analiza primera iz prakse analiza primerov izreka ukrepa … · 2017-11-27 · prepovedi, so lahko...

Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA PRIMERA IZ PRAKSE

Analiza primerov izreka ukrepa prepovedi približevanja

na Policijski upravi Murska Sobota

Ljubljana, 2010 Boris ŠTIVAN

Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA PRIMERA IZ PRAKSE

Analiza primerov izreka ukrepa prepovedi približevanja

na Policijski upravi Murska Sobota

April, 2010 Študent: Boris ŠTIVAN

Mentor: dr. Miroslav ŽABERL

1

ZAHVALA

Na tem mestu bi se rad zahvalil mentorju, dr.

Miroslavu Žaberlu, za strokovno pomoč pri

izdelavi diplomske naloge.

Iskreno pa se zahvaljujem tudi svoji družini za

potrpežljivost in podporo v času študija in vsem

ostalim, ki so mi stali ob strani v času študija in

priprave diplome.

2

KAZALO VSEBINE

1 UVOD.................................................................................................................................................6

1.1 OPREDELITEV NAMENA PROUČEVANJA ........................................................................91.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE IN METODOLOGIJA DELA ..............................................10

2 TEORETIČNA IN POJMOVNA IZHODIŠČA...........................................................................11

2.1 POLICIJSKA POOBLASTILA...............................................................................................112.1.1 Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi ..................................................13

2.2 KAJ JE NASILJE V DRUŽINI ...............................................................................................212.2.1 Fizično nasilje ....................................................................................................................222.2.2 Spolno nasilje .....................................................................................................................232.2.3 Psihično nasilje ..................................................................................................................232.2.4 Ekonomsko nasilje ..............................................................................................................242.2.5 Zanemarjenje ......................................................................................................................25

2.3 PRAVNA UREJENOST .........................................................................................................26

3 PRIMERI IZ PRAKSE ..................................................................................................................31

3.1 METODA................................................................................................................................313.2 NAMEN IN CILJ ....................................................................................................................313.3 OPIS POSTOPKA...................................................................................................................31

4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA ..............................................................................................32

4.1 OPIS IN ANALIZA PRIMEROV ...........................................................................................324.2 SKLEPI ...................................................................................................................................37

5 STATISTIČNI PODATKI ZA PU MURSKA SOBOTA ............................................................38

6 ZAKLJUČEK..................................................................................................................................43

7 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................................47

8 PRILOGE........................................................................................................................................49

8.1 POTRDILO O PREVZEMU IN VRNITVI LKJUČEV...........................................................498.2 ODREDBA..............................................................................................................................518.3 OPOMNIK ZA POLICISTE (OVOJ SPISA) ..........................................................................53

KAZALO TABELTabela 1: Število izrečenih ukepov prepovedi približevanja na območju Republike Slovenije v obdobju2004–2009..................................................................................................................................................38Tabela 2: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih upravah v obdobju 2004–2009....................................................................................................................................................................39Tabela 3: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja na območju Policijske uprave Murska Sobotav obdobju 2004–2009 .................................................................................................................................40Tabela 4: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih postajah na območju Policijskeuprave Murska Sobota v obdobju 2004–2009 ...........................................................................................41

3

KAZALO GRAFOVGraf 1: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja na območju Republike Slovenije v obdobju2004–2009..................................................................................................................................................38Graf 2: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih upravah v obdobju 2004–2009....40Graf 3: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja na območju Policijske uprave Murska Sobotav obdobju 2004–2009 .................................................................................................................................41Graf 4: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih postajah na območju Policijskeuprave Murska Sobota v obdobju 2004–2009 ...........................................................................................42

4

POVZETEK

Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je prišlo do velikih

sprememb v Evropi, ki so botrovale spremembam družbenih ureditev, posledično s tem

pa je prihajalo do nastajanja novih demokratičnih držav. Eden izmed glavnih segmentov

demokratične države je zagotavljanje varnosti slehernemu državljanu. Nihče v družbi ne

sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ravnanju in izvajanju nasilja nad njim.

Dolžnost države je, da prek svojih institucij čim prej odkrije storilce nasilnih dejanj in

zoper njih ukrepa. Trenutno je v Sloveniji podan poudarek na odkrivanju nasilja v

družini, saj se država čuti dovolj odgovorno, da na tem področju zaščiti šibkejšega in

tako zagotavlja višjo raven varnosti vsem državljanom Republike Slovenije.

V diplomski nalogi je predstavljen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju

oziroma osebi po Zakonu o policiji, ukrep, katerega je policija na podlagi pozitivne

zakonodaje začela uporabljati oziroma izrekati v smislu učinkovitejšega reševanja

problematike na področju družinskega nasilja.

V začetku diplomskega dela so opredeljene nekatere osnovne značilnosti teoretičnih in

praktičnih izhodišč policijskega pooblastila prepovedi približevanja. Opisani so

določeni pojmi in značilnosti nasilja v družini. V nadaljevanju sledi opredelitev

sprememb zakonodaje, ki je bila v zadnjem obdobju spremenjena in prilagojena v

smislu čim uspešnejšega odkrivanja in preprečevanja navedene problematike. Po

teoretičnih izhodiščih so analizirani trije primeri, v katerih je bil s strani policije izrečen

ukrep prepovedi približevanja. V zadnjem delu diplomskega dela pa sem statistično

prikazal izrekanje ukrepa na območju Policijske uprave Murska Sobota v času od leta

2004 do leta 2009.

Ključne besede: policija, nasilje v družini, prepoved približevanja, prekršek, kaznivo

dejanje.

5

SUMMARY

EXAMPLE FROM PRACTICE

ANALYSIS OF THE CASES OF ISSUING RESTRAINING ORDERS AT THE

POLICE AUTHORITY MURSKA SOBOTA

In the late eighties and early nineties years of the previous century it happened major

changes in Europe which changed social orders, as a consequence of this it came to the

emergence of new democratic states. One of the main segments of a democratic state is

to ensure the safety for all citizens. Nobody in society should be subjected to torture,

inhuman treatment and implementation of violence against him. The duty of a state is to

detect the perpetrators of violent acts through the institutions as soon as possible and act

against them. In Slovenia the emphasis is given on identifying domestic violence

because the state protects the weaker and thus provides a higher level of security for all

the citizens of the Republic of Slovenia.

In the diploma work is presented the restraining order for a given place or person under

the Police Act, the action which the police uses on the basis of positive law. It became

applicable and effective in terms of solving problems in the field of domestic violence.

In the beginning of the diploma work are defined some basic features of the theoretical

and practical starting points police authorized of restraining order. Certain concepts and

characteristics of domestic violence are described. Then it follows the definition of

changes in legislation in the last period which were successful in terms of detection and

prevention of that problem. On the theoretical part the diploma work analyzes three

cases where it has been ordered the restraining order.

In the latter part of the diploma work I presented a statistical measure to show the range

of giving the restraining order in Murska Sobota Police Headquarters during the period

from 2004 to 2009.

Keywords: police, domestic violence, restraining order, offence, criminal offence.

6

1 UVOD

Varnost je eden izmed najpomembnejših segmentov kvalitete življenja ljudi, brez tega

si ne moremo predstavljati osebnega in družbenega razvoja. Del varnosti pa prav gotovo

zagotavlja policija kot organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju

besedila: MNZ), saj je nosilka nacionalne varnosti, ki zagotavlja visoko stopnjo notranje

varnosti vsem prebivalcem na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila:

RS), tako da ščiti človekove pravice in temeljne svoboščine, ustavno ureditev,

demokratični politični sistem in druge ustavnopravne vrednote. Policija v skladu z

Zakonom o policiji (v nadaljevanju besedila: ZPol) opravlja naslednje naloge: »varuje

življenje, osebno varnost in premoženje ljudi; preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva

dejanja in prekrške, odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in prekrškov, druge

iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom; vzdržuje javni red; nadzira in ureja

promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah v uporabi za javni promet; varuje

državno mejo in opravlja mejno kontrolo; opravlja naloge, določene v predpisih o

tujcih; varuje določene osebe, organe, objekte in okoliše; varuje določena delovna mesta

in tajnost podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno; izvaja naloge,

določene v zakonih in podzakonskih aktih« (ZPol, 3. člen).

Pri izvajanju nalog policija temelji na uveljavljanju in spoštovanju pravnega reda,

evropskih konvencij in priporočil, etničnosti in strokovnosti ob doslednem spoštovanju

človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Človekove pravice izvirajo iz prirojenega

dostojanstva in vrednosti človeka in so obče, neodtujljive in za vse enake. To pomeni,

da so z vsakim človekom neločljivo povezane, noben jih ne more odvzeti ali predati

drugim, vsem pripadajo v enaki meri ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero,

politično prepričanje ali drugo prepričanje, nacionalno ali družbeno pripadnost, lastnino,

rojstvo ali drugo okoliščino« (Anžič, Gaber, 2004). »Svoboščine pojmujemo kot pravni

status, ki ga človeku (državljanu) priznava pravni red (ustava) zoper posege države v

njegove temeljne vrednote (življenje, osebno svobodo, dostojanstvo, zasebnost itn.)«

(Kocjančič, Ribičič, Grad, Kaučič, 2006). Prav spoštovanje človekovih pravic in

temeljnih svoboščin je tako zelo pomembno, da v normativnem delu Ustava RS že v

Splošnih določbah določa, da država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in

7

temeljne svoboščine, prav tako pa jih nato izčrpno razčlenjuje in ureja v drugem

poglavju, ki je naslovljeno Človekove pravice in temeljne svoboščine.

Človekovo življenje sestavlja neskončno število posameznih ravnanj, vedenj, delovanj

in dejanj, s katerimi človek zadovoljuje svoje potrebe in opravlja svoje dolžnosti. Pri

tem je vezan na določena pravila v vsakdanjem življenju. Ta pravila, ki so zapovedi in

prepovedi, so lahko običajna, moralna, socialna, ali pa so to pravna pravila ali pravne

norme. Prav v teh omenjenih normah je vsebovan temeljni kriterij, s katerim

razločujemo človeška ravnanja glede na njihovo vrednost.

Kot policista me zanimajo predvsem tista ravnanja, ki imajo negativen predznak, kar

pomeni, da so ravnanja s takšnim predznakom v nasprotju z normami, ki veljajo v

trenutni demokratični družbi. »V literaturi se za označitev takšnih ravnanj uporablja

izraz deviantna ali tudi odklonska ravnanja.« (Bavcon, Šelih, 1978).

Če preidemo na področje družine, se največkrat govori, da je družina osnovna celica

družbe. V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju besedila:

ZZZDR) najdemo naslednjo definicijo:

»Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno

varstvo« (ZZZDR, 2. člen). V družini dobi novorojeni otrok prvi stik s svetom in naredi

prve korake tako v fizični kot tudi v čustveni in socialni svet. Spoznanja o svetu, odnosi

do drugih ljudi, ravnanje v različnih razmerah, načinu reševanja življenjskih problemov,

ki se jih otrok nauči v prvih letih svojega življenja, se ne more znebiti nikoli več. Prav

gotovo je svet, ki ga otrok prvo vidi, »družina«, tako pomemben ne le za posameznika,

ampak za celotno družbo. Zato pa je še toliko bolj pomembno, da je to družinsko

življenjsko sporočilo, ki ga dobi posameznik kot kapital za svoje prihodnje življenje,

čim manj nasilno.

Prvih korakov, besed, vzorcev, načel in vrednot se otrok nauči v družini, v tej temeljni

družbeni celici, ki z družbenim razvojem postaja vedno bolj tudi normativno urejena in

nadzorovana (Žaberl, Šuštar, 2004).

8

V R Sloveniji je trenutno v fazi sprejemanja novi družinski zakonik, ki v marsičem

spreminja pojem družine. To dejstvo pa je tudi jabolko spora med parlamentarnimi

strankami, katere se na eni strani zavzemajo, da se pojem družine razširi, druge pa se s

tem ne strinjajo.

Pojem nasilja v družini ni nekaj novega, obstaja toliko časa kot samo človeštvo.

Najpogostejša oblika nasilja v družini je nasilje nad ženskami, otroki in starejšimi, in to

s strani njihovih partnerjev, staršev oziroma sorodnikov. Pojavlja se v sleherni državi,

neodvisno od socialnega, ekonomskega, religioznega ali kulturnega referenčnega

okvira. Prevladujoč vzorec nasilja v družini pa je seveda, ko je nasilnež moški in žrtev

ženska oziroma ženska in otroci. Družinsko nasilje ni nekaj enkratnega, nekaj kar se

zgodi in mine, ampak gre za ponavljajoče se stanje.

»Nasilje v družini je odsev naših moralnih, etničnih, socialnih, gospodarskih pa tudi

političnih razmer, saj so nam za zgled vrednote, kot so npr. moč, vpliv, prevare, zlorabe,

nasilno obnašanje, nasilna komunikacija in drugo« (Leskovšek, Balažic, Kornhauser,

2006).

Pri žrtvah nasilja v družini posledice posegajo v zdravje, srečo in blagostanje ter

zajemajo celotno družbo. Življenje z nasilnežem pri žrtvi postopoma izniči občutek

lastne vrednosti ter hromi njene potenciale za dejavno vključevanje v družbeno

dogajanje. Žrtve nasilja praviloma zelo težko poskrbijo zase in za otroke, si poiščejo

boljšo službo in poklicnih izzivov. Žrtve nasilja se ujamejo v zanko omejitev – ne

pridobijo ne informacij ne pomoči, izključene so iz javnega življenja, ne dosežejo

čustvene podpore sorodnikov ali prijateljev.

Težko je razumeti, zakaj žrtve taka dejanja prenašajo, zakaj se ne uprejo, prijavijo, zakaj

ni odločnosti in zakaj ni meja, ki bi mu jih postavile. Tukaj pa ugotovimo, da je prav

zasebnost družinskega življenja tista, ki marsikaj preprečuje, saj jo je težje prepoznati in

evidentirati kot pa ostale javne oblike nasilja.

Z različnimi oblikami nasilja »za stenami stanovanja« se strokovne službe pogosto

soočijo šele, ko so oblike nasilja že dolgo trajajoče in so posledice že zelo krute, če že

ne usodne.

9

Nasilje je družbeni problem, ne pa problem posameznice ali posameznika. Zato je za

pomoč preživelim odgovorna družba s svojimi institucijami. Nasilje je zloraba moči,

zanj ni opravičila, v celoti pa je odgovoren povzročitelj in nikoli žrtev. Nasilje je naučen

vedenjski vzorec, nenasilne komunikacije pa se da naučiti.

V zadnjih dvajsetih letih je nasilje v družini postalo predmet javnih razprav v vseh

evropskih državah. Zaradi pomoči žrtvam so bile in se še ustanavljajo številne nevladne

organizacije, v imenu večje učinkovitosti spopadanja s tem pojavom pa se spreminjajo

zakonodaje. Tudi Slovenija ni bila na tem področju izjema, sprejetih je bilo več novosti

in ena izmed teh je vsekakor izrekanje ukrepa prepovedi približevanja določenemu

kraju oziroma osebi, ki je bilo novo varnostno pooblastilo policije, ki ga je uzakonila

novela Zakona o policiji leta 2003 (39.a člen ZPol)1.

1.1 OPREDELITEV NAMENA PROUČEVANJA

Nasilje v družini je problem, ki je zelo zaskrbljujoč. Represivni organi v naši državi v

zadnjem času zelo veliko energije posvečajo temu segmentu dela. Na tem področju dela

so bile sprejete določene zakonodajne novosti, s tem pa so represivni organi pridobili

dodatna pooblastila. Eden izmed pomembnih ukrepov na tem področju, ki ga lahko

izreče policija, je ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju na podlagi

Zakona o policiji. To je zelo huda prepoved, saj se storilcu praktično lahko prepove

dostop v lastno hišo oziroma stanovanje. Osnovni namen izreka tega ukrepa je zaščititi

žrtev družinskega nasilja. V diplomski nalogi sem analiziral primere, ko je policija

izrekla ta ukrep, poizkušal ugotoviti, ali se ukrepi s strani policije izrekajo pravočasno,

kakšni problemi nastanejo ob izreku ukrepa in pa učinkovitost navedenega ukrepa.

Predstavil sem zakonodajo na tem področju, ki je bila v zadnjem obdobju nekoliko

spremenjena. Prav tako sem statistično predstavil izrekanje ukrepa prepovedi

približevanja določeni osebi ali objektu na območju PU Murska Sobota v časovnem

obdobju od leta 2004 do 2009.

1 Zakon o policiji (uradno prečiščeno besedilo) – ZPol-UPB1, UL. Št. 110/2003 z dne 12.11.2003.

10

1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE IN METODOLOGIJA DELA

Predpostavke diplomskega dela so naslednje:

- Število ukrepov prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju s strani policije

v R Sloveniji narašča.

- Na PU Murska Sobota je izrečenih več ukrepov v mestih kot na podeželju.

- Storilci prekrškov in kaznivih dejanj s področja družinskega nasilja, ki jim je bil

izrečen ukrep prepovedi približevanja, žrtev napadejo fizično ali psihično.

Metodološki pristop pri izdelavi diplomske naloge je temeljil na teoretičnem

proučevanju določenih primerov, pravnih aktov in prakse, ki je nastala na tem področju.

Prav tako so v diplomsko nalogo vključena lastna razmišljanja in mnenja, koriščene so

policijske evidence. Uporabljena je opisna in analitična metoda, prav tako pa je narejena

tudi analiza primerov.

11

2 TEORETIČNA IN POJMOVNA IZHODIŠČA

V preteklih letih je v slovenskih družinah prihajalo do različnih tragičnih dogodkov

znotraj družine in tako je civilna družba začela pritiskati na politike, da naj v tej smeri

nekaj postorijo, saj so bili policija in tudi drugi organi v boju proti nasilju v družini brez

moči. Problem se pojavljala v zaznavi teh dejanj, saj se vse dogaja za štirimi stenami

stanovanja in če že kdo kaj izve, se raje umakne in o tem ne želi govoriti na glas.

Vlada RS je tako začela z obravnavo sprememb ZPol-a in sprejela novo pooblastilo, ki

ga bo izvajala policija, in sicer prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi.

Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi je policijsko pooblastilo, ki je

bilo uzakonjeno z ZPol-om in se je začelo izvajati z uveljavitvijo Pravilnika o prepovedi

približevanja določenemu kraju oziroma osebi, in sicer 26. 9. 2004. To pooblastilo je

namenjeno učinkovitejšemu odzivu policije in ostalih organov za preprečevanje nasilja

v družini, pomeni pa globlje posege v določene svoboščine in pravice domnevnega

nasilneža.

Pravilnik je podrobneje opredelil postopek za odrejanje in izvedbo policijskega

pooblastila. Postopek izvajanja ukrepa prepovedi približevanja je predpisal minister za

notranje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje in ministrom,

pristojnim za delo, družino in socialne zadeve. Z določitvijo postopka za izvajanje

ukrepa prepovedi približevanja je policija dobila jasna navodila, kako ukrepati v dani

situaciji.

Kraj prepovedi približevanja je definiram kot: »kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se

izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu

kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih«

(Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, 2. člen).

2.1 POLICIJSKA POOBLASTILA

Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da

učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge.

12

Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko

uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v Pravilniku

o policijskih pooblastilih.

Policisti morajo pri opravljanju nalog ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati

in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Te lahko omejijo le v primerih,

določenih z ustavo in zakoni. Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o

policiji (splošna policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila

policistov pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov

pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o varnosti cestnega prometa, Zakonu o

nadzoru državne meje in drugih zakonih.

Pri opravljanju nalog izvajajo policisti policijska pooblastila (1. odst. 29. člena ZPol), in

sicer smejo opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski

postopek, opraviti prepoznavo po fotografijah, varnostno preverjati osebe, izvajati

prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo, vabiti, opraviti varnostni pregled,

prepovedati gibanje, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju,

opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij, prijeti in

privesti osebo, pridržati osebo, odrediti strožji policijski nadzor, zaseči predmete,

vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore, uporabiti prevozna in komunikacijska

sredstva, uporabiti prisilna sredstva ter uporabiti druga pooblastila, v zakonih (1. odst.

33. člena ZPol).

Naloge policije opravljajo uniformirani ali neuniformirani delavci policije (policisti), ki

imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila (1. odst. 66. čl. ZPol). Pri

opravljanju nalog smejo uporabiti tudi prisilna sredstva: sredstva za vklepanje in

vezanje, plinski razpršilec, fizično silo, palico, plinska in druga sredstva za pasivizacijo,

vodni curek, konjenico, posebna motorna vozila, službenega psa, sredstva za prisilno

ustavljanje prevoznih sredstev in strelno orožje (50. čl. ZPol). Uporabijo lahko le

najmilejše prisilno sredstvo, pri tem pa morajo spoštovati človekovo osebnost in

njegovo dostojanstvo ter prisilno sredstvo prenehati uporabljati takoj, ko prenehajo

razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno (51. čl. ZPol).

13

2.1.1 Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi

Izrek ukrepa prepovedi približevanja je ena izmed najzahtevnejših nalog policije. Tako

je bil spremenjen 39.a člen Zakona o policiji, ki se glasi: Če je podan utemeljen sum, da

je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri

takem kaznivem dejanju ali prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila

življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v

smislu določb 224. člena Kazenskega zakonika (Ur.list RS, št. 55/2008, 66/2008 –

popravek in 39/2009 - popravek), kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega

grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na

kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo

policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem

besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekoračiti. Kot kraj se določi

kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno

giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved

nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar se kršitelja posebej opozori.

Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da

kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, na kraju izreče ustno odredbo, naknadno pa v

roku, ki ne sme biti daljši od 6 ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna

odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno

ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno

prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma

osebe, v katerem se oseba ne sme gibati, to razdaljo policist določi v razponu od

najmanj petdeset do največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje),

utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnja ukrepanja policije, trajajoče ali prejšnje

grdo ravnanje in podobno) in navedbo, v kateri se ga poduči, da bo odredba po uradni

dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, da mu pove naslov,

kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. V primeru, da se kršitelja ne najde na

posredovanem naslovu oziroma naslova noče povedati, se vročitev opravi tako, da se

odločba pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, kar se kršitelja posebej

opozori.

14

V zvezi z naslovom, ki ga kršitelj posreduje policiji glede dosegljivosti zaradi vročanja

določenih pisnih aktov, je imela policija na začetku izvajanja tega ukrepa kar nekaj

nevšečnosti. Kršitelji so posredovali določen naslov policistom, nahajali pa so se

povsem na drugem naslovu. Pri tem je prihajalo do tega, da policisti ob vročitvi odredbe

kršiteljev niso našli in se je odredba pritrdila na oglasno desko policijske postaje. Na

začetku je prihajalo s strani kršiteljev do izgovorov, da niso bili pisno seznanjeni z

ukrepom in se ne počutijo odgovorne za neupoštevanje ukrepa. Sčasoma se je ta stvar

uredila, saj so kršitelji uvideli, da se na ta način ne morejo izogniti posledicam

izrečenega ukrepa s strani policije. Tako je v zadnjem času napačno posredovanih

naslovov s strani kršiteljev vse manj.

Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora kraj oziroma območje

prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj

z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe mora kršitelja policist nemudoma

odstraniti. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevni pristojni center za

socialno delo, ki mora oškodovanca seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za

materialno in nematerialno pomoč, in mu na njegovo željo omogočiti stik s takšno

organizacijo.

Policija z odredbo iz drugega odstavka 39.a člena ZPol izreče prepoved približevanja

določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu

sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi.

Preiskovalni sodnik mora o ukrepu odločiti v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. V

primeru potrditve ukrepa lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni, pri

čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo

preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat

okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh od prejema pritožbe.

Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je ta posredoval

policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se le-ta opravi tako, da se

odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo

preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju s strani preiskovalnega

sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe izvenobravnavnega senata.

15

Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi

izvaja policija, ki kršitelja, ki je zaloten na območju prepovedi približevanja, takoj

odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga

privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške.

Kršitelj, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma

osebi, oziroma v času odrejenega ukrepa nadleguje oškodovanca po komunikacijskih

sredstvih, se kaznuje za prekršek z globo 400 evrov. Kazenska sankcija je opredeljena v

ZPol, člen 39.a, odstavek 7.

Pri sami kontroli upoštevanja izrečenega ukrepa s strani kršitelja se policija s kakšnimi

posebnimi problemi ne srečuje. Policisti tovrstno kontrolo opravljajo ob svojem rednem

delu. Na območju PU Murska Sobota je takšnih kršitev zelo malo (statistični podatki

PU Murska Sobota).

39.b člen ZPol: Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z

ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi

približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec 3 dni pred iztekom

ukrepa preiskovalnemu sodniku predlaga podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60

dni. Če so podani zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka roka za odrejen ukrep

v trajanju 10 dni izda odločbo, s katero podaljša ukrep prepovedi približevanja

določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v treh dneh dovoljena pritožba na

izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh od

prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga

je posredoval policiji, če pa mu na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi

tako, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča.

Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (žrtvi) smejo policisti odrediti,

če sta kumulativno podana dva pogoja, in sicer (1. odst. 39.a člena ZPol):

1. če je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška z elementi

nasilja ali je nasilnež zaloten pri takem kaznivem dejanju ali prekršku,

16

2. če obstajajo razlogi za sum ogrožanja življenja, osebne varnosti ali svobode

žrtve, s katero je ali je bil nasilnež v bližnjem razmerju.

Bližnja razmerja nasilneža in žrtve v skladu z 224. členom KZ-12 našteva pravilnik v 3.

členu, pri čemer ta razmerja tudi podrobneje opredeljuje.

Utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja ali prekrška in razloge za sum ogrožanja

življenja, osebne varnosti ali svobode žrtve policisti ugotavljajo zlasti na podlagi

dotedanjega grdega ravnanja nasilneža, iz okoliščin, ki jih policisti neposredno zaznajo

ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič in/ali podatkov centra za

socialno delo (v nadaljevanju CSD) (1. odstavek 39.a člen ZPol).

Pravilnik v 4. členu podrobneje opredeljuje razloge za sum iz 1. odstavka 39.a člena

ZPol, in sicer s tem, da:

določa dotedanje grdo ravnanje nasilneža kot dva- ali večkratno ponavljanje

tovrstnih ravnanj,

primeroma našteva okoliščine, ki jih policisti neposredno ob prihodu zaznajo na

kraju dogodka (npr. nasilnež v prisotnosti policistov grozi žrtvi z nasiljem ali ga

poizkuša izvajati oziroma ga izvaja, žrtev ima vidne in ugotovljene sledi telesnih

poškodb v skladu z veljavnimi akti, ki urejajo klasifikacijo telesnih poškodb,

druga ogrožajoča dejanja),

zbranih obvestilih od žrtev ali drugih oseb (očividci, sostanovalci, priče,

naključne priče),

podatkih centra za socialno delo (njihove evidence, poznavanje razmer med

kršiteljem in oškodovancem).

2 Bližnja razmerja po 224 členi KZ-1 so: zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, alipartner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra ali drugkrvni sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodnik po svaštvu do vštetega drugegakolena, posvojitelj ali posvojenec, rejnik ali rejenec ali druge osebe, s katerimi živi storilec v skupnemgospodinjstvu.

17

Iz zbranih podatkov morajo biti razvidne okoliščine konkretnega ogrožanja, kot so:

način, obseg in trajanje. Poleg tega morajo policisti na podlagi zbranih obvestil

utemeljiti razloge za odrejeni ukrep (npr. predkaznovanost, prejšnje ukrepanje policije

zaradi grdega ravnanja).

Kvaliteta dela policistov – kar se tiče izrekanja ukrepa prepovedi približevanja

določenemu kraju ali osebi – se nenehno dviguje. V začetku, ko je policija šele dobila to

pooblastilo, so bila s strani policistov obvestila večkrat zbrana površno. Primer je bil

tako zaključen s plačilnim nalogom, kršitelj pa je imel ponovno možnost ogroziti žrtev.

Z leti se je kvaliteta dela policistov na tem področju izboljšala in v zadnjem času ni s

strani policistov nobenih problemov pri zbiranju obvestil, ki so ključnega pomena pri

izreku ukrepa. Kvalitetnejšemu delu policije na tem področju so vsekakor prispevala

razna izobraževanja policistov na nivoju države, kakor tudi na nivoju policijskih postaj.

Odrejena prepoved, ki je nasilnež namerno ne sme prekoračiti, zajema naslednje

prepovedi (1. odstavek 39.a člena ZPol):

prepoved približevanja določeni osebi (oškodovancu, žrtvi),

prepoved približevanja kraju bivanja, dela, izobraževanja, varstva,

vsakodnevnega gibanja oškodovanca,

prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih3.

Policist lahko nasilnežu izreče prepoved za dobo 48 ur (4. odstavek 39.a člena ZPol).

Postopek odreditve prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi poteka po

določenem zaporedju (1., 2. in 3. odstavek 39.a člena ZPol ter 7., 8., 9., 10. in 11. člen

pravilnika):

policist nasilnežu odredi prepoved z izrekom ustne odredbe na kraju,

policist nasilneža opozori, da ukrep vsebuje tudi prepoved nadlegovanja po

komunikacijskih sredstvih,

3 Filipčičeva in Šugmanova (2003: 23) menita, da je obseg prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi po ZPol širši kot prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi po ZKP, saj slednji ne vsebuje prepovedi nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.

18

nasilnež na poziv policista slednjemu proti potrdilu izroči ključe prebivališča, v

katerem živi skupaj z žrtvijo. Ključi se hranijo na pristojni policijski postaji,4

dokler traja ukrep, nato pa se vrnejo nasilnežu, kar se zabeleži v drugem delu

potrdila. Obrazec potrdila je sestavni del pravilnika in je objavljen skupaj z njim

(priloga 1),

nasilnež policistu posreduje naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo,

policist nasilneža opozori, da bo vročitev pisne odredbe opravil s pritrditvijo na

oglasni deski pristojne policijske postaje, če ga ne bo našel na posredovanem

naslovu oziroma če mu naslova noče povedati,

nasilnežu pred zapustitvijo prebivališča policist pod svojim nadzorom omogoči,

da vzame svoje osebne dokumente, svoja finančna in plačilna sredstva (kartice,

čeke idr.), svoje osebne stvari, ki jih potrebuje za bivanje zunaj tega

prebivališča, zlasti pa obutev, oblačila, osebne stvari in pripomočke za osebno

higieno za vsaj 10 dni bivanja zunaj kraja prepovedi približevanja,

nasilnež mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti oziroma ga mora

ob neupoštevanju odredbe policist nemudoma odstraniti na primerno razdaljo, ki

ne sme biti manjša od razdalje, določene v pisni odredbi,

policist mora v roku 6 ur nasilnežu vročiti še pisno odredbo o odrejenem ukrepu

na naslovu, ki mu ga je le-ta posredoval, ali pa s pritrditvijo odredbe na oglasno

desko pristojne policijske postaje, v kolikor nasilneža ne najde na posredovanem

naslovu oziroma nasilnež naslova noče povedati,

policija o izrečenem ukrepu takoj obvesti krajevno pristojni CSD. Ta mora žrtev

seznaniti z organizacijami, ki so ji na voljo za materialno in nematerialno

pomoč, in ji na njeno željo omogočiti stik s takšno organizacijo.

4 Pravilnik v 5. členu določa, da je pristojna tista PP, na območju katere je bila kršitev storjena.

19

Ob obstoju obeh pogojev in naštetih dejstev sme policist takoj na kraju ustno odrediti

prepoved približevanja določeni osebi (tj. žrtvi), kraju ali območju, kjer žrtev stanuje,

dela, se izobražuje, je v varstvu ali se giblje. Policist razdaljo prepovedi določi v

razponu od 50 do 200 metrov, pri čemer upošteva dejstvo, da je potrebno žrtvi

zagotoviti varnost, hkrati pa mora biti tudi kršitelju omogočeno nemoteno opravljanje

vsakodnevnih opravil.

Glede obveščanja pristojnega CSD pravilnik v 10. členu določa, da mora policija takoj

po telefonu obvestiti krajevno pristojni CSD (v času uradnih ur) ali CSD, ki izvaja

interventno službo (izven uradnih ur krajevno pristojnega CSD) na podlagi seznamov in

telefonskih številk CSD in interventnih služb v Republiki Sloveniji.

Pristojni CSD morajo policisti ob izreku prepovedi približevanja nemudoma obvestiti,

če je nasilnež mladoleten ali mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, žrtve pa so starši

mladoletnega storilca oziroma storilca, kateremu je bila odvzeta poslovna sposobnost

(11. člen pravilnika).5

Pisna odredba policista mora poleg osebnih podatkov nasilneža vsebovati odrejeni

ukrep z določitvijo razdalje, v njej morajo biti opisani način, obseg in trajanje ogrožanja

ter utemeljeni razlogi za odreditev ukrepa. Pisna odredba mora obvezno vsebovati tudi

pouk o posredovanju odredbe v sodno presojo po uradni dolžnosti (2. odstavek 39.a

člena ZPol). Pravilnik v 6. členu določa, da je vzorec pisne odredbe sestavni del

pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

Pisno odredbo mora policija takoj poslati v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega

sodišča, ki lahko ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi v roku

24 ur potrdi (oziroma podaljša do 10 dni), spremeni ali razveljavi. V primeru pritožbe

na odločitev preiskovalnega sodnika, ki mora biti podana v treh dneh in ki ne zadrži

izvršitve odločitve preiskovalnega sodnika, poda končno odločitev izvenobravnavni

senat okrožnega sodišča v roku 3 dni od prejema pritožbe. Vročitev odločbe s strani

5 Določbe o mladoletnih storilcih je predvidel šele pravilnik. Tudi te določbe so po mnenju Anžiča in Gaberjeve (2004b: 170) v nasprotju z ZKP in ZP-1, ki "prepovedujeta vročanje pisanj mladoletnikom s pribitjem na oglasno desko sodišča", zaradi česar sklepata, "da smo na področju mladoletnikov v zvezi z izrekanjem prepovedi približevanja v slepi ulici".

20

preiskovalnega sodnika in izvenobravnavnega senata se opravi na naslovu, ki ga je

nasilnež posredoval policiji, oziroma s pritrditvijo na oglasno desko okrožnega sodišča

(4. odstavek 39.a člena ZPol).

K pisni odredbi, ki se pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku, morajo policisti

priložiti vse pisne oziroma natisljive podatke in dokaze o razlogih za izrečeni ukrep (6.

člen pravilnika).

Žrtev lahko v primeru, ko preiskovalni sodnik podaljša ukrep prepovedi približevanja

določenemu kraju oziroma osebi do 10 dni, ob obstoju utemeljenih razlogov za sum, da

bo nasilnež nadaljeval z ogrožanjem tudi po tem času, predlaga podaljšanje ukrepa do

60 dni, vendar najkasneje 3 dni pred iztekom 10-dnevnega ukrepa. Ta rok je predviden

za to, da lahko preiskovalni sodnik, če so podani zakonski pogoji, do izteka 10-

dnevnega ukrepa izda odločbo, s katero podaljša ukrep. O morebitni pritožbi zoper to

odločbo, ki mora biti podana prav tako v treh dneh, odloči izvenobravnavni senat

okrožnega sodišča v treh dneh od prejema pritožbe. Vročitev odločbe preiskovalnega

sodnika in izvenobravnavnega senata se opravi na naslovu, ki ga je nasilnež posredoval

policiji, oziroma s pritrditvijo na oglasno desko okrožnega sodišča (39.b člen ZPol).

Predlogu za podaljšanje ukrepa mora žrtev priložiti dokaze o utemeljenih razlogih za

sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni. Ti utemeljeni razlogi

so predvsem nespoštovanje ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma

osebi (še zlasti če je to ugotovljeno pri policijskem nadzoru), izrečena globa zaradi

nespoštovanja ukrepa in ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih (14.

člen pravilnika).

Glede nadzora nad spoštovanjem prepovedi približevanja pravilnik v 12. členu določa,

da sme policija preverjati izvajanje ukrepa kadarkoli, vendar samo na krajih, ki so

določeni kot kraji prepovedi približevanja. Policija prav tako zagotovi nadziranje

izvajanja ukrepa, potem ko ga preiskovalni sodnik potrdi ali podaljša.

ZPol v 19. točki 2. odstavka 59. člena med zbirkami osebnih podatkov, ki jih v zvezi z

izvajanjem policijskih pooblastil vodi in vzdržuje policija, navaja tudi evidenco izdanih

odredb za prepoved približevanja. Navedena evidenca poleg skupnih osebnih podatkov

21

iz 60. člena ZPol (osebno ime, rojstni podatki, EMŠO, spol, prebivališče in

državljanstvo) vsebuje tudi naslednje podatke (19. točka 1. odstavka 61. člena ZPol):

datum in uro izdaje odredbe s povzetkom vsebine odredbe,

navedbo sodišča, kateremu je bila odstopljena v presojo,

podatke iz odločbe sodišča z rokom trajanja ukrepa,

osebne podatke o žrtvi in njenem morebitnem zakonitem zastopniku,

podatke o kršitvah odrejenega ukrepa in ukrepih,

podatke CSD,

podatke organizacij, ki se vključujejo v razreševanje nasilja v družini.

Posameznik ima takoj po vzpostavitvi navedene evidence pravico vpogleda v svoje

podatke (1. alinea 1. odstavka 62. člena ZPol), ki se v evidenci hranijo eno leto po

vnosu (3. alinea 1. odstavka 63. člena ZPol).

2.2 KAJ JE NASILJE V DRUŽINI

Glavni pogoj za izrekanje prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi je

prav gotovo nasilje v družini in zato bom v nadaljevanju predstavil, kaj razumemo pod

pojmom družinsko nasilje.

Ženske najpogosteje doživljajo nasilje znotraj svoje osebne socialne mreže.

Najpogosteje je povzročitelj nasilja moški, ki sestavlja središčni, najožji del socialne

mreže ženske. To je lahko mož, bivši mož, mož v času ločitvenega postopka, bivši

partner, bivši ljubimec ali drugi moški (Aničić, Hočevar, Lešnik, Papež, Veselič, 2007).

22

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju besedila: ZPND) opredeli

družinsko nasilje z naslednjimi besedami: »Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega,

spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi enega

družinskega člana proti drugemu družinskemu članu iz prejšnjega člena ne glede na

starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma

povzročitelja nasilja« (ZPND, 3. člen).

V ZPND je prav tako opredeljeno, kdo vse se šteje za družinskega člana, in to so:

- »zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner, bivši zakonec ali bivša

zunajzakonska partnerica oziroma partner,

- partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registrirani

istospolni partnerski skupnosti,

- krvna sorodnica oziroma sorodnik v ravni vrsti,

- krvni sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena,

- sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena,

- posvojiteljica oziroma posvojitelj in posvojenka oziroma posvojenec,

- rejnica oziroma rejnik in rejenka oziroma rejenec,

- skrbnica oziroma skrbnik in varovanka oziroma varovanec,

- osebe, ki imajo skupnega otroka,

- osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu« (ZPND, 2. člen).

2.2.1 Fizično nasilje

»Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči

bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe« (ZPND, 3. člen).

Ena od mnogih značilnosti fizičnega nasilja, ki ga žrtve doživljajo v družini, je ta, da se

to nasilje stopnjuje od klofute in odrivanja vse do brutalnega pretepanja, ki pa tu in tam

povzroči celo smrt žrtve. Najpogostejše oblike fizičnega nasilja so: odrivanje,

klofutanje, lasanje, zaklepanje žrtve v stanovanje, metanje stvari v žrtev (kozarci,

posode, ...), brcanje, pretepanje, udarjanje z glavo ob zid, pretepanje s pasom, boksanje,

davljenje, napadi s strelnim orožjem, napadi s hladnim orožjem, ugašanje cigarete na

23

telesu žrtve itd. Stopnja telesnih poškodb, ki jih povzroča fizično nasilje, se stopnjuje

vse od prask, vreznin, modric, zlomljenih kosti, splavov, trajne invalidnosti ali celo

smrti žrtve.

Za žrtve, katere so podvržene fizičnemu nasilju, je značilno, da imajo tudi posledice, ki

so značilne za psihično nasilje, in sicer: pomanjkanje energije, kronična zaskrbljenost,

depresivnost, nezanimanje za spolnost, napadi panike, strah za življenje, misli na

samomor itd.

2.2.2 Spolno nasilje

»Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje

prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena« (ZPND, 3. člen).

Žrtve spolnega nasilja so večinoma pripadniki in pripadnice šibkejših skupin

prebivalstva, in sicer so to ženske, otroci, fizično in telesno prizadeti, povzročitelji pa so

večinoma moški.

Posledice spolnega nasilja so: minimaliziranje, racionalizacija zlorabe, zanikanje, da se

je sploh zgodilo, potlačitev spomina, občutek, da telo ni tvoje, bežanje, samopoškodbe,

poskusi samomora, različne oblike odvisnosti, izolacija itd.

2.2.3 Psihično nasilje

»Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu

povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske«

(ZPND, 3. člen).

Povsem razumljivo in običajno je, da med partnerjema prihaja občasno do nesoglasij,

toda če se vzorec vedenja, s katerim eden od partnerjev vedno doseže cilj, katerega hoče

na račun drugega partnerja, njegovih pravic, prepričanj in želja doseči, ter se to

ponavlja vedno znova, govorimo o psihičnem nasilju.

Najpogostejše posledice psihičnega nasilja so: pomanjkanje energije, ranljivost,

kronična zaskrbljenost, izolacija, depresivnost, napadi panike, občutek nemoči,

24

neobvladovanje svojega življenja, strah pred prihodnostjo, težave s spominom, izguba

zaupanja, nemotiviranost, napadi joka, spremenjene spolne navade, spremembe v

odnosu do hrane, zloraba mamil, nepravilno bitje srca in druge somatske motnje,

izguba stika s sabo, dvom v svoje duševno zdravje, misli na samomor.

Policisti se pri obravnavi nasilja v družini dostikrat srečujejo s psihičnim nasiljem, pri

katerem nasilnež žrtvi grozi, jo ponižuje, jo osami in si jo podreja. Tako izvajanje

nasilja je zelo težko dokazati, saj je materialnih dokazov zelo malo oziroma jih sploh ni.

2.2.4 Ekonomsko nasilje

»Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri

razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerimi družinski član

samostojno razpolaga oziroma upravlja, ali neupravičeno omejevanje razpolaganja

oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov« (ZPND, 3. člen).

Ekonomsko nasilje se kaže v različnih oblikah. Poglavitni vzrok tega nasilja pa je, da

eden od partnerjev nadvlada drugega, ga finančno kaznuje in ga spravlja v

neenakopraven položaj. V to skupino nasilja prav tako spada neplačevanje preživnine za

otroke. Ena od posledic ekonomskega nasilja je, da si žrtev zaradi svoje ekonomske

šibkosti ne upa zapustiti nasilnega partnerja. Poleg navedene posledice pa imajo žrtve

ekonomskega nasilja še druge posledice, in sicer so te podobne psihičnim posledicam.

Posledice, katere povzroči nasilnež žrtvi pri nasilju v družini, lahko policija obravnava

kot kazniva dejanja (v nadaljevanju besedila: KD) ali prekrške, kar pa je odvisno od

stopnje posledic in pripravljenosti žrtve, da se sooči z nasilnežem.

V Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju besedila: KZ) so opredeljeni KD-ji, katere

policija največkrat obravnava pri družinskem nasilju, in to so: nasilje v družini,

ogrožanje varnosti, nasilništvo, grdo ravnanje, lahke oziroma hude telesne poškodbe,

umor. Pri KD-jih, storjenih v družini, se v dokaznem postopku velikokrat ugotavlja, da

je večina žrtev doživljala nasilje s strani partnerja že dalj časa. Žrtve v večini primerov s

prijavo nasilneža oziroma partnerja policiji odlašajo ali pa je sploh ne podajo. Policisti

se pri obravnavanju družinskega nasilja pogosto srečujejo s primeri, ko nasilnež žrtvam

25

povzroči poškodbe s klofutanjem, boksanjem, brcanjem, jih poriva v pohištvo in stene

stanovanja ali pa uporabi razne predmete. V primeru, ko nasilnež s svojimi dejanji

povzroči take telesne poškodbe, da mora žrtev poiskati zdravniško pomoč, žrtev tam

pogosto navaja različne dogodke. Žrtve kot najpogostejši vzrok za nastanek poškodbe

navajajo padec po stopnicah, zaletavanje v vrata in druge vzroke.

V Zakonu o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju besedila: ZJRM-1) so

prekrški, ki zajemajo družinsko nasilje, opredeljeni v šestem členu. Opredeljeni so kot

hujša dejanja, med nje pa sodijo: udarci, pretep, nasilno vedenje, žaljivo vedenje, drzno

vedenje in ostala dejanja, ki pri žrtvi povzročijo občutek prestrašenosti ali ogroženosti.

Na ta dejanja se nanaša četrti odstavek šestega člena, vendar z razliko, da mora biti

storilec zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik v ravni vrsti, medtem ko so žrtve

ožji družinski člani, zakonci ali zunajzakonski partnerji in krvni sorodniki v ravni vrsti,

ki s storilcem živijo v istem gospodinjstvu. Za te storilce je v zakonu predpisana višja

globa, in sicer 625,94 evrov.

2.2.5 Zanemarjenje

»Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana,

ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih

okoliščin« ( ZPND, 3. člen ).

S tem je zakonodajalec žrtev predvsem zaščitil pred ekonomskim propadom. Tako tisti,

ki lahko in je dolžan skrbeti za nekoga, mora to na podlagi pravne urejenosti.

Ženske, ki doživljajo nasilje, skušajo svojo varnost povečati na dva načina. Vse najprej

spremenijo svoja ravnanja in svoje vedenje glede na zahteve, ki jih postavlja

povzročitelj nasilja, pozneje pa se mnoge ženske postavljajo zase nasproti človeku, ki je

do njih nasilen. Ko začne ženska povečevati svojo varnost tako, da sledi svojim lastnim

odločitvam, ki so največkrat v nasprotju s pričakovanji in zahtevami povzročitelja

nasilja, v resnici ne ve, s čim se bo zaradi tega morala soočiti, in ali bo za to v

prihodnosti varnejša. Nekatere ženske se še po petih, celo desetih letih po odhodu

soočajo z nadzorovanjem in vpletanjem povzročiteljev nasilja v njihovo življenje.

26

Povzročitelji za nadzorovanje najpogosteje uporabljajo otroke (Aničić in sodelavci,

2007).

2.3 PRAVNA UREJENOST

Delovanje strokovne javnosti in odgovornih za urejanje področja nasilja v družinskem

okolju in vedno glasnejša odzivanja v družbenem okolju so narekovala spremembe.

Pojav kot je nasilje v družini zahteva sistematično in posebno skrbno obravnavanje.

Zato se je na tem področju v zadnjih letih sistematično spreminjala zakonodaja in s tem

je bil omogočen kvalitetnejši pristop k reševanju te problematike. Zakonodajalec se je

začel zavedati, da je nasilje v družini kaznivo ravnanje, zato ga je poskušal skozi leta

spreminjati tako, da bi čim bolj zaščitil žrtve družinskega nasilja. Tako je Kazenski

zakon Socialistične Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila: KZ SRS) že leta 1977

presegel klasično opredelitev spolnega nasilja, ko je opredelil spolno nasilje na

naslednji način: »Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z

neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da izvrši ali trpi kakšno

spolno dejanje, ki ni obseženo s 100. členom tega zakona« (KZ SRS, 101. člen). Tako

je poudaril, da je spolno nasilje inkriminirano, tudi če je dejanje storjeno proti osebi, s

katero živi storilec v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti.

Do leta 1977 je namreč zakonodaja, ki je veljala v Sloveniji, vsebovala klasično

opredelitev posilstva, in sicer, da je storilec moški in žrtev ženska, ki ni storilčeva žena.

Iz tega sledi, da so v slovenski kazenski zakonodaji opisana vsa kazniva dejanja, ki

izhajajo iz družinskega nasilja, katera pa so razpršena po KZ-ju glede na različne

objekte varstva (življenje in telo, spolna nedotakljivost, ...). Med spremembami KZ-ja je

prav tako pomembna sprememba, ko se je KD nasilništva preoblikovalo tako, da se

glasi: »Kdor drugega hudo žali, z njim grdo ravna, mu dela nasilje ali ogroža njegovo

varnost in s tem v javnosti ali v družbi povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost,

se kaznuje z zaporom do dveh let « (KZ, 299. člen).

27

Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-18/93 z dne 11. 04. 19966 ugotovilo, da je

»zakonska ureditev, ki za zagotovitev varnosti ljudi predvideva le pripor, ta pa je

najhujši poseg v osebno svobodo posameznika, ne določa pa alternativno manj hudih

preventivnih ukrepov, ki bi še vedno zagotovili varnost ljudi, v nasprotju z Ustavo« ter

naložilo zakonodajalcu, da ugotovljeno neskladnost z Ustavo odpravi v roku enega leta.

S prvo novelo ZKP (ZKP-A) je zakonodajalec med nadomestnimi ukrepi za odpravo

ponovitvene nevarnosti (ki je zelo velika v primerih nasilja v družini (Filipčič. 2002) in

za uspešno izvedbo kazenskega postopka v 195.a členu določil prepoved približanja

določenemu kraju ali osebi.

Sodišče uporabi ta ukrep, kadar je z njim ob upoštevanju okoliščin iz 2. ali 3. tč. 1.

odstavka 201. člena ZKP moč odvrniti nevarnost:

uničenja sledov kaznivega dejanja,

vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce oziroma

ponovitve kaznivega dejanja, dokončanja kaznivega dejanja ali storitve

zagroženega kaznivega dejanja.

Pri uporabi tega ukrepa sodišče določi primerno razdaljo (oddaljenost) od določenega

kraja ali osebe. To razdaljo oziroma oddaljenost mora obdolženec spoštovati in je

namerno ne sme prekoračiti, sicer lahko sodišče zoper njega odredi pripor. Sodišče

mora obdolženca na to predhodno opozoriti. Če pa to razdaljo oziroma oddaljenost

namerno krši žrtev, jo lahko sodišče denarno kaznuje.

V sklepu, s katerim sodišče odloči o prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi,

morajo biti sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, priporni razlogi in uporaba

tega ukrepa utemeljeni.

V letu 2008, in sicer 1.11.2008, je začel veljati nov Kazenski zakonik (KZ-1), ki v 191.

členu (Nasilje v družini) na novo opredeljuje segment reševanja družinskega nasilja. S

tem je na področju obravnavanja kaznivih dejanj stvar bolj jasna in opredeljena.

6 Uradni list Republike Slovenije št. 25-2063/1996.

28

Prav tako pa je Zakon o prekrških zoper javni red in mir (v nadaljevanju besedila:

ZJRM) od leta 1974 zajemal družinsko nasilje, predstavljal je samo eno od možnih

izvršitvenih oblik tega prekrška, ki se je glasil: »Kdor občutno moti okolico s hrupom,

ropotom ali z razgrajanjem, kdor na nedovoljen način občutno moti mir ali ogroža

varnost kakšne osebe v zasebnem prostoru ali kdor moti nočni mir in počitek« (ZJRM,

4. točka 1. odstavka 11. člen). ZJRM je leta 2006 nadomestil ZJRM-1 in je pozornost

namenil družinskemu nasilju na ta način, da je pri prekrških po 6. členu »nasilno in

drzno vedenje« v četrtem odstavku določil bližnje razmerje med storilcem in

oškodovancem, kot razlog za predpis strožjega kaznovalnega okvirja.

Navedeni prekršek zajema več izvršitvenih dejanj, kot je na primer ukrep prepovedi

približevanja. Tako je Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju besedila: ZKP) leta

1999 uvedel alternativni pripor, kjer je prav tako naveden ukrep prepovedi približevanja

določenemu kraju oziroma osebi, in sicer o tem ukrepu govori 195.a člen ZKP-ja. Ker

pa tukaj govorimo o alternativnem priporu, ga je mogoče izreči samo v primeru storitve

tistih KD-jev, pri katerih je zaradi njihove teže in izpolnjevanja ostalih pogojev mogoče

izreči pripor.

Po uveljavitvi novega Kazenskega zakonika leta 2008 in s tem določb 191. člena

(Nasilje v družini) se je pri obravnavanju nasilja v družini pojavilo kar nekaj vprašanj o

razmejitvi med kaznivim dejanjem in prekrškom. Materialna določba z opisom znakov

omenjenega kaznivega dejanja je skoraj identična opisu prekrška po določilu četrtega

odstavka 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru. Zaradi navedene okoliščine so

se v policijskih enotah srečevali s težavami, kdaj naj neko dejanje obravnavajo kot

prekršek in kdaj kot kaznivo dejanje. Ob upoštevanju splošnega pravnega načela, da

hujša oblika protipravnega ravnanja (storitev kaznivega dejanja) v tovrstnih primerih

vselej izključuje odgovornost za milejše ravnanje (storitev prekrška), je potrebno v vseh

primerih prijave tovrstnih ravnanj, povezanih z nasiljem v družini, vsak dogodek najprej

obravnavati v cilju obravnave kaznivega dejanja. V ta namen je potrebno na kraju

kaznivega dejanja izvesti vse potrebne ukrepe, ki jih Zakon o kazenskem postopku

predvideva (ogled kraja dejanja, zavarovanje sledov, zbiranje obvestil). Kadar so torej z

izvršitvenim dejanjem izpolnjeni tako znaki kaznivega dejanja kot tudi znaki prekrška v

29

zvezi z nasiljem v družini, se postopka o prekršku ne vodi, ampak se dejanje obravnava

kot kaznivo dejanje. Zaradi tega torej policisti v primeru prijave nasilja v družini

dogodek obravnavajo kot kaznivo dejanje, razen če je bilo dejanje storjeno samo z

izzivanjem ali spodbujanjem k pretepu. Če po podani kazenski ovadbi pristojni državni

tožilec oceni, da v konkretnem primeru ne gre za kaznivo dejanje, in ovadbo zavrže,

policijska enota v primeru, če za storjeni prekršek ni nastopilo zastaranje, izpelje

postopek za storjen prekršek.

Leta 2003 je prišlo do spremembe ZPol-a, in sicer 39. člena, kjer je bila uvedena

možnost, da policisti lahko določeni osebi izrečejo varstveni ukrep prepovedi

približevanja določenemu kraju oziroma osebi v tistih primerih nasilja v družini, ki

predstavljajo prekršek. Možnost izrekanja prepovedi približevanja po ZPol-u pa je bilo

možno izreči od 26. 9. 2004, ko je stopil v veljavo Pravilnik o prepovedi približevanja

določenemu kraju oziroma osebi. S spremembo in dopolnitvijo ZPol-a leta 2006 pa je

mogoče izreči prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi ne samo za

prekršek z elementi nasilja, ampak tudi za nasilna kazniva ravnanja, opredeljena kot

KD-ji, kjer ni bil pogoj za ukrepanje po ZKP-ju.

Policija je ukrep prepovedi približevanja začela izvajati z uveljavitvijo Pravilnika o

prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, in sicer 26.09.2004.

Sam Pravilnik podrobneje opredeljuje postopek za odredbo in izvedbo pooblastila, ki je

bilo uzakonjeno v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji. Pooblastilo,

ki je namenjeno učinkovitejšemu odzivu policije in ostalih organov za preprečevanje

nasilja v družini, pomeni tudi globlje posege v določene svoboščine in pravice

domnevnega nasilneža. O potrebah in smiselnosti uzakonitve takšnega pooblastila

obstajajo v strokovni in laični javnosti različna mnenja.

Predlagatelj spremembe ZPol je izhajal iz predpostavke, da pravna ureditev pred

sprejemom novega pooblastila policiji ni dajala »možnosti, da bi ob nasilju, zlasti v

družinskem krogu, učinkovito ukrepala« (Poročevalec DZ, št. 25/2003:4). Ta možnost

je bila v obliki pooblastila prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi

sprejeta z novelo ZPol dne 12. 08. 2003 z določitvijo novih 39.a in 39.b člena.

30

Generalna policijska uprava (v nadaljevanju GPU) je takoj po objavi pravilnika

(objavljen 27.08.2004, veljati in uporabljati pa se je začel trideseti dan po objavi, to je

26.09.2004) pripravila usmeritve za izvajanje ukrepa prepovedi približevanja

določenemu kraju oziroma osebi, s katerimi je natančno opredelila potek izvedbe in

dokumentiranje ukrepa, način komunikacije s preiskovalnim sodnikom in CSD ter način

vodenja evidence izdanih odredb. Priloge usmeritev so seznam CSD s telefonskimi

številkami, seznam interventnih služb s telefonskimi številkami in tehnično navodilo za

uporabo računalniške aplikacije za vnos podatkov o izrečenih ukrepih. Usmeritve se

uporabljajo z dnem uveljavitve pravilnika (26. 09. 2004).

V letu 2008 je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki dejansko

sistematično opredeljuje nasilje v družini, žrtev družinskega nasilja s tem dobi določeno

zaščito, z zakonom pa je tudi opredeljeno delo organov in nevladnih organizacij, ki se

ukvarjajo s tovrstno problematiko. V zakonu je tudi zapisano, da so vsi organi dolžni o

nasilju obveščati CSD, razen če žrtev temu izrecno nasprotuje, posredi pa ni kaznivo

dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

31

3 PRIMERI IZ PRAKSE

3.1 METODA

Pri ugotavljanju prednosti in slabosti ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju

oziroma osebi je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov in analiza treh primerov

izreka omenjenega ukrepa, ki so jih policisti Policijske postaje Gornji Petrovci izrekli v

letu 2008 in 2009.

Za vsak posamezen primer je bila opravljena analiza s primerjavo in sklepi.

3.2 NAMEN IN CILJ

Namen in cilj analize primerov, kot tudi same vsebine diplomske naloge, je v

predstavitvi ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi ter samem

načinu izvajanja, z analiziranjem treh primerov iz prakse pa ugotoviti prednosti in

slabosti dosedanjih ukrepov.

3.3 OPIS POSTOPKA

V primerih se prepletajo družinske težave, katere je kršitelj reševal na en sam način, in

to z nasiljem, katerega okvirna definicija je bila prikazana v uvodnem delu diplomske

naloge. V vseh treh primerih je prikazano reševanje posameznega primera od zaznave

nasilja v družini do izreka ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma

osebi.

32

4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA

4.1 OPIS IN ANALIZA PRIMEROV

Opisani in analizirani bodo primeri nasilja v družini, pridobljeni na podlagi vpogleda v

računalniško evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja, obravnavanih v letu

2008 in 2009 na Policijski postaji Gornji Petrovci, kjer so policisti izrekli ukrep

prepovedi približevanja.

Primer 1 :

Gre za primer fizičnega in psihičnega nasilja v družini, kjer kot nasilnež nastopa sin

oziroma vnuk žrtve.

Status storilca: moški, star 22 let, brez zaposlitve, samski, uživa alkoholne pijače,

povratnik s področja kršitev javnega reda.

Kraj dogajanja: dnevna soba v stanovanjski hiši.

Čas dogajanja: junij 2009.

Opis dogajanja: ogrožanje varnosti družinskih članov zasebnem prostoru.

Dne 3.6.2009 ob 7.30 uri je oškodovanec prišel v prostore Policijske postaje Gornji

Petrovci in prijavil, da ga je dne 2.6.2009 ob 19.30 uri doma na domu pretepel sin, prav

tako je sin s pretepom grozil ostalim članom družine.

Dne 2.6.2009 ob 19.30 uri je kršitelj prišel domov v vinjenem stanju. Ko je prišel v

stanovanjsko hišo, je vstopil v dnevni prostor, kjer je oče ležal na kavču. Pristopil je do

očeta, katerega je brez kakršnega koli vzroka z dlanjo desne roke udaril v predel leve

ličnice. Takoj zatem je kršitelj očeta brcnil v levo nogo, nato dvignil z rokama kavč, na

katerem je bil oče, in ga spustil na tla. Takoj po dejanju je povedal, da bo doma vse

pobil in nato odšel v svojo sobo. Ker so se doma kršitelja vsi prestrašili, so noč

prebedeli, oče pa je naslednji dan kršitev prijavil na PP Gornji Petrovci.

33

Ukrepi policistov:

Po sprejeti prijavi je patrulja PP Gornji Petrovci kršitelja iskala na domu, kjer pa ga ni

našla. V danem primeru gre za storilca povratnika, kateremu je bil v preteklosti že

dvakrat izrečen ukrep prepoved približevanja, izdanih mu je bilo več plačilnih nalogov

zaradi kršitve Zakona JRM po členu 6/4, prav tako pa je bil kazensko ovaden na ODT

MS zaradi KD po členu 191 KZ. Okrog 14.30 ure je bil kršitelj izsleden v bližnjem

gozdu. S kršiteljem je bil opravljen razgovor, pri tem pa sta policista ugotovila, da je

kazal zunanje znake alkoholiziranosti, bil pa je tudi precej besedno agresiven do očeta

in ostalih članov družine. Zaradi tega je bila kršitelju na kraju izrečena ustna odredba

glede ukrepa prepovedi približevanja do očeta, matere in stare matere do razdalje 200

metrov. Kršitelj je doma vzel svoje osebne stvari, ključe hiše pa je pustil materi. Odšel

je k svojemu prijatelju, dosegljiv pa je bil na svoj GSM aparat. Po šestih urah mu je bila

vročena pisna odredba. O tem je bil obveščen dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega

sodišča v MS kot tudi dežurna socialna delavka CSD MS. Preiskovalni sodnik je ukrep

policije podaljšal na deset dni. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve JRM

6/4. Dne 08.06.2009 ob 17.00 uri je patrulja PP Gornji Petrovci ob kontroli kršitelja

našla doma. Zaradi neupoštevanja ukrepa prepovedi približevanja mu je bil izdan

plačilni nalog.

Analiza:Opisani primer kaže na fizično in psihično nasilje storilca, saj je žrtvi s tem, ko jo je z

roko udaril in z nogo brcnil, prizadejal telesne bolečine. Kršiteljeva ravnanja (kričanje,

žalitve, grožnje, napadalnost) jasno kažejo, da so izpolnjeni elementi psihičnega nasilja,

ki navzven pri žrtvi ni tako prepoznavno kot fizično. V razgovoru z oškodovanci in na

podlagi predhodnih kršitev, ki jih je obravnavala policija (prekrški po JRM, kazenske

ovadbe, izrečena ukrepa prepovedi približevanja), so imeli policisti dovolj argumentov

pri ugotavljanju okoliščin izreka ukrepa prepovedi približevanja.

Ukrepi so sledili, kot je v opisu primera tudi navedeno. Vsi dosedanji ukrepi še vedno

niso dosegli svojega cilja, saj kršitelj še naprej krši aktualno zakonodajo na področju

družinskega nasilja. Po preteku izrečenega ukrepa se vrača nazaj v staro okolje in s tem

straši ostale člane družine. Policisti pri obveščanju in vključevanju drugih služb (center

za socialno delo, sodišče) niso imeli nobenih težav.

34

Primer 2Gre za primer psihičnega nasilja v družini, kjer kot nasilnež nastopa sin.

Status storilca: moški, star 22 let, brez zaposlitve, samski, uživa alkoholne pijače in

prepovedane droge, povratnik s področja kršitev javnega reda.

Kraj dogajanja: dvorišče stanovanjske hiše.

Čas dogajanja: november 2008.

Opis dogajanja: ogrožanje varnosti družinskih članov zasebnem prostoru.

Dne 09.11.2008 ob 05.20 uri je oškodovanka po telefonu poklicala na OKC PU Murska

Sobota in prijavila kršitev JRM s strani sina. Kršitelj bi naj prišel domov pod vplivom

alkohola, razbijal po vhodnih vratih in se drl, da bo vse pobil.

Ukrepi policistov:

Ob prihodu patrulje na kraj je bilo ugotovljeno, da je kršitelj dne 09.11.2009 ob 05.20

uri prišel domov pod vplivom alkohola. Ko je prišel do vhodnih vrat hiše, je s pestmi

začel udarjati po vhodnih vratih, kar je imelo za posledico, da se je prebudila mati, ki je

v spalnici spala skupaj z mlajšim sinom, oče je bil na službeni poti. Kršitelj je ob

udarjanju po vratih prav tako verbalno začel groziti članom družine, da jih bo vse pobil.

Ker je kršitelj storilec povratnik, v preteklosti je bil že dvakrat obsojen za kaznivo

dejanje nasilništva, prav tako pa je bil obravnavan za prekrške po JRM z elementi

nasilja, se ga je mati ustrašila in zaprosila za intervencijo policije. Ob prihodu policistov

na kraj je kršitelj še vedno verbalno grozil materi, prav tako pa se na ukaz policistov ni

pomiril. Zaradi tega je bilo zoper kršitelja odrejeno pridržanje po Zakonu o prekrških

člen 109, odst. II. Kršitelju je bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja očetu,

materi in bratu na razdalji 200 metrov. Izdana mu je bila pisna odredba, o ukrepu sta

bila obveščena dežurna delavka CSD Murska Sobota in dežurni preiskovalni sodnik

Okrožnega sodišča v MS, kateri je ukrep podaljšal na deset dni. Kršitelju je bil izdan

plačilni nalog zaradi kršitve JRM 6/4. V času veljavnosti ukrepa kršitelj ukrepa ni kršil.

Analiza:Opisani primer kaže na psihično nasilje storilca, saj je žrtvi prizadejal strah. Njegova

dejanja (agresivnost, grozilna verbalna komunikacija, žalitve in grožnje) jasno kažejo,

da so izpolnjeni elementi psihičnega nasilja, ki navzven pri žrtvi ni tako prepoznavno

35

kot fizično nasilje. Po razgovoru z materjo, ki pove, da je zaradi početja kršitelja njegov

mlajši brat (star deset let), ko ga vidi, zelo nemiren, se obnaša zelo prestrašeno in ponoči

ne more spati, prav tako pa na podlagi dotedanjih obravnavanih primerov s strani

policije (dvakrat obsojen zaradi KD nasilništva), so imeli policisti dovolj argumentov za

izrek ukrepa prepoved približevanja.

Kršitelj je upošteval izrečeni ukrep vse do konca. Domov se je vrnil po desetih dnevih

in takrat zaprosil za zdravniško pomoč. Po krajšem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici

Ormož so starši s pomočjo zdravstvene službe uredili vse potrebno, da odide kršitelj v

komuno na odvajanje od drog. Kršitelj je na to pristal in odšel na zdravljenje v komuno

v Split. Po krajšem bivanju v komuni se je vrnil domov, kjer še vedno krši zakonodajo

na področju družinskega nasilja. Pri obveščanju ostalih institucij (CSD, sodišče)

kakšnih posebnih problemov ni bilo.

Primer 3

Gre za primer fizičnega in psihičnega nasilja v družini, kjer kot nasilnež nastopa

izvenzakonska partnerica žrtve.

Status storilca: ženska, stara 40 let, brez zaposlitve, zunajzakonska zveza, mati dveh

otrok, občasno uživa alkoholne pijače, do sedaj še neobravnavana na področju

družinskega nasilja.

Kraj dogajanja: dvorišče stanovanjske hiše.

Čas dogajanja: junij 2009.

Opis dogajanja: ogrožanje varnosti družinskega člana v zasebnem prostoru.

Dne 11.03.2009 ob 21.35 uri je brat oškodovanca po telefonu na OKC PU MS prijavil,

da je prišlo do prepira med oškodovancem in njegovo zunajzakonsko partnerko, pri tem

bi naj bil brat poškodovan.

Ukrepi policistov:

Po prihodu patrulje na kraj dogodka je bilo ugotovljeno, da je oškodovanec prišel

skupaj z bratom na dom, da bi vzel svoje stvari. To je kršiteljico (zunajzakonsko

partnerko) močno razjezilo in je pograbila sekiro, ki je ležala pred vhodnimi vrati hiše,

in oškodovanca s topim delom udarila po zadnjem delu glave. Vse to je imelo za

36

posledico, da je oškodovanec začel močno krvaveti, zato je bil z vozilom prve pomoči

odpeljan v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da gre za lahko telesno poškodbo.

Zbiranje obvestil se je nadaljevalo tekom naslednjega dne in pri tem je bilo ugotovljeno,

da je kršiteljica v zadnjem mesecu večkrat fizično napadla oškodovanca, vendar

oškodovanec zaradi strahu pred njo policije o tem ni obveščal. Ker je v danem primeru

šlo za kaznivo dejanje po 191. členu, III. odst. (družinsko nasilje), in 122. členu KZ

(povzročitev lahke telesne poškodbe) je bilo z osumljeno opravljeno zaslišanje, med

katerim je povedala, da bo oškodovanca ob prvem srečanju ubila. Zaradi tega ji je bil

dne 12.03.2009 ob 10.00 uri izrečen ukrep prepovedi približevanja do oškodovanca in

naslova, kjer le-ta prebiva. O tem je bila obveščena služba CSD v Murski Soboti kot

tudi dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateri je ukrep

policije podaljšal na deset dni. Primer je bil zaključen s podajo kazenske ovadbe na

pristojno okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti.

Analiza:Opisani primer kaže na fizično in psihično nasilje storilke, saj je žrtvi s tem, ko jo je s

sekiro udarila po glavi, prizadejala telesne poškodbe, prav tako pa so se nenehno

pojavljale psihične grožnje. Žrtev je dejansko podlegla psihičnemu pritisku storilke, saj

ni upala zadevo prijaviti policiji niti ostalim inštitucijam, ki bi ji lahko pomagale (CSD,

lokalna skupnost). Storilka je sistematično žrtev psihično uničevala in s tem hotela, da

bi se žrtev odselila in bi tako s hišo razpolagala sama. Na podlagi zbranih obvestil so

imeli policisti dovolj argumentov, da so lahko naslednji dan po kršitvi oziroma storitvi

kaznivega dejanja storilki izrekli ukrep prepovedi približevanja žrtvi in hiši, v kateri je

žrtev prebivala. O zadevi je bil obveščen CSD Murska Sobota in preiskovalni sodnik

Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateri je ukrep policije podaljšal na deset dni. Proti

storilki je bila podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo Murska Sobota,

ukrep prepovedi pa je upoštevala. Po preteku ukrepa se je odselila na drug naslov. V

danem primeru so policisti z ostalimi institucijami, ki so sodelovale v obravnavi primera

(sodišče, CSD in tožilstvo), sodelovali zgledno.

37

4.2 SKLEPI

Iz analiziranih primerov lahko oblikujemo naslednje sklepe in spoznanja:

- policisti pri izrekanju ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma

osebi niso imeli nikakršnih težav pri presoji zakonitosti in so ukrep izvedli v skladu

z veljavno zakonodajo,

- vse žrtve navajajo nasilje kot dlje časa trajajoče nasilno ravnanje obravnavanega

kršitelja,

- vsi obravnavani primeri navajajo pri kršitelju prisotnost alkohola ali drugih

prepovedanih substanc, kar jasno kaže, da na razmere vplivajo tudi socialna stanja v

družini ter odvisnost in zasvojenost kršitelja,

- sodelovanje s pristojnimi službami, ki se poleg Policije ukvarjajo s problematiko

nasilja v družini, poteka nemoteno in v skladu s predpisi.

V vseh treh primerih, ki so bili analizirani, so policisti svoje delo opravili zelo

strokovno in v skladu s pozitivno zakonodajo. V vseh treh primerih so policisti zelo

kvalitetno zbrali vsa potrebna obvestila, na podlagi katerih je bil izrečen ukrep. V dveh

primerih je bila zadeva obravnavana kot prekršek in je bil storilcema izdan plačilni

nalog, v enem primeru pa je bila zadeva zaključena s podajo kazenske ovadbe na

pristojno državno tožilstvo. Po obravnavanih primerih, ko smo primer zaključili, se je v

vseh v zadevo vključil pristojni vodja policijskega okoliša, ki primere spremlja in je pri

tem v povezavi z drugimi institucijami.

38

5 STATISTIČNI PODATKI ZA PU MURSKA SOBOTA

V nadaljevanju sem statistično prikazal izrekanje ukrepa prepovedi približevanja naobmočju države in posebej na območju PU Murska Sobota. Statistični prikaz je podanza obdobje, ko je policija dobila pooblastilo za izrekanje ukrepa, od leta 2004 do koncaleta 2009. Podatki so vzeti iz letnih poročil policije.

Tabela 1: Število izrečenih ukepov prepovedi približevanja na območju Republike Slovenije vobdobju 2004–20097

2004 2005 2006 2007 2008 2009Ukrepi do 2dni

7 25 29 54 54 96

Podaljšanje do10 dni

7 107 198 369 405 874


20 55 81 96 150

Razveljavljenihukrepov

11 26 42 36 53

SKUPAJ 14 152 282 504 555 1120

Graf 1: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja na območju Republike Slovenije vobdobju 2004–20098

7 http://www.policija.si/index.php/statistika/8388 http://www.policija.si/index.php/statistika/838

7 7 0 0 14 25107

2011

152

29

198

5526

282

54

396

8142

504

54

405

9636

555

96

874

150

53

1120

0

200

400

600

800

1000

1200

2004 2005 2006 2007 2008 2009

do 2 dni do 10 dni do 60 dni razveljavljeni ukrepi skupaj

http://www.policija.si/index.php/


39

Statistični prikaz izrekanja ukrepa prepovedi približevanja s strani policije na podlagiZPol na območju države nam kaže, da je policija iz leta v leto izrekla več ukrepov. Vletu 2004, ko je policija dobila to pooblastilo, je bilo izrečenih samo 14 ukrepov, v letu2009 pa je bilo izrečenih že 1120 ukrepov. Največ izrečenih ukrepov je bilo tistih, prikaterih je preiskovalni sodnik iz dveh dni ukrep podaljšal na 10 dni.

Tabela 2: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih upravah v obdobju2004–20099

2004 2005 2006 2007 2008 2009 SKUPAJ V %PUKrško

3 7 8 21 24 36 99 3,77

PUPostojna

1 6 10 8 17 42 1,70

PU SlovenjGradec

17 23 36 52 69 197 7,50

PUCelje

40 95 96 116 240 587 22,34

PU NovaGorica

18 29 33 28 42 150 5,71

PUKoper

2 14 13 38 30 74 171 6,51

PUKranj

2 5 11 18 20 43 99 3,77

PULjubljana

1 21 39 92 92 135 380 14,46

PUMaribor

1 18 41 125 132 310 627 23,87

PU MurskaSobota

2 1 2 8 15 62 90 3,42

PU NovoMesto

3 10 15 27 38 92 185 7,04

SKUPAJ 14 152 282 504 555 1120 2627 100

9 http://www.policija.si/index.php/statistika/


40

Graf 2: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih upravah v obdobju2004–200910

Glede na statistični prikaz ugotavljamo, da je v letu 2004, ko je policija dobilapooblastilo za izrekanje ukrepa, le-tega izrekla zelo malokrat. V tem letu ukrepa nisoizrekli v štirih PU, in sicer v PU Postojna, PU Celje, PU Slovenj Gradec in PU NovaGorica. V naslednjih letih pa se število izrečenih ukrepov poveča, največ izrečenihukrepov je bilo izrečenih na PU Maribor, sledi PU Celje in PU Ljubljana. Najmanjizrečenih ukrepov v času od 2004 do 2009 je bilo izrečenih na PU Postojna, sledi PUMurska Sobota, PU Kranj in PU Krško.

Tabela 3: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja na območju Policijske uprave MurskaSobota v obdobju 2004–200911

2004 2005 2006 2007 2008 2009Ukrepi do 2dni

2 1 1 1 3


1 1 6 10 51


1 4 8

Razveljavljenihukrepov

1

SKUPAJ 2 1 2 8 15 62

10 http://www.policija.si/index.php/statistika/

11 http://www.policija.si/index.php/statistika/838

0

200

400

600

800

1000

1200

2004 2005 2006 2007 2008 2009

PU Krško PU Postojna PU Slovenj Gradec PU Celje

PU N Gorica PU Koper PU Kranj PU Ljubljana

PU Maribor PU M Sobota PU N Mesto Skupaj



41

Graf 3: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja na območju Policijske uprave MurskaSobota v obdobju 2004–200912

Na PU Murska Sobota je bilo od leta 2004 do 2008 izrečeno samo 28 ukrepov. V letu2009 pa se je število ukrepov občutno povečalo in se zaustavilo pri številki 62. Največizrečenih ukrepov je bilo tistih, pri katerih je preiskovalni sodnik ukrep podaljšal na 10dni. V celotnem obdobju je bil s strani preiskovalnega sodnika razveljavljen samo enukrep, ki ga je izrekla policija.

Tabela 4: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih postajah na območjuPolicijske uprave Murska Sobota v obdobju 2004–200913

2004 2005 2006 2007 2008 2009 SKUPAJ V %PP Murska

Sobota2 4 4 17 27 30

PPLendava

2 3 5 28 38 42,22

PP GornjaRadgona

1 2 12 15 16,66

PP GornjiPetrovci

1 2 2 5 5,56

PPLjutomer

2 3 5 5,56

SKUPAJ 2 1 2 8 15 62 90 100



20 0 0

20 1 0 0 1 1 1 0 0

2 16

1 0

8

1

10

40

15

3

51

8

1

62

0

10

20

30

40

50

60

70

2004 2005 2006 2007 2008 2009

ukrepi do 2 dni podaljšanje do 10 dni podaljšanje do 60 dni razveljavljenih ukrepov skupaj



42

Graf 4: Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po policijskih postajah na območjuPolicijske uprave Murska Sobota v obdobju 2004–200914

Na območju PU Murska Sobota je največ ukrepov izrekla PP Lendava, sledita pa ji PPMurska Sobota in PP Gornja Radgona. Najmanj izrečenih ukrepov sta izrekli PP GornjiPetrovci in PP Ljutomer. Pri tem se ugotavlja, da je PP Gornji Petrovci prvi ukrepizrekla v letu 2007, PP Ljutomer pa šele v letu 2008.

14http://www.policija.si/index.php/statistika/838

0 0 0 0 02

0 0 1 0 0 1 02

0 0 02

4 30 1 0

84 5

2 2 2

1517

28

12

2 3

62

0

10

20

30

40

50

60

70

2004 2005 2006 2007 2008 2009

PP M Sobota PP Lendava PP G. RadgonaPP Gornji Petrovci PP Ljutomer Skupaj


43

6 ZAKLJUČEK

Znano je, da je družinsko nasilje pogosto skrito za štirimi stenami stanovanja, javnost pa

včasih zanj izve šele, ko je za žrtev že prepozno. Zaradi številnih družinskih tragedij, ki

so se zgodile prav zaradi te skritosti za štirimi stenami, bi morali temu problemu

posvetiti vso pozornost ter k preprečevanju usmerjati vse službe, ki se s takim nasiljem

srečujejo.

Ugotavlja se, da je nasilje v družinah večplastni problem, ki ga je potrebno reševati s

sodelovanjem zdravstvenih ustanov, vzgojnih inštitucij, z raznimi oblikami

izobraževanja in osveščanja žrtev ter na koncu s pomočjo izvrševalcev (policije in

pravosodja).

Prav civilna iniciativa je pripomogla k temu, da so se stvari na tem področju začele

spreminjati in tako je zakonodajalec leta 2003 sprejel spremembe ZPol-a, s katerimi je

policija dobila novo pooblastilo, da lahko storilcu nasilja prepove približevanje žrtvi in

kraju njenega bivanja. Ukrep je časovno omejen, in sicer lahko policija izreče ukrep za

48 ur, PS pa lahko z odločbo podaljša za od 10 do 60 dni. Kot je bilo že večkrat

ugotovljeno, je namen ukrepa prepovedi približevanja ta, da se onemogoči približevanje

določenemu kraju oziroma osebi in prav ta čas morajo izkoristiti institucije, da

pomagajo družini, ki se je odločila ter o svojih težavah spregovorila in zaprosila za

pomoč.

Pri izreku prepovedi približevanja ugotavljam, da je žrtev družinskega nasilja pri vseh

organizacijah prioriteta in ji vse nudijo pomoč, medtem ko pa se s povzročiteljem

nasilja dogaja ravno obratno, čeprav bi bilo tudi njemu potrebno nuditi pomoč. V

primeru izreka prepovedi približevanja se nasilneža dejansko postavi iz lastnega

stanovanja na cesto. Menim, da bi morala v vsaki regiji obstajati varna hiša za

nasilneže, v katero bi se morali le-ti po izreku prepovedi približevanja obvezno

namestiti za čas veljavnosti ukrepa. V tej varni hiši bi dobil pomoč s strani strokovnih

delavcev. S tem pa bi bil rešen še en problem, ki se pojavlja pri izrekanju prepovedi

približevanja, in sicer iskanje nasilneža, ko se mu mora vročiti dokumentacija, povezana

z izrekom ukrepa.

44

Tako bi se dejansko seznanil s podaljšanjem ukrepa oziroma z morebitnim preklicem

ukrepa, ki za storilca pomeni, da se lahko vrne domov.

Druga rešitev za to situacijo bi po mojem mnenju bila ta, da bi se kršiteljem, ki bi kršili

prepoved približevanja, izrekla zaporna kazen za čas veljavnosti ukrepa in bi se tako

zagotovilo normalno življenje žrtve. Sem namreč mnenja, da pri nekaterih takih

kršiteljih denarna kazen ne zaleže in se vračajo na kraj oziroma k osebi, h kateri jim je

prepovedano približevanje.

CSD-ji, kot pristojne institucije, bi morali v postopku žrtvi čim bolj pomagati in ji

olajšati vse poti v postopkih. S tem je mišljeno predvsem to, da ji priskrbijo ustrezne

dokumente in podatke, ki so potrebni za sprožitev ločitvenega postopka, pridobitev

denarne pomoči, reševanje stanovanjskega problema, ...

V letu 2008 je zakonodajalec s sprejetjem ZPND na področju nasilja v družini naredil

velik korak naprej. To je prvi zakon, ki opredeljuje nasilje v družini kot poseben

družbeni pojav. Sam zakon zagotavlja večjo varnost žrtvam družinskega nasilja in

prispeva k zmanjševanju obsega nasilja v družini z naslednjimi ukrepi: CSD je nosilec

primera. Vse institucije in nevladne organizacije so zato dolžne o primerih takoj

obvestiti CSD. Žrtev si lahko izbere osebo, ki jo bo spremljala v vseh postopkih,

povezanih z nasiljem, in ji bo nudila psihično oporo. Organi in organizacije ter nevladne

organizacije so dolžne prednostno in strokovno obravnavati žrtve nasilja v družini in pri

tem medsebojno sodelovati. Na podlagi zakona je bila ustanovljena regijska služba za

koordinacijo in pomoč žrtvam, zakon pa zagotavlja večjo varnost žrtve s tremi

ukrepovi: 1. dolžnost policije, da zagotavlja žrtvi varnost ob njenem vstopu v

stanovanje, iz katerega si mora vzeti najnujnejše življenjske potrebščine, 2. sodišče v

nepravdnem postopku povzročitelju nasilja na žrtvin predlog prepove stike z žrtvijo, 3.

sodišče lahko v nepravdnem postopku na predlog žrtve naloži povzročitelju nasilja, da

stanovanje prepusti žrtvi v uporabo. V sodnih postopkih, ki jih lahko sproži s svojo

zahtevo po izreku ukrepov, ima žrtev možnost pridobiti brezplačno pomoč.

V primerjavi z obdobjem pred uveljavitvijo ukrepa so policisti ob kršitvah pri

obravnavanju prekrškov po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir (1974) nasilneža

le pridržali do iztreznitve. Po izpustitvi se je nasilnež v razmeroma kratkem času

45

(najdlje do 12 ur) vrnil domov. Nasilje pa je ponovno ubralo svojo pot. Ukrep policije in

sankcija takratnega sodnika za prekrške pa je bil zgolj represivne narave.

Menim, da je teža policijskega ukrepa prepovedi približevanja zelo velika. Nekateri

posamezniki imajo celo pomisleke, ali se s tem ne krši celo ustavnih določil, vendar je

ta ukrep neizogibno potreben pri vzdrževanju reda in zagotavljanju varnosti vsakega

posameznika, predvsem v družinskih krogih.

S tem delom ugotavljam, da je zakonodajalec na področju preprečevanja nasilja v

družini v zadnjem času storil velik korak naprej. S sprejetjem določenih pravnih aktov

je omogočil inštitucijam, ki se ukvarjajo s to problematiko, boljše možnosti, da bi bile

pri svojem delu bolj uspešne. Prav tako ugotavljam, da se je izredno izboljšalo

sodelovanje med Policijo in Centrom za socialno delo, kar je ključnega pomena pri

uspešnosti odkrivanja in preprečevanja nasilja v družini. S strani policije je bil prav tako

v zadnjem obdobju narejen velik kakovosten premik v pozitivno smer. Policisti so pri

svojem delu strokovni in nimajo več nobenih težav pri zbiranju obvestil, ki so nujna pri

izreku ukrepa prepovedi približevanja osebi ali določenemu kraju. Iz statističnih

podatkov je razvidno, da se število ukrepov povečuje in s tem se žrtvam nasilja v

družini zagotavlja dodatna varnost. Primeri, ki so bili v nalogi analizirani, dokazujejo,

da so policisti pri obravnavanju tovrstnih primerov dovolj strokovni in z izrekanjem

ukrepa nimajo nobenih težav.

Potrditev in zavrnitev hipotez

Statistika policije v Letnih poročilih 2004–2009 kaže, da se je iz leta v leto povečevalo

število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s strani

policije. Tako lahko potrdimo hipotezo, da v RS število ukrepov prepovedi

približevanja določenemu kraju ali osebi narašča.

Na podlagi obdelanih statističnih podatkov o izrečenih ukrepih prepovedi približevanja

določeni osebi ali kraju za območje PU Murska Sobota v obdobju 2004–2009

ugotavljam, da je največ ukrepov izrekla PP Lendava. Na območju PP Murska Sobota,

ki pokriva območje Mestne občine Murska Sobota, je bilo v obdobju 2004–2009

izrečenih 27 ukrepov, PP Lendava pa je samo v letu 2009 izrekla 28 ukrepov. S tem

46

lahko hipotezo, da je na območju PU Murska Sobota izrečenih več ukrepov v mestih kot

na podeželju, zavrnemo.

Glede na obravnavane primere nasilja v družini s strani policije ugotavljam, da je v vseh

primerih storilec proti žrtvi uveljavljal fizično ali psihično nasilje. Tudi vsi trije primeri,

ki so bili analizirani v diplomski nalogi, kažejo na to. Tako lahko potrdimo hipotezo, da

storilci prekrškov in kaznivih dejanj s področja nasilja v družini, ki jim je bil izrečen

ukrep prepovedi približevanja, žrtev napadejo fizično ali psihično.

47

7 LITERATURA IN VIRI

LITERATURA:

- Aničić, K., Hočevar, D., Lešnik Mugnanini, D., Papež, I. in Veselič, Š. (2007).Na

poti iz nasilja, praksa dela proti nasilju nad ženskami. Društvo SOS telefon za

ženske in otroke – žrtve nasilja, Ljubljana.

- Anžič, A., Gaber, M. (2004): Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v

policijskih postopkih, Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme,

urednik Meško, G. - Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

- Bavcon, L.,Šelih, A. (1978). Kazensko pravo. Ljubljana: Časopisni zavod Uradni

list SR Slovenije.

- Čas, P. (2004). Nasilje v družini – etično pravni vidiki ob raziskavi v koroški

regiji, Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za podiplomske državne in evropske

študije.

- Filipčič, K. (2002). Nasilje v družini. Bonex založba, Ljubljana.

- Filipčič, K. in Šugman, K. (2003). Ukrep prepoved približevanja – 39.a in 39.b člen,

Pravna praksa.

- Gorenak,V., Pagon, M., Starc, M., Žaberl, M. (1998). Splošne operativne zadeve

policije.

- Kocjančič, R., Ribičič, C., Grad, F., Kaučič, I. (2006). Ustavno pravo Slovenije,

Visoka upravna šola, Ljubljana.

- Leskovšek, E. Socialnomedicinski vidiki nasilja v družini. V: Balažic, J. in

Kornhauser, P.: Zloraba in nasilje v družini in družbi, XII. Spominsko srečanje

akademika Janeza Milčinskega. Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v

Ljubljani, Ljubljana 2006, str. 44–49.

- Pagon, M. (2004). Zapiski predavanj predmeta teorija policijskega dela. Ljubljana:

Visoka policijsko-varnostna šola.

- Senčar, A. (2004), Usposabljanje multiplikatorjev – 39.a člen Zakona o policiji.

Ljubljana: Policija, Generalna policijska uprava.

- Selinšek, L. (2009). Nasilje v družini – razmerje med prekrškom in kaznivim

dejanjem: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

- Šušter, S. (2006). Nasilje v družini – sistemski pristop pri reševanju tega družbenega

problema. Magistrsko delo, Brdo pri Kranju, maj 2006

48

- Žaberl, M. in Šuštar, Š. (2004). Prepoved približevanja kot policijsko varnostno

pooblastilo za preprečevanje nasilja v družini. Revija za kriminalistiko in

kriminologijo, Ljubljana 55/2004/4.

PRAVNI VIRI:

- Kazenski zakonik. (KZ-1), Ur. list RS, št. 55/2008.- Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. (2004),

Ur. list RS, št. 95/04.

- Usmeritve policije za izvajanje ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju

oziroma osebi. (2004), Policija, Generalna policijska uprava.

- Ustava Republike Slovenije. (1991), Ur. list RS, št. 4/1991.

- Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Ur. list RS, št. 63/1994, 72/1998, 6/1999,

66/2000, 111/2001, 56/2003, 43/2004, 101/2005, 14/2007 in št. 68/2008.

- Zakon o policiji (ZPol-UPB6), Ur. list RS, št. 107/06 in 42/09.

- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008). Ur. list RS, št. 16/2008.

- Zakon o prekrških. (2003), Ur. list RS, št. 7/2003.

- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Ur. list RS, št. 70/2006.

- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (1976), Ur. list SR Slovenije, št.

15-644/76.

49

8 PRILOGE

8.1 POTRDILO O PREVZEMU IN VRNITVI LKJUČEV

Naziv policijske enote

Šifra:Datum:

P O T R D I L O

Na podlagi določb tretjega odstavka 39.a člena Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 110/03 –prečiščeno besedilo in 50/04)) so bili

od____________________________________________________________________(ime in priimek kršitelja)

stanujočega (e)______________________________________________________________________

(kraj, ulica)

dne _________________ ob____________ uri, v kraju

______________________________________________________________________ (kraj, ulica, hišna številka)

prevzeti ključi prebivališča.

Ključe prebivališča je policija prevzela zaradi ukrepa prepovedi približevanja in sehranijo na:

______________________________________________________________________ (pristojna policijska postaja)

P O L I C I S T

_______________________(ime in priimek policista)

mp

50

V R N I T E V K L J U Č E V

Ključi so bili dne ___________ ob ______ uri vrnjeni_______________________________

(ime in priimek)________________________________ na (v)_____________________________________

(kraj, ulica, hišna številka)

______________________________________________________________________

Potrjujem prevzem ključev: Ključe vrnil:

_____________________________ _______________________(ime in priimek osebe, ki so ji bili ključi vrnjeni) (ime in priimek policista)

51

8.2 ODREDBA

Naziv enote:

Številka:Datum:

Na podlagi določil drugega odstavka 39.a člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščenobesedilo in 50/4) izdaja (ime in priimek policista, naziv in naslov policijske enote)

O D R E D B O,

s katero je bilo dne ob uri odrejeno

da se (ime in priimek kršitelja, EMŠO, za tujca rojstni podatki in državljanstvo)

(stalno oziroma začasno prebivališče kršitelja)

ne sme približati (ime in priimek oškodovanca/ev)

na razdaljo, ki znaša najmanj metrov do ure(od 50 do 200 m) (dan, mesec, leto)

Izrečen ukrep pomeni, da se namerno ne sme (ime in priimek kršitelja)

približati na razdaljo, ki je manjša od razdalje, določene v tej odredbi. Poleg tega izrečeni ukrep tudipomeni,da se na zgoraj določeno (ime in priimek kršitelja)

razdaljo ne sme približati tudi (vpisati kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu, ali kraj,kjer se oškodovanec vsakodnevno giblje)

Izrečeni ukrep zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.

mora kraj oziroma območje prepovedi takoj

(ime in priimek kršitelja)

zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem.

52

O P I S O G R O Ž A N J A

V OPIS OGROŽANJA IN OPIS OGROŽANJA IN UTEMELJITEV RAZLOGOV ZA

ODREJENI UKREP JE TREBA VPISATI KONKRETNO OGROŽANJE (NAČIN,

OBSEG IN TRAJANJE) IN UTEMELJITI RAZLOGE (ZA) ODREJENI UKREP

(PREJŠNJA UKREPANJA POLICIJE, TRAJAJOČE ALI PREJŠNJE GRDO

RAVNANJE IN PODOBNO).

OBVESTILO KRŠITELJU:

Izdana odredba bo takoj posredovana v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča

, ki bo odločil o izrečenem ukrepu.

(vpisati krajevno pristojno okrožno sodišče)

Vročeno:

1 x kršitelj

1 x preiskovalni sodnik okrožnega

sodišča v

1 x oškodovanec (brez prilog)

1 x zbirka dokumentarnega gradiva

Podpis policista

Mp

Odredba je bila kršitelju osebno vročena dne ob uri.

PODPIS PREJEMNIKA POLICIST

____________________

_________________________

Opomba vročevalca:

Ker se kršitelja:

- ni našlo na posredovanem naslovu

- ker naslova, kjer se bo nahajal, ni hotel povedati, je bila odredba dne __________ ob

____ uri pritrjena na oglasno desko ____________________________ .

(pristojna policijska postaja)

POLICIST

______________________

53

8.3 OPOMNIK ZA POLICISTE (OVOJ SPISA)

Naziv enoteŠtevilka:Datum:

PREPOVED PRIBLIŽEVANJA – OPOMNIK

Ime in priimek kršitelja:

Osebnostne lastnostikršitelja:

Naslov kršitelja:

Odrejena razdalja prep.približevanja:

Oškodovanci:

Kraj prepovedi (stanuje,dela, ...):

Čas prepovedi(od–do):

PREISK. SODNIK(ime, priimek)

PODALJŠAL UKREP(do dan/ura)

SPREMENIL RAZVELJAVIL

1. KRITERIJI ZA IZREK UKREPA

povratni kršitelj JRM-grdo ravnanje ali storilec KD (dva- ali večkratno ponavljanjetovrstnih dejanj)

neposredno na kraju dogodka (npr. kršitelj grozi z vsemi oblikami nasilja tudi predpolicisti, izvaja ali poskuša izvajati tako nasilje, vidne in ugotovljene sledi telesnihpoškodb v skladu z veljavnimi akti, ki urejajo klasifikacijo telesnih poškodb, ali drugaogrožajoča dejanja)

z zbiranjem obvestil od žrtve ali drugih oseb (očividci, sostanovalci, priče, naključnepriče,…)

na podlagi CSD (njihove evidence, poznavanje razmer, …)

2. VZROK ZA IZREK UKREPA podan utemeljen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje oseba neposredno zalotena pri prekršku ali KD pri obeh mora biti še: RAZLOG ZA SUM, DA BO KRŠITELJ OGROZIL

ŽIVLJENJE, OSEBNO VARNOST ALI SVOBODO OSEBE, s katero JE ali JE BIL vbližnjem razmerju!

3. UKREPI TAKOJ NA KRAJU - USTNA ODREDBA: Odstranite se s kraja oz. območja od 50 do 200 m, ne smete se približati temu

kraju, območju, osebi. Oškodovancev ne smete nadlegovati po komunikacijskih sredstvih. Vse podrobnosti boste lahko razbrali iz pisne odredbe, ki vam bo vročena v 6 urah.

54

Povejte nam vaš novi naslov ali kraj, kjer vas najdemo, da vam vročimo odločbo. Če ne poveste, bomo odločbo izobesili na oglasno desko na PP, kar se smatra, da je

vročena.

4. IZROČITEV KLJUČEV pozvati kršitelja, da izroči ključe stanovanja če izroči: izdati potrdilo, prilogo če ne izroči – ni ukrepa ključ se hrani na PP do prenehanja ukrepa, takrat se ključ vrne, kršitelj pa podpiše

5. PISNA ODLOČBA (obvezno v 6 urah!) izpolniti vse zahtevane rubrike v odredbi v rubriki OPIS OGROŽANJA napisati KONKRETNO OGROŽANJE (način, obseg, trajanje

ogrožanja, …) UTEMELJITI UKREP (prejšnje ukrepanje policije, trajajoče prejšnje grdo ravnanje, ...) DOBITI PISNO DOKUMENTACIJO (izvidi zdravnika, fotografije, …) izvod s prilogami takoj poslati v presojo PREISKOVALNEMU SODNIKU v odločbo napisati čas, ko je bila odredba vročena ali izobešena, ter razlog, zakaj je

bila izobešena

6. OBVEZNOST KRŠITELJA odstraniti se iz stanovanja, kraja, od osebe v stanovanju je le še toliko časa, da si vzame stvari (denar, dokumenti, obleka, …),

je pod nadzorom policistov

7. KRŠITELJ NE UPOŠTEVA ODREDBE O PREPOVEDIPRIBLIŽEVANJA

policisti kršitelja odstranijo na določeno razdaljo in ukrep (Izdaja PN ali PPN) ne preneha s kršitvijo: - hitri postopek z izdajo PN oziroma odločbe (odvisno od

podanih pogojev v vsakem konkretnem primeru) – kršitev 7. odstavka 39.a ZPol zalotitev pri prekršku in pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi: -

odreditev pridržanja skladno z določbami 109. člena ZP-1 zalotitev pri prekršku in ni pod vplivom alkohola: pridržanje po 1. odstavku 43. člena

ZPol Če so podani razlogi za uvedbo rednega sodnega postopka (II. odstavek 52. člena

ZP-1): - policisti ravnajo po določbah 110. člena ZP-1. V času uradnih ur kršiteljaskupaj z OBD predlogom privedejo v nadaljnji postopek pred okrajno sodišče.

V času izven uradnih ur okrajnega sodišča pa se odredi pridržanje po II. odstavku110. člena ZP-1.

8. KRŠITELJ NADLEGUJE PO KOMUNIKACIJSKIHSREDSTVIH

ustrezno dokumentirati (fotografiraj SMS, … – priloži dokaz PN ali OBD)

9. TAKOJ OBVESTITI CSD

Obveščen CSDali int. Službo

Datum UraDelavec CSD

(ime, priimek)

10. ČE PREISKOVALNI SODNIK S SKLEPOM POTRDIODREDBO SE NADZOR IZVEDE NA 24 UR (vpiši v nastavljenoevidenco!)

55

Okrožno sodišče Datum Ura PS (ime, priimek)

OPOMBE

Datum pregleda spisa in podpis Obravnavali policisti:Starešine PP:

Obdolžilni predlog – pristojno sodišče Število: _____________

Izdan PLAČILNI NALOG ali PPN Število: _____________

Odrejeno pridržanje ZPol, ZP ali ZKP Število: _____________

Poročilo na CSD Število: _____________

Priloženi dokumenti CSD (UZ, poročila, …) Število: _____________

Odredba o prepovedi približevanja Število: _____________Sklep o podaljšanju izrečenega ukrepaprepovedi približevanja – PS Število: _____________

Potrdilo o odvzemu ključev Število: _____________

UZ o uporabi prisilnih sredstev Število: _____________

UZ o pridržanju/privedbi osebe Število: _____________

Depeša na OKC PU Število: _____________

Potrdilo o začasno odvzetih predmetih Število: _____________

56

IZVEDENI NADZORI NAD SPOŠTOVANJEM UKREPA (vsaj 1x na 24 ur!)

Zap.št. Datumnadzora

Časnadzora Ugotovitve nadzora Policist

(čitljivo!)1.2.3.4.5.6.7.8.9.10.11.12.13.14.15.16.17.18.19.20.21.22.23.24.25.26.27.28.29.30.31.33.34.35.36.37.38.39.40.

57

ŽIVLJENJEPIS

Ime in priimek Boris ŠtivanRojstni podatki 12.12.1964, LjubljanaOsebni status Izvenzakonska skupnost, oče enega otrokaDržavljanstvo slovenskoDosežena izobrazba Osnovna šola (1971–1979),

Srednja kovinarska šola v Mariboru (1979–1982), naziv monter ogrevalnih naprav,Šola za miličnike v Ljubljani (1986–1987),naziv miličnik,Policijska akademija – Višja policijska šolaTacen, naziv: višji policist (2001–2003).

Zaposlitve Blisk montaža Murska Sobota (1982–1986)RSNZ RS (1986 – še zaposlen):miličnik 1987–1992, Postaja milice MurskaSobota,Vodja varnostnega okoliša 1992–1996,Policijska postaja Murska Sobota,Vodja policijskega okoliša 1996–2001,Policijska postaja Murska Sobota,Kriminalist na SKP PU Murska Sobota 2003–2005,Pomočnik komandirja na PMP Petišovci 2006–2007,Komandir policijskega oddelka Gornji Petrovci2007–2008,Pomočnik komandirja na PP Murska Sobota od2009

58

IZJAVA O AVTORSTVU

I Z J A V A O A V T O R S T V U

Spodaj podpisani Boris Štivan z vpisno številko 07080286, rojen 12.12.1964 v Ljubljani, semavtor diplomskega dela z naslovom ANALIZA PRIMERA IZ PRAKSE, Analiza primerovizreka ukrepa prepovedi približevanja na Policijski upravi Murska Sobota.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam vpredloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena vseznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu sfakultetnimi navodili; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena vpredloženo delo in sem to tudi jasno zapisal v predloženem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citatabodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerimso tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon oavtorstvu in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudiukrepom Fakultete za varnostne vede v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženodelo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.

V Murski Soboti, 15.4. 2010 Podpis avtorja: Boris ŠTIVAN

UNIVERZA V MARIBORU UNIVERSITY OF MARIBORFAKULTETA ZA FACULTY OF CRIMINAL

VARNOSTNE VEDE JUSTICE AND SECURITY

analiza primera iz prakse analiza primerov izreka ukrepa … · 2017-11-27 · prepovedi, so lahko...

Documents