodnosti države. V tem sistemu je moč cesarja Akihita omejena na ceremonialne

dolžnosti, kot diplomatski predstavnik pa naj bi bil vodja države. Japonska ima pet političnih

strank, ki imajo večji vpliv. Te so Demokratska stranka Japonske (DPJ - Democratic Party of

Japan), Ljudska nova stranka (PNP - The People's New Party), Liberalno-demokratska stranka

(LDP - Liberal Democratic Party), Socialno-demokratska stranka (SDP - The Social

Democratic Party) in stranka Nova čista vlada (Komeito - The New Clean Government Party),

med katerimi je na zadnjih volitvah zmagala LDP (Izvozno okno, 2017a).

b) Ekonomski sistem

Glede vprašanja alokacije virov na Japonskem smo z raziskavo ugotovili, da je njen ekonomski

sistem tržno gospodarstvo, ker je na Japonskem veliko podjetij, ki so v zasebni lasti. Količina

dobrin in virov na trgu je odvisna od povpraševanja.

c) Vladni nadzor nad premoženjem

Na Japonskem je očitno, da so podjetja v veliki večini zasebna, kar pomeni, da država nima

neposrednega nadzora nad delovanjem večine podjetij.

d) Sodelovanje med vlado in podjetji

Japonska vlada podpira japonska podjetja pri mednarodnem delovanju, ker njihovo delovanje

pomaga pri rasti BDP ter dviguje življenjski standard in razvoj gospodarstva. Hkrati pa so

japonska podjetja pripravljena pomagati vladi, tudi na finančen način. Slednje je možno videti

pri financiranju javnega dolga Japonske. V večini je ta dolg pokrit s strani velikih japonskih

korporacij.

Kitajska je še vedno eden večjih trgovinskih in investicijskih partnerjev Japonske, njuni odnosi

pa so napeti zaradi nesoglasij glede suverenosti pri skupini nenaseljenih otokov v Vzhodnem

Kitajskem morju, v katerem ima Japonska administrativno kontrolo (na Japonskem so znani

kot Senkaku otoki). Podobno situacijo ima Japonska z Rusijo ter Južno Korejo. V primeru

Rusije je sporen teritorij na severnem delu Japonske, med otokom Hokaido in rusko Kamčatko,

v primeru Južne Koreje pa je sporno območje skupine otokov med tema državama (otočje pod

imenom Takešima). Ta nesoglasja sicer ne povzročajo neposrednih varstvenih ali vojaških

konfrontacij, povzročajo pa zaostritev političnih vezi med temi državami. Poleg ozemeljskih

nesoglasij so razlogi za spore povezani z naravnimi viri (GOV.UK, 2017).

Čeprav se premier Šinzo Abe ukvarja s pogajanji, katerih cilj je sklenitev mirovne pogodbe z

Rusijo in reševanje spora o severnih ozemljih, do zdaj še ni bilo napredka (ibidem, 2017).

19

Med tujimi podjetji se je Japonska v letu 2016 uvrstila na 32. mesto ter v letu 2017 na 34. mesto

glede enostavnosti poslovanja med kar 190 državami, ki so bile ocenjene po različnih

dejavnikih (Doing Business, 2017).

4.2 Ekonomsko okolje

S povzemanjem in analiziranjem mednarodnih izkazov smo naredili vpogled v bistvene

dejavnike ekonomskega okolja Japonske. Te dejavnike smo razdelili v več skupin, ki so

povezane z gospodarsko aktivnostjo, cenovnimi gibanji, gibanji deviznega tečaja, javnim

dolgom, z razmeram na trgu dela v izbrani državi, s stopnjami tveganja, carinskimi ovirami ter

z velikostjo zunanje trgovine. Pomemben del je opredelitev sodelovanja med Japonsko in

Slovenijo, kar pa je bolje prikazano v naslednjem poglavju. Japonsko prebivalstvo ima v

primerjavi s Slovenijo zelo visoko kupno moč, čeprav se je njihovo gospodarstvo v zadnjih

letih soočalo z velikim proračunskim primanjkljajem. Za boljšo predstavo o gibanju vrednosti

indikatorjev s tega področja bomo prikazali spremembe za obdobje od leta 2012 do 2016.

4.2.1 Gospodarska aktivnost

a) Rast realnega BDP (v %)

Tabela 1: Rast realnega BDP Japonske.

2012 2013 2014 2015 2016

Rast BDP (v %) 1,5 2,0 0,3 1,2 1,0

. Vir: European Economic Forecast, 2017

Iz tabele 1 je razvidno, da je v obdobju 2012 - 2016 BDP Japonske neprekinjeno rastel. Najvišji

prirast je bil zabeležen leta 2015. Leta 2016 je nominalni BDP znašal 4.451,4 milijard EUR.

b) Zasebna poraba (v %)

Tabela 2: Odstotek rasti zasebne porabe Japonske.

2012 2013 2014 2015 2016

Zasebna

poraba (v %) 2,3 2,4 -0,9 -0,4 0,4

Vir: European Economic Forecast, 2017

V tabeli 2 lahko razberemo, da je zasebna poraba na Japonskem v letih 2012 in 2013 zrasla za

več kot dva odstotka letno, z letom 2014 in 2015 pa je upadla. V letu 2016 se je zasebna poraba

ponovno pričela višati. Zasebna poraba je leta 2015 znašala 56,6 odstotkov celotnega BDP.

c) Bruto naložbe (v %)

Tabela 3: Odstotno povečanje bruto naložb.

2012 2013 2014 2015 2016

Bruto naložbe

(v %) 3,4 4,9 2,9 0,0 1,0

Vir: European Economic Forecast, 2017

20

V tabeli o bruto naložbah Japonske med leti 2012 in 2016 je razvidno, da so se te vsako leto

večale. Najvišja odstotna sprememba je bila v letu 2013, ko so se bruto naložbe povečale za

4,9 odstotkov.

d) Državna poraba (v %)

Tabela 4: Odstotek rasti državne porabe.

2012 2013 2014 2015 2016

Državna

poraba (v %) 1,7 1,5 0,5 1,6 1,6

Vir: European Economic Forecast, 2017

Državna poraba je potrošnja v gospodarstvu s strani države, torej državnih organov za javne

storitve, investicije, socialne transferje in infrastrukturo. Leta 2015 je predstavljala 19,9

odstotkov celotnega BDP.

4.2.2 Cenovna gibanja

Tabela 5: Cenovna gibanja na Japonskem.

2012 2013 2014 2015 2016

Cenovna

gibanja (v %) 0,0 0,3 2,8 0,8 -0,1

Vir: European Economic Forecast, 2017

Pri cenovnih gibanjih primerjamo razlike trenutnih povprečnih cen s predhodnim letom, lahko

tudi s četrtletjem. Ko je ta odstotek višji od 0, govorimo na trgu o inflaciji. V nasprotnem

primeru govorimo o negativni stopnji inflacije oziroma deflaciji. V tabeli 5 smo upoštevali

metodo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, na podlagi katerih smo ugotovili,

da je raven cen od leta 2013 povprečno rastla, torej je bila inflacija prisotna vse do leta 2016,

ko je bila zabeležena 0,1-odstotna deflacija.

4.2.3 Gibanje deviznega tečaja

Tabela 6: Devizni tečaj, razmerje med jenom in evrom.

2012 2013 2014 2015 2016

Devizni tečaj

(JPY/ 1 EUR) 102,5 129,7 140,3 134,3 120,2

Vir: European Economic Forecast, 2017

Trg z deviznimi tečaji je živ, kar pomeni, da se vrednosti deviznih tečajev nenehno spreminjajo.

Za lažji prikaz bomo vzeli letno povprečje razmerij med japonskim jenom in evrom. Iz tabele

6 je razvidno, da se je devizni tečaj med leti 2012 in 2016 močno spreminjal, najnižjo vrednost

med navedenimi podatki je imel leta 2012. V letu 2014 je bila povprečna vrednost japonskega

jena 140,3 za 1 EUR, kar je bilo najvišje razmerje med navedenimi leti. Leta 2016 se je po

razglasitvi Brexita vrednost jena močno povišala, in sicer na 111,1 jena za 1 EUR, v istem letu

se je padec vrednosti jena začel z izvolitvijo novega ameriškega predsednika in je ob koncu leta

2016 imel vrednost 122,6 jenov (XE, 2017).

21

4.2.4 Javni dolg

Tabela 7: Javni dolg v odstotku BDP.

2012 2013 2014 2015 2016

Javni dolg (v %

BDP) 236,6 240,5 242,1 238,0 239,2

Vir: Knoema, Gross debt - Japan, 2017

Iz tabele 7 je razvidno, da ima Japonska na svetovni ravni najvišji javni dolg, ki je v letu 2016

znašal 239,2 odstotkov nacionalnega BDP. Tretjino tega dolga pokriva japonska centralna

banka.

4.2.5 Razmere na trgu dela

a) Brezposelnost

Tabela 8: Stopnja brezposelnosti.

2012 2013 2014 2015 2016

Stopnja

brezposelnosti

(v %)

4,4

4,0

3,6

3,4

3,1

Vir: European Economic Forecast, 2017

V tabeli je prikazan odstotek nezaposlenih v razmerju s celotnim aktivnim prebivalstvom med

leti 2012 in 2016. Japonska spada med države z najnižjo stopnjo brezposelnosti, ki je leta 2016

znašala 3,1 odstotka, v letošnjem letu pa še upada in naj bi do leta 2018 dosegla 2,9 odstotka

brezposelnih oseb.

b) Plačna gibanja

Tabela 9: Odstotna sprememba povprečnih plač.

2012 2013 2014 2015 2016

Plačna gibanja

(v %) 0,1 -0,1 1,1 0,7 0,1

Vir: European Economic Forecast, 2017

Plačna gibanja nam pokažejo povprečno spremembo v plačah zaposlenih v primerjavi s

predhodnim letom. Kot je razvidno iz tabele 9, so se plače med leti 2012 in 2016 predvsem

višale, z izjemo v letu 2013. Povprečna plača je v januarju 2017 znašala 2.568 EUR na osebo

(Izvozno okno, 2017a).

22

4.2.6 Število prebivalstva

Tabela 10: Odstotno povečanje japonskega prebivalstva.

2012 2013 2014 2015 2016

Število

prebivalcev

(v %)

-0,2

-0,2

-0,1

-0,1

-0,1

. Vir: European Economic Forecast, 2017

Iz tabele 10 je razvidno, da število japonskega prebivalstva z vsakim letom upada, predvsem

zaradi velikega števila starejših ljudi in manjšega števila mladih (večja umrljivost in manjša

nataliteta).

4.2.7 Zunanja trgovina

Podatka, ki sta najbolj osnovna pri poznavanju zunanje trgovine sta obseg uvoza in izvoza.

a) Izvoz in uvoz

bela 11: Japonski izvoz in uvoz.

2012 2013 2014 2015 2016

Obseg izvoza

(v mlrd EUR) 602,0 522,4 525,6 560,4 570,6

Obseg uvoza

(v mlrd EUR) -643,5 -589,8 -600,8 -565,1 -534,5

Saldo

(v mlrd EUR) -41,5 -67,4 -75,2 -4,7 +36,1

Vir: European Economic Forecast, 2017

V tabeli 11 smo zapisali nominalni uvoz in izvoz Japonske med letoma 2012 in 2016, ter

rezultate, ki prikazujejo razliko med izvozom in uvozom. Iz njih lahko razberemo, da je

Japonska med letoma 2012 in 2015 nominalno več uvozila kot izvozila, torej je neto uvažala.

Leta 2016 se je to število spremenilo v pozitivno, kar pomeni, da je neto izvažala.

Podatki glede trgovinskih partnerjev iz leta 2015 kažejo, kolikšen odstotek celotnega uvoza

oziroma izvoza Japonske predstavlja vsaka posamezna država. Podatki prikazujejo, da je

Japonska največ izvozila v ZDA (20,2 %), katerim so sledile Kitajska (17,5 %), Južna Koreja

(7,1 %), Hong Kong (5,6 %) ter Tajska (4,5 %). Isto leto je Japonska največ uvozila iz Kitajske

(24,8 %), ZDA (10,5 %), Avstralije (5,4 %) in Južne Koreje (4,1 %), (WITS, 2016).

4.2.8 Stopnja tveganja

Ko govorimo o stopnji tveganja, moramo določiti lestvico, ki bo lahko po določenih elementih

prikazala, kolikšna je stopnja tveganja opazovane države. Na podlagi te lestvice se določijo tudi

razredi tveganja. Mednarodne organizacije so postavile lestvico za določanje stopnje tveganja

s števili od 0 do 100, kjer je 100 najvišje tveganje. Razredi tveganja pa so razporejeni od črke

A do E, kjer predstavlja E razred najvišjega tveganja.

23

Tabela 12: Stopnja in razred tveganja.

2012 2013 2014 2015 2016

Stopnja

tveganja 26 23 22 22 21

Razred

tveganja B B B B B

Vir: Izvozno okno, 2017b

Tabela 12 prikazuje stopnjo in razred tveganja pri poslovanju na Japonskem med letoma 2012

in 2016. Iz podatkov je razvidno, da je stopnja tveganja glede na ostale države precej nizka ter

se z vsakim letom zmanjšuje. Glede napovedi bo japonski razred tveganja v letu 2018 prešel v

A-razred, ki je razred z najnižjim tveganjem.

4.2.9 Carinske ovire

Pred kratkim, v juliju 2017, je bil po štirih letih pogajanj dosežen dogovor o prostotrgovinskem

sporazumu med Japonsko in Evropsko unijo (sporazum o gospodarskem partnerstvu; Economic

Partnership Agreement). Ta sporazum vsebuje odpravo trgovinskih omejitev, kot so ne-tarife,

predhodno pa sta Japonska in Evropska unija trgovino do neke mere že liberalizirali (Izvozno

okno, 2017d).

4.2.10 Neposredne tuje investicije vseh držav na Japonskem

Tabela 13: Tuje neposredne naložbe (TNI) na Japonskem.

2014 2015 2016

Vhodni tok TNI (v milijonih USD) 10.612 2.250 11.388

Stanje TNI (v milijonih USD) 171.663 170.699 186.714

Stanje TNI (v % BDP) 3,5 3,9 3,8

Vir: UNCTAD, 2017

Kot je razvidno iz tabele 16 je imela Japonska leta 2016 prihodnih tujih neposrednih investicij

za približno 11,388 milijard ameriških dolarjev. Zaloga tujih investicij je bila vredna 186,714

milijard ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 3,8 odstotkov celotnega BDP.

Poglavitne prednosti Japonske so mesto voditelja v napredni tehnologiji in raziskavah ter

razvoju. Ovire, ki potencialno vplivajo na naložbe, so jezik ter razlike v poslovni kulturi. V

preteklosti sta imela velik vpliv potres in cunami leta 2011, ki sta ustvarila okolijska in

zdravstvena vprašanja povezana s položajem jedrske elektrarne na Fokušimi. Ti so eni izmed

dejavnikov, ki so zmanjšali delež tujih neposrednih naložb. Kljub temu Japonska še vedno

ostaja ključni trg za vlagatelje.

Prikazati je treba tudi prilive neposrednih tujih investicij glede na izvorno državo ter na sektorje,

iz katerih izhajajo. Te lahko prikažemo z naslednjimi tabelami (podatki so pridobljeni za leto

2015).

24

Tabela 14: Neposredne tuje investicije glede na državo izvora.

Izvorne države za TNI 2015 (v % od celote)

Združene države Amerike 36,0

Singapur 13,0

Nizozemska 12,0

Hong Kong 9,0

Francija 8,0

Južna Koreja 6,0

Vir: JETRO, 2016

Tabela 15: Neposredne tuje investicije glede na investirani sektor.

Glavni investirani sektorji 2015 (v % od celote)

Električni stroji 35,5

Finance in zavarovanja 23,5

Proizvodnja transportne opreme 17,4

Transport 11,9

Splošna strojna oprema 11,8

Storitve 10,2

Vir: JETRO, 2016

4.3 Družbeno-kulturno okolje

Na Japonskem je uradni jezik samo en, japonščina, ki pa je razdeljena na več narečij – uradni

pogovorni jezik izhaja iz tokijskega narečja. Poleg japonščine se na jugu države govorijo še

tako imenovani Ryukyuan jeziki, ki se uporabljajo na Okinavi, na nekaterih predelih Kagošime

ter na Ryukyu otokih. Ti spadajo pod del japonskih jezikov. Kot posebna skupina jezikov se

štejejo Ainu jeziki, ki jih govorijo avtohtoni prebivalci Japonske in ne spadajo pod nobeno

jezikovno družino, jezik pa je zaščiten pod dediščino UNESCA, ker je ljudi, ki govorijo ta jezik,

vedno manj. Japonščina je sestavljena iz treh pisav – kanji pisave, ki so znaki, katere so Japonci

prevzeli od Kitajske – in pisavi, ki so ju naredili sami, hiragana in katakana. V šolah se na

Japonskem učijo tuj jezik, angleščino. Na žalost govori tekoče angleško zelo nizek odstotek

Japoncev. Poglavitni imigrantski jeziki, torej jeziki, ki jih imajo priseljenci kot prvi jezik, so

korejščina, portugalščina in kitajščina (StudyCountry, 2017).

Japonska je država, ki je precej znana po priklanjanju, kar prikazuje velik del posebnosti te

kulture. Japonci se priklanjajo ob pozdravu, prošnji, zahvali ter opravičevanju. Ko se oseba

opravičuje ali prosi, se mora pokloniti na različne načine, da pokaže resnost svojega opravičila

ali prošnje. V skrajnih primerih gredo nekateri celo na kolena s sklonjeno glavo, kar pokaže

zelo močno raven opravičevanja ali zelo iskreno prošnjo.

25

Podatki, ki smo jih pridobili za leto 2015 nam kažejo, da naj bi prebivalci Japonske v veliki

večini pripadali šintoitski veri, v katero verjame 83,9 % prebivalstva, pripadnikov budizma je

71,4 %, krščanstva 2 % in pripadnikov ostalih ver je 7,8 %. Kot smo lahko opazili, je skupaj

vernikov več kot 100 %. Razlog za takšne rezultate obrazloži dejstvo, da velik del vernikov

verjame v več kot samo eno vero, kateri sta po navadi šintoizem in budizem. Po nekaterih virih

bi lahko opazili odstopanje od dobljenih podatkov, ker nekateri viri trdijo, da se med japonskim

prebivalstvom 70-80 % oseb ne poistoveti z nobeno religijo (CIA Factbook, 2016).

Stereotip Japonske nam govori o velikem številu samomorov. Ta stereotip sicer ne drži, ker je

leta 2015 država spadala šele na 26. mesto na lestvici samomorov (na 100.000 ljudi), Slovenija

pa je na tej lestvici na 31. mestu od 183 držav (World Health Organisation, 2016). Samomori

so na Japonskem mnogokrat povezani z depresijo in osamljenostjo ter s stresom, ki ga čutijo

posamezniki. Mnogokateri Japonci zaradi neprestanega dela ne vedo več, zakaj živijo, kar je

potencialen povod v depresijo in samomor.

Družbena organiziranost na Japonskem ni toliko izrazita, kot bi morda mislili. Prehodnost med

statusi je možna, čeprav obstajajo pri tem ovire. Na primer, z boljšo izobrazbo je lažje dobiti

boljšo službo, ampak za izobrazbo je treba plačati. Opazi se tudi, da precejšnji del prebivalstva

bolj ceni svojo kariero in se ne odloča za ustvarjanje družine, kar ustvari težavo starajočega se

prebivalstva, število prebivalcev pa se tudi manjša.

Japonski otroci se že od majhnega učijo, kako biti ponižen v družbi, pozoren na svojo okolico,

skušajo zaznati potrebo ljudi okoli sebe, naučeni so tudi kako nastopati v družbi svojih

nadrejenih ali v družbi družine, kajti vsak državljan ima svojo vlogo v družbi, ki jo mora dobro

opravljati za gladko delovanje te družbe.

Japonci imajo v poslovnem svetu svoje sociokulturno okolje, ki je v primerjavi z drugimi narodi

zelo specifično. Njihov način komuniciranja je kompleksen in zahteven, kar je za sogovornika,

ki ni navajen, lahko zelo naporno (Ileršič, 2013, str. 132).

Japonska podjetja dajejo med vsakim tipom poslovnih zadev visoko vrednost etiketi in

protokolom, to pravilo velja tudi za tujce. Sicer so Japonci do tujcev precej popustljivi, če le-ti

pokažejo zanimanje in spoštovanje do japonske kulture in poslovne etikete. V primeru, da ima

tujec japonskega gostitelja, mu bo ta pomagal na kakršenkoli način lahko. Prvi pomembni del

poslovne kulture je kultura uniforme. Pri vsakem poslovnem dogodku je pomembno, da se nosi

uniforma, razen na kakšnih športnih dogodkih. Odnos do sogovornika mora biti konservativen.

Težko bi bilo najti japonskega poslovneža, ki bi se hvalisal in kazal egoistično vedenje. To v

japonski kulturi ustvarja nezaupanje in te potencialni partnerji ne bi vzeli resno. To velja tudi

pri oblačilih, ki naj ne bi bila izstopajoča. Celo pisala predstavljajo težave, na primer odsvetuje

se pisanje z rdečim pisalom, namesto tega se uporablja modro ali črno barvno pisalo (EU

Business in JAPAN, 2017).

Ob prvem srečanju svojega gostitelja moramo paziti, da spoštujemo japonsko poslovno kulturo

ter se priklonimo in počakamo, kako se bo gostitelj odzval. Ta bo verjetno v večini primerov

ponudil rokovanje, čeprav je Japoncem v navadi priklon. V primeru prvega srečanja s še

nepoznano stranko si stranki izmenjata poslovno kartico, ki jo predata z obema rokama ter

rahlim priklonom. Ko je na sestankih čas za sedenje, se ne sme takoj sesti, počakati je treba na

navodila, kje sedeti. Prostor sedenja namreč prikazuje status osebe. Na primer, najvišje

26

razvrščena oseba bo sedela na vrhu mize, na straneh pa so po statusu razporejene druge osebe

tako, da bodo višje razvrščene osebe sedele bližje glavnemu udeležencu. Dlje kot je oseba od

glavnega udeleženca, nižji status ima v podjetju ali na sestanku. Poleg tega velja, da mora

navadno sesti vsaj nekaj drugih oseb preden lahko mi, kot poslovni partner sedemo, pri tem se

tudi ravnamo po dejanjih gostitelja (EU Business in JAPAN, 2017). Med sestankom je zelo

pomembno, da vsak član na sestanku pokaže zanimanje ter sodeluje in vlaga v sestanek. Na

sestanku si lahko povedane zadeve zapisujemo ter ob pravem času vprašamo ali potrdimo

pomembne dele pogovorov. To pokaže, da sledimo in se zanimamo za dogajanje (EU Business

in JAPAN, 2017).

Darila med sestanki ne predstavljajo večjih težav. Sicer niso obvezna, ampak so vedno lepa

gesta. Če dobimo darilo od japonskega gostitelja, se ne smemo pozabiti zahvaliti vsem, ki so

bili na sestanku. Če je darilo zavito, se ga ne odpre, ampak počaka do konca sestanka ali se ga

odpre ob odhajanju od sestanka (EU Business in JAPAN, 2017). Ta nenapisana pravila so ena

izmed najbolj osnovnih pravil, zato je dobro, da se o tem bolj podrobno pozanimamo prek

interneta oziroma se predhodno o tem pogovarjamo z gostiteljem.

Japonska raven pismenosti je ena najvišjih na svetu, saj znajo vsi odrasli pisati in brati. Otroke

stare od 1 do 5 let lahko dajo v vrtec, kar seveda ni obvezno. Na Japonskem sta prav šolstvo in

pridobitev dobre izobrazbe igrala glavno vlogo pri obnovitvi in hitri ekonomski rasti. Šolsko

leto se prične na Japonskem v aprilu in se konča marca, z večjimi počitnicami v avgustu in

koncu decembra. Japonske šole so v primerjavi s slovenskimi nekoliko drugačne. Na

Japonskem traja osnovna šola šest let, potem sledi tako imenovana nižja sekundarna šola (jap.

chuugakkou中学校), ki je triletna šola med osnovno in srednjo šolo, temu pa sledi triletna

srednja šola in kasneje univerza, ki traja od dve do štiri leta. Japonsko šolstvo se deli na javno

in zasebno, pri čemer je zasebno šolstvo precej dražje od javnega. Obvezna izobrazba vključuje

osnovno in nižjo sekundarno šolo. Po navadi se otroci v tem obdobju šolajo v javnih šolah, z

nastopom srednje šole pa gre veliko učencev na zasebne šole. Japonska se visoko uvršča na

mednarodnih testih, ampak ima veliko težav, ki so povezane z načinom ocenjevanja učencev

proti koncu srednje šole. To prispeva k nastanku večjega stresa in pritiska na študente s

prihodom na univerzitetno raven, pojavlja pa se tudi težava z znašanjem in ustrahovanjem med

učenci (Tokyo ICC, 2006).

Materialna kultura je na Japonskem zelo bogata, najbolj se izraža z velikim številom ohranjenih

templjev in gradov.

4.4 Tehnološko okolje

Japonska spada med ene najbolj tehnološko razvitih držav na svetu. Njihovo tehnološko

usmerjenost lahko razdelimo na več skupin, telekomunikacijske tehnologije, razvoj robotike,

elektronska tehnologija, avtomobilska in motorna industrija ter avtomatizacija.

Japonski telekomunikacijski sektor je eden najbolj aktivnih trgov na svetu. Na tem trgu je bila

sprožena rast VoIP (voice over IP) tehnologij, ki omogočajo prenos pogovora prek digitalnega

omrežja in naprav, kot so mobiteli in računalniki. V preteklosti je bilo na tem trgu veliko 3G-

tekmovanj med mobilnimi operaterji (omogočanje dostopa do brezžičnega interneta), omembe

vredni pa so tudi pomembni koraki pri razvoju druge digitalne in mobilne tehnologije

(SCRIBD, 2017).

27

Precejšnji napredek je viden tudi v avtomatizaciji, ki pomeni avtomatsko delovanje določenih

sistemov na podlagi vnaprej določenega niza kodiranih navodil. Ustanove, kot so bolnišnice,

restavracije, uradi, letališča, tovarne in drugi objekti so zelo učinkovite zaradi

visokotehnološkega avtomatiziranega sistema. Japonska je znana tudi po njenem prispevku k

razvoju robotske tehnologije. Verjetno se ne bi mogli zmotiti, tudi če bi rekli, da je na tem

področju najbolj razvita država. S časom se je japonski narod vsem tem avtomatskim

spremembam prilagodil in jih koristijo vsak dan, na primer pri nakupu karte za vlak in nakupu

dobrin na internetu (SCRIBD, 2017).

Japonska avtomobilska in motorna industrija sta nedvomno eni največjih na svetu. V Sloveniji

je težko, da kdo ne bi poznal vsaj ene znamke avtomobila, ki prihaja z Japonske. Velika tovrstna

podjetja, ki so znana po svetu, med drugim tudi v Evropi, so Toyota, Honda, Daihatsu, Nissan,

Suzuki, Mazda, Mitsubishi, Subaru, Isuzu, Kawasaki, Yamaha in manj poznana Mitsuoka. Prvi

avtomobili so se na Japonskem začeli pojavljati že v začetku 20. stoletja. Leta 2000 je Japonska

postala uradno največji proizvajalec avtomobilov na svetu, od takrat naprej pa je počasi

izgubljala tržni delež s pojavom novih konkurenčnih podjetij na Kitajskem, v Južni Koreji in

Indiji. Zdaj je na ranžirni lestvici na tretjem mestu, pred kratkim jo je v avtomobilski

proizvodnji prehitela Kitajska (JAMA, 2016).

V elektronski industriji je Japonska sicer zadnja leta povprečno rahlo zaostajala, čeprav ima še

vedno nekaj podjetij, ki so znana po kakovosti in natančnosti. Med temi podjetji so tudi takšna,

ki proizvajajo televizije, kamere, video- in avdio-predvajalnike, klimatske naprave in drugo. V

preteklosti je japonska elektronska industrija prinesla na trg ogromno inovacij, med katerimi so

produkti kot je Walkman (podjetje Sony), prvi masovno proizvedeni prenosni računalniki

(Toshiba), solarne celice, snemalec videokaset ter LCD televizorji (Sharp). Prominentna

podjetja v tej industriji so Canon, Fujifilms, Hitachi, Mitsubishi Electronics, Nikon, Nintendo,

Panasonic, Sony, Toshiba in Yamaha.

Kot smo že prikazali, je Japonski tehnološki standard visok, na trgu je veliko tehnoloških

podjetij, ki si med seboj konkurirajo na domačem in mednarodnem trgu. Podjetja so bolj

produktivna z vidika hitrosti in natančnosti, ker so dobro opremljena s tehnološkimi pripomočki

in napravami, ki olajšujejo delo zaposlenih. To hitrost še nagradi izobražena delovna sila ter

tok informacij. S hitrim tokom informacij, ki nastaja s pomočjo informacijsko-komunikacijske

tehnologije, lahko podjetja lažje nastopajo na trgu ter prepoznajo napake, ki so nastale v

delovanju in lažje prepoznajo potrebe na trgu, kar je bistveni dejavnik poslovanja vsakega

podjetja.

28

5 GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JAPONSKO IN SLOVENIJO

5.1 Trgovinska menjava

Obseg trgovinske menjave med Japonsko in Slovenijo je različen od leta do leta, se pa v

povprečju povečuje. V tabeli 13 prikazujemo te spremembe v menjavi ter bolj natančno

opredeljujemo nominalno vrednost uvoza, izvoza ter salda za posamezno opredeljeno leto.

Podatki se nanašajo na obdobje od leta 2012 do 2016.

Tabela 16: Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko.

2012 2013 2014 2015 2016

Izvoz blaga

(v 1.000 EUR)

28.998 38.281 32.018 52.046 113.780

Uvoz blaga

(v 1.000 EUR)

45.168 65.753 60.974 63.582 73.345

Saldo

(v 1.000 EUR)

-16.170 -27.472 -28.956 -11.536 40.435

Vir: Statistični urad RS, 2017

Pridobljeni podatki nam povedo, da so slovenska podjetja povprečno na Japonsko nominalno

izvažala manj, kot so japonska podjetja uvažala v Slovenijo. Razlika med tema je napisana v

saldu, ki je v opazovanih letih le enkrat pozitiven; v letu 2016, ko so japonska podjetja uvozila

kar 40,435 milijona EUR manj v Slovenijo, kot so slovenska podjetja izvozila na Japonsko.

Za lažjo predstavo lahko te podatke prikažemo z grafom blagovne menjave v nominalni

vrednosti.

Graf 1: Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko

Vir: Statistični urad RS, 2017

-40.000

-20.000

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

2012 2013 2014 2015 2016

Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko

Izvoz blaga (v 1.000 EUR) Uvoz blaga (v 1.000 EUR) Saldo (v 1.000 EUR)

29

Ko delamo analizo blagovne menjave, nas seveda zanima, kateri proizvodi so najbolj

pomembni pri strukturi izvoza oziroma uvoza v Slovenijo. V tem poglavju prikazujemo, katero

blago je bilo poglavitno pri menjavi, kolikšen delež uvoza oziroma izvoza posamezna vrsta

blaga predstavlja ter kolikšna je bila nominalna vrednost tega blaga. Ta del analize smo izvedli

samo za leto 2016.

a) Izvoz slovenskega blaga na Japonsko v letu 2016

Tabela 17: Slovenski izvoz na Japonsko v letu 2016.

Skupina proizvodov Odstotni delež Nominalna vrednost

(v 1.000 EUR)

Vozila, njihovi deli in pribor (izključena so

železniška in tramvajska tirna vozila).

67 % 76.158

Jedrski reaktorji, stroji, mehanske naprave,

kotli in deli.

7 % 8.330

Farmacevtski proizvodi 6 % 6.756

Električni stroji, oprema in njihovi deli,

aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in

zvoka ter deli in pribor za te izdelke.

2 % 2.712

Merilni, kontrolni, fotografski,

kinematografski, medicinski ali kirurški

instrumenti in aparati, deli in pribor.

2 % 2.405

Proizvodi iz kavčuka in gume ter kavčuk kot

proizvod.

2 % 2.320

Vir: Izvozno okno, 2017b

b) Uvoz japonskega blaga v Slovenijo v letu 2016

Tabela 18: Slovenski uvoz iz Japonske v letu 2016.

Skupina proizvodov Odstotni delež Nominalna vrednost

(v 1.000 EUR)

Vozila, njihovi deli in pribor (izključena so

železniška in tramvajska tirna vozila).

29 % 21.562

Jedrski reaktorji, stroji, mehanske naprave,

kotli in deli.

15 % 10.800

Navadne kovine, kermeti, njihovi izdelki. 8 % 6.218

Jeklo in železo. 8 % 6.028

Plastične mase in njihovi proizvodi, kavčuk

ter proizvodi iz kavčuka in gume.

8 % 5.911

Električni stroji, oprema in njihovi deli,

aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in

zvoka ter deli in pribor za te izdelke.

6 % 4.295

Vir: Izvozno okno, 2017b

30

Kot lahko vidimo se med Japonsko in Slovenijo največ trguje z vozili ter njihovimi deli, med

vozila pa niso vključena železniška ter tramvajska tirna vozila. Pri tem je zanimiv podatek, da

v tej skupini več proizvodov na Japonsko izvozimo kot iz nje uvozimo.

5.2 Tokovi tujih neposrednih investicij na Japonskem

Podatke o tokovih investicij med Japonsko in Slovenijo je težko najti, ker je na svetovni ravni

ta denarna količina zanemarljiva. S podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo poročila OECD do

leta 2012, smo ugotovili, da podatki za slovenske investicije na Japonskem niso razpoložljivi.

Za isto obdobje pa smo ugotovili, da so Japonska podjetja v Sloveniji investirala 10,3 milijona

dolarjev v letu 2010, 500.000 dolarjev v letu 2011 ter 2,5 milijona v letu 2012 (OECD, 2014).

Ugotovili smo tudi (Večer, 2017), da kažejo japonska podjetja še veliko interesa pri investicijah

v Sloveniji, ki bi prinesle številne ugodne učinke, med katerimi je tudi nižja brezposelnost.

Primer je nedavna investicija podjetja Yasekawa v Sloveniji, ki bo jeseni 2017 pričela z

izgradnjo tovarne z roboti v Kočevju, ki naj bi omogočila zaposlitev do 200 osebam. Letos bodo

investicije narasle za 60 milijonov, ki jih bosta prinesli investicije podjetij Yasakawe in

Sumimoto Rubber Industries. V tem viru je prikazano, da je imela Slovenija leta 2012 na

Japonskem 3 milijone evrov neposrednih tujih investicij.

5.3 Priložnosti za slovenska podjetja na Japonskem

Slovenska podjetja lahko najdejo priložnosti na japonskem trgu s poznavanjem šibkih in

močnih točk v japonskem gospodarstvu. To smo izvedli s pomočjo SWOT analize, s katero

prikažemo štiri pomembne kvadrante, ki se delijo na prednosti in slabosti trga ter na priložnosti

in nevarnosti japonskega trga.

Prednosti japonskega trga so:

- Visoko usposobljena in predana delovna sila, ki večino časa ustvari kvalitetne rezultate

za njihove stranke.

- Možnost sodelovanja in komunikacije z zainteresiranimi strankami na lokalni,

regionalni in nacionalni ravni.

- Možnost vzdrževanja in obvladovanja velikih in kompleksnih sistemov na učinkovit

način.

- Obstoj nadpovprečne količine vodnih virov, ki se jih lahko izkorišča.

- Kultura z vidika turizma.

- Obstoj velikih in močnih mednarodno poznanih podjetij, ki so zgled mlajšim podjetjem

na trgu.

- Nizka brezposelnost.

- Vodilna vloga na trgu naprednih tehnologij ter mobilne komunikacije.

- Velik spekter ponudbe na domačem in tujem trgu.

Slabosti japonskega trga so:

- Malo število učiteljev angleščine, ki bi znali tekoče angleško in japonsko (za učitelje iz

drugih držav), kar se odraža tudi v slabšem znanju jezika učencev.

- Večino naravnih virov je v primerjavi z drugimi razvitimi državami precej malo.

- Kultura se razlikuje od slovenske in evropske, kar predstavlja težave pri poslovanju.

31

- Visok javni dolg, kar lahko odvrne investitorje.

- Starajoče se prebivalstvo.

- Nazadovano gospodarstvo in nizka gospodarska rast.

- Težave povezane z naravnimi katastrofami.

Na podlagi prednosti in slabosti lahko prikažemo, katere so priložnosti na trgu ter katere so

lahko morebitne nevarnosti.

Pomembno je poznati vse najpomembnejše skupine dobrin in storitev, ki jih je Japonska že do

zdaj uvažala. Poglavitne skupine dobrin so mineralna goriva, električni stroji, kemikalije, živila,

stroji, industrijske dobrine in drugo. S poznavanjem teh lahko podjetja že sama pričnejo s

ponujanjem podobnih dobrin in storitev. Pomembno je, da ima proizvod neko prednost pred

konkurenčnimi, da je z njim vstop na japonski trg lažji. Tukaj bi lahko podjetja konkurirala z

bolj tehnološko dopolnjenim izdelkom ter nižjo ceno na trgu.

Poznavanje starostne strukture je zelo pomembno, da lahko vidimo, kateri so naši potencialni

kupci. Na ta način tudi lažje opredelimo, kateri proizvodi bodo lažje prodajani na Japonskem.

Če vidimo, da je prebivalstvo večinoma staro nad 20 let (nad 80 odstotkov vsega prebivalstva)

lahko sklepamo, da bodo na japonskem trgu bolje uspela podjetja, ki proizvajajo in ponujajo

storitve za skupine ljudi nad starostjo dvajsetih let. Pri 20. letih Japonci dobijo pravico do

alkohola in tobačnih izdelkov, kar je spet nova priložnost za slovenska podjetja. V mlajšem

obdobju so posamezniki bolj pripravljeni poskusiti novo, nepoznano, kar ponuja priložnost tudi

kulinaričnemu sektorju Slovenije. Tukaj bi lahko bil primer prodaja slovenskih čajev, ker je

prodaja sadnega čaja na Japonskem zanemarljivo majhna, v Sloveniji pa ga je veliko in precej

raznolikega.

Pomembno dejstvo je tudi visoka zaposljivost, kar pomeni, da imajo zaposlene osebe kupno

moč in tudi prihranke, še posebej osebe nad 40. letom starosti. Prihranki jim omogočajo nakup

bolj luksuznih dobrin. Primer tega bi bil nakup pohištva. Kot smo ugotovili, je Japonska precej

gozdnata država, ampak lesa je še vedno premalo, da bi zadovoljil domače potrebe, torej je to

priložnost za slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo lesnih izdelkov, še posebej pohištva,

da nastopijo na trg s slovenskim slogom tovrstnih izdelkov.

Za starejše prebivalstvo, nad 65 let, katerih je skoraj 30 odstotkov celotnega prebivalstva, bi

lahko na japonski trg vstopila podjetja, ki delujejo v smeri zadovoljevanja potreb starejših

državljanov. Japonska podjetja so s farmacevtskimi produkti na mednarodnem trgu visoko

konkurenčna, kar daje malo možnosti za vstop na japonski trg.

Med potovanjem po Japonski sem pogosto opazil veliko oglasov, ki so bili povezani z znanjem

angleščine. Ne neposredno, ampak je bilo oglaševanje o lažji zaposljivost oseb z znanjem

angleščine, kar pomeni, da potrebujejo delovno silo z znanjem tujega jezika. Japonsko

prebivalstvo v večjem številu govori samo materni jezik, kar jih močno ovira pri mednarodnem

sodelovanju. Slovenci bi lahko na Japonskem ustanovili jezikovne šole, kjer bi različnih jezikov

učili vse starostne skupine, na način, ki ga na japonskem ne znajo izvajati. Te šole bi bile v

njihovem interesu in ker bi jim izboljšale možnosti pri ustvarjanju boljše kariere ali pa bi lahko

izboljšale njihov položaj na obstoječem delovnem mestu.

32

Kot nevarnosti bi lahko razumeli težave, ki so povezane z različno kulturo, predvsem za

podjetja, ki se o njej niso pozanimala, lahko pride do nesporazumov in celo do prekinitve

sodelovanja z japonskimi podjetji.

V primeru, da slovensko podjetje na Japonskem postavi podružnico, ne sme pozabiti, da je

Japonska na območju tektonske aktivnosti, kar pomeni, da lahko pride do potresov in

cunamijev, kar pa bi podjetju povzročilo veliko škodo.

33

6 SKLEP

S teoretičnim in empiričnim delom diplomskega projekta smo dobili vpogled v pomemben del

japonskega poslovnega okolja. S pomočjo tega smo dobili sliko o japonskem gospodarstvu.

Japonska je država, ki ne uživa presežka vseh naravnih virov, kar pomeni, da je odvisna od

uvoženih virov iz tujine. To pa pomeni, da je gospodarstvo v primeru prevelikega porasta cen

virov na trgu občutljivo. Viri, ki jih ima Japonska več, so vodni viri.

Ena izmed težav Japonske je, da je otočna država, njena lega je oddaljena od drugih držav, kar

predstavlja nekaj težav v mednarodnem trgovanju.

Če povzamemo PEST analizo Japonske, lahko povemo, da je država politično in pravno dobro

urejena. Je država, na vrhu katere stojita premier Šinzo Abe ter cesar Akihito.

Analiza ekonomskih dejavnikov japonskega trga nam je pokazala, da se japonsko gospodarstvo

srečuje z nizko letno inflacijo oziroma je v predhodnem letu doživelo deflacijo. Ima tretje

največje gospodarstvo na svetu, takoj za ZDA in Kitajsko. Kupna moč posameznikov in višina

BDP postavljata državo na svetovni vrh. Čeprav je japonsko gospodarstvo močno, se sooča s

težavam, kot so naravne nesreče, ki s seboj prinašajo velike stroške za obnovitev, ter druge

okolijske težave. Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacij in sodeluje v

mednarodnih programih za mir, okoljevarstveni dobrobit in drugo. Japonsko gospodarstvo

spada glede tveganja med države, ki imajo relativno nizko tveganje pri poslovanju. Veliko

težavo pa predstavlja javni dolg, ki je najvišji na svetu. Japonski BDP raste, čeprav je v nizkem

odstotku. Eden izmed bolj pozitivnih podatkov je stopnja brezposelnosti, ki je skoraj najnižja

na svetu.

Japonska kultura je navzven zadržana, delovna in vljudna. Znana je po priklanjanju, kar je redka

značilnost kultur. Japonski narod ima ostre ločnice med zasebnim in javnim življenjem. Način

obnašanja in govora se spreminja glede na okolje, v katerem neka oseba je. Ta kultura je v

primerjavi s slovensko ali evropsko drugačna, kar lahko postane težava pri poslovanju.

Velika prednost Japonske na trgu je visoka stopnja tehnološke razvitosti, ki prebivalstvu

olajšuje nastopanje na trgu ter življenjski stil nasploh. Za japonsko gospodarstvo je pomembna

proizvodnja tehnoloških izdelkov, katerih večji del predstavlja avtomobilska proizvodnja, ker

je v tem sektorju veliko mednarodno poznanih podjetij.

Kot smo opazili v vrednosti blagovne menjave med Slovenijo in Japonsko, lahko rečemo, da je

japonski trg za slovenska podjetja še neizkoriščena priložnost. Za izboljšanje tržnega

sodelovanja bo v prihodnje treba razviti boljše poslovne odnose ter medsebojno razumevanje.

Najpomembnejši proizvodi trgovinske menjave med Slovenijo in Japonsko so vozila, pribor in

deli vozil, tu pa niso upoštevana tirna vozila, kot so tramvaji in železniška vozila.

Glede na to, da spada Japonska med države, kjer je stopnja tveganja za poslovanje relativno

nizka, ter ima privlačno okolje, lahko hipotezo 1, skladno s katero je poslovno okolje Japonske

privlačno za izvoznike in tuje investitorje, potrdimo.

34

Hipotezo 2, skladno s katero Japonska ponuja trgovinske in investicijske priložnosti za

slovenska podjetja, lahko na podlagi pridobljenih podatkov potrdimo, ker je ob izboljšanju

odnosov ter poznavanju japonskega trga trgovanje z Japonsko olajšano. Japonsko gospodarstvo

ponuja veliko priložnosti na številnih področjih, za oceno tveganosti za uspeh bi pa morali

narediti bolj poglobljeno analizo.

35

LITERATURA IN VIRI

1. CIA – Central Intelligence Agency. 2015. The World Factbook – Japan. Dostopno na:

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html (16. 7. 2017)

2. Countriesquest. 2017. Natural resources. Dostopno na:

http://www.countriesquest.com/asia/japan/land_and_resources/natural_resources.htm

(16. 7. 2017)

3. CPI. 2017. Naravni viri. Dostopno na:

http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/trajnostnirazvoj/11_naravni_viri.pdf (2. 8. 2017)

4. Dubrovski, Drago. 2013. Mednarodna ekonomija in poslovanje. Celje: MFDPŠ

5. EU Business in JAPAN. 2016. Business Culture. Dostopno na:

http://www.eubusinessinjapan.eu/culture/business-culture (16. 7. 2017)

6. European Commision Reports. 2017. European Economic Forecast. Dostopno na:

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/ip053_en_1.pdf (16. 7. 2017)

7. GOV.UK. 2017. Overseas business risk- Japan. Dostopno na:

https://www.gov.uk/government/publications/overseas-business-risk-japan/overseas-

business-risk-japan (16. 7. 2017)

8. Index mundi. 2017. Japan- Demographics. Dostopno na:

http://www.indexmundi.com/japan/demographics_profile.html (16. 7. 2017)

9. Investopedia. 2017. Japanese yen. Dostopno na:

http://www.investopedia.com/articles/forex/japanese-yen-what-fx-traders-should-

know.asp (16. 7. 2017)

10. Izvozno okno. 2017a. Podatki o državah – Japonska . Dostopno na:

http://www.izvoznookno.si/Podatki_o_drzavah/Japonska/Predstavitev_drzave (16. 7.

2017)

11. Izvozno okno. 2017b. Biliteralni ekonomski odnosi s Slovenijo. Dostopno na:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Japonska/Bilateralni_ekono

mski_odnosi_s_Slovenijo_4120.aspx (16. 7. 2017)

12. Izvozno okno. 2017c. Gospodarske panoge. Dostopno na:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Japonska/Gospodarske_pano

ge_4674.aspx (29. 7. 2017)

13. Izvozno okno. 2017d. Dajatve. Dostopno na:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Japonska/Poslovanje/Dajatve

_735.aspx (16. 7. 2017)

36

14. JAMA- Japan Automobile Manufacturers Association, Inc. 2016. Japan Auto industry

Data. Dostopno na: http://www.jama.org/japan-auto-industry-data/ (2. 8. 2017)

15. Japan Guide. 2017. History of Japan. Dostopno na:

http://www.japan-guide.com/e/e641.html (2. 8. 2017)

16. JETRO – Japan External Trade Organisation. 2017. Trade statistics. Dostopno na:

https://www.jetro.go.jp/en/ (16. 7. 2017)

17. Jurše, Milan. 1999. Mednarodni marketing. Maribor: EPF.

18. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: EPF

19. Kos, Blaž. 2017. PEST analiza. Dostopno na: http://www.blazkos.com/pest-analiza.php

(16. 7. 2017)

20. Knoema. 2017. World Data Atlas- Japan, gross debt. Dostopno na:

https://knoema.com/atlas/Japan/Government-gross-debt-as-a-share-of-GDP (16. 7.

2017)

21. OANDA. 2017. Historical rates. Dostopno na:

http://www.oanda.com/currency/historical-rates/ (16. 7. 2017)

22. OECD – Organisation for Economic Co-operation and development. 2016. Reports.

Dostopno na: http://www.oecd.org/japan/publicationsdocuments/reports/ (16. 7. 2017)

23. OECD. 2014. Japan- FDI by country. Dostopno na: http://www.keepeek.com/Digital-

Asset-Management/oecd/finance-and-investment/oecd-international-direct-investment-

statistics-2014/japan_idis-2014-20-en#page1 (8. 8. 2017)

24. Religion facts. 2017. Religion in Japan Fast Facts. Dostopno na:

http://www.religionfacts.com/japan (16. 7. 2017)

25. Santander. 2017. Japan foreign invsetment. Dostopno na:

https://en.portal.santandertrade.com/establish-overseas/japan/foreign-investment (16. 7.

2017)

26. SCRIBD. 2017. PESTEL analysis of Japan. Dostopno na:

https://www.scribd.com/doc/134596052/PESTEL-Analysis-of-JAPAN (16. 7. 2017)

27. Statista. 2017. Statistics and facts on Japan. Dostopno na:

http://www.statista.com/topics/2505/japan/ (16. 7. 2017)

28. StudyCountry. 2017. JP languages. Dostopno na:

http://www.studycountry.com/guide/JP-language.htm (2. 8. 2017)

29. SURS. 2017. Mednarodna menjava med Slovenijo in Japonsko. Dostopno na:

http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable/tbl_2401722 (16. 7. 2017)

37

30. Šenk Ileršič, Ivanka. 2013. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: GV Založba

31. TimeRime. 2014. History of Japan. Dostopno na:

http://www.timerime.com/en/timeline/1861796/History+of+Japan/ (2. 8. 2017)

32. UNCTAD. 2017. Japan: Foreign investment. Dostpno na:

http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/wir2016_en.pdf (16. 7. 2017)

33. Večer. 2017. Japonske investicije v Sloveniji. Dostopno na:

http://www.vecer.com/japonski-investitorji-odkrivajo-slovenijo-6286760 (8. 8. 2017)

34. Vezjak, D. (1986). Mednarodno trženje: analiza. Maribor: Založba Obzorja

35. Tokyo International Communication Committee. 2006. Japanese school system.

Dostopno na: https://www.tokyo-icc.jp/guide_eng/educ/01.html (2. 8. 2017)

36. WITS. 2016. Japan trade statistics. Dostopno na:

http://wits.worldbank.org/CountryProfile/en/JPN (16. 7. 2017)

37. World Bank Group. 2016. Doing Business. Dostopno na:

http://www.doingbusiness.org/data/exploreeconomies/japan/ (16. 7. 2017)

38. World Health Organisation. 2016. Suicide rates by country. Dostopno na:

http://www.who.int/gho/mental_health/suicide_rates/en/ (2. 8. 2017)