Ò¯—Ì¨˝˛¸˛Ø˚¨ —¯×˝¨˚ çà ˚¸¨ÌÀÒÑ˚¨...

ÒÅÐÌÈÍÎËÎØÊÈ ÐÅ×ÍÈÊçà ÊËÈÌÀÒÑÊÈ ÏÐÎÌÅÍÈ

Ñêîï¼å, 2003

Izdava~Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Prevod:Andrej Avramov

Lektura:Slavica Ni~ota

Stru~no ~itawe:D-r Nata{a MarkovskaM-r Mirko Todorovski

Dizajn:Stefan ]ostarov, Fonko Dizajn Centar

Pe~ati:Fonko Dizajn Centar, Skopje

Tira`:500 primeroci

Izrabotkata na nacionalnata komunikacija se odviva{e blagodarenie nagrantot od Globalniot ekolo{ki fond (GEF) vo ramkite na proektot naVladata na Republika Makedonija i UNDP, “Ovozmoùvawe na RepublikaMakedonija da ja izgotvi svojata prva Nacionalna komunikacija za klimatskipromeni kako obvrska kon Ramkovnata konvencija na Obedinetite Nacii zaklimatski promeni”

Gledi{tata izrazeni vo ovoj izve{taj se samo na nivnite avtori i ne goodrazuvaat oficijalniot stav na Programata na Obedinetite nacii za razvoj.

Opisite i prezentaciite vo izve{tajot ne podrazbiraat izrazuvawe na mislewe od stranana Programata na Obedineti nacii za razvoj ili na Sekretarijatot na Obedineti nacii,vo odnos na pravniot status na bilo koja dràva, teritorija, grad ili oblast, kako i voodreduvaweto na nejzinite granici. Spomenuvaweto na vostanoveni imiwa ilikomercijalni proizvodi ne podrazbira odobruvawe od strana na Obedineti nacii.

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”,Skopje551.583 (038)

RE^NIK na tehni~ki izrazi povrzani so klimatskite promeni.- Skopje: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe,2003. - 88 str.; 21 smNasl. str. na prepe~ateniot tekst: Glossary of climate change terms. - Obata tekstame|usebno pe~ateni vo sprotivni nasokiISBN 9989-110-10-7

1. Glossary of climate change termsa) Klimatski promeni - Leksikoni

COBISS.MK-ID 52482058

Aerosoli[Aerosols]

Zbir na lebde~ki cvrsti ili te~ni ~esti~kivo vozduhot, so tipi~na golemina me|u 0,01i 10 µm, koi prestojuvaat vo atmosferatanajmalku nekolku ~asa. Aerosolite moàtda bidat od prirodno ili od antropogenopoteklo. Aerosolite mo‘e da vlijaat vrzklimata na dva na~ina: direktno, prekurasejuvawe i apsorpcija na zra~eweto, iindirektno, preku ulogata na kondenzacionojadro za formirawe oblaci, ili prekumenuvawe na opti~kite svojstva i na vre-miwata na ìvotniot vek na oblacite.Poglednete vo indirektni efekti naaerosolite.

Azotni oksidi (NOx)[Nitrogen oxides (NOx)]

Nekoj od nekolkute oksidi na azotot.

Akvifer, Vodonosen sloj[Aquifer]

Sloj na propustliva karpa {to drì voda.Nezatvoreniot akvifer se polni so vodadirektno od vrneìte do`d, od rekite i odezerata. Stapkata na polneweto }e zavisi odpropustlivosta na karpite i po~vata koi goopkruùvaat. Zatvoreniot akvifer seodlikuva so goren sloj {to e nepropustlivtaka {to lokalnite vrneì od do`d nevlijaat vrz akviferot.

Aklimatizirawe[Acclimatization]

Fiziolo{ko prisposobuvawe na klimatski-te varijacii.

Aktivnosti implementirani zaedni~ki(AIJ)[Activities implemented jointly (AIJ)]

Pilot-fazata na Zaedni~kata implemen-tacija, kako {to e definirano vo ~lenot4.2 (a) od Ramkovnata konvencija na Obe-dinetite nacii za klimatski promeni ,koja {to ovozmoùva proektni aktivnostime|u razvienite dràvi (i nivnite kom-panii) i me|u razvienite i dràvite vo raz-voj (i nivnite kompanii). AIJ se nameneti daim ovozmoàt na Stranite na Ramkovnatakonvencija na Obedinetite naciiza klimat-ski promeni da steknat iskustvo vo zaed-ni~ki implementirani proektni aktivnos-ti. Vo tekot na pilot-fazata na AIJ ne se do-bivaat poeni. Ostanuva da se donese odlukaokolu idninata na AIJ-proektite i za toakako moè da se povrzat so Mehanizmite naKjoto. Kako poednostaven oblik na dozvoliso koi moè da se trguva, AIJ i drugite paza-rno zasnovani metodi pretstavuvaat zna~aenpotencijalen mehanizam za pottiknuvawe nadopolnitelni investirawa za dobrobit naglobalnata ìvotna sredina. Videte voMehanizam za ~ist razvoj i trgovija soemisii.

Albedo[Albedo]

Del od son~evoto zra~ewe reflektirano odpovr{ina ili od objekt, obi~no izrazeno voprocenti. Povr{inite pokrieni so snegimaat visoko albedo; albedoto na po~vitese dvi‘i od visoko do nisko; povr{initepokrieni so rastenija i okeanite imaatnisko albedo. Albedoto na zemjata glavnovarira so varijaciite na obla~nosta, nasnegot, mrazot, na oblasta pokriena so lisjai so promenite vo pokrivkata na zemji{teto.

Listata na tehni~kite i pomalku poznatite izrazi se zasnova vrz lis-tite objaveni vo Tretiot izve{taj za procenite na IPCC (IPCC, 2001a,b,v);isto taka, prezemena e dopolnitelna rabota okolu konzistentnosta ipre~istuvaweto na del od izrazite. Izrazite koi se nezavisni odrednici voovaa lista se naglaseni so italik.

A

3

4

Òåðìèíîëîøêè ðå÷íèê çà êëèìàòñêè ïðîìåíè

Alpska zona[Alpine]

Biogeografska zona sostavena od padini nad{umskata granica koja se karakterizira soprisustvo na trevesti rastenija, koiformiraat rozeta i niski bavnoraste~kigrmu{ki.

Alternativni pati{ta na razvoj[Alternative development paths]

Se odnesuva na raznovidnite mo‘ni scena-rija za op{testvenite vrednosti i nastilovite na proizvodstvo i potro{uva~kavo site dr‘avi, vklu~uvaj}i go, no i neograni~uvaj}i se na prodol‘uvaweto nadene{niot trend. Vo ovoj izve{taj, tiepati{ta ne gi vklu~uvaat dopolnitelniteklimatski inicijativi, {to zna~i deka nese vklu~eni scenarijata {to eksplicitno japretpostavuvaat implementacijata naRamkovnata konvencija na Obedinetitenacii za klimatski promeni ili celniteemisii na Protokolot od Kjoto, no givklu~uvaat pretpostavkite okolu drugitepolitiki koi indirektno vlijaat vrzemisiite na stakleni~kite gasovi .

Alternativna energija[Alternative energy]

Energija dobiena od goriva {to ne se odfosilno poteklo.

Analiza na stabiliziraweto[Stabilization analysis]

Vo ovoj izve{taj, toa se odnesuva na ana-lizite ili scenarijata {to se zanimavaatso stabilizirawe na koncentracijata nastakleni~kite gasovi.

Antropogeno[Anthropogenic]

Ne{to {to rezultira ili e proizvedeno odlu|eto.

Antropogeni emisii[Anthropogenic emissions]

Emisii na stakleni~ki gasovi, prethod-nici na stakleni~kite gasovi i aeroso-lite, pridru‘eni so ~ovekovite aktiv-nosti. Tuka vleguvaat sogoruvaweto nafosilnite goriva za dobivawe energija,uni{tuvaweto na {umite i promenite vo

koristeweto na zemji{teto {to rezul-tiraat vo neto-zgolemuvawe na emisiite.

Apsorbent, Ponor[Sink]

Bilo koj proces, aktivnost ili mehanizam{to otstranuva od atmosferata stakle-ni~ki gas , aerosol ili prethodnik nastakleni~ki gas ili na aerosol.

Atmosfera[Atmosphere]

Gasovita obvivka okolu Zemjata. Suvataatmosfera se sostoi re~isi vo celost od azot(78,1% volumenski delovi) i kislorod(20,9% volumenski delovi), zaedno sogasovite prisutni vo tragi, kako {to seargonot (0,93% volumenski delovi) iheliumot, kako i od stakleni~kite gasovikoi se aktivni po odnos na zra~eweto, kako{to se jaglerod dioksidot (0,035%volumenski delovi) i ozonot. Ponatamu,atmosferata sodr‘i vodena para, ~iekoli~estvo e mnogu promenlivo, no obi~noiznesuva 1% vo volumenski delovi. Atmos-ferata u{te sodr‘i oblaci i aerosoli.

Bazen[Pool]

Videte rezervoar.

Bariera[Barrier]

Bariera e sekoja pre~ka za postignuvawe celkoja mo‘e da bide nadminata preku poli-tiki, programi ili merki.

Basen[Basin]

Slivno podra~je na potok, reka ili ezero.

Bilans na zra~ewe[Radiative balance]

Videte energetski bilans.

Biolo{ka raznovidnost[Biodiversity]

Brojnost i relativna izobilnost na raz-

B

5


li~ni geni (genetska raznovidnost), vidovii ekosistemi (zaednici) vo opredelenaoblast.

Biolo{ko gorivo[Biofuel]

Gorivo proizvedeno od suva organska mate-rija, ili sogorlivi masla proizvedeni odrastenija. Vo primerite za biolo{ko gorivovleguvaat alkoholot (od fermentiraniot{e}er), crnata te~nost od procesot za proiz-vodstvo na hartija, drvoto i masloto od soja.

Biomasa[Biomass]

Vkupna masa na ‘ivi organizmi vo oprede-lena oblast ili volumen; neodamna izumre-niot rastitelen materijal ~esto se vklu~uvakako mrtva biomasa.

Biom[Biome]

Grupirawe na sli~ni rastitelni i ‘ivo-tinski zaednici vo prostran predel edinicakoi se javuvaat pod sli~ni uslovi na ‘ivot-nata sredina.

Biosfera (kopnena i morska)[Biosphere (terrestrial and marine)]

Del od Zemjiniot sistem koj gi opfa}a siteekosistemi i ‘ivi organizmi vo atmosfe-rata, na po~vata (kopnena biosfera), ili vookeanite (morska biosfera), vklu~uvaj}i japroizvedenata mrtva organska materija kako{to se |ubreto, po~venata organska materijai okeanskata mrtva organska materija.

Biot[Biota]

Site ‘ivi organizmi vo edna oblast; flo-rata i faunata razgleduvani kako celina.

Brzi klimatski promeni[Rapid climate change]

Nelinearnosta na klimatskiot sistemmo‘e da dovede do brzi klimatski promeni,koi ponekoga{ se narekuvaat nenadejni slu-~uvawa ili duri i iznenaduvawa. Nekoitakvi nenadejni slu~uvawa mo‘e samo da sezamislat, kako na primer, dramati~nata pro-mena na termohalinskata cirkulacija,brzoto topewe na lednicite ili golemoto

topewe na permafrostot (ve~en mraz), koidoveduvaat do brzi promeni vo ciklusot najaglerodot. Drugite mo‘e da bidat navis-tina neo~ekuvani, kako posledica na silno,brzo menuva~ko vlijanie vrz nelinearniotsistem.

Bruto-doma{en proizvod (BDP)[Gross Domestic Product (GDP)]

Zbir na bruto dodadenata vrednost, pri ku-povni ceni, od site rezidentni i nereziden-tni proizvoditeli vo ekonomijata, plus sitedava~ki i minus site subvencii {to ne sevklu~eni vo vrednosta na proizvodite vozemjata ili vo geografskiot region, voopredelen vremenski period, obi~no od ednagodina. Toj se presmetuva bez da se odzemaobezvrednuvaweto na proizvodstvenitesredstva ili istro{uvaweto i naru{u-vaweto na kvalitetot na prirodnite resur-si. BDP e ~esto koristena, no e nekompletnamerka na blagosostojbata.

Bruto-primarno proizvodstvo (GPP)[Gross Primary Production (GPP)]

Koli~estvo jaglerod apsorbirano od atmos-ferata preku fotosinteza.

Vkupni tro{oci[Total cost]

Zbir na site tro{o~ni stavki. Vkupnitetro{oci na op{testvoto se sostojat odeksternite tro{ocite za esksternal-nostite i od privatnite tro{oci, koizaedno se definirani kako op{testvenitro{oci.

Vlakno[Fiber]

Drvo, drvo za zatopluvawe (bilo drvenestoili nedrvenesto).

Vnatre{na promenlivost[Internal variability]

Videte klimatska promenlivost.

Vneseni vidovi[Introduced species]

Vidovi koi se javuvaat vo oblast nadvor odnivnite istoriski granici na rasprostrane-

V

6


tost kako rezultat na nivnoto slu~ajno rase-luvawe od strana na lu|eto (isto taka,poznati kako “egzoti~ni vidovi” ili “tu|ividovi”).

Vnesuvawe, Absorpcija[Uptake]

Dopolnuvawe rezervoar so supstancija odinteres. Vnesuvaweto supstancii {tosodr‘at jaglerod, osobeno jaglerod dioksid,~esto se narekuva (jaglerodno) zarobuvawe.Videte zarobuvawe.

Voden stres[Water stress]

Zemjata e pod voden stres ako soodnosot me|ukoli~estvoto raspolo‘liva slatka voda ikoli~estvoto potro{ena voda pretstavuvazna~itelno ograni~uvawe za razvojot. Tro{e-wata koi nadminuvaat 20% od obnovliviteizvori voda se pokazatel za vodniot stres.

Vodotek[Streamflow]

Voda vo koritoto na rekata, obi~no izrazenvo m3sec-1.

Vodna kultura[Aquaculture]

Razmno‘uvawe i odgleduvawe ribi, {kolkii rakovi, itn. ili odgleduvawe rastenija zahrana vo posebni ezerca.

Volumenski odnos vo smesa[Volume mixing ratio]

Videte molski delovi.

Vrednosti[Values]

Vrednuvawa, posakuvawa ili uslugi zasno-vani vrz individualni vkusovi. Vkupnatavrednost na nekoj resurs pretstavuva zbir odvrednuvawata na razli~nite individuivklu~eni vo koristeweto na resursot. Vred-nostite, koi se vo osnovata na procenuva-wata na tro{ocite, se merat preku podgot-venosta na nekoe lice da mu plati (WTP) nanekoe drugo lice za da go dobie resursot {togo poseduva drugiot, ili, preku podgotve-nosta na nekoe lice {to poseduva resurs damu bide plateno (WTA) za da mu go prepu{tiresursot na liceto {to pla}a.

Vrednuvawe spored polnite tro{oci[Full-cost pricing]

Opredeluvaweto na cenata na komercijal-nite stoki, kako {to e elektri~nata ener-gija, koe vo krajnite ceni so koi se soo~uvakrajniot korisnik go vklu~uva ne samo ~ine-weto na vlo‘enite sredstva, tuku isto takai eksternite tro{oci napraveni spremadrugite preku proizvodstvoto i koris-teweto na stokite.

Vreme na prestoj[Turnover time]

Videte ‘ivoten vek.

Vremenska ramka[Time scale]

Karakteristi~no vreme vo koe se izvr{uvaprocesot. Bidej}i mnogu procesi gi poka-‘uvaat pogolemiot del od nivnite efektibrzo, za potoa da imaat dolg period napostepeno dostignuvawe na nivniot polnizraz, za celite na ovoj izve{taj vremen-skite ramki se numeri~ki definirani kakovreme potrebno naru{uvaweto na procesotda poka‘e najmalku polovina od negoviotkraen efekt.

Vrzuvawe, Zarobuvawe[Sequestration]

Proces na zgolemuvawe na sodr‘inata najaglerod vo jagleroden rezervoar, pri {torezervoarot ne e atmosferata. Biolo{-kite priodi kon zarobuvaweto go vklu~uvaatdirektnoto otstranuvawe na jaglerod di-oksidot od atmosferata preku promena voupotrebata na zemji{teto, po{umuva-weto, povtornoto po{umuvawe i prekupraktikite {to go zgolemuvaat po~veniotjaglerod vo zemjodelstvoto. Fizi~kitepriodi go vklu~uvaat oddeluvaweto i odla-gaweto na jaglerod dioksidot od dimnitegasovi ili od obrabotkata na fosilnitegoriva vo proizvodstvoto na frakciitebogati so vodorod i so jaglerod dioksid idolgoro~noto skladirawe na jaglerod dio-ksidot vo podzemjeto vo iscrpenite rezer-voari na nafta i na gas, vo jaglenovite nas-lagi i vo solenite akviferi. Videte vnesu-vawe (absorpcija) .

Vreme na odgovor/reakcija[Response time]

Vremeto na odgovor ili vremeto na prispo-sobuvawe e vremeto potrebno na klimat-

7


skiot sistem ili na negovite komponentida dojdat vo nova ramnote‘na sostojba,sledej}i gi vlijanijata koi rezultiraat odnadvore{nite i vnatre{nite procesi ilipovratni vrski. Toa e mnogu razli~no zarazli~nite komponenti na klimatskiotsistem. Vremeto na odgovor na troposfe-rata e relativno kratko, se dvi‘i od denovido nedeli, dodeka stratosferata doa|a vosostojba na ramnote‘a vo vremenski ramkiobi~no od nekolku meseci. Zaradi nivniotgolem toplinski kapacitet, okeanite imaatmnogu podolgi vremiwa na odgovor, obi~nood redot na golemina na decenii, no i vekovii mileniumi. Vremeto na odgovor na silnospregnatiot sistem povr{ina-troposfera e,ottamu, bavno vo sporedba so toa nastratosferata i e glavno opredeleno odokeanite. Biosferata mo‘e da odgovoribrzo na nametnatite promeni (na pr., nasu{ite), no, isto taka, i mnogu bavno. Za raz-li~nite definicii na vremeto na odgovorkoe se odnesuva na stapkata na procesite koivlijaat vrz koncentracijata na gasovite votragi, poglednete vo ‘ivoten vek.

Vreme na prisposobuvawe[Adjustment time]

Videte ‘ivoten vek; isto taka, videte vremena odgovor.

Geoin‘enerstvo[Geo-engineering]

Napori za stabilizirawe na klimatskiotsistem preku direktno rakovodewe so ener-getskata ramnote‘a na Zemjata, na toj na~innadminuvaj}i go zasileniot stakleni~kiefekt.

Gle~er, Lednik[Glacier]

Masa na kopnen led {to se dvi‘i nadolu(preku vnatre{na deformacija i prekulizgaweto na osnovata) i ograni~en od topo-grafijata {to go opkru‘uva (na pr., stra-nite na dolinata ili vrvovite {to goopkru‘uvaat); kamenestata topografija eglavnoto ne{to {to vlijae vrz dinamikatai povr{inskata kosina na gle~erot. Gle~e-rot se odr‘uva preku akumulirawe na snegotna golemite nadmorski viso~ini, {to eizbalansirano so negovoto topewe na malite

nadmorski viso~ini ili so negovoto vleva-we vo moreto.

Globalna povr{inska temperatura[Global surface temperature]

Globalnata povr{inska temperatura eprosek vo odnos na nekoja oblast na (a) povr-{inskata temperatura na okeanite (odnosno,najgolemiot del od podpovr{inskatatemperatura vo prvite nekolku metri odokeanite) i (b) temperaturata na povr{ins-kiot vozduh nad kopnoto na 1,5 m nad zemjata.

Granici na spravuvawe[Coping range]

Varijacija na klimatskite pottiknu-vawa {to mo‘e sistemot da gi apsor-bira bez da se proizvedat zna~itelniefekti.

Gre{ka vo prisposobuvaweto[Maladaptation]

Bilo koi promeni vo prirodnite ili vo~ovekovite sistemi koi nenamerno jazgolemuvaat ranlivosta od klimatskitepottiknuvawa; prisposobuvawe {to neuspeva vo namaluvaweto na ranlivosta tukunamesto toa, ja zgolemuva.

Danok za energija[Energy tax]

Videte danok za emisija.

Danok za emisija[Emission tax]

Dava~ka nametnata od vlada na sekoja edi-nica na ekvivalentni emisii na CO2 odizvor predmet na danokot. Bidej}i prak-ti~no siot jaglerod od fosilnite goriva nakraj se emitira vo forma na jaglerod diok-sid, vospostavuvaweto na danokot za so-dr‘inata na jaglerodot vo fosilnite goriva- na danokot za jaglerodot - e ednakvo nadanokot na emisiite predizvikani od sogo-ruvawe na fosilnite goriva. Danokot zaenergija - danokot za koli~estvoto energijasodr‘ana vo gorivoto - go namaluva pobaru-vaweto za energija i isto taka gi namaluvaemisiite na jaglerod dioksidot od fosil-nite goriva. Ekotaksa se utvrduva so cel da

G D

8


se vlijae vrz ~ovekovoto odnesuvawe (oso-beno ekonomskoto odnesuvawe) za da se slediekolo{ki blagotvoren pat. Me|unarodnataksa za emisija/jaglerod/energija e taksanametnata od internacionalna agencija vrzopredeleni izvori vo dr‘avite u~esni~ki.Prihodot se raspredeluva ili se iskoris-tuva kako {to e opredeleno od dr‘aviteu~esni~ki ili od me|unarodnata agencija.

Danoci za jaglerodot[Carbon taxes]

Videte danoci za emisija.

Dvi‘ewe na masa[Mass movement]

Se primenuva za site edini~ni dvi‘ewa nakopneniot materijal pridvi‘uvan i kontro-liran od gravitacijata.

Dvojna dividenda[Double dividend]

Efekt na instrumentite za generiraweprihod, kako {to se danocite na jaglerodotili dozvolite za emisija dobieni prekunaddavawe (so koi mo‘e da se trguva), koimo‘at da: (a) gi ograni~at ili namalatemisiite na stakleni~kite gasovi (b)barem delumno da gi neutraliziraat poten-cijalnite zagubi vo blagosostojbata od kli-matskite politiki preku vra}aweto naprihodite povtorno vo ekonomijata (nivnoreciklirawe) za da se namalat drugitedava~ki koi e mo‘no da se naru{uva~ki zapazarot. Vo svetot kade {to ima nedobro-volna nevrabotenost, usvoenite politiki zaklimatskite promeni mo‘e da imaatefekt (pozitivna ili negativna “tretadividenda”) vrz vrabotenosta. Slaba dvojnadividenda se javuva se dodeka postoi efektotna reciklirawe na prihodite, {to zna~i, sedodeka prihodite se recikliraat prekunamaluvawe na marginalnite stapki nanaru{uva~kite danoci. Silna dvojna divi-denda bara efektot od recikliraweto naprihodite (polezniot) da napravi balansme|u kombinacijata od primarnite tro{ocii, vo ovoj slu~aj, neto-tro{ocite za namalu-vawe na emisiite se negativni.

Denga[Dengue fewer]

Infektivno virusno zaboluvawe koe go{irat komarcite ~esto narekuvano treska

na slabinskite koski bidej}i se karakte-rizira so jaki bolki vo zglobovite i ki~-mata. Nekolkukratni infekcii so toj virusmo‘e da dovedat do hemoralgi~na denginatreska (DHF) i do dengin {okov sindrom(DSS) koi mo‘e da bidat smrtonosni.

Deponirawe[Banking]

Spored Protokolot od Kjoto [^len 3(13)],Stranite vklu~eni vo Aneksot I na Ramkov-nata konvencija na Obedinetite nacii zaklimatski promeni mo‘e da za~uvaat doz-voli za pogolemo koli~estvo emisii ilipoeni od prviot period na obvrska za da giiskoristat vo periodite na obvrska {tosleduvaat (po 2012).

Dezertifikacija[Desertification]

Naru{uvawe na kvalitetot vo suvite,polusuvite i suvite-poluvla‘ni oblasti{to e rezultat na razli~ni faktori, vklu-~uvajki gi klimatskite varijacii i ~ove-kovite aktivnosti. Ponatamu, Konvencijatana Obedinetite nacii za borba protivdezertifikacijata go definira naru{uva-weto na kvalitetot na zemji{teto kakonamaluvawe ili gubewe na biolo{kata, ilina ekonomskata produktivnost vo suvite,polusuvite i suvite-poluvla‘ni oblasti ina slo‘enosta na zemjodelskite zemji{tanavodnuvani preku vrne‘ite od do‘d, navod-nuvanite zemjodelski povr{ini, ili planin-skite masivi, pasi{tata, {umite i {u-movidnite zemji{ta kako rezultat od koris-teweto na zemji{teto, ili od procesi iliod kombinacija na procesi, vklu~uvajki gi iprocesite koi nastanuvaat poradi ~oveko-vite aktivnosti i poradi re‘imite nadomuvawe, kako {to se: (a) erozijata napo~vata predizvikana od veterot i/ilivodata; (b) namaluvaweto na fizi~kite,hemiskite i na biolo{kite osobini napo~vite; i (v) dolgotrajnoto gubewe naprirodnata vegetacija.

Diazotoksid (N2O)[Nitrous oxide (N2O)]

Silen stakleni~ki gas emitiran preku prak-tikite na kultivirawe na po~vata, osobenopreku koristeweto na komercijalni iorganski |ubriva, preku sogoruvaweto nafosilni goriva, preku proizvodstvoto naazotna kiselina i preku goreweto na

9


biomasa. Eden od {estte gasovi koi gopredizvikuvaat efektot na staklenatagradina ograni~eni so Protokolot odKjoto.

Dlabo~inski formacii[Deepwater formation]

Se javuvaat koga morskata voda se zamrznuvavo morski mraz. Lokalnoto ispu{tawe nasolta i posledovatelniot porast na gusti-nata na vodata doveduva do formirawe so-lena studena voda, koja potonuva kon okean-skoto dno.

Dodeleni koli~estva (AA-i)[Assigned amounts (AAs)]

Spored Protokolot od Kjoto , dodelenokoli~estvo e vkupnoto koli~estvo emisiina stakleni~kite gasovi za koi sekojadr‘ava od Aneksot B prifatila dekanejzinite emisii nema da ja nadminat voprviot period na obvrska (2008 do 2012 god.).Toj e presmetan preku mno‘eweto navkupnite emisii na stakleni~kite gasovi nadr‘avata od 1990 god. so pet (za 5-godi{enperiod na obvrska), a potoa i so procentotso koj taa se ima soglaseno, kako {to enavedeno vo Aneksot B na Protokolot odKjoto (na pr., 92% za Evropskata zaednica,93% za SAD).

Dneven temperaturen interval[Diurnal temrature range]

Razlika me|u maksimalnata i minimalnatatemperatura vo tekot na denot.

Dozvoli za emisija[Emissions permit]

Dozvola za emisija e pravo koe e neprenos-livo ili so koe mo‘e da se trguva, dodelenood vlastite (me|uvladina organizacija,centralna ili lokalna vladina agencija) naregionalen (dr‘ava, na lokalno nivo) ilisektorski (oddelna firma) subjekt za daemitira opredeleno koli~estvo supstancija.

Dobrovolen dogovor[Voluntary agreement]

Dogovor me|u vladino telo so edna ili sopove}e privatni strani, kako i unilateral-no samoobvrzuvawe za koe e zapoznaena vlas-ta, okolu postignuvawe celi od ‘ivotnatasredina ili naso~ena kon podobruvawe na

izvr{uvaweto na dejnosta vo odnos na kva-litetot na ‘ivotnata sredina nad nivoto napridr‘uvawe do postojnite normi.

Dodadena vrednost[Value added]

Neto-proizvodot na nekoj sektor po sumira-weto na site efekti i odzemaweto na vlo‘u-vawata.

Dopolnitelnost[Additionality]

Namaluvaweto na emisiite po izvori izasiluvaweto na otstranuvaweto po apsorbe-nti {to e dopolnitelno na site drugi {tobi se javile bez proektnite aktivnosti naZaedni~kata implementacija ili naMehanizmot za ~ist razvoj, kako {to edefinirano vo ~lenovite na Protokolotod Kjoto za Zaedni~ka implementacija iMehanizmot za ~ist razvoj. Ovaa definicijaponatamu mo‘e da bide pro{irena za da givklu~i finansiskite, investicionite itehnolo{kite dopolnitelni namaluvawa.Spored “finansiski dopolnitelninamaluvawa”, finansiraweto na proektnataaktivnost treba da bide dopolnitelno napostojnata finansiska pomo{ od Global-niot ekolo{ki fond, na drugi finansiskiobvrski na Stranite od Aneksot I, Ofici-jalnata pomo{ za razvoj i drugite sistemina sorabotka. Spored “investicija zadopolnitelno namaluvawe”, vrednosta naedinicata za namaluvawe/potvrdeno nama-luvawe na emisiite zna~itelno }e ja po-dobri finansiskata i/ili komercijalnataostvarlivost na proektnata aktivnost.Spored “tehnologija na dopolnitelnonamaluvawe”, tehnologijata koja se koristivo proektnata aktivnost treba da bidenajdobrata dostapna, zemajki gi predvidokolnostite kaj Stranata-doma}in.

Dr‘avi/Strani od Aneksot I[Annex I countries/Parties]

Grupa dr‘avi vklu~eni vo Aneksot I (kako{to e dopolnet vo 1998 g.) na Ramkovnatakonvencija na Obedinetite nacii za kli-matski promeni , vklu~uvaj}i gi siterazvieni dr‘avi od Organizacijata zaekonomska sorabotka i razvoj i dr‘avitevo tranzicija. Po pravilo, drugite dr‘avise narekuvaat dr‘avi koi ne se vo Aneksot

10


I. Spored ~len 4.2(a) i ~len 4.2(b) na Kon-vencijata, dr‘avite od Aneksot I posebno seobvrzuvaat na celta, bilo poedine~no ilizdru‘eno, vra}awe na nivnite emisii nastakleni~kite gasovi na nivoata od 1990godina do 2000 g.. Videte isto taka Aneks II,Aneks B, i dr‘avi koi ne se vo Aneksot B.

Dr‘avi od Aneksot II[Annex II countries]

Grupa dr‘avi vklu~eni vo Aneksot II naRamkovnata konvencija na Obedinetitenacii za klimatski promeni , vklu~uvaj}igi site razvieni dr‘avi od Organizacijataza ekonomska sorabotka i razvoj. Spored ~len4.2(a) na Konvencijata, ovie dr‘avi seo~ekuva da obezbedat finansiski sredstva zapomagawe na dr‘avite vo razvoj vopridr‘uvaweto kon svoite obvrski, kako {toe podgotvuvaweto na nivnite nacionalniizve{tai. Od dr‘avite od Aneksot II seo~ekuva, isto taka, da go pottiknuvaattransferot na tehnologiite {to ne se{tetni za ‘ivotnata sredina vo dr‘avitevo razvoj. Isto taka, videte Aneks I, Aneks B,dr‘avi/Strani koi ne se vo Aneksot I idr‘avi koi ne se vo Aneksot B.

Dr‘avi/Strani od Aneksot B[Annex B countries/Parties]

Grupa dr‘avi vklu~eni vo Aneksot B naProtokolot od Kjoto, vklu~uvaj}i gi sitedr‘avi od Aneksot I (dopolnet vo 1998 go-dina), koi se soglasile za ograni~uvawe nasvoite emisii na stakleni~kite gasovi,osven Turcija i Belorusija. Videte isto takavo dr‘avi/Strani od Aneksot II, dr‘avi/Strani koi ne se vo Aneks I i dr‘avi/Strani{to ne se vo Aneks B.

Dr‘avi/Strani {to ne se vo Aneksot B[Non-Annex B countries/Parties]

Dr‘avite {to ne se vklu~eni vo Aneksot Bna Protokolot od Kjoto. Videte, istotaka, dr‘avi vklu~eni vo Aneksot B.

Dr‘avi/Strani {to ne se vo Aneksot I[Non-Annex I countries/Parties]

Dr‘avite koi ja imaat ratifikuvano iliimaat pristapeno na Ramkovnata konven-cija na Obedinetite nacii za klimatskipromeni koi ne se vklu~eni vo Aneksot I naKlimatskata konvencija. Videte, isto taka,dr‘avi od Aneksot I.

\\ubrewe so azot[Nitrogen fertilization]

Zasileno rastewe na rastenijata prekudodavawe azotni soedinenija. Vo procenitena IPCC ova obi~no se odnesuva na |ubrewetood antropogenite izvori na azotot, kako{to se |ubrivata napraveni od ~ovekot iazotnite oksidi ispu{teni preku gorewetona fosilnite goriva.

Evapotranspiracija[Evapotranspiration]

Kombiniran proces na isparuvawe odZemjinata povr{ina i na transpiracija odrastenijata.

Evstatska promena na morskoto nivo[Eustatic sea-level change]

Promena na globalnoto prose~no morskonivo predizvikano od menuvaweto na volu-menot na svetskite okeani. Toa mo‘e da bidepredizvikano od promenite na gustinata navodata ili od promenata na vkupnata masana vodata. Vo diskusijata za promenite vogeolo{ki vremenski merki, ovoj izrazponekoga{ isto taka gi vklu~uva promenitevo globalnoto prose~no morsko nivo prediz-vikani od menuvaweto na oblikot na okean-skite bazeni. Vo ovoj izve{taj izrazot ne ekoristen vo taa smisla.

Egzoti~ni vidovi[Exotic species]

Videte vneseni vidovi.

Edinica za dodeleno koli~estvo (AAU)[Assigned amount unit (AAU)]

Ednakvo na 1 metri~ki ton ekvivalentniemisii na CO2 presmetani so koristewe naGlobalniot potencijal za zatopluvawe .

Edinica za namaluvawe emisija (ERU)[Emission Reduction Unit (ERU)]

Ednakvo na 1 metri~ki ton emisii na jagle-rod dioksid, {to se namaleni ili zarobenipreku proekt na Zaedni~ka implementacija(definiran vo ~len 6 od Protokolot odKjoto) presmetano preku koristewe na

E

11


Potencijalot za globalno zatopluvawe .Videte, isto taka, vo Koli~estvo potvr-deno namaluvawe na emisija i trgovija soemisii.

Edinica za potvrdeni namaluvawa naemisija (CER)[Certified Emission Reduction (CER) unit]

Ednakvo na 1 metri~ki ton ekvivalentniemisii na CO2 {to se namaleni ili zaro-beni preku proekt na Mehanizmot za ~istrazvoj, presmetani so pomo{ na Potencija-lite za globalno zatopluvawe. Isto taka,videte edinica za namaluvawe na emisija.

Edinstveni i zagrozeni sistemi[Unique and threatened systems]

Zaednici {to se ograni~eni vo relativnotesni geografski granici no {to mo‘e davlijaat vrz drugi, ~esto golemi zaednicinadvor od svoite granici; tesnite geograf-ski granici uka‘uvaat na nivnata oset-livost vo odnos na promenlivite vo ‘ivot-nata sredina, vklu~uvaj}i ja i klimata, ina toj na~in ja potvrduvaat nivnataranlivost na klimatskite promeni.

Ekonomii vo tranzicija (EIT-i)[Economies in transition (EITs)]

Dr‘avi so nacionalni ekonomii vo procesna premin od sistem na planska ekonomijakon pazarna ekonomija.

Ekonomi~no[Cost-effective]

Kriterium {to specificira deka tehno-logijata ili merkata ispora~uva stoka iliproizvod so ednakov ili pomal tro{ok,otkolku sega{nata praktika, ili barem pocena na najniskata alternativa za postignu-vawe na dadenata cel.

Ekonomski potencijal[Economic potential]

Ekonomskiot potencijal e del od tehnolo{-kiot potencijal za namaluvawe na emisi-ite na stakleni~kite gasovi ili za podobru-vawe na energetskata efikasnost. Tojmo‘e da bide postignat na ekonomi~en na-~in preku vospostavuvawe pazari, prekunamaluvawe na pazarnite nedostatoci, ilipreku zgolemeni finansiski i tehnolo{kitransferi. Postignuvaweto na ekonomskiot

potencijal bara dopolnitelni politiki imerki za urivawe na pazarnite barieri.Videte, isto taka, pazaren potencijal,op{testveno-ekonomski potencijal itehnolo{ki potencijal.

Ekosistem[Ecosystem]

Sistem na ‘ivi organizmi koi zaemno dej-stvuvaat me|usebno i so nivnoto fizi~koopkru‘uvawe. Granicite na toa {to mo‘eda se nare~e ekolo{ki sistem se ponekoga{subjektivni, vo zavisnost od fokusot nainteresiraweto ili na istra‘uvaweto. Natoj na~in, goleminata na eden ekosistemmo‘e da se dvi‘i od mnogu mali prostorniramki do, na kraj, celata Zemja.

Eksperiment na ramnote‘na i na preodnaklima[Equilibrium and transient climate experiment]

“Eksperiment na ramnote`na klima ” eeksperiment vo koj mu se dozvoluva naklimatskiot model vo celost da se prispo-sobi na promenata na zra~eweto. Vakviteeksperimenti davaat informacija zarazlikata me|u po~etnite i krajnitesostojbi na modelot, no ne i za vremenski-zavisniot odgovor. Ako se dozvoli pritiso-kot da se razviva postapno, spored prepi{a-noto scenario za emisija , moè da bideanaliziran vremenski-zavisniot odgovor naklimatskiot model. Vakov eksperiment senarekuva “eksperiment na preodna klima”.Isto taka, videte klimatski proekcii.

Ekstremno vremensko slu~uvawe[Extreme weather event]

Ekstremno vremensko slu~uvawe e slu~uva-we koe e retko vo nejgovata statisti~ki re-ferentna raspredelba na opredeleno mesto.Definicijata na “retko” varira, no ekstrem-no vremensko slu~uvawe bi bilo isto takaretko ili poretko od desettiot ili devede-settiot procent. Po definicija, karakte-ristikite na toa {to se narekuva ekstremnovremensko slu~uvawe moè da variraat odmesto do mesto. Ekstremno klimatsko slu-~uvawe e prosek od pogolem broj vremenskislu~uvawa vo tekot na opredelen vremenskiperiod, kade {to i samiot prosek e ekstrem(na pr., vrneì vo tekot na sezona).

12


Elasti~nost[Resilience]

Koli~estvo promena {to mo‘e da ja pretrpisistem, a da ne dojde do promena na negovatasostojba.

Emisii[Emissions]

Vo kontekstot na klimatskite promeni,emisiite se odnesuvaat na ispu{taweto nastakleni~kite gasovi i/ili na nivniteprethodnici i na aerosolite vo atmosfe-rata nad odredena oblast i vo opredelenvremenski period.

Emisii na fosilen CO2 (jagleroddioksid)[Fossil CO2 (carbon dioxide) emissions]

Emisii na jaglerod dioksid kako rezultatod sogoruvaweto na gorivata od naslagite nafosilniot jaglerod, kako {to se naftata,prirodniot gas i jaglenot.

Endemsko[Endemic]

Ograni~eno ili osobeno/edinstveno zalokalitet ili za region. Vo odnos na ~ove-kovoto zdravje, endemsko mo‘e da se odnesuvana bolestite ili agensite {to se sekoga{prisutni, ili voobi~aeno preovladuvaat vonekoja populacija ili vo geografski region.

Energetska efikasnost[Energy efficiency]

Odnos me|u izleznata energija od procesotna konverzija ili na sistemot i vlo‘enataenergija.

Energetska intenzivnost[Energy intensity]

Energetska intenzivnost e odnosot me|upotro{enata energija i ekonomskiot ilifizi~kiot efekt. Na nacionalno nivo,energetskata intenzivnost e odnosot me|uvkupnata potro{uva~ka na primarnataenergija ili na potro{uva~kata na krajnataenergija i bruto-doma{niot proizvod ilifizi~kiot efekt.

Energetski bilans[Energy balance]

Buxetot na energija vo klimatskiot sis-tem, zemen vo prosek za planetava i nizdolgi vremenski periodi, mora da bide voramnote‘a. Bidej}i klimatskiot sistem jadobiva seta svoja energija od Sonceto, ovojbilans implicira deka, na globalno nivo,koli~estvoto son~evo zra~ewe {to vleguvavo sistemot mora da bide, vo prosek, ednakvona zbirot na koli~estvoto reflektiranoson~evo zra~ewe koe go napu{ta sistemot, ikoli~estvoto infracrveno zra~ewe {to gonapu{ta sistemot emitirano od klimat-skiot sistem. Voznemiruvaweto na ovaaglobalna ramnote‘a, predizvikano od~ovekot ili prirodno, se narekuva promenana bilansot na zra~eweto .

Energetski uslugi[Energy service]

Primena na korisnata energija za raboti{to gi posakuva potro{uva~ot, kako {to setransportot, toplata soba, ili svetloto.

Epidemija[Epidemic]

Nenadejno javuvawe vo jasno pogolem broj odvoobi~aeno o~ekuvaniot, va‘i posebno zazaraznite bolesti, no isto taka, se prime-nuva i za sekoja bolest, povreda ili drugoslu~uvawe povrzano so zdravjeto {to sejavuva vo vakvite izbuvnuvawa.

Erozija[Erosion]

Proces na otstranuvawe i na transport napo~va i kamewa preku izlo‘uvawe na vre-menski nepogodi, masovni razru{uvawa idejstva na poroi, gle~eri, branovi, vetrovii na podzemni vodi.

Eutrofikacija[Eutrophication]

Proces preku koj nekoe vodeno telo (obi~noplitko) stanuva (bilo prirodno ili prekuzagaduvawe) bogato so rastvoreni hranlivimaterii so sezonski nedostig od rastvorenkislorod.

Efekt na zaemno dejstvo[Interaction effect]

Rezultat ili posledici od zaemnoto dejstvo

13


na politi~kite instrumenti za klimatskipromeni so postojnite doma{ni sistemi nadava~ki, vklu~uvaj}i gi zaemnoto dejstvo oddava~kite {to gi zgolemuvaat tro{ocite izaemnoto dejstvo od efektot na namalu-vaweto na tro{ocite poradi reciklira-weto na prihodite. Poslednoto go odrazuvavlijanieto {to mo‘e da go imaat stakle-ni~kite gasovi vrz funkcioniraweto na pa-zarite na trudot i na kapitalot preku niv-nite efekti vrz ostvarenite plati i vrzostvarenoto vra}awe na kapitalot. So ogra-ni~uvawe na dozvolenite emisii na stak-leni~kite gasovi, na dozvolite, na odred-bite ili so zgolemuvawe na danokot zajaglerodot, rastat tro{ocite na proiz-vodstvo i cenite na proizvodite i, na tojna~in, se namaluva ostvarenoto vra}awe naobrtnite sredstva. Za politikite koi ostva-ruvaat prihodi za vladata – danocite zajaglerodot i dozvolite dobieni preku nad-davawe – prihodite mo‘e da bidat recikli-rani za da gi namalat postojnite naru{u-va~ki danoci. Videte, isto taka, dvojna divi-denda.

Efekt na “prelevawe”[Spill-over effect]

Ekonomski efekt vrz drugi dr‘avi ilisektori od nacionalni ili sektorski merkiza ubla‘uvawe. Vo ovoj izve{taj ne e napra-vena procena na efektite na “prelevawe”vrz ‘ivotnata sredina. Efektite na“prelevawe” mo‘e da bidat pozitivni ilinegativni i gi vklu~uvaat efektite vrztrgovijata, vrz “istekuvaweto” na jagle-rodot, vrz transferot i vrz {ireweto natehnologii {to ne se {tetni za ‘ivot-nata sredina, i vrz drugi pra{awa.

Efekti vrz trgovijata[Trade effects]

Ekonomski vlijanija na promenite vo mo}-nosta na dr‘avata da kupi paket uvozna stokapreku izvezuvawe paket stoka preku svoitetrgovski partneri. Klimatskite politikigi menuvaat odnosnite proizvodstveni tro-{oci i mo‘at da gi smenat uslovite na pa-zarot vo dovolna mera za da se smeni krajnataekonomska stabilnost.

Efekt na zaemno dejstvo me|u danocite[Tax-interaction effect ]

Videte efekt na zaemno dejstvo.

Efikasnost na iskoristuvaweto navodata[Water-use efficiency]

Zgolemuvawe na jaglerodot preku fotosin-teza po edinica zagubena voda preku proce-sot na evapotranspiracija. Na kratkoro~naosnova mo‘e da se izrazi kako soodnos me|uzgolemuvaweto na jaglerodot preku fotosin-teza po edinica zagubena voda preku transpi-racija, ili na sezonska osnova, kako soodnosme|u neto-primarnoto proizvodstvo ilime|u zemjodelskiot prinos, i koli~estvotoraspolo‘liva voda.

Efekt na otskok[Rebound effect ]

Se javuva poradi, na primer, podobruvawetona efikasnosta na motorite so {to se nama-luva ~ineweto za vozewe eden kilometar; tojima nepo‘elen efekt so toa {to pottiknuvapove}e patuvawa.

@iveali{te[Habitat]

Osobeno opkru‘uvawe ili mesto kade {toposakuva da ‘ivee organizmot ili vidot; lo-kalno ograni~en del od vkupnoto opkru‘uvawe.

@ivoten vek[Lifetime]

@ivotniot vek e op{t izraz koristen za raz-li~ni vremenski ramki koi ja karakterizi-raat stapkata na procesite koi vlijaat vrzkoncentracijata na gasovite prisutni votragi. Obi~no, ‘ivotniot vek ozna~uva pro-se~na dol‘ina na vreme {to go pominuvaatatomot ili molekulata vo daden rezervoar,kako {to se atmosferata ili okeanite.Mo‘e da se razlikuvaat slednive vremiwana ‘ivot:

• “Vremeto na prestoj” (T) ili “atmosferski`ivoten vek” e odnos me|u masata M na rezer-voarot (na pr., gasnata komponenta vo at-mosferata) i vkupnata brzina na otstranu-vawe S od rezervoarot: T=M/S. Vremiwata naprestoj mo`e da bidat opredeleni za sekojproces na otstranuvawe oddelno. Vo biolo-gijata na jaglerodot vo po~vata ova e poznatokako Sredno vreme na prestoj.

@

14


• “Vremeto na usoglasuvawe”, “vremeto naodgovor” ili “ìvotniot vek na naru-{uvaweto” (Ta) se vremenski ramki karakte-risti~ni za razloùvaweto na momentniotvlezen impuls vo rezervoarot. Izrazot“vreme na usoglasuvawe” se koristi, istotaka, za karakterizirawe na usoglasuvawetona masata na rezervoarot {to nastanuva odpostapnata promena vo silata na izvorot.Vremeto na poluìvot ili konstantata naraspa|aweto se koristi za kvantifikuvawedo prv red na golemina na procesot naeksponenecijalnoto raspa|awe. Videtevreme na odgovor za razli~nite definiciivo vrska so klimatskite varijacii. Izra-zot “ìvoten vek”, poradi ednostavnost,ponekoga{ se koristi kako zamena za izrazot“vreme na usoglasuvawe”.Vo ednostavni slu~ai, kade {to vkupnotootstranuvawe na soedinenieto e direktnoproporcionalno so vkupnata masa na rezer-voarot, vremeto na usoglasuvawe e ednakvona vremeto na prestojot: T=T a. Primer eCFC-11 koj se otstranuva od atmosferataisklu~ivo preku fotohemiskite procesi vostratosferata. Vo poslo‘enite slu~ai,kade se vklu~eni nekolku rezervoari ilikade otstranuvaweto ne e proporcionalnona vkupnata masa, ravenkata T=Ta ne e ve}evalidna. Jaglerod dioksidot e ekstremenprimer za toa. Negovoto vreme na prestoj,poradi brzata razmena me|u atmosferata,okeanite i kopnenata biota, iznesuva samookolu 4 godini. Sepak, golem del od toj CO2se vra}a vo atmosferata vo period odnekolku godini. Na toj na~in, vremeto nausoglasuvaweto e vsu{nost opredeleno odbrzinata na otstranuvaweto na jaglerodot odpovr{inskata obvivka na okeanite konnegovite podlaboki nivoa. Iako mo‘e da sedade pribli‘na vrednost od 100 godini zavremeto na usoglasuvawe na CO2 vo atmos-ferata, vistinskoto uskladuvawe vo po~e-tokot e pobrzo, a podocna pobavno. Vo slu-~ajot na metanot, vremeto na usoglasuvawese razlikuva od vremeto na prestoj bidej}iotstranuvaweto se odviva glavno niz hemis-ka reakcija so hidroksilniot radikal OH,~ija koncentracija, od druga strana, zavisiod koncentracijata na CH4. Poradi toa,otstranuvaweto S na CH4 ne e proporcio-nalno so negovata vkupna masa M.

@ivoten vek na naru{uvaweto[Perturbation lifetime]

Videte ‘ivoten vek.

Zagaduvawe od neto~kesti izvori[Non-point-source pollution]

Zagaduvawe od izvori {to ne mo‘e da bidatdefinirani kako diskretni to~ki, kako {tose oblastite za proizvodstvo na zemjodelskikulturi, na drvoto za gradba, povr{inskiterudnici, odlagaweto na otpadot i grade‘-ni{tvoto. Videte, isto taka, zagaduvawe odprostorno to~kesti izvori.

Zagaduvawe od to~kesti izvori[Point-source pollution]

Zagaduvawe {to rezultira od nekoj ogra-ni~en, izoliran izvor, kako {to e odvodnacevka, kanal, tunel, izvor, kontejner, kon-centrirana ishrana na ‘ivotnite ili odploven objekt. Videte zagaduvawe od neto~-kesti izvori.

Zadr‘uvawe na vrne‘ite na i vo po~vata[Runoff]

Delot od vrne‘i {to ne isparuva. Vo nekoidr‘avi, zadr‘uvaweto na vrne‘ite vopo~vata implicira samo povr{inskozadr‘uvawe na vrne‘ite na po~vata .

Zaedni~ka implementacija (JI)[Joint Implementation (JI)]

Mehanizam na pazarno zasnovana implemen-tacija definiran vo ̂ len 6 od Protokolotod Kjoto koj im ovozmo‘uva na dr‘aviteod Aneksot I ili na kompaniite od tiedr‘avi da gi implementiraat na zaedni~kina~in proektite {to se stremat kon nama-luvawe ili ograni~uvawe na emisiite ilikon zasiluvawe na apsorbentite, a i da gidelat me|usebno koli~estvata za namalu-vawe na emisiite. Aktivnosta na JI e, istotaka, dozvolena spored ^len 4.2(a) odRamkovnata konvencija na Obedinetitenacii za klimatski promeni. Videte, istotaka, Zaedni~ki implementirani aktiv-nosti i Mehanizmi od Kjoto.

Zalihi[Stock]

Videte rezervoar.

Zarazni bolesti[Infectious diseases]

Sekoja bolest koja mo‘e da bide prenesena

Z

15


od edno lice na drugo. Toa mo‘e da se javipreku direkten fizi~ki kontakt, prekumanipulirawe predmet {to ima nasobranozarazni organizmi, preku prenositel nabolesta ili preku {irewe iska{lani iliizdi{ani zarazni kapki vo vozduhot.

Zasegnati strani[Stakeholders]

Individua ili subjekt {to ima grantovi,koncesii ili nekoj drug tip vrednost {tomo‘e da bide zasegnata od opredelena akcijaili politika.

Zbirni vlijanija[Aggregate impacts]

Vkupni vlijanija sobrani po sektori i/iliregioni. Zdru‘uvaweto na vlijanijata barapoznavawe na (ili pretpostavki okolu)relativnata va‘nost na vlijanijata vrzrazli~nite sektori ili regioni. Merkiteza zaedni~kite vlijanija gi vklu~uvaat, naprimer, vkupniot broj lu|e pogodeni odvlijanijata, promenata vo neto-primarnataproduktivnost, brojot na sistemi koi trpatpromeni, ili vkupnite ekonomski tro{oci.

Zooplankton[Zooplankton]

@ivotinski formi na planktonot. Tie sehranat so fitoplanktonot ili so drugiteformi zooplankton. Pogledni vo fito-plankton.

Izbeluvawe na koralite[Coral bleaching]

Izbleduvawe na bojata na koralite kakorezultat od gubeweto na simbiotskite algi.Izbeluvaweto se javuva kako reakcija nafiziolo{kiot stres kako odgovor na naglipromeni na temperaturata, solenosta i naproyirnosta na vodata.

Izvirawe[Upwelling]

Transportot na podlabokite vodi konpovr{inata, obi~no predizvikan odhorizontalnite dvi‘ewa na povr{inskatavoda.

Izvor[Source]

Bilo koj proces, aktivnost ili mehanizam{to ispu{ta vo atmosferata stakleni~kigas, aerosol ili prethodnik na stakleni~kigas ili na aerosol.

Izlo‘enost[Exposure]

Priroda i stepen do koj e izlo‘en sistemotna zna~itelni klimatski varijacii.

Izostatski dvi‘ewa na zemji{teto[Isostatic land movements]

Izostatikata se odnesuva na na~inot na kojlitosferata i pokrivkata odgovaraat napromenite na povr{inskite optovaruvawa,koga e smenet pritisokot vrz pokrivkatapreku menuvaweto na kopnenata ledena masa,preku menuvaweto na okeanskite masi, talo-‘eweto, erozijata ili preku menuvaweto narasteweto na planinite, preku menuvawetona rezultatite od vertikalnite izostatskiusoglasuvawa, so cel da se izbalansira no-voto optovaruvawe.

Izumirawe[Extinction]

Celosno is~eznuvawe na celi vidovi.

Invazivni vidovi[Invasive species]

Vneseni vidovi koi pravat invazija vrzprirodnite ‘iveali{ta.

Integrirana procena[Integrated assessment]

Metod za analiza koj gi kombinira rezul-tatite i modelite od fizi~kite, biolo{-kite, ekonomskite i op{testvenite nauki izaemnite dejstva me|u ovie komponenti, voedna konzistentna ramka, za da se procenatsostojbite i posledicite od promenite vo‘ivotnata sredina i od politikite naodgovor kon niv.

Infrastruktura[Infrastructure]

Osnovna oprema, davateli na komunalniuslugi, proizvodstveni pretprijatija,kapaciteti, institucii i uslugi od osnovno

I

16


zna~ewe za razvojot, raboteweto i rastewe-to na nekoja organizacija, grad ili dr‘ava.Na primer, pati{tata, u~ili{tata, elek-tri~nata energija, gasot i snabduvaweto sovoda, transportot, komunikaciite i prav-niot sistem mo‘e da se smetaat kako infra-struktura.

Infracrveno zra~ewe[Infrared radiation]

Zra~ewe emitirano od povr{inata na Zem-jata, od atmosferata i od oblacite. Toa eisto taka poznato kako kopneno ili dolgo-branovo zra~ewe. Infracrvenoto zra~eweima karakteristi~en opseg na branovi dol-‘ini (“spektar”) podolgi od branovite dol-‘ini na crvenata boja vo vidliviot del odspektarot. Spektarot na infracrvenotozra~ewe e prakti~no razli~en od toj na son-~evoto ili kratkobranovoto zra~ewe pora-di razlikata vo temperaturite me|u Soncetoi sistemot Zemja-atmosfera.

Implementacija[Implementation]

Implementacijata se odnesuva na akciite(zakonodavni ili regulativni, sudskiodluki ili drugi akcii) koi gi prezemaatvladite za vklu~uvawe na me|unarodnitespogodbi vo doma{noto pravo i vo doma{-nite politiki. Taa gi vklu~uva i onieslu~uvawa i aktivnosti {to se javuvaat poizdavaweto na politi~kite upatstva oddr‘avnite vlasti, koi gi vklu~uvaat napo-rite za nivnata primena i za vistinskitevlijanija vrz lu|eto i vrz slu~uvawata.Va‘no e da se pravi razlika me|u pravnataimplementacija na me|unarodnite obvrski(vo nacionalnoto pravo) i efektivnataimplementacija (merkite koi pottiknuvaatpromeni vo odnesuvaweto na celnite grupi).Pridr‘uvaweto e pra{awe dali i vo kolkavstepen dr‘avite navistina se dr‘at doodredbite od spogodbata. Pridr‘uvaweto nese fokusira samo na toa dali merkite se delod praktikata, no isto taka, i na toa daliima pridr‘uvawe so implementacionitedejstva. Pridr‘uvaweto go meri stepenot dokoj u~esnicite, ~ie odnesuvawe e cel naspogodbata: lokalnite vladi, korporaciite,organizaciite ili poedincite, gi po~itu-vaat merkite i obvrskite na implemen-tacijata.

Indirektni efekti od aerosolite[Indirect aerosol effects]

Aerosolite mo‘e da dovedat do indirektnovlijanie vrz zra~eweto na klimatskiotsistem odnesuvaj}i se kako jadro za konden-zacija ili preku modificiraweto na op-ti~kite svojstva i na ‘ivotniot vek na obla-cite. Se razlikuvaat dva indirektni efekta:

• Prviot inditekten efekt: Vlijanie vrzbilansot na zra~eweto pottiknato odzgolemuvaweto na antropogenite aerosoli{to predizvikuva po~etno zgolemuvawe nakoncentracijata na kapkite i namaluvawe nagoleminata na kapkite za opredeleno koli-~estvo voda vo te~na sostojba, doveduvaj}ido zgolemuvawe na albedoto na oblacite.Ovoj efekt e isto taka poznat kako “efektotna Twomey”. Ponekoga{ se narekuva efektna albedoto na oblacite. Sepak, ova vogolema mera doveduva do zabluda, bidej}ivtoriot indirekten efekt isto taka dove-duva do menuvawe na albedoto na oblacite.

• Vtoriot indirekten efekt: Vlijanie vrzzra~eweto pottiknato od zgolemuvaweto naantropogenite aerosoli {to predizvikuvanamaluvawe na goleminata na kapkite,namaluvaj}i ja efikasnosta na vrne‘ite ina toj na~in modificiraj}i ja sodr‘inatana te~nata voda, debelinata na oblacite i‘ivotniot vek na oblacite. Ovoj efekt eisto taka poznat kako “efekt na ‘ivotniotvek na oblacite” ili kako “efektot naAlbrecht”.

Industriska revolucija[Industrial Revolution]

Period na brzo industrisko rastewe sodalekuse‘ni op{testveni i ekonomskiposledici, po~nala vo Anglija vo vtoratapolovina od osumnaesettiot vek i se pro-{irila vo Evropa, a podocna i vo drugitedr‘avi, vklu~uvaj}i gi Soedinetite Dr-‘avi. Pronao|aweto na parnata ma{inabe{e va‘en pottik za ovoj industriskirazvoj. Industriskata revolucija go ozna-~uva po~etokot na silnoto zgolemuvawe nakoristeweto na fosilnite goriva i oso-beno na emisijata na fosilniot jagleroddioksid. Izrazite “predindustriski” i“industriski”, vo ovoj izve{taj se odnesu-vaat, po malku proizvolno, na perioditepred i po 1750 godina, respektivno.

17


Inercija[Inertia]

Docnewe, bavnost ili otpor vo reakcijatana promenite vo klimatskite, biolo{kiteili ~ovekovite sistemi na faktorite koigi menuvaat nivnite stapki na menuvawe,vklu~uvaj}i go prodol‘uvaweto na promena-ta vo sistemot otkako e otstraneta pri~i-nata za taa promena.

Isparuvawe[Evaporation]

Proces preku koj te~nosta stanuva gas.

Istekuvawe[Leakage]

Del od namaluvawata na emisiite vodr‘avite od Aneksot B koi mo‘e da bidatkompenzirani preku zgolemuvawe naemisiite vo dr‘avite {to nemaat ograni~u-vawa za emisii nad nivnite osnovni nivoa.Ova mo‘e da se javi preku (a) premestuvawena energetski-intenzivnoto proizvodstvo voregionite koi nemaat ograni~uvawa; (b)zgolemenata potro{uva~ka na fosilnitegoriva vo tie regioni - rezultat na opa|awe-to na me|unarodnata cena na naftata i gasotpottiknato od namalenata pobaruva~ka zatakvite vidovi energija; i (v) preku prome-nite vo prihodite (i, ottamu, na pobaruva~-kata na energija) poradi podobrite usloviza trgovija. Istekuvaweto se odnesuva, istotaka, na situacija vo koja aktivnosta nazarobuvawe jaglerod (na pr., sadewe drvja) napar~e zemji{te, nenamerno, direktno iliindirektno pottiknuva aktivnost, kojacelosno ili delumno, dejstvuva nasprotijaglerodnite efekti na prvata aktivnost.

Istekuvawe na jaglerodot[Carbon leakage]

Videte istekuvawe.

Istra‘uvawe, razvoj i demonstracija[Research, development, and demonstration]

Nau~no i/ili tehni~ko istra‘uvawe i krei-rawe novi proizvodstveni procesi ili pro-izvodi, zaedno so analizite i merkite {todavaat informacii do potencijalnite ko-risnici vo vrska so primenata na noviotproizvod ili proces; probni testirawa; iostvarlivosta za primena na ovie priz-vodstveni procesi preku probni fabriki ipreku drugi predkomercijalni primeni.

Istrebuvawe[Extirpation]

Is~eznuvawe na vidot od del na negovotoprotegawe; lokalno is~eznuvawe.

Jaglerod dioksid (CO2)[Carbon dioxide (CO2)]

Gas {to postoi prirodno, a isto taka e i pro-izvod od sogoruvaweto na fosilnite gorivai na biomasata, kako i proizvod od prome-nite vo koristeweto na zemji{teto i oddrugite industriski procesi. Toj e glavniotantropogen stakleni~ki gas i vlijae vrzZemjiniot bilans na zra~eweto. Toj e re-ferenten gas so koj se merat drugite stakle-ni~ki gasovi i poradi toa ima potencijal zaglobalno zatopluvawe ednakov na 1.

Jaglerodni aerosoli[Carbonaceous aerosol]

Aerosol koj sodr‘i glavno organskisupstanci i razli~ni formi na crn jaglen(Charlson i Heintzenberg, 1995).

Ju‘na oscilacija[Southern Oscilation]

Videte Ju‘na oscilacija El Niwo.

Ju‘na oscilacija El Niwo (ENSO)[El Nino Southern Oscilation (ENSO)]

El Niwo, vo svojata originalna smisla, etopla vodena struja {to periodi~nopominuva po dol‘inata na bregovite naEkvador i Peru, naru{uvaj}i go lokalniotribolov. Ovoj okeanski fenomen e pridru-‘en so fluktuacija na re‘imot na me|utrop-skiot povr{inski pritisok i na cirkula-cijata vo Indiskiot i na Tihiot Okean,nare~ena ju‘na oscilacija. Ovoj zdru‘enatmosfersko-okeanski fenomen zaedni~kie poznat kako Ju‘na oscilacija na El Niwo,ili ENSO. Za vreme na El Niwo, preovladu-va~kite izmenuva~ki vetrovi slabeat, a sezasiluva ekvatorijalnata sprotivna struja,predizvikuvaj}i toplite povr{inski vodiod oblasta na Indonezija da pote~at konistok za da gi prekrijat studenite vodi odstrujata na Peru. Ovoj fenomen ima silnovlijanie vrz re‘imite na veterot, vrztemperaturata na povr{inata i vrz re‘i-mite na vrne‘ite vo tropskiot Pacifik.

J

18


Toa ima klimatski efekti niz celiot re-gion na Tihiot Okean i vo mnogu drugidelovi od svetot. Fenomen sprotiven na ElNiwo se narekuva La Niwa.

Kapacitet za prisposobuvawe[Adaptive capacity]

Sposobnost na sistemot da se prisposobi naklimatskite promeni (vklu~uvaj}i gi i naklimatska varijabilnost i ekstremite) zada gi ubla‘i potencijalnite o{tetuvawa, dagi iskoristi mo‘nostite ili da se soo~i soposledicite.

Kvota za emisii[Emissions quota]

Del od vkupnite dozvoleni emisii dodelenina dr‘ava ili na grupa dr‘avi vo ramkitena maksimalnite dozvoleni emisii i naobrzuva~kata raspredelba na resursite.

Klima[Climate]

Klimata vo tesna smisla obi~no se definirakako “prose~ni vremenski uslovi” ilipostrogo, kako statisti~ki opis prekuizrazite za sredna vrednost ili za promen-livost na relevantnite koli~estva vo tekotna vremeto vo granici od meseci do iljad-nici ili milioni godini. Voobi~aeniotperiod e 30 godini, kako {to e definiranospored Svetskata meteorolo{ka organi-zacija (WMO). Ovie relevantni koli~estvase naj~esto povr{inski promenlivi kakotemperaturata, koli~estvoto vrne`i i ve-terot. Klimata vo po{iroka smisla e sos-tojba, vklu~uvaj}i go i statisti~kiot opisna klimatskiot sistem.

(Klimatska) procena na vlijanieto[(Climate) Impact Assessment]

Praktika na identifikuvawe i ocenuvawena {tetnite i na poleznite posledici odklimatskite promeni vrz prirodnite i vrz~ovekovite sistemi.

(Klimatski) vlijanija[Climate Impacts]

Posledicite od klimatskite promeni vrzprirodnite i vrz ~ovekovite sistemi. Vo

zavisnost kako se zema predvid prisposobu-vaweto, mo‘e da se napravi razlika me|upotencijalnite vlijanija i drugite vli-janija:

• Potencijalni vlijanija: Site vlijanija {tomo‘e da se javat zemaj}i gi predvid proekti-ranite promeni na klimata, bez da se zemapredvid prisposobuvaweto.

• Drugi vlijanija: Vlijanijata od klimatskitepromeni {to bi se javile po prisposobu-vaweto.Videte, isto taka, vkupni vlijanija, pazarnivlijanija i nepazarni vlijanija .

Klimatski model (hierarhija)[Climate model (hierarchy)]

Pretstavuvawe na klimatskiot sistem sobroevi vrz osnova na fizi~kite, hemiskitei biolo{kite svojstva na negovite sostavnidelovi, nivnite zaemni dejstva i procesitena povratna vrska i, zemaweto predvid nasite ili na del od negovite poznati svojstva.Klimatskiot sistem mo‘e da bide pretsta-ven preku modeli so varijabilna slo‘enost,{to zna~i, za sekoja komponenta ili kombi-nacija na komponenti mo‘e da se identifi-kuvaat “hierarhija” na modeli koi se razli-kuvaat vo takvi aspekti, kako {to e brojotna prostornite dimenzii, obemot vo kojeksplicitno se pretstaveni fizi~kite,hemiskite ili biolo{kite procesi, ilispored nivoto na koe se vklu~eni empiris-kite parametrizacii. Povrzanite op{timodeli na cirkulacija zasnovani na atmos-ferata/okeanite/morskiot mraz (AOGCM-i)davaat seopfaten prikaz na klimatskiotsistem. Postoi probiv kon poslo‘enisistemi so aktivna hemija i biologija.Klimatskite modeli se primenuvaat kakoalatka vo istra‘uvaweto i simuliraweto naklimata, no isto taka i za rabotni procesi,vklu~uvaj}i gi mese~nite, sezonskite igodi{nite klimatski predviduvawa.

Klimatska osetlivost[Climate sensitivity]

Vo procenite na IPCC, “ramnote`nataklimatska osetlivost” se odnesuva na ramno-te`nata promena na globalnata povr{inskatemperatura koja go sledi udvojuvaweto naatmosferskata (ekvivalentna) koncentra-cija na CO2. Poop{to ka`ano, ramnote`nataklimatska osetlivost se odnesuva naramnote`nata promena na temperaturata napovr{inskiot vozduh koja ja sledi edini~-

K

19


nata promena na zra~eweto (ºS/Wm-2). Vopraktikata, procenata na klimatskataosetlivost na ramnote`ata bara mnogu dolgisimulacii so vrzani modeli na op{tacirkulacija. “Efektivnata klimatskaosetlivost” e srodna merka {to go zaobi-koluva ova barawe. Taa e proceneta od rezul-tatite na modelite za razvivawe na neramno-te`ni uslovi. Taa e merka na silata napovratnite vrski vo opredeleno vreme ivarira so istorijata na pritisokot vrzzra~eweto i so klimatskata sostojba. Videteklimatski model.

Klimatska povratna vrska[Climate feedback]

Mehanizmot na zaemno dejstvo me|u proce-site vo klimatskiot sistem se narekuvaklimatska povratna vrska, koga rezultatotna po~etniot proces predizvikuva promenivo vtoriot proces, koj od druga strana vlijaevrz po~etniot. Pozitivnata povratna vrskago zasiluva originalniot proces, anegativnata povratna vrska go namaluva.

Klimatsko predviduvawe[Climate prediction]

Klimatskoto predviduvawe ili klimatska-ta prognoza e rezultat na obidot da se pro-izvede najverojatniot opis ili procena navistinskata evolucija na klimata vo idni-na (na pr., vo sezonski, me|ugodi{ni ilidolgoro~ni vremenski ramki). Videte kli-matska proekcija i scenario za klimat-skite promeni.

Klimatska proekcija[Climate projection]

Proekcija na odgovorot na klimatskiotsistem na scenarijata za emisija ili zakoncentracija na stakleni~kite gasovi ina aerosolite ili na scenarijata za zra-~eweto koi se ~esto zasnovani vrz simula-ciite preku klimatski modeli. Klimat-skite proekcii se razlikuvaat od klimat-skite predviduvawa so cel da se naglasideka klimatskite proekcii zavisat od ko-ristenoto scenario za emisija/koncentra-cija/naru{uvawe na bilansot na zra~eweto,koi od druga strana se zasnovani vrz pret-postavki, kako {to se na primer idnite op-{testveno-ekonomski i tehnolo{ki razvoikoi mo‘at, a ne mora da bidat ostvareni iporadi toa se predmet na zna~itelna nesi-gurnost.

Klimatski promeni[Climate change]

Klimatskite promeni se odnesuvaat na sta-tisti~ki zna~ajnata varijacija ili nasrednata sostojba na klimata ili na nej-zinata varijabilnost koi opstojuvaat vopodolg vremenski period (obi~no deceniiili podolgo). Klimatskite promeni mo‘e dase dol‘at na prirodnite vnatre{ni pro-cesi, ili na nadvore{nite naru{uvawa, ilina dolgotrajnite antropogeni menuvawa nasostavot na atmosferata ili na promeni-te vo upotrebata na zemji{teto . Trebada se zabele‘i deka Ramkovnata konvencijana Obedinetite nacii za klimatskipromeni (UNFCCC), vo ~lenot 1, gi defi-nira “klimatskite promeni” kako: “promenana klimata koja se pripi{uva direktno iliindirektno na ~ovekovite aktivnosti koi gomenuvaat sostavot na globalnata atmosfera,{to e dopolnitelna promena na prirodnataklimatska varijabilnost koja e zabele‘anavo sporedlivi vremenski periodi”. Na tojna~in, UNFCCC pravi razlika me|u “klimat-skite promeni” {to mo‘e da im se pripi{atna ~ovekovite aktivnosti i “klimatskitepromeni” {to mo‘e da im se pripi{at naprirodnite pri~ini. Videte, isto taka, iklimatska varijabilnost.

Klimatska varijabilnost[Climate variability]

Klimatskata varijabilnost se odnesuva napromenite na srednata sostojba i na drugitestatisti~ki parametri (kako na primer, nastandardnite devijacii, pojavuvaweto naekstremnite klimatski slu~uvawa, itn.) naklimata vo site vremenski i prostorniramki nadvor od onie na poedine~nite vre-menski slu~uvawa. Varijabilnosta mo‘e dase dol‘i na prirodnite vnatre{ni procesivo klimatskiot sistem (vnatre{na va-rijabilnost) ili na promenite vo prirod-nite ili antropogenite nadvore{ni pri-tisoci (nadvore{na varijabilnost). Vi-dete, isto taka, klimatski promeni.

Klimatski sistem[Climate system]

Klimatskiot sistem e mnogu slo‘en sistem{to se sostoi od pet glavni sostavni delovi:atmosferata, hidrosferata, kriosfera-ta, povr{inata na zemjata i biosferata,kako i od zaemnite dejstva me|u niv. Klimat-skiot sistem evoluira so tekot na vremeto

20


pod vlijanie na sopstvenata dinamika iporadi nadvore{nite pritisoci, kako {tose vulkanskite erupcii, varijaciite vo son-~evoto zra~ewe i poradi pritisocite pre-dizvikani od ~ovekot, kako {to e promenatana sostavot na atmosferata i promenata vokoristeweto na zemji{teto .

Klimatsko scenario[Climate scenario]

Verodostojno i ~esto uprosteno pretsta-vuvawe na idnata klima, zasnovano vrz in-terno konzistenten komplet klimatolo{kipovrzanosti, {to be{e konstruirano is-klu~ivo za koristewe vo istra‘uvaweto napotencijalnite posledici od antropo-genite klimatski promeni, a ~esto slu‘ikako vlezna informacija za modelite zavlijanieto. Klimatskite proekcii ~estoslu‘at kako neobraboten materijal za kon-struirawe na klimatskite scenarija, noklimatskite scenarija obi~no baraat dopol-nitelna informacija, kako na primer zasega{nata klima. “Scenario za klimatskipromeni” e razlikata me|u klimatskoto sce-nario i sega{nata klima.

Kogeneracija[Co-generation]

Koristewe na otpadnata toplina od proiz-vodstvoto na elektri~nata energija, kako naprimer otpadnata toplina od gasnite tur-bini, bilo za industriski potrebi ili zakomunalno zatopluvawe.

Kolera[Cholera]

Crevno zaboluvawe {to rezultira so ~estivodeni stolici, gr~evi vo stomakot i mo‘nasmrt od dehidracija.

Konverzija na energijata[Energy conversion]

Videte transformacija na energija.

Kontrolni merki[Regulatory measures]

Pravila ili kodovi doneseni od vladite{to obvrzuvaat na opredeleni specifika-cii na proizvodite ili na opredeleni upo-trebni karakteristiki na procesite. Vide-te, isto taka, standardi.

Konferencija na Stranite (COP)[Conference of the Parties (COP)]

Najvisokoto telo na Ramkovnata konven-cija na Obedinetite nacii za klimatskipromeni (UNFCCC), koe se sostoi od dr‘a-vite koi ja ratifuvale ili i pristapile naUNFCCC. Prvoto zasedanie na Konferenci-jata na Stranite (COP-1) se odr‘a vo Ber-lin vo 1995 g., a sleduvaa COP-2 vo @enevavo 1996 g., COP-3 vo Kjoto vo 1997 g., COP-4vo Buenos Aires vo 1998 g., COP-5 vo Bon vo1999 g., COP-6 vo Hag vo 2000 g. i COP-6, vtordel vo Bon vo 2001 g., COP-7 e vo 2001 g. voMarake{ i COP-8 vo 2002 g. vo Wu Delhi.Videte, isto taka, Sobir na Stranite(MOP).

Koristewe na zemji{teto[Land use]

Zbir od podgotovki, aktivnosti i vlo‘u-vawa prezemeni vrz opredelen tip zemji{napokrivka (redica ~ovekovi aktivnosti).Op{testvenite i ekonomskite celi poradikoi se iskoristuva zemji{teto (na pr.,livadi za pasewe dobitok, iskoristuvawe nagrade‘noto drvo i za{tita na {umite).

Krajna energija[Final energy]

Energija dostavena i na raspolagawe napotro{uva~ot za da se pretvori vo korisnaenergija (na pr., elektri~nata energija odpriklu~ok vo yidot).

Kriosfera[Cryosphere]

Sostaven del od klimatskiot sistem koj sesostoi od sneg, mraz i od permafrost na i podpovr{inata na zemjata i na okeanite. Videte,isto taka, lednici i ledeni pokrivki.

La Niwa[La Nina]

Videte El Niwo Ju‘na oscilacija.

Leden greben[Ice shelf]

Plove~ka ledena pokrivka so zna~itelna de-belina vrzana za bregot (obi~no so golemhorizontalen obem so ramna ili blago bra-

L

21


novidna povr{ina); obi~no prodol‘enie naledenite pokrivki vo pravec na moreto.

Ledena kapa[Ice cap]

Ledena masa vo forma na kupola {to pokri-va planinska oblast; zna~itelno pomala vosporedba so goleminata na ledenata pokriv-ka.

Ledena pokrivka[Ice sheet]

Masa na kopnen led koja e dovolno dlabokada go pokrie pogolemiot del od osnovnatakamenesta topografija, taka {to nejziniotoblik e glavno opredelen od nejzinata vna-tre{na dinamika (dvi‘eweto na mrazot privnatre{no deformirawe i lizgawe vo svo-jata osnova). Ledenata pokrivka se dvi‘inanadvor od visoka centralna visoramninaso mala prose~na povr{inska kosina. Kra-evite se strmni i mrazot izleguva niz ledenipotoci {to te~at brzo, ili niz lednici {toizleguvaat vo nekoi slu~ai vo moreto, aponekoga{ vo ledeni grebeni {to plovat pomoreto. Postojat samo dva golemi ledenigrebena vo sovremeniot svet i toa, na Gren-land i na Antarktikot, so toa {to antar-kti~kiot greben e podelen od Transantark-ti~kite Planini na isto~en i na zapadengreben; za vreme na ledenite periodi posto-ele i drugi.

Le}a od slatka voda[Freshwater lens]

Le}ovidno telo na slatka podzemna voda {tole‘i pod okeanski ostrov. Pod nego le‘isolena voda.

Livadi i pasi{ta[Rangeland]

Prirodnite livadi, zemji{tata pokrieni sogrmu{ki, savanite i tundrite.

Lizgawe na zemji{te[Landslide]

Masa materijal koja se ima liznato nadolupod dejstvo na gravitacijata, ~esto potpo-mognata od vodata koga materijalot e zasi-ten; brzo dvi‘ewe na masa po~va, kamewa iliiskr{en materijal niz nadolnina.

Litosfera[Litosphere]

Gorna obvivka na cvrstiot del od zemjata,na kontinentalniot i na okeanskiot del,koja e izgradena skoro vo celost od karpitena Zemjinata kora i od ladniot, glavno elas-ti~en del od najgornata obvivka. Vulkanska-ta aktivnost, iako pretstavuva del od lito-sferata, ne e zemena predvid kako del odklimatskiot sistem, tuku taa se zema kakoprinuden nadvore{en faktor na vlijanievrz zra~eweto.

Lokalna agenda 21[Local Agenda 21]

Lokalnite agendi 21 se lokalni planovi za‘ivotnata sredina i razvojot {to imanamera da gi sprovede sekoja lokalna vlastpreku konsultativen proces so nejzinotonaselenie, so posebno vnimanie da se opfa-tat ‘enite i mladinata. Mnogu lokalnivlasti imaat izraboteno Lokalni agendi 21preku konsultativni procesi kako sredstvoza prenaso~uvawe na nivnite politiki,planovi i aktivnosti kon postignuvawe nacelite na odr‘liviot razvoj . Izrazotdoa|a od glavata 28 od Agendata 21 – doku-ment formalno odobren od site pretstav-nici na vladite koi u~estvuvale na Konfe-rencijata za ‘ivotnata sredina i razvojot(isto taka poznata kako Samit za Zemjata)vo Rio de @aneiro vo 1992 godina.

Luwa so branovi[Storm surge]

Privremeno zgolemuvawe na morskoto nivona opredelen lokalitet poradi ekstremnimeteorolo{ki uslovi (nizok atmosferskipritisok i/ili silni vetrovi). Luwite sobranovi se definirani kako nadminuvawe nao~ekuvanoto morsko nivo, rezultat samo navarijaciite na plimata na toa mesto i vo toavreme.

Malarija[Malaria]

Endemska ili epidemska parazitska bolestpredizvikana od vidot od rodot na Plasmo-dium (protozoa), a ja prenesuvaat komarciteod rodot Anopheles; doveduva do visoka treska

M

22


i do sistemski naru{uvawa, a usmrtuvapribli‘no 2 milioni lu|e sekoja godina.

Me|unarodna agencija za energija (IEA)[International Energy Agency (IEA)]

Energetski forum od Pariz osnovan vo 1974godina. Toj e povrzan so Organizacijata zaekonomska sorabotka i razvoj za da im ovoz-mo‘i na dr‘avite-~lenki da prezemat zdru-‘eni merki za da odgovorat na kriznite si-tuacii so snabduvaweto so nafta, da gi spo-delat informaciite okolu energijata, da giusoglasat nivnite energetski politiki i dasorabotuvaat vo izgradbata na racionalnienergetski programi.

Me|unarodni taksi za emisii/jaglerod/energija[International emissions/carbon/energy tax]

Videte danoci za emisii.

Me|unarodni standardi za proizvodi i/ili za tehnologija[International product and/or technologystandards]

Videte standardi.

Menuvawe na vidot na gorivoto[Fuel switching]

Politika kreirana za namaluvawe na emi-siite na jaglerod dioksidot preku preminkon goriva so pomala sodr‘ina na jaglerod,kako na primer, od jaglenot kon prirodniotgas.

Mera~ na plima[Tide gauge]

Oprema locirana pokraj bregot (i na nekoilokacii kade {to moreto e dlaboko) {topostojano go meri morskoto nivo vo odnosna sosednoto kopno. Morskoto nivo izmere-no na ovoj na~in i negoviot vremenski pro-sek gi davaat empiriskite relativni sta-tisti~ki promeni na morskoto nivo.

Metan (CH4)[Methane (CH4)]

Jaglevodorod vo gasna forma i stakleni~kigas proizveden preku anaerobnite (bez kis-lorod) raspa|awa na otpadot vo podzemnitedeponii, pre‘ivuvaweto na ‘ivotnite, pro-

izvodstvoto i distribucijata na prirodniotgas i na naftata, proizvodstvoto na jaglenoti od nekompletnoto sogoruvawe na fosilnitegoriva. Metanot e eden od {estte stakle-ni~ki gasovi ~ii emisii treba da bidat nama-leni spored Protokolot od Kjoto.

Mehanizam za ~ist razvoj (CDM)[Clean Development Mechanism (CDM)]

Definiran vo ~len 12 od Protokolot odKjoto, Mehanizmot za ~ist razvoj ima za celda ispolni dve celi: (1) da im pomogne naStranite {to ne se vklu~eni vo Aneksot Ivo postignuvaweto odr‘liv razvoj i vo pos-tignuvaweto na krajnata cel na konvenci-jata; i (2) da im pomogne na Stranite voAneks I vo postignuvaweto pridr‘uvawe konograni~uvaweto na nivnite kvantifici-rani emisii i nivno namaluvawe. Potvrde-nite edinici na namaluvawe emisija prekuproekti od Mehanizmot za ~ist razvoj preze-meni vo dr‘avite {to ne se vo Aneksot I,koi gi ograni~uvaat ili namaluvaat emisi-ite na stakleni~kite gasovi, koga se potvr-deni od operativnite tela nazna~eni odKonferencijata na Stranite/Sobirot naStranite mo‘e da se soberat kaj investi-torot (vlada ili industrija) od ̂ lenkite voAneksot B . Del od pridobivkite odpotvrdenite proektni aktivnosti se koris-ti za pokrivawe na administrativnitetro{oci, kako i za pomagawe na dr‘avite-^lenki vo razvoj, koi se posebno podlo‘nina negativnite efekti na klimatskitepromeni, za pokrivawe na nivnite tro{ociza prisposobuvawe.

Mehanizmi na Kjoto[Kyoto Mechanisms]

Ekonomski mehanizmi zasnovani vrz pazarniprincipi {to mo‘e da gi koristat Stranitena Protokolot od Kjoto vo obidot zanamaluvawe na ekonomskite efekti na bara-wata za namaluvawe na emisiite na stakle-ni~kite gasovi. Tuka vleguvaat Zaedni~-kata implementacija (^len 6), Mehaniz-mot za ~ist razvoj (^len 12) i Trgovijataso emisii (^len 17).

Mehanizmi za fleksibilnost[Flexibility Mechanisms]

Videte vo Kjoto mehanizmi.

23


Me{an sloj[Mixed layer]

Gorniot region na okeanite dobro izme{anpreku zaemnoto dejstvo so atmosferata nadnego.

Model na op{ta cirkulacija (GCM)[General Circulation Model (GSM)]

Videte klimatski model.

Modeli “ozgora nadolu”[Top-down models]

Izrazite “gore” i “dolu” se kratenki za zdru-ènite i za razdruènite modeli. Oznakata“ozgora nadolu” poteknuva od na~inot na kojkreatorite na modelite gi primenuvaatmakroekonomskata teorija i ekonometris-kite tehniki vrz istoriskite podatoci zapotro{uva~kata, cenite, prihodite i fak-tornite tro{oci so cel da ja modeliraatkrajnata potro{uva~ka na stokite, kako iuslugite i snabduvaweto od osnovnite sek-tori, kako {to se energetskiot sektor,transportot, zemjodelstvoto i industrijata.Na toj na~in, modelite “ozgora nadolu” goprocenuvaat sistemot od gledna to~ka nazdruènite ekonomski promenlivi vo spo-redba so razdruènite modeli od tipot“ozdola nagore” {to gi zemaat predvid teh-nolo{kite opcii ili proekt-specifi~nitepolitiki za ublaùvawe na klimatskitepromeni. Nekoi tehnolo{ki podatoci sepakbea vklu~eni vo analizite od tipot “ozgoranadolu”, taka {to razlikata me|u ovie dvapristapi ne e tolku stroga.

Modeli “ozdola nagore”[Bottom-up models]

Modelski priod koj gi vklu~uva vo analizatatehnolo{kite i in‘enerskite detali.Videte, isto taka, modeli “ ozgora nadolu”.

Mo‘nost[Opportunity]

Mo‘nost e situacija ili okolnost za nama-luvawe na me|uprostorot me|u pazarniotpotencijal na nekoja tehnologija ili nekojapraktika i ekonomskiot potencijal, op-{testveno-ekonomskiot potencijal ilitehnolo{kiot potencijal.

Mo‘nosti “bez-‘alewe”[No-regret opportunities]

Videte politiki “bez-àlewe”.

Molski delovi[Mole fraction]

Molskite delovi, ili odnosot na me{aweto,e odnos me|u brojot na molovite na sostoj-kata vo daden volumen i site sostojki vo tojvolumen. Obi~no se objavuva za suviot voz-duh. Tipi~nite vrednosti za stakleni~kitegasovi so dolg ‘ivoten vek se od redot nagolemina na µmol/mol (delovi na milion:ppm), nmol/mol (delovi na milijarda: ppb) ifmol/mol (delovi na bilion: ppt). Molskitedelovi se razlikuvaat od volumenskiotodnos na me{awe, koj{to ~esto se izrazuvavo ppmv, itn., spored korekciite za neideal-nosta na gasovite. Ovaa korekcija e zna~i-telna vo odnos na preciznosta na merewetoza mnogu stakleni~ki gasovi (Schwartz iWarneck, 1995).

Monsun[Monsoon]

Veter vo op{tata atmosferska cirkulacijaokarakterizirana so sezonska postojanost napravecot na veterot i so naglasena promenavo pravecot na veterot od sezona na sezona.

Montana[Montane]

Biogeografska zona sostavena od relativnovla‘ni, sve‘i planinski kosini pod lini-jata na rastewe na drvjata i karakteriziranaso prisustvo na golemi zimzeleni drvja kakodominantna ‘ivotna forma.

Montrealski protokol[Montreal Protocol]

Montrealskiot protokol za supstanciitekoi ja osiroma{uvaat ozonskata obvivkabe{e usvoen vo 1987 godina, a posledovatel-no be{e prisposobuvan i nadopolnuvan voLondon (1990. g.), Kopenhagen (1992 godina),Viena (1995 godina), Montreal (1997 godina)i Peking (1999 godina). Toj gi ograni~uvapotro{uva~kata i proizvodstvoto na hemis-kite supstanci {to sodr‘at hlor i brom koigo uni{tuvaat stratosferskiot ozon, kako{to se hlorofluorojaglerodite (CFC-ite),metilhloroformot, jaglerod tetrahloridoti mnogu drugi.

24


Morbiditet[Morbidity]

Stapka na javuvawe na bolest ili na drugozdravstveno naru{uvawe kaj naselenieto,zemaj}i gi predvid starosnite stapki na mor-biditet. Zdravstvenite ishodi ja vklu~uvaat~estotata na pojavuvawe/preovladuvawetona hroni~nite bolesti, stapkite na hospi-talizirawe, javuvaweto za primarna gri‘a,denovite na boleduvawe (odnosno, denovitena otsustvo od rabota) i preovladuvaweto nasimptomite.

Morski yid[Seawall]

Yid napraven od ~ovekot, ili nasip po dol-‘inata na bregot za da ja spre~i erozijatapredizvikana od branovite.

Mortalitet[Mortality]

Stapka na javuvawe na smrtnost kaj naseleni-eto vo opredelen vremenski period; presme-tuvaweto na mortalitetot gi zema predvidstarosnite stapki na umirawe, so {to davamerki za dol‘inata na ~ove~kiot ‘ivot iza stepenot na preranoto umirawe.

Navleguvawe na solenata voda[Saltwater intrusion/encroachment]

Istisnuvawe na slatka povr{inska ilipodzemna voda od solena voda poradi nejzi-nata pogolema gustina, obi~no vo krajbre‘-nite i estuarskite oblasti.

Nadvore{ni pritisoci[External forcing]

Videte klimatski sistem.

Naporedni pridobivki[Co-benefits]

Pridobivki od politikite {to se prime-neti od razli~ni pri~ini vo isto vreme,vklu~uvaj}i go i ubla‘uvaweto na klimat-skite promeni, so napomena deka pove}etopolitiki kreirani za ubla‘uvawe na kli-matskite promeni imaat isto taka i druga,~esto vo najmala raka ednakvo va‘na oprav-danost (na pr., povrzana so celite na raz-vojot, odr‘livosta i ednakvosta). Isto taka,

izrazot naporedno vlijanie se koristi vopoop{ta smisla za da gi pokrie i pozitiv-nite i negativnite strani na pridobivkite.Videte pridru‘ni pridobivki.

Nasip[Groin]

Nizok, tesen nasip {to obi~no odi verti-kalno kon bregot, izgraden za da go za{titibregot od erozija predizvikana od vodenitestruewa, od plimata ili od branovite, iliza da go zarobi pesokot za dogradba ili pra-vewe pla‘a.

Nevrednuvani vlijanija[Externality]

Videte ~inewe na nevrednuvanite vlijanija(eksterni tro{oci).

Nedostig od hrana[Food insecurity]

Situacija koga lu|eto nemaat osiguranopristap do odredeno koli~estvo zdrava ikvalitetna hrana vo koli~estvo dovolno zarazvoj i vodewe aktiven i zdrav ‘ivot. Tojmo‘e da bide predizvikan od nedostapnostana hranata, nedovolnata kupovna mo}, neso-odvetnata raspredelba ili od nesoodvetnotokoristewe na hranata na nivo na doma}in-stvo. Nedostigot od hrana mo‘e da bidehroni~en, sezonski ili privremen.

Neishranetost[Undernutrition]

Rezultat od zemaweto nedovolno koli~estvohrana za postojano zadovoluvawe na ener-getskite pobaruvawa, od slabata apsorpcijai/ili od slaboto biolo{ko iskoristuvawena konsumiranite hranlivi materii.

Nelinearnost[Non-linearity]

Procesot se narekuva “nelinearen” koganema ednostavna proporcionalna relacijame|u pri~inata i posledicata. Klimat-skiot sistem sodrì mnogu vakvi neline-arni procesi, so {to toj rezultira vo sistemso potencijalno mnogu sloèno odnesuvawe.Takvata sloènost moè da dovede do brziklimatski promeni.

N

25


Nepazarni vlijanija[Non-market impacts]

Vlijanija {to gi pogoduvaat ekosistemiteili ~ovekovata blagosostojba, no ne sedirektno povrzani so pazarnite transakcii– na primer, zgolemen rizik od prerana smrt.Videte i pazarni vlijanija.

Nesigurnost[Uncertainty]

Izrazuvawe na stepenot do koj nekoja vred-nost (na pr., idnata sostojba na klimat-skiot sistem) e nepoznata. Nesigurnostamo‘e bide rezultat od nemaweto informa-cii ili od nesoglasuvaweto okolu toa {tose znae ili {to mo‘e da se osoznae. Taa mo‘eda ima mnogu vidovi izvori, po~nuvaj}i odgre{kite vo podatocite {to mo‘e da sekvantificiraat, se do nejasno definiranitekoncepti ili terminologii, ili nesigur-nite proekcii vo vrska so ~ovekovoto od-nesuvawe. Ottamu, nesigurnosta mo‘e dabide pretstavena so kvantitativni merki(na pr., so ramkite vo koi se dvi‘at vred-nostite presmetani od razli~ni modeli) iliso kvalitativni izjavi (na pr., {to gi odra-zuvaat misleweto na tim eksperti). VideteMoss i Schneider (2000).

Neto-emisii na jaglerod dioksid[Net carbon dioxide emissions]

Razlika me|u izvorite i apsorbentite najaglerod dioksid vo daden vremenski periodi za specifi~na oblast ili region.

Neto-proizvodstvo na biomot (NBP)[Net Biome Production (NBP)]

Neto-dobivka ili neto-zaguba na jaglerod odregionot. NBP e ednakov na neto-proizvod-stvoto na ekosistemot minus jaglerodotzaguben poradi naru{uvawe (na pr., {umskipo‘ar ili {umska se~a).

Neto-proizvodstvo na ekosistem (NEP)[Net Ecosystem Production (NEP)]

Neto-dobivka ili neto-zaguba na jaglerod odeden ekosistem. NEP e ednakov na neto-pri-marnoto proizvodstvo minus jaglerodotzaguben preku heterotrofnata respiracija.

Neto-primarno proizvodstvo (NPP)[Net Primary Production (NPP)]

Zgolemuvaweto na rastitelnata biomasa

ili na jaglerodot po edinica zemji{te. NPPiznesuva bruto primarnoto proizvodstvominus zagubeniot jaglerod preku avtotro-fnata respiracija.

Nivo na nau~no razbirawe[Level of scientific understanding]

Toa e indeks od 4-stepenata skala (visoko,sredno, nisko i mnogu nisko) kreirana za dase karakterizira stepenot na nau~notorazbirawe na agensite na koi go pottik-nuvat zra~eweto i vlijaat vrz klimat-skite promeni. Za sekoj agens, indeksotpretstavuva subjektiven sud za ispravnostana procenata vo vrska so negovotoa pottik-nuva~ka mo}, opfa}ajki gi faktorite kako{to se potrebnite pretpostavki za da seproceni pottiknuva~kata mo}, stepenot napoznavaweto na fizi~ko/hemiskite mehaniz-mi {to ja opredeluvaat pottiknuva~katamo}, i nesigurnostite koi se povrzani sokvantitativnata procena.

Obezbeduvawe[Hedging]

Vo kontekstot na ubla‘uvaweto na klimat-skite promeni, obezbeduvaweto se definirakako balansirawe me|u rizicite od prebav-no i od prebrzo dejstvuvawe i toa zavisi odstavot na op{testvoto sprema rizicite.

Obnovlivi izvori na energija[Renewables]

Energetski izvori koi se, vo kusi vremenskiramki mereno vo odnos na prirodnite cik-lusi na Zemjata, odr‘livi i {to gi vklu~u-vaat nejaglerodnite tehnologii, kako {to seson~evata energija, hidroenergijata i vete-rot, a isto taka i jaglerod-neutralnite teh-nologii, kako {to e biomasata.

Odnos na me{awe[Mixing ratio]

Videte molski delovi.

Odr‘liv razvoj[Sustainable development]

Razvoj {to gi zadovoluva potrebite na se-ga{nosta, bez da ja zagrozi sposobnosta naidnite generacii da gi zadovoluvaat sop-stvenite potrebi.

O

26


Ozon (O3)[Ozone (O3)]

Ozonot, triatomskata forma (O 3) nakislorodot, e sostaven del na atmosferatavo gasna forma. Vo troposferata toj sesozdava prirodno ili preku fotohemiskareakcija vo koja vleguvaat gasovite koi serezultat na ~ovekovite aktivnosti (“foto-hemiskiot smog”). Vo visoki koncentracii,troposferskiot ozon moè da bide {tetenza golem broj ìvi organizmi. Troposfer-skiot ozon se odnesuva kako stakleni~kigas. Vo stratosferata ozonot se gradipreku zaemnoto dejstvo na son~evoto ultra-violetovo zra~ewe i molekularniot kis-lorod (O 2). Stratosferskiot ozon imare{ava~ka uloga vo stratosferskiot bilansna zra~eweto. Negovata koncentracija enajvisoka vo ozonskata obvivka. Osiroma-{uvaweto na stratosferskiot ozon, poradihemiskite reakcii {to moè da se zgolematblagodarenie na klimatskite promeni, re-zultira vo zgolemeno koli~estvo na ultra-violetovoto B zra~ewe na povr{inata naZemjata. Videte, isto taka, Montrealskiprotokol i ozonska obvivka.

Ozonska dupka[Ozone hole]

Videte ozonska obvivka.

Ozonska obvivka[Ozone layer]

Stratosferata sodr‘i obvivka vo kojakoncentracijata na ozonot e najgolema, ta-kanare~enata ozonska obvivka. Obvivkata seprotega od 12 do 40km. Koncentracijata naozonot dostignuva maksimum me|u 20 i 25km.Ovaa obvivka se osiroma{uva od ~ovekoviteemisii na soedinenija na hlorot i nabromot. Sekoja godina, vo tekot na prolettana ju‘nata polutopka, se slu~uva mnogu sil-no osiroma{uvawe na ozonskata obvivka nadregionot na Antarktikot, predizvikano,isto taka, od soedinenijata na hlorot ibromot {to se proizvedeni od ~ovekot vokombinacija so specifi~nite meteorolo{-ki uslovi na toj region. Ovoj fenomen e poz-nat kako ozonska dupka.

Okeanski beskraen pojas[Ocean conveyor belt]

Teoretska pateka po koja cirkulira vodataokolu celiot svetski okean, pridvi‘uvana odveterot i od termohalinskata cirkulacija.

Opredeluvawe na cenata na marginalnitetro{oci[Marginal cost pricing]

Opredeluvawe na cenite na pazarnite stokii uslugi na na~in cenata da e ednakva na do-polnitelnite tro{oci {to nastanuvaat odpro{iruvawe na proizvodstvoto za edna do-polnitelna edinica.

Optimalna politika[Optimal policy]

Politikata se smeta za “optimalna” dokolkumarginalnite tro{oci za ublaùvaweto seizramneti za site dràvi, minimiziraj}i gina toj na~in vkupnite tro{oci.

Organska aerosol[Organic aerosol]

êsti~ki na aerosol sostaveni pred s¢ odorganski soedinenija, glavno od C, H i O iod pomali koli~estva drugi elementi (Char-lson i Heitzenberg, 1995). Videte jaglerodnaaerosol.

Optovaruvawe[Burden]

Vkupna masa na gasovitata supstanca od in-teres vo atmosferata.

Opcii “bez-àlewe”[No-regret options]


Op{ta cirkulacija[General circulation]

Dvi‘ewa od golem obem na atmosferata ina okeanite kako posledica na razli~notozatopluvawe na Zemjata {to rotira, so celda se zakrepi energetskiot balans prekuprenos na toplinata i na impuls.

Op{testven tro{ok[Social cost]

Op{testveniot tro{ok na nekoja aktivnostja vklu~uva vrednosta na site resursi {totaa gi korisi. Del od resursite imaat cena,a del ne. Resursite na koi{to ne im e opre-delena cenata se narekuvaat eksternalnosti.Sumata na vrednostite na ovie eksternal-nosti i na vrednosta na pazarno-valori-ziranite resursi go so~inuva op{testveniot

27


tro{ok. Pogledni vo privatni tro{oci ivo vkupni tro{oci.

Op{testveno-ekonomski potencijal[Socio-economic potential]

Op{testveno-ekonomskiot potencijal gopretstavuva nivoto na ubla‘uvawe na sta-kleni~kite gasovi do koe bi se dobli‘ilepreku nadminuvawe na op{testvenite ikulturnite pre~ki postaveni pred koris-teweto na ekonomi~nite tehnologii. Videtei ekonomski potencijal, pazaren poten-cijal i tehnolo{ki potencijal.

Osetlivost[Sensitivity]

Osetlivosta e stepenot do koj e pogodennekoj sistem, negativno ili pozitivno, odpottiknuvawa povrzani so klimata.Efektot mo‘e da bide direkten (na pr.,promena na prinosot na zemjodelskitekulturi kako reakcija na promenata nasrednata vrednost, na granicite ili navarijabilnosta na temperaturata) iliindirekten (na pr., {teti predizvikani odzgolemuvaweto na frekfencijata nakrajbre‘noto plavewe kako rezultat nazgolemuvaweto na nivoto na moreto).Videte, isto taka, klimatska osetlivost.

Osnovno nivo[Baseline]

Osnovno nivo (ili referenca) e sekoj datumspored koj se meri promenata. Toa mo‘e dabide “sega{noto osnovno nivo”, {to e voslu~aj koga gi pretstavuva nabquduvanitesega{ni uslovi. Toa, isto taka, mo‘e da bide“idno osnovno nivo”, {to e vsu{nost pro-ektirana grupa na uslovi, isklu~uvaj}i godvi‘e~kiot faktor od interes. Alter-nativnite interpretacii na referentniteuslovi mo‘e da dovedat do pove}e osnovninivoa.

Ostrov na ‘e{tina[Heat island]

Oblast vo urbana sredina karakteriziranaso ambientalni temperaturi povisoki odonie na okolinata poradi apsorpcijata nason~evata energija od materijalite, kako{to e asfaltot.

Otkrivawe i pripi{uvawe[Detection and attribution]

Klimata varira neprekinato vo site vre-menski ramki. Otkrivaweto na klimatski-te promeni e proces na doka‘uvawe dekaklimata se smenila vo nekoja statisti~kidefinirana smisla, ne davaj}i pri~ina zapromenata. Pripi{uvaweto na pri~inite zaklimatskite promeni e proces na vostano-vuvawe na najverojatnite pri~ini za otkrie-nata promena so nekoe definirano nivo nasigurnost.

Otskok po ledeniot period[Post-glacial rebound]

Vertikalno dvi‘ewe na osnovite na konti-nentite i na moriwata po snemuvaweto inamaluvaweto na ledenite pokrivki - naprimer, po posledniot Glacijalen maksimum(pred 21.000 godini). Otskokot e izostat-sko dvi‘ewe na kopnoto.

Pazaren potencijal[Market potential]

Del od ekonomskiot potencijal za namalu-vawe na emisiite na stakleni~kite gasoviili za podobruvawe na energetskata efikas-nost {to mo‘e da se postigne spored progno-ziranite pazarni uslovi, pod pretpostavkadeka }e nema novi politiki i merki. Vi-dete, isto taka, ekonomski potencijal ,op{testveno-ekonomski potencijal , itehnolo{ki potencijal.

Pazarni barieri[Market barriers]

Vo kontekstot na ubla‘uvaweto na klimat-skite promeni, uslovi koi go spre~uvaat iligo popre~uvaat {ireweto na ekonomi~nitetehnologii ili praktiki {to bi gi ubla-‘ile emisiite na stakleni~kite gasovi.

Pazarni vlijanija[Market impacts]

Vlijanija {to se povrzani so pazarnitetransakcii i direktno vlijaat vrz bruto-doma{niot proizvod (nacionalnitesmetki) – na primer, promenite vo snabdu-vaweto i vo cenite na zemjodelskite stoki.Videte, isto taka, nepazarni vlijanija.

P

28


Pazarno zasnovani pottiknuvawa[Market-based incentives]

Merkite so koi se koristat pazarnite meha-nizmi (na pr., dava~ki i dozvoli za emisijaso koi mo‘e da se trguva) za da se namalatemisiite na stakleni~kite gasovi.

Parametrizacija[Parameterization]

Vo klimatskite modeli ovoj izraz seodnesuva na tehnikata na pretstavuvaweprocesi, {to ne mo‘e da bidat eksplicitnorazre{eni so prostornata ili so vremenska-ta rezolucija na modelot (procesi na nivopod osetlivosta na mre‘ata), preku vrskiteme|u prostorno ili vremensko usrednetiotefekt na takvite procesi so mala rezolucijai pogolemiot protok.

Pareto kriterium/Pareto optimum[Pareto criterion/Pareto optimum]

Barawe ili sostojba koga blagosostojbata nanekoja individua ne mo‘e da bide pove}epodobrena bez da se napravi polo{a sostoj-bata na drugite vo op{testvoto.

Paritetna kupovna mo} (RRR)[Purchasing Power Parity (PPP)]

Procenite za bruto-doma{niot proizvodzasnovani pove}e vrz kupovnata mo} navalutite, a ne vrz kursevite na valutite.Takvite proceni se spoj na ekstrapoliraniopa|a~ki broevi, koristej}i gi rezultatitena Programata za me|unarodna sporedba.Procenite na PPP se stremat da go namalatBDP po ‘itel vo industrijaliziranitedr‘avi i da go poka~at BDP po ‘itel vodr‘avite vo razvoj. PPP e, isto taka,kratenka za Principot zagaduva~ot pla}a.

Permafrost, Ve~en mraz[Permafrost]

Postojano smrznato zemji{te {to se javuvana mesta kade temperaturata se odr‘uva pod0 °S nekolku godini.

Perfluorjaglerodi (PFC-i)[Perfluorocarbons (PFCs)]

Spa|a me|u {este stakleni~ki gasovi {totreba da bidat ograni~eni spored Protoko-lot od Kjoto. Tie se pridru‘en rezultat natopeweto na aluminiumot i na zbogatuva-

weto na uraniumot. Isto taka, tie gi zame-nuvaat hlorfluorjaglerodite vo proiz-vodstvoto na polusprovodnicite. Poten-cijalot za globalno zatopluvawe na PFC-ite iznesuva 6500-9200 pati pove}e od onojna jaglerod dioksidot.

Plankton[Plankton]

Vodeni organizmi {to plovat ili plivaatslabo. Videte fitoplankton i zooplank-ton.

Plodnost predizvikana od CO2[CO2 fertilization]

Videte plodnost (na|ubruvawe) predizvi-kana od jaglerod dioksidot (CO2).

Plodnost (na|ubruvawe) predizvikano odjaglerod dioksid (CO2)[Carbon dioxide (CO2) fertilization]

Zasileno rastewe na rastenijata kako rezul-tat na zgolemenata atmosferska kon-centracija na jaglerod dioksid. Vo zavis-nost od nivnite mehanizmi za fotosinteza,odredeni vidovi rastenija se po~uvstvi-telni na promeni vo atmosferskite kon-centracii na jaglerod dioksid. Osobenorastenijata {to vo tekot na fotosintezataproizveduvaat 3-jaglerodno soedinenie (C3),vklu~uvaj}i gi mnozinstvoto drvja i zemjo-delskite kulturi, kako orizot, p~enicata,sojata, kompirot i zelen~ukot, glavnopoka‘uvaat pogolema reakcija od raste-nijata {to proizveduvaat 4-jaglerodnisoedinenija (C4) vo tekot na fotosintezata,glavno od tropsko poteklo, vklu~uvaj}i gitrevite i zemjodelskite zna~ajni kulturi:p~enkata, {e}ernata trska, prosoto ikineskata {e}erna trska.

Povratna vrska[Feedback]

Videte klimatska povratna vrska.

Povr{insko zadr‘uvawe na vrne‘ite[Surface runoff]

Voda {to minuva preku povr{inata na po~-vata do najbliskiot povr{inski voden tek;zadr‘uvawe na vrne‘ite od voden sliv koipo vrneweto ne pominale pod povr{inata.

29


Povtorno iskoristuvawe na metanot[Methane recovery]

Metod spored koj se zarobuvaat emisiite nametanot (na pr., od rudnicite za jaglen iliod deponiite za smet), a potoa se koristatpovtorno kako gorivo ili za nekoja drugaekonomska cel (na pr., reinjektirawe vorezervoarite na nafta ili gas).

Povtorno po{umuvawe[Reforestation]

Sadewe {umi na zemji{ta {to prvo bilepokrieni so {umi, a potoa bile prenaso~eniza druga namena. Okolu terminot {uma isrodnite izrazi, kako {to se po{umuvawe,povtorno po{umuvawe i uni{tuvawe na{umite videte vo Posebniot izve{taj zakoristeweto na zemji{teto, za promenite vokoristeweto na zemji{teto i za{umarstvoto (IPCC, 2000b).

Podlo‘nost (Ranlivost)[Vulnerability]

Granicite do koi sistemot e osetliv ili ne evo sostojba da se spravi so negativnite efek-ti od klimatskite promeni, vklu~uvaj}i giklimatskite varijabilnosti i ekstre-mite. Podlo‘nosta e funkcija od karak-terot, goleminata i stapkata na klimatskitevarijacii na koi bil izlo‘en sistemot i odosetlivosta na sistemot i negovata sposob-nost za prisposobuvawe.

Poznati tehnolo{ki opcii[Known technological options]

Upatuva na tehnologii koi denes postojat voupotreba ili se vo faza na probno koris-tewe. Tie ne vklu~uvaat nikakvi drugi novitehnologii koi pobaruvaat drasti~ni tehno-lo{ki probivi.

Politiki “bez-àlewe”[No-regrets policy]

Politiki {to bi proizvele neto-op{tes-tveni pridobivki bez ogled dali imalo kli-matski promeni ili ne. Mo‘nostite napolitikite “bez ‘alewe” za namaluvawe naemisiite na stakleni~kite gasovi se defi-nirani kako mo‘nosti ~ii pridobivki, kako{to se namalenite tro{oci za energija inamalenite emisii na lokalnite/regional-nite zagaduva~ki materii, se ednakvi ili ginadminuvaat tro{ocite na op{testvoto, ne

smetaj}i gi pridobivkite od izbegnatataklimatska promena. Potencijalot na “bez‘alewe” politikite e definiran kako raz-lika me|u pazarniot potencijal i op{tes-tveno-ekonomskiot potencijal.

Politiki i merki[Policies and measures]

Vo retorikata na Ramkovnata konvencijana Obedinetite nacii za klimatski pro-meni, “politikite” se akcii koi moè dabidat prezemeni ili nametnati od vlada -~esto zdruèno so biznisite i so indus-trijata vo ramkite na sopstvenata dràva, aisto taka i so drugite dràvi - za da sezabrzaat primenata i koristeweto na mer-kite za skrotuvawe na emisiite na stakle-ni~kite gasovi. “Merkite” se tehnologii,procesi i praktiki {to se koristat zaimplementirawe na politikite, koi,dokolku se primenat, bi gi namalile emi-siite na stakleni~kite gasovi pod pretpos-tavenite nivoa. Primeri moè da bidat da-va~kite za jaglerodot ili drugite energet-ski dava~ki, standardite za efikasnoiskoristuvawe na gorivata od avtomobilite,itn. “Voobi~aenite i koordinirani” ili“usoglasenite” politiki se odnesuvaat naonie {to se zaedni~ki usvoeni od Stranite.

Polnewe na podzemnite vodi[Groundwater recharge]

Proces preku koj nadvore{nata voda sedodava vo zonata na zasituvawe na akvife-rot, direktno vo formacijata ili preku dru-ga formacija.

Polusuvi regioni[Semi-arid regions]

Ekosistemi {to primaat pove}e od 250mmgodi{no koli~estvo vrne‘i, no koi ne sevisokoproduktivni; obi~no se klasifici-rani kako pasi{ta.

Porast na morskoto nivo[Sea-level rise]

Porast na srednoto nivo na okeanot. Evstat-skiot porast na morskoto nivo e promena voglobalnoto sredno morsko nivo poradi pro-menata na volumenot na svetskiot okean.Relativniot porast na morskoto nivo sejavuva kade {to postoi neto-porast na ni-

30


voto na okeanot vo odnos na lokalnite dvi-‘ewa na kopnoto. Tie {to gi pravat klimat-skite modeli glavno se koncentriraat naprocenata na evstatskata promena namorskoto nivo. Istra‘uva~ite na vlijani-jata se fokusiraat vrz relativnata promenana morskoto nivo.

Posledovatelno odlu~uvawe[Sequential decision making]

Postepeno odlu~uvawe {to se stremi konidentifikuvawe na kratkoro~nite stra-tegii nasproti dolgoro~nite nesigurnosti,preku vklu~uvawe dopolnitelni infor-macii so tekot na vremeto i preku pravewepopatni korekcii.

Posredni (indirektni) podatoci[Proxy]

Posreden klimatski indikator e lokalenpodatok {to e interpretiran, koristej}ifizi~ki i biofizi~ki principi, za pretsta-vuvawe nekoja kombinacija na varijaciitepovrzani so klimata vo minatoto. Na ovojna~in izvedenite podatoci vo vrska so kli-mata se poznati kako indirektni/posrednipodatoci. Primeri za indirektni podatocise zabele{kite na prstewata na drvjata,karakteristikite na koralite i golem brojinformacii izvedeni od lednicite.

Potencijal “bez-`alewe”[No-regrets potential]


Potencijal na globalno zatopluvawe(GWP)[Global Warming Potential (GWP)]

Indeks, {to gi opi{uva radiativnite karak-teristikite na dobro izme{anite stak-leni~ki gasovi, koi go pretstavuvaat kom-biniraniot efekt od razli~nite vremiwa naprestoj na tie gasovi vo atmosferata i odnivnata relativna efektivnost vo apsorbi-raweto na infracrvenoto zra~ewe {to janapu{ta atmosferata. Ovoj indeks go aprok-simira efektot na vremenski integriranotozatopluvawe na edinica masa na dadenstakleni~ki gas vo dene{nata atmosfera voodnos na onoj od jaglerod dioksidot.

Pottiknuvawa (povrzani so klimata)[Stimuli (climate-related)]

Site elementi na klimatskite promeni,

vklu~uvaj}i gi i prose~nite klimatskikarakteristiki, klimatskata varijabil-nost i frekfencijata i goleminata naekstremite.

Potopuvawe[Submergence]

Porast na nivoto na vodata vo odnos na kop-noto taka {to oblastite na prethodno suvokopno stanuvaat potopeni; toa rezultiraili od toneweto na kopnoto ili od porastotna morskoto nivo.

Po~vena vlaga[Soil moisture]

Voda skladirana vo ili na povr{inata nazemjata {to mo‘e da isparuva.

Po{umuvawe[Afforestation]

Sadewe novi {umi na zemji{ta koi istoris-ki nemale {umi. Za razgleduvawe na poimot{uma i na povrzanite izrazi, kako po{umu-vawe, povtorno po{umuvawe i uni{tuvawena {umite poglednete vo Specijalniotizve{taj na IPCC za koristewe na zemji{-teto, za promenite vo upotrebata na zemji{-teto i za {umarstvoto (IPCC, 2000b).

Predindustrisko[Pre-industrial]

Videte Industriska revolucija.

Prenositel[Vector]

Organizam, kako na primer insekt, {to pre-nesuva patogeni organizmi od eden doma}in nadrug. Videte, isto taka, prenoslivi bolesti.

Prenoslivi bolesti[Vector-borne diseases]

Bolesti prenesenuvani preku organizamprenositel, kako {to e, na primer, koma-recot ili krle‘ot (na pr., malarijata, den-ga treskata i leishmaniasis-ot).

Preoden klimatski odgovor[Transient climate response]

Zgolemuvawe na globalnata prose~na povr-{inska temperatura na vozduhot, prosekzemen za period od 20 godini, centrirano vo

31


vremeto na udvojuvawe na vrednosta na CO2(odnosno, vo sedumdesettata godina odkombiniraniot eksperiment na ednoprocen-tno godi{no zgolemuvawe na CO2 so pri-dru‘niot globalen klimatski model).

Preskoknuvawe[Leapfrogging]

Razvitokot so preskoknuvawe (ili, tehno-lo{koto preskoknuvawe) se odnesuva namo‘nostite za dr‘avite vo razvoj da pres-koknat nekolku fazi od tehnolo{kiot raz-voj niz koi istoriski pominale industriskirazvienite dr‘avi, i da gi primenat najna-prednite raspolo‘livi tehnologii vo ener-getskiot i vo drugite sektori preku inves-tirawe vo tehnolo{kiot razvoj i vo zajaknu-vawe na sposobnostite.

Prethodnici[Precursors]

Atmosferski soedinenija koi samite ne sestakleni~ki gasovi ili aerosoli, a koiimaat efekt vrz koncentraciite na stakle-ni~kite gasovi i na aerosolite preku u~es-tvo vo fizi~kite i hemiskite procesi {togi reguliraat stapkite na nivnoto sozda-vawe ili na nivnoto razgraduvawe.

Privatni tro{oci[Private cost]

Kategorii tro{oci {to vlijaat vrz odlu~u-vaweto na individuata se narekuvaat privat-ni tro{oci. Videte, isto taka, op{tes-tveni tro{oci i vkupni tro{oci.

Pridobivki od prisposobuvaweto[Adaptation benefits]

Izbegnati tro{oci od {teti ili steknatipridobivki po usvojuvaweto i implemen-tacijata na merkite za prisposobuvawe.

Pridr‘uvawe[Compliance]

Videte implementacija.

Pridru‘ni pridobivki[Ancillary benefits]

Dopolnitelnite efekti od politikite {tose stremat isklu~ivo kon ubla‘uvawe naklimatskite promeni. Takvite politikiimaat vlijanie ne samo vrz emisiite na

stakleni~kite gasovi tuku isto taka i vrzefikasnosta vo iskoristuvaweto na resur-site, kako na primer, vrz namaluvaweto naemisiite na lokalnite i na regionalnitezagaduva~i na vozduhot koi se povrzani sokoristeweto na fosilnite goriva, kako ivrz pra{awata, kako {to se transportot,zemjodelstvoto, praktikite vo koristewe-to na zemji{teto, vrabotuvaweto i obez-beduvaweto na goriva. Ponekoga{, oviepridobivki se narekuvaat kako “pridru‘nivlijanija” za da se izrazi deka vo nekoi slu-~ai pridobivkite mo‘e da bidat negativni.Od perspektiva na politikite koi se naso-~eni kon namaluvawe na lokalnoto zagadu-vawe na vozduhot, ubla‘uvaweto na efekti-te od stakleni~kite gasovi mo‘e da se smetaza pridru‘na pridobivka, no vo ovaa proce-na ovie vrski ne se razgledani.

Primarna energija[Primary energy]

Energija vgradena vo prirodnite resursi (napr., jaglenot, surovata nafta, son~evatasvetlina, uraniumot) koja nema pominato niznekakva antropogena konverzija ilitransformacija.

Priod na “bezbedno prizemjuvawe”[Safe-landing approach]

Videte priod na “prifatlivi prozorci”.

Priod na “prifatlivi prozorci”[Tolerable-windows approach]

Ovie priodi gi analiziraat emisiite nastakleni~kite gasovi kako da bile ograni-~eni od dolgoro~noto stabilizrawe na kli-mata, a ne od celnoto stabilizirawe nakoncentraciite na stakleni~kite gasovi (napr. izrazeno preku temperaturnite prome-ni i promenite na morskoto nivo ili prekustapkata na tie promeni). Osnovna cel naovie priodi e da gi procenat implikaciiteod takvite dolgoro~ni celi za kratkoro~niili srednoro~ni “prifatlivi” granici vokoi bi se dvi`ele globalnite emisii nastakleni~kite gasovi. Isto taka, poznatise i kako priodi za “bezbedno prizemjuvawe”.

Pripi{uvawe[Attribution]

Videte otkrivawe i pripi{uvawe.

32


Prisposoblivost[Adaptability]

Videte sposobnost za prisposobuvawe.

Prisposobuvawe[Adaptation]

Prisposobuvawe vo prirodnite ili ~oveko-vite sistemi kon nova ili promenlivasredina. Prisposobuvaweto kon klimat-skte promeni upatuva na usoglasuvawe voprirodnite ili ~ovekovite sistemi kakoodgovor na vistinskite ili o~ekuvaniteklimatski pottiknuvawa ili na nivniteefekti, so {to se ubla‘uva {tetata ili seiskoristuvaat povolnite mo‘nosti. Pris-posobuvawata mo‘e da se podelat na raz-li~ni vidovi, vklu~uvaj}i gi predvidu-va~kite i impulsivnite prisposobuvawa,privatnite i op{testvenite prisposobu-vawa, kako i avtonomnite i planiraniteprisposobuvawa.

Probiv na pazarot[Market penetration]

Probiv na pazar e delot od dadeniot pazarkoj e pokrien so opredelena stoka ili uslugavo nekoj moment.

Proekcija (op{to zna~ewe)[Projection (generic)]

Proekcija e potencijalna idna promena nakvantitetot ili na kompletot kvantiteti,~esto presmetuvana so pomo{ na modeli.Proekciite se razlikuvaat od “predvidu-vawata” so cel da se naglasi deka vo proek-ciite vleguvaat pretpostavki vo odnos, naprimer, na idnite op{testveno-ekonomskii tehnolo{ki razvivawa koi mo`e, a ne morada bidat ostvareni i poradi toa tie se pred-met na zna~itelna nesigurnost. Videte kli-matski proekcii i klimatski predvidu-vawa.

Proizvodi na ekosistemot[Ecosystem services]

Ekolo{ki procesi ili funkcii {to imaatvrednost za poedincite ili za op{testvoto.

Promena vo koristeweto na zemji{teto[Land use change]

Promeni vo upotrebata ili stopanisuva-weto so zemji{teto od lu|eto {to mo‘e dadovedat do promena vo pokrivkata na zem-

ji{teto. Promenite na zemji{nata pokrivkai na na~inot na upotreba na zemji{tetomo‘e da imaat vlijanie vrz albedo efek-tot, evapotranspiracijata, vrz izvoritei vrz apsorbentite na stakleni~kitegasovi, ili vrz drugite svojstva na klimat-skiot sistem i, na toj na~in mo‘e da vlijaatvrz klimata na lokalno i na globalno nivo.Videte, isto taka, Poseben izve{taj za ko-risteweto na zemji{teto, za promenite vokoristeweto na zemji{teto i za {umarstvo-to na IPCC (IPCC, 2000b).

Promena na bilansot na zra~ewe[Radiative forcing]

Promenata na bilansot na zra~eweto e pro-mena na neto-vertikalnoto ozra~uvawe(izrazeno vo Wm-2) na tropopauzata poradivnatre{na promena, ili poradi promenata nanadvore{nite vlijanija vrz klimatskiotsistem, kako {to e, na primer, promenata nakoncentraciite na jaglerod dioksidot iliprimenite na son~evoto zra~eweto. Obi~no,promenata na bilansot na zra~eweto sepresmetuva otkako }e im se ovozmo‘i nastratosferskite temperaturi da seprisposobat na ramnote‘noto zra~ewe, pri{to site troposferski parametri se dr‘atfiksirani na nivnite nenaru{eni vrednosti.

Prostorni i vremenski ramki[Spatial and temporal scales]

Klimata mo‘e da varira vo golem broj pros-torni i vremenski ramki. Prostornite ram-ki mo‘e da se dvi‘at od lokalni (pomalkuod 100.000 km2), preku regionalnite (100.000do 10 milioni km2) do kontinentalni (10 do100 milioni km2). Vremenskite ramki mo‘eda se dvi‘at vo granici od sezonski dogeolo{ki vremenski ramki (do stotici mi-lioni godini).

Protokol od Kjoto[Kyoto Protocol]

Protokolot od Kjoto na Ramkovnata kon-vencija na Obedinetite nacii za klimat-ski promeni (UNFCCC) be{e usvoen na Tre-toto zasedanie na Konferencijata naStranite na UNFCCC vo 1997 godina vo Kjo-to, Japonija. Toj sodr‘i pravno obvrzuva~kizalo‘bi dopolnitelni na onie sodr‘ani voUNFCCC. Dr‘avite vklu~eni vo Aneksot Bna Protokolot (mnozinstvoto dr‘avi odOrganizacijata za ekonomska sorabotka irazvoj, i dr‘avite so ekonomii vo tranzi-

33


cija) se soglasija da gi namalat nivniteantropogeni emisii na stakleni~kitegasovi ( jaglerod dioksidot, metanot,diazotoksidot, perfluorjaglevodorodi-te i sulfurheksafluoridot), vo tekot naperiodot na obvrska od 2008 do 2012 godina,najmalku 5 % pod nivoata od 1999 godina.Protokolot od Kjoto s¢ u{te ne stapil vosila (septemvri 2001 godina).

Profil[Profile]

Blago menuva~ki komplet koncentracii{to go pretstavuva mo‘niot pat kon stabi-liziraweto. Zborot “profil” se koristi zada se razlikuvaat takvite pateki od pateki-te na emisiite {to obi~no se narekuvaat“scenarija”.

Procena na prisposobuvaweto[Adaptation assessment]

Postapka na identifikuvawe opcii za pri-sposobuvawe na klimatskite promeni inivno procenuvawe spored kriteriumi, kako{to se dostapnosta, pridobivkite, tro{o-cite, efektivnosta, efikasnosta i ostvar-livosta.

Pustina[Desert]

Ekosistem so koli~estvo vrne‘i pomalo od100 mm godi{no.

Razvivawe na sposobnosti[Capacity building]

Vo kontekstot na klimatskite promeni,razvivawe na kapacitetite e proces na gra-dewe na tehni~ki ve{tini i institucio-nalni sposobnosti vo dr‘avite vo razvoj ivo dr‘avite so ekonomii vo tranzicija zada im se ovozmo‘i da u~estvuvaat vo siteaspekti na prisposobuvaweto na klimat-skite promeni, na ubla‘uvaweto na kli-matskite promeni i na istra‘uvaweto vovrska so klimatskite promeni, kako i naimplementacijata na Mehanizmite odKjoto i taka natamu.

Ramkovna konvencija za klimatskipromeni[Framework Convention on Climate Change]

Videte Ramkovnata konvencija na Obedine-tite nacii za klimatski promeni.

Ramkovna konvencija za klimatskipromeni na Obedinetite nacii (UNFCCC)[United Nations Framework Convention onClimate Change (UNFCCC)]

Konvencijata be{e usvoena na 9 maj 1992godina vo Wujork i be{e potpi{ana od po-ve}e od 150 dr‘avi i od Evropskata zaednicana Samitot za Zemjata vo Rio de @aneiro vo1992 godina. Krajna cel na Konvencijata e“stabilizirawe na koncentraciite nastakleni~kite gasovi vo atmosferata nanivo so {to bi se spre~ilo opasnoto antro-pogeno vlijanie vrz klimatskiot sistem”.Taa sodr‘i obvrski za site Strani. SporedKonvencijata, Stranite vklu~eni vo Anek-sot I se stremat do 2000 godina svoite emisiina stakleni~ki gasovi {to ne se ograni~enispored Protokolot od Montreal da givratat na nivoata od 1990 godina. Konvenci-jata stana pravnosilna vo mart 1994 godina.Videte Protokol od Kjoto i Konferencijana Stranite (COP).

Regeneracija[Regeneration]

Obnovuvawe na ‘iveali{teto na drvjatapreku prirodni sredstva (preku pa|awe nasemeto vrz samata lokacija ili vrz okolnite‘iveali{ta ili pa|awe na semeto noseno odveterot, od pticite ili od ‘ivotnite) ilipreku ve{ta~ki sredstva (preku posaduvawerastenija izniknati od semka ili prekudirektno sadewe).

Regulirawe na protokot[Flux adjustment]

Za da se izbegne sveduvaweto na vrzaniteatmosfersko-okeanski op{ti modeli zacirkulacijata vo nekoi nerealni klimatskisostojbi, mo‘e da se primenat nekoi uslovina regulirawe vrz atmosfersko-okeanskiteprotoci na toplina i na vlaga (i ponekoga{povr{inskite stresovi koi se rezultat odefektot na veterot vrz okeanskite povr-{ini) pred tie protoci da se primenat vomodelot za okeanite i za atmosferata.Bidej}i tie regulacii se prethodno presme-tani i na toj na~in nezavisni od integri-

R

34


raweto vo vrzanite modeli, tie ne se koreli-rani so anomaliite {to nastanuvaat za vre-me na integriraweto.

Re‘im na naru{uvawe[Disturbance regime]

^estotata, intenzitetot i tipovite na vozne-miruvawe, kako {to se po‘arite, pojavata nainsekti i na {tetnici, poplavite i su{ite.

Rezervi[Reserves]

Se odnesuva na slu~aite {to se identifiku-vani i oceneti kako ekonomski i tehni~kiobnovlivi vo uslovi na dene{nite tehnolo-gii i ceni. Videte, isto taka, resursi.

Rezervoar[Reservoir]

Komponenta na klimatskiot sistem, osvenatmosferata, koja ima sposobnost da ~uva,da akumulira ili da ispu{ta supstancija odinteres (na pr., jaglerod, stakleni~ki gasili supstancija prethodnik). Okeanite,po~vite i {umite se primeri za rezervoarina jaglerodot. Bazen e ekvivalenten izraz(treba da se zabele‘i deka vo definicijataza bazen ~esto vleguva atmosferata). Apso-lutnoto koli~estvo na supstancijata odinteres, sodr‘ano vo rezervoarot vo oprede-len moment, se narekuva rezerva. Izrazot,isto taka, zna~i ve{ta~ko ili prirodnomesto za skladirawe na vodata, kako {to eezero, ribnik ili akvifer, mesto od koe mo-‘e da se crpi vodata za celi, kako {to senavodnuvaweto ili snabduvaweto so voda.

(Relativna) Statisti~ka promena namorskoto nivo[(Relative) Sea level secular change]

Dolgotrajni promeni vo relativnoto mor-sko nivo predizvikani od eustatskite pro-meni (na pr., predizvikani od toplinskoto{irewe) ili od promenite vo vertikalnitedvi‘ewa na kopnoto.

Relativno morsko nivo[Relative sea level]

Morskoto nivo mereno so pomo{ na mera~na plima vo odnos na kopnoto na koe e loci-ran mera~ot. Videte, isto taka, Sredno mor-sko nivo.

Reosiguruvawe[Reinsurance]

Prenesuvawe na del od osnovnoto osiguru-vawe od rizici na vtorostepenata stapka naosiguruva~i (reosiguruva~i); vsu{nost“osiguruvawe za osiguruva~ite”.

Respiracija[Respiration]

Proces preku koj ‘ivite organizmi ja pret-voraat organskata materija vo jagleroddioksid, ispu{taj}i energija i tro{ej}ikislorod.

Resursi[Resources]

Resursite se onie pojavi so pomalku jasni geo-lo{ki i/ili ekonomski karakteristiki, no sesmetaat za potencijalno obnovlivi so mo‘-nite tehnolo{ki i ekonomski razvitoci.

Resursna osnova[Resources base]

Resursnata osnova gi vklu~uva i rezervitei resursite.

Referentno scenario[Reference scenario]

Videte osnovno nivo.

Reciklirawe na prihodite[Revenue recycling]

Videte efekt na zaemno dejstvo.

Salinizacija[Salinization]

Akumulacija na soli vo po~vite.

Severni {umi[Boreal forest]

[umi na borot, omorikata, elkata i ari{ot{to se protegaat od isto~noto krajbre‘jena Kanada kon zapad do Aljaska i prodol‘u-vaat od Sibir kon zapad preku cela Rusijado evropskata ramnina.

S

35


Severnoatlantska oscilacija (NAO)[North Atlantic Oscilations (NAO)]

Severnoatlantskata oscilacija se sostoi odsprotivstavenite promeni na barometar-skiot pritisok blizu do Island i vo blizinana Azorskite Ostrovi. Vo prosek, zapadnotomorsko struewe, me|u islandskata oblast nanizok pritisok i azorskata oblast na visokpritisok, nosi cikloni zaedno so nivnitepridru‘ni sistemi na frontovi kon Evropa.Sepak, razlikata vo pritisocite me|u Is-land i Azorskite Ostrovi fluktuira vovremenski ramki od denovi do decenii, amo‘e ponekoga{ i da ja smeni nasokata. Toae dominantniot modalitet na zimska kli-matska varijabilnost vo regionot na se-verniot Atlantik, koj{to se protega odcentralna Severna Amerika do Evropa.

Sega{na vrednost[Present value cost]

Suma na site tro{oci niz site vremenskiperiodi, so diskontirani idni tro{oci.

Si‘e[Storyline]

Videte SRES scenarija.

Sistem na deponirawe i vra}awe nasredstvata[Deposit-refund system]

Gi kombinira deponiraweto ili odano~u-vaweto so vra}aweto na sredstvata ili stimu-liraweto (subvencionirawe) za implemen-tacija na opredeleno aktivnost. Videte idanoci za emisija.

Sliv[Catchment]

Oblast {to ja sobira i ja prenesuva do‘-dovnicata.

Sne‘ni santi[Snow packs]

Sezonski akumulacii sneg, {to se topibavno.

Sobir na Stranite (na protokolot odKjoto) (MOP)[Meeting of the Parties (to the Kyoto Protocol)(MOP)]

Konferencijata na Stranite na Ramkov-

nata konvencija na Obedinetite nacii zaklimatski promeni }e slu‘i kako Sobirna Stranite (MOP), vrhovno telo na Pro-tokolot od Kjoto, dodeka vo razgleduva-wata i vo odlu~uvawata mo‘e da u~estvuvaatsamo Stranite na Protokolot od Kjoto. Sedodeka Protokolot ne stapi vo sila, MOPne mo‘e da se sostane.

Son~eva aktivnost[Solar activity]

Sonceto pominuva niz periodi na visokaaktivnost karakterizirani so golem brojson~evi damki, a isto taka i so zgolemenozra~ewe vo prostorot, so zgolemena magnet-ska aktivnost i so emisija na visokoenerget-ski ~esti~ki. Ovie varijacii se slu~uvaatvo granici na vremenski ramki od miliongodini do minuti. Videte son~ev ciklus.

Son~evi damki[Sun spots]

Mali temni oblasti na Sonceto. Brojot nason~evite damki e pogolem vo tekot na zgole-menata son~eva aktivnost i varira, oso-beno so son~eviot ciklus.

Son~evo zra~ewe[Solar radiation]

Zra~ewe emitirano od Sonceto. Poznato,isto taka, kako kratkobranovo zra~ewe.Son~evoto zra~ewe ima poseben opseg nabranovi dol‘ini (spektar) opredelen sotemperaturata na Sonceto. Videte i infra-crveno zra~ewe.

Son~ev (“11 - godi{en”) ciklus[Solar (11- year) cycle]

Kvaziredovna modulacija na son~evataaktivnost so varira~ka amplituda i so pe-riod me|u 9 i 13 godini.

Sposobnost za ubla‘uvawe[Mitigative capacity]

Op{testvenite, politi~kite i ekonomskitestrukturi i sostojbi {to se potrebni zaefektivno ubla‘uvawe.

Y - profili[S - profiles]

Profili na koncentracijata na jagleroddioksidot {to doveduvaat do stabilizirawe

36


definirano vo procenata na IPCC od 1994godina (Enting i drugite, 1994; Schimel idrugite, 1995). Za sekoe dadeno nivo nastabilizacija, ovie profili premostuvaatgolem broj mo‘nosti. S e poradi “Stabili-zirawe”. Videte i WRE-profili.

Sredno morsko nivo (MSL)[Mean Sea Level (MSL)]

Srednoto morsko nivo voobi~aeno e defini-rano kako prose~no relativno morsko nivovo nekoj vremenski period, kako {to e mesecili godina, dovolno dolg za da gi usrednipromenlivite, kakvi {to se branovite. Vi-dete, isto taka, rastewe na morskoto nivo.

SRES (SRES) scenarija[SRES Scenarios]

SRES scenarijata se emisioni scenarijanapraveni od Nakicenovic i drugite (2000) iiskoristeni, me|u drugoto, kako osnova zaklimatskite proekcii vo prilogot na IPCCWGI kon Tretiot izve{taj za procena (IPCC,2001a). Slednive izrazi se relevantni zapodobro razbirawe na strukturata i zakoristeweto na SRES scenarijata:

• Semejstvo (scenarija): Scenarijata {toimaat sli~ni demografski, op{testveni,ekonomski i tehnolo{ki si‘ea na promena.^etiri semejstva na scenarija go so~inuvaatkompletot na SRES scenarijata: A1, A2, B1 iB2.

• Grupa (na scenarija): Scenarijata vosemejstvo koi gi otslikuvaat konzistent-nite varijacii na si‘eto. Semejstvoto sce-narija A1 vklu~uva ~etiri grupi imenuvanikako A1T, A1V, A1G i A1B {to gi istra‘u-vaat alternativnite strukturi na idniteenergetski sistemi. Vo Rezimeto za kreato-rite na politikite od Nakicenovic i drugite(2000), grupite A1C i A1G bea kombiniranivo edna “Fosilno-Intenzivna” grupa nascenarija (grupa scenarija A1FI). Sekoe odostanatite tri semejstva na scenarija sesostoi od po edna grupa. Ottamu, kompletotna SRES scenarija prezentiran vo Rezimetoza kreatorite na politikite od Nakicenovici drugite (2000) se sostoi od {est oddelnigrupi scenarija, kade {to site {est se pod-ednakvo postaveni na zdrava osnova i zaednogi zafa}aat mnogubrojnite nesigurnostipovrzani so upravuva~kite sili i emisiite.

• Ilustrativno scenario: Scenario {to goopi{uva sekoe od {este grupi scenarija da-

deni vo Rezimeto za kreatorite na politi-kite od Nakicenovic i drugite (2000). Tievklu~uvaat ~etiri preraboteni markeri nascenarija za grupite scenarija A1B, A2, B1,B2 i dve dopolnitelni scenarija za grupiteA1FI i A1T. Site grupi scenarija se ednakvozdravo zasnovani.

• Marker (scenario): Scenario {to prvo-bitno bilo postaveno vo rabotna verzija naweb-stranicata na SRES za pretstavuvawedadeno semejstvo na scenarija. Izborot namarkerite be{e napraven vrz osnova na toakoja od po~etnite kvantifikacii najdobrogo otslikuva si‘eto i vrz osnova na karak-teristikite na specifi~nite modeli. Mar-kerite ne se poverojatni od drugite scena-rija, no od timot avtori na SRES se smetaatza ilustrativni za opredeleno si‘e. Tie sevklu~eni vo prerabotenata forma voNacikenovic i drugite (2000). Ovie scenarijabea detalno preispitani od celiot timpisateli na SRES i preku otvoreniot procesna SRES. Isto taka, bea odbrani scenarijaza ilustrirawe na drugite dve grupiscenarija.

• Si‘e (scenario): Narativen opis na sce-nario (ili na semejstva scenarija) {to ginaglasuva glavnite karakteristiki na sce-narioto, vrskite me|u klu~nite upravuva~kisili i dinamikata na nivnoto razvivawe.

Stabilizacioni scenarija[Stabilization scenarios[

Videte vo analiza na stabilizirawe.

Stabilizirawe[Stabilization]

Postignuvawe stabilizacija na atmosfer-skite koncentracii na eden ili pove}e sta-kleni~ki gasovi (na pr., jaglerod dioksidotili na CO2-ekvivalentnata ko{nica stak-leni~ki gasovi).

Stakleni~ki gasGreenhouse gas

Stakleni~kite gasovi se sostavni delovi naatmosferata, prirodni i antropogeni, koiapsorbiraat i emitiraat zra~ewe so spe-cifi~ni branovi dol‘ini od spektarot nainfracrvenoto zra~ewe emitirano odZemjinata povr{ina, od atmosferata i odoblacite. Ovaa osobina go predizvikuvaefektot na staklenata gradina. Vodenatapara (H2O), jaglerod dioksidot (CO2),

37


diazotoksidot (N2O), metanot (CH4) iozonot (O3) se osnovnite stakleni~kigasovi vo atmosferata na Zemjata. Osventoa, postoi pogolem broj stakleni~ki gasovikoi vo celost poteknuvaat od ~ovekot i odnegovite aktivnosti, kako na primer halo-karbonatite i drugite supstanci {tosodr‘at hlor ili brom, koi se tretiranispored Montrealskiot protokol. PokrajCO2, N2O i CH4, Protokolot od Kjoto sezanimava so stakleni~kite gasovi: sulfur-heksafluoridot (SF6), fluorjaglevodorodi-te (HFC-i) i perfluorjaglerodite (PFC-i).

Stakleni~ki efekt[Greenhouse effect]

Stakleni~kite gasovi efektivno go apsor-biraat infracrvenoto zra~ewe, emitiranood Zemjinata povr{ina, od samata atmos-fera blagodarenie na istite gasovi, i odoblacite. Atmosferskoto zra~ewe se emiti-ra na site strani, vklu~uvaj}i i nadolu konpovr{inata na Zemjata. Na toj na~in,stakleni~kite gasovi ja fa}aat vo stapicatoplinata vo ramkite na sistemot povr-{ina-troposfera. Ova se narekuva “priro-den stakleni~ki efekt”. Atmosferskotozra~ewe e vo silna sprega so temperaturatana nivoto od koe {to toa se emitira. Votroposferata, temperaturata glavno opa|aso viso~inata. Prakti~no, infracrvenotozra~ewe {to e emitirano vo kosmosot pote-knuva od nadmorska viso~ina so temperaturavo prosek od -19ºS, vo ramnoteà so neto-son~evoto zra~ewe {to doa|a, dodeka povr-{inata na Zemjata e na mnogu povisoka tem-peratura, vo prosek od +14ºS. Zgolemu-vaweto na koncentracijata na stakleni~-kite gasovi doveduva do zgolemena nepropu-stlivost za infracrvenoto zra~ewe od at-mosferata i poradi toa do realizirawe nazra~ewe vo kosmosot od povisoka nadmorskaviso~ina koja e so poniska temperatura. Toapredizvikuva naru{uvawe na balansot nazra~eweto, neramnoteà {to moè edins-tveno da se kompenzira preku zgolemuvawena temperaturata na sistemot povr{ina-troposfera. Ova e “zasileniot efekt nastaklenata gradina”.

Standardi[Standards]

Komplet pravila ili kodovi koi obvrzuvaatna rabotni karakteristiki na proizvoditeili gi definiraat tie karakteristiki (napr., kvalitetot, dimenziite, karakteristi-

kite, metodite za testirawe i pravilata naupotreba). Standardite za me|unaroden pro-izvod i/ili tehnologija ili standardi zarabotnite karakteristiki gi opredeluvaatminimalnite barawa za proizvodite i/ilitehnologiite {to im podle‘at na standar-dite vo dr‘avite kade {to se usvoeni tiestandardi. Standardite gi namaluvaat emi-siite na stakleni~kite gasovi povrzaniso proizvodstvoto ili so upotrebata naproizvodite i/ili primenata na tehnolo-gijata. Videte kontrolni merki.

Starosedelci[Indigenous people]

Lu|e ~ii predci naseluvale mesto ilidr‘ava koga lica koi se od drugo kulturnoili etni~ko poteklo do{le na scenata istanale dominantni nad niv preku osvo-juvawe, naseluvawe ili preku drugi sredstva,a koi denes ‘iveat pove}e vo soglasnost sosvoite sopstveni op{testveni, ekonomski ikulturni obi~ai i tradicii otkolku so tiena dr‘avata ~ij del se sega (isto taka sepoznati kako “domorodni”, “aborixinski”ili “plemenski” narodi).

Stepen-denovi na zaladuvawe[Cooling degree days]

Integral na temperaturite nad 18ºS votekot na denot (na pr., den so prose~na dnevnatemperatura od 20ºS se smeta kako 2 stepen-denovi na zaladuvawe). Videte, isto taka,stepen-denovi na zatopluvawe.

Stepen-denovi na zatopluvawe[Heating degree days]

Integral na temperaturite pod 18ºS vo te-kot na denot (na pr., den so prose~na tempe-ratura od 16ºS se smeta za 2 stepen-denovina zatopluvawe). Videte, isto taka, stepen-denovi na zaladuvawe.

Stratosfera[Stratosphere]

Mnogu sloevit region od atmosferata nadtroposferata {to se protega od okolu 10km (dvi‘ej}i se vo prosek vo granici od 9km vo visokite geografski {iro~ini do 16km vo tropskite regioni) do okolu 50 km.

38


Strukturna promena[Structural change]

Promeni vo, na primer, relativnoto u~estvovo bruto-doma{niot proizvod na indus-triskiot, zemjodelskiot ili uslu‘niotsektor od ekonomijata; ili, poop{to, sis-temski transformacii so ~ija pomo{ sezamenuvaat nekoi komponenti ili poten-cijalno se zameneti od drugite komponenti.

Subvencija, Finansiski stimul[Subsidy]

Direktno pla}awe od vlada na subjekt, ilinamaluvawe na dava~kata za toj subjekt socel da se implementira praktika {to vla-data saka da ja pottikne. Emisiite na stak-leni~kite gasovi mo‘e da se namalat so sni-‘uvawe na postojnite subvencii {to rezul-tiraat vo poka~uvawe na emisiite, kako {tose subvenciite za koristewe na fosilnitegoriva, ili so davawe subvencii za praktiki{to namaluvaat emisii ili zasiluvaatapsorbenti (na pr., za toplinska izolacijana objektite ili za sadewe drvja).

Sulfurheksafluorid (SF6)[Sulfur hexafluoride (SF6)]

Eden od {este stakleni~ki gasovi {totreba da bide ograni~en so Protokolot odKjoto. Toj glavno se koristi vo te{kataindustrija za izolacija na visokonaponskataoprema i kako pomo{nik vo proizvodstvotona sistemite za kablovsko ladewe. NegoviotPotencijal za globalno zatopluvaweiznesuva 23 900.

Su{a[Drought]

Fenomen {to postoi koga koli~estvoto vr-ne‘i e zna~itelno pod voobi~aenite zabele-‘ani nivoa, predizvikuvaj}i serioznihidrolo{ki naru{uvawa koi negativno vli-jaat vrz sistemite za proizvodstvo odzemji{nite resursi.

Su{ni oblasti[Arid regions]

Ekosistemi so koli~estvo godi{ni vrne‘ipomalo od 250 mm.

Scenarija za emisii[Emissions scenario]

Verodostojni pretstavuvawa na idnite dvi-

‘ewa na emisiite na supstanciite koi sepotencijalno aktivni vo smisla na bilansotna zra~eweto (na pr., stakleni~kitegasovi, aerosolite), zasnovani vrz koheren-ten i vnatre{no konzistenten kompletpretpostavki vo vrska so faktorite koi giopredeluvaat (kako {to se demografskioti op{testveno-ekonomskiot razvoj, prome-nata na tehnologijata) i vrz nivnite klu~nipovrzanosti. Scenarijata za koncentra-ciite, izvedeni od scenarijata za emisiite,se koristat kako vlezna informacija voklimatskite modeli za presmetuvawe naklimatskite proekcii. Kompletot sce-narija za emisii vo IPCC (1992), be{e kori-sten kako osnova za klimatskite proekciivo IPCC (1996). Tie scenarija za emisii senarekuvaat scenarija IS92. Vo Posebniotizve{taj na IPCC za scenarijata za emisiite(Nacikenovic i drugite, 2000), bea objaveninovite scenarija za emisii, takanare~eniteSRES scenarija . Za zna~eweto na nekoiizrazi povrzani so tie scenarija, videteSRES scenarija.

Scenario (op{to zna~ewe)[Scenario (generic)]

Veren i ~esto uprosten opis na toa kako mo-‘e da se odviva idninata, zasnovan vrz koher-enten i vnatre{no konzistenten kompletpretpostavki vo vrska so klu~nite pottik-nuva~ki sili (na pr., stapkata na tehnolo{-kite promeni, cenite) i odnosi. Scenarijatane se nitu predviduvawa, nitu se prognozi, iponekoga{ mo‘e da se zasnovaat vrz“narativno si‘e”. Scenarijata mo‘e da seizvedat od proekciite, no se ~esto baziranivrz dopolnitelnite informacii od drugiizvori. Videte SRES scenarija, klimatskoscenario i scenarija za emisiite.

Scenario za promenata na bilansot nazra~eweto[Radiative forcing scenario]

Verno pretstavuvawe na idnite razvivawana promenata na bilansot na zra~ewetopovrzani so, na primer, promenite vo atmos-ferskiot sostav ili so promenite vo koris-teweto na zemji{teto ili so nadvore{-nite faktori kako {to se varijaciite voson~evata aktivnost. Scenarijata za vli-janieto vrz balansot na zra~eweto mo‘e dase koristat kao vlezna informacija za poed-nostavenite klimatski modeli za presme-tuvawe na klimatskite proekcii.

39


Termokarst[Thermokarst]

Ridesta topografija so nepravilna formavo zamrznatata po~va sozdadena od mraz {tose topi.

Termohalinska cirkulacija[Thermohaline circulation]

Cirkulacija od golemi dimenzii upravuvanaod gustinite vo okeanite, predizvikana odrazlikite vo temperaturata i solenosta. Voseverniot Atlantik, termohalinskata cir-kulacija se sostoi od topla povr{inska voda{to te~e kon sever i od studena dlabo~inskavoda {to te~e kon jug, rezultiraj}i vo neto-transport na toplina vo nasoka na polot.Povr{inskata voda potonuva vo strogo ogra-ni~enite podra~ja na potonuvawe lociranivo visokite geografski {iro~ini.

Tehnologija[Technology]

Oprema ili tehnika za izvr{uvawe oprede-lena aktivnost.

Tehnologii {to ne se {tetni za‘ivotnata sredina (EST-i)[Environmentally Sound Technologies (ESTs)]

Tehnologii {to ja za{tituvaat ‘ivotnatasredina, koi se pomalku zagaduva~ki, koi gikoristat site resursi na odr‘liv na~in, koirecikliraat pogolem del od nivniot otpad iod nivnite proizvodi, i upravuvaat soostatokot od otpadite na mnogu poprifatlivna~in otkolku tehnologiite za koi tie bilezamena i se kompatibilni so nacionalnoopredelenite op{testveno-ekonomski,kulturni i so prioritetite od ‘ivotnatasredina. EST-ite vo ovoj izve{tajimpliciraat na tehnologiite za ubla‘uvawei prisposobuvawe, tvrdi i meki tehnologii.

Tehnolo{ki ili standard na rabotnikarakteristiki[Technology or performance standard]

Videte standardi.

Tehnolo{ki potencijal[Technological potential]

Iznos za koj e mo‘no da se namalat emisiite

na stakleni~kite gasovi ili da se podobrienergetskata efikasnost preku implemen-tacija na tehnologija ili praktika koja eve}e isprobana. Videte, isto taka, ekonom-ski potencijal , pazaren potencijal iop{testveno-ekonomski potencijal.

Tiwa[Silt]

Nezacvrsten ili raska{aven talo‘en mate-rijal ~ii kamenesti sostavni ~esti~ki sepositni od zrnce pesok, a pogolemi od ~es-ti~kite na glinata.

Tonewe na zemji{teto[Subsidence]

Nenadejno tonewe ili postapno slegnuvawena Zemjinata povr{ina so malo horizon-talno dvi‘ewe ili bez nego.

Toplinska erozija[Thermal erosion]

Erozija na permafrost bogat so mraz,predizvikana od kombinirano toplinsko imehani~ko dejstvo na voda vo dvi‘ewe.

Toplinsko {irewe[Thermal expansion]

Vo vrska so morskoto nivo, toa se odnesuvana zgolemuvaweto na volumenot (i na nama-luvaweto na gustinata) {to rezultira odzatoplenata voda. Zatopluvaweto na okea-nite doveduva do {irewe na okeanskiot vo-lumen i ottamu do zgolemuvawe na morskotonivo.

Transfer na tehnologija[Technology transfer]

Golem broj procesi {to se odnesuvaat narazmenata na znaeweto, parite i stokiteme|u razli~ni zasegnati strani {to dove-duvaat do {irewe na tehnologijata zaprisposobuvawe na klimatskite promeniili za nivno ubla‘uvawe. Kako op{t kon-cept, izrazot se koristi za da gi opfati{ireweto na tehnologiite i tehnolo{katasorabotka me|u dr‘avite i vo ramkite nasamite dr‘avi.

Tropopauza[Tropopause]

Granicata me|u troposferata i strato-sferata.

T

40


Troposfera[Troposphere]

Najdolniot del od atmosferata od povr{i-nata pribli‘no do 10km nadmorska viso~inavo srednite geografski {iro~ini (se dvi‘ivo granici vo prosek od 9km, vo visokitegeografski {iro~ini, do 16km vo tropskiteoblasti) kade {to se javuvaat fenomenitepoznati kako oblaci i “vreme”. Vo tropo-sferata, temperaturite glavno opa|aat sonadmorskata viso~ina.

Transformacija na energijata[Energy transformation]

Promenata od edna forma na energija, kako{to e energijata vgradena vo fosilnitegoriva, vo druga, kako {to e elektri~nataenergija.

Trgovija so emisii[Emission trading]

Pazaren priod kon postignuvaweto celi vo‘ivotnata sredina {to im ovozmo‘uva, naonie {to gi namaluvaat emisiite na sta-kleni~kite gasovi pod baranoto nivo, da gokoristat vi{okot namaluvawa, ili da trgu-vaat so niv za da gi neutraliziraat/kompen-ziraat emisiite od nekoj drug izvor vosamata dr‘ava ili nadvor od nea. Trgovijatamo‘e da se javi, glavno, na nivo na samatakompanija, na nivo na dr‘ava i na me|udr-‘avno nivo. Vtoriot izve{taj za procena naIPCC usvoi konvencija za koristewe “dozvo-li” za doma{nite sistemi na trgovija i“kvoti” za me|unarodnite sistemi na tr-govija. Trgovijata so emisii spored ~lenot17 od Protokolot od Kjoto e sistem nakvoti so koi mo‘e da se trguva, zasnovan vrzdodelenite koli~estva presmetani odobvrskite za namaluvawe i za ograni~uvawena emisiite navedeni vo Aneksot B odProtokolot. Videte, isto taka, edinica napotvrdeno namaluvawe na emisija i meha-nizam za ~ist razvoj.

Treseti{te[Bog]

Slabo isu{ena oblast bogata so akumuliranrastitelen materijal, koja ~esto opkru‘uvanekoja otvorena vodena povr{ina i imakarakteristi~na flora (kako {to se rogo-zinata, vresot i movot-sphagnum).

Tro{oci za implementacija[Implementation costs]

Tro{oci vrzani za implementacijata naopciite za ubla‘uvawe. Ovie tro{oci sevrzani za neophodnite institucionalnipromeni, so informaciskite pobaruvawa, sogoleminata na pazarot, so mo‘nostite zasteknuvawe tehnologija i za u~eweto, i sopotrebnite ekonomski pottiknuvawa (gran-tovi, subvencii i dava~ki).

Tro{oci na mo‘nosta[Opportunity costs]

^ineweto na ekonomskata aktivnost otka-‘ana za smetka na druga aktivnost.

Tro{oci na prisposobuvaweto[Adaptation costs]

^inewe na planiraweto, podgotvuvaweto,opremuvaweto i implementiraweto na mer-kite za prisposobuvawe, vklu~uvaj}i go itro{okot na preminot.

Tundra[Tundra]

Bezdrvna, ramna ili lesno branovidna ram-nina karakteristi~na za arkti~kite isubarkti~kite regioni.

Ubla‘uvawe[Mitigation]

Antropogena intervencija naso~ena konnamaluvawe na izvorite ili zasiluvawe naapsorbentite na stakleni~kite gasovi.

Ultravioletovo (UV-B) zra~ewe[Ultraviolet (UV-B) radiation]

Son~evo zra~ewe vo opseg na branovi dol-‘ini od 280 do 320nm, od koe pogolemiot delse apsorbira od stratosferata prekustratosferskiot ozon. Zgolemenoto UV-Bzra~ewe go onevozmo‘uva imunolo{kiotsistem i mo‘e da ima drugi negativniefekti vrz ‘ivite organizmi.

Uni{tuvawe na {umite[Deforestation ]

Konverzija na {umite vo ne{umi. Vo vrskaso diskusijata okolu izrazot i srodnite

U

41


izrazi, kako po{umuvawe, povtorno po{u-muvawe i uni{tuvawe na {umite videte voPosebniot izve{taj na IPCC za koristewetona zemji{teto, promena vo koristeweto nazemji{teto i {umarstvoto (IPCC, 2000b).

Upravuvawe so pobaruva~kata[Demand-side management ]

Politiki i programi kreirani so opre-delena cel za da vlijaat vrz pobaruvawetona potro{uva~ot za stoki i/ili uslugi. Voenergetskiot sektor, na primer, toa seodnesuva na politikite i programite krei-rani za namaluvawe na pobaruva~kata naelektri~na energija i drugi energetskiizvori. Toa pomaga vo namaluvaweto na emi-siite na stakleni~kite gasovi .

Urbanizacija[Urbanization ]

Prenamena na zemji{teto od negovata pri-rodna sostojba, ili od negovata stopani-suvana prirodna sostojba (kako {to ezemjodelstvoto) vo gradovi; proces pottik-nuvan od neto-migracijata selo-grad prekukoja golem broj naselenie vo nekoja dr‘availi region doa|a da ‘ivee vo naselbinare~eni “urbani centri”.

Usoglasen danok na emisii/jaglerod/energija[Harmonized emissions/carbon/energy tax]

Pravi dr‘avite u~esni~ki da gi odano-~uvaat istite izvori so ista stapka. Sekojadr‘ava mo‘e da gi zadr‘i dano~nite pri-hodi {to taa }e gi sobere. Usoglaseniot da-nok ne bara dr‘avite nu‘no da nametnatdanoci so ednakvi stapki, no primenuvawetorazli~ni stapki niz dr‘avite nema da bideekonomi~no. Videte danoci na emisija.

Ustanoveni tehnologii i praktiki[Lock-in technologies and practices]

Tehnologii i praktiki {to imaat pazarniprednosti koi poteknuvaat od postojniteinstitucii, uslugite, infrastrukturata i odraspolo‘livite resursi; mnogu e te{ko dase smenat poradi nivnata rasprostranetaupotreba i prisustvoto na pridru‘natainsfrastruktura i na op{testveno-ekonom-skite strukturi.

Fitoplankton[Phytoplankton]

Rastitelni formi na planktonot (na pr.,diatomite). Fitoplanktonite se dominan-tni rastenija vo moreto i se specifi~naalka vo celata morska mre‘a na ishrana.Ovie ednokleto~ni organizmi se osnovniteagensi za fotosintetskoto vrzuvawe najaglerodot vo okeanite. Videte, isto taka,zooplankton.

Fluorjaglevodorodi (HFC-i)[Hydrofluorocarbons (HFCs)]

Me|u {este stakleni~ki gasovi {to trebada bidat ograni~eni so Protokolot odKjoto. Tie se proizveduvaat za pazarot kakozamena za hlorofluorojaglerodite. HFC-iteglavno se koristat vo ladeweto i vo proiz-vodstvoto na polusprovodnici. Nivniotpotencijal za globalno zatopluvawe sedvi‘i vo granici od 1300 do 11 700.

Fosilni goriva[Fossil fuels ]

Goriva vrz osnova na jaglerod od naslagitena fosilniot jaglerod, vklu~uvaj}i gijaglenot, naftata i prirodniot gas.

Fotosinteza[Photosynthesis]

Proces preku koj rastenijata go zemaatjaglerod dioksidot (CO2) od vozduhot (ilibikarbonatite od vodata) za da izgradatjaglenohidrati ispu{taj}i go kislorodot(O2) vo procesot. Postojat nekolku pati{tana fotosintezata so razli~ni reakcii nakoncentraciite na atmosferskiot CO2.Isto taka, videte zgolemuvawe na plod-nosta preku CO2.

Halogeni jaglerodi[Halocarbons]

Soedinenija koi sodr‘at jaglerod i ilihlor, brom ili fluor. Vakvite soedinenijamo‘e da se odnesuvaat kako silni gasovi koipredizvikuvaat efekt na staklena gradinavo atmosferata. Halogenite jaglerodi koisodr‘at hlor ili brom se isto taka vklu~enivo osiroma{uvaweto na ozonskata obvivka.

F

H

42


Heterotrofna respiracija[Heterotrophic respiration ]

Pretvorawe na organskata materija vo CO2od site organizmi, osven od rastenijata.

Hidrosfera[Hydrosphere]

Komponenta na klimatskiot sistemsostavena od te~na povr{inska i podzemnavoda, kako {to se, na primer, okeanite,moriwata, rekite, slatkovodnite ezera,podzemnite vodi itn.

Hierarhija na modelite[Model hierarchy]

Videte klimatski model.

Hlorfluorjaglerodi (CFC-i)[Chlorofluorocarbons (CFCs)]

Stakleni~ki gasovi koi se pokrieni soMontrealskiot protokol od 1987 godina,a se koristat za ladewe, kondicionirawe navozduhot, pakuvawe, izolacija, rastvoruva~ii za istisnuva~i na aerosolite. Bidej}i nese razgraduvaat vo niskata atmosfera, tielebdat kon gornata atmosfera kade {to,dokolku ima pogodni uslovi, go razgraduvaatozonot. Ovie gasovi se zameneti so drugisoedinenija, vklu~uvaj}i gi fluorjaglevo-dorodite i hlorfluorjaglevodorodite,koi se stakleni~ki gasovi pokrieni soProtokolot od Kjoto.

SO2-ekvivalentno[CO2- equivalent]

Videte CO2 (jaglerod dioksid) ekvivalentno.

S O2 (jaglerod dioksid) ekvivalentno[Equivalent CO2 (carbon dioxide)]

Koncentracijata na jaglerod dioksid {tobi predizvikala ist iznos na promena nabilansot na zra~eweto, kako i dadenatame{avina od jaglerod dioksid i drugi stak-leni~ki gasovi.

Cvetawe na algite[Algal blooms]

Reproduktivna eksplozija na algite vo eze-rata, vo rekite ili vo okeanite.

Celi i vremenski ramki[Targets and time tables]

Cel zna~i namaluvawe na emisiite na sta-kleni~kite gasovi do opredelen procent odosnovniot datum (na pr., “pod nivoata od1990 godina”) {to treba da se postigne doopredeleniot datum ili vo opredeleni vre-menski ramki (na pr., od 2008 do 2012 godina).Na primer, spored formulata na Protoko-lot od Kjoto , Evropskata zaednica sesoglasi da gi namali svoite emisii na sta-kleni~kite gasovi za 8% pod nivoata od1990 godina, ne podocna od po~etokot naperiodot na obvrska 2008-2012 godina. Ovieceli i vremenski ramki se, vsu{nost, gor-nite granici za vkupnite emisii na stakle-ni~kite gasovi {to e dozvoleno da bidatemitirani od dràva ili od region vo dadenvremenski period.

Ciklus na jaglerodot[Carbon cycle]

Izrazot e iskoristen za opi{uvawe na tekotna jaglerodot (vo razli~ni formi, kako naprimer vo forma na jaglerod dioksid) nizatmosferata, okeanite, kopnenata bio-sfera i niz litosferata.

Crn jaglerod[Black carbon ]

Rabotno definiran vid vrz osnova na mere-weto na apsorpcijata na svetlinata i nahemiskata aktivnost i/ili na termi~katastabilnost; se sostoi od sa|i, }umur i/ilieventualno od ognootporna organska materi-ja koja apsorbira svetlina ( Charlson iHeintzenberg, 1995).

Crpewe na vodata[Water withdrawal]

Koli~estvoto voda ekstrahirano od vodnitetela.

êsti~ki na sa|e[Soot particles]

êsti~ki formirani za vreme na gaseweto nagasovite od nadvore{niot kraj na plamenitena organskata para sostaveni glavno odjaglerod, so pomali koli~estva kislorod i odvodorod vo vid na karboksilni i fenolnigrupi i poka‘uvaat nesovr{ena grafitnastruktura (Charlson i Heintzenberg, 1995). Vide-te i crn jaglen.

^

C

43


înewe na nevrednuvanite vlijanija,Eksterni tro{oci[External cost]

Se koristi za definirawe na tro{ocite koise rezultat na nekoja ~ove~ka aktivnost,koga agensot odgovoren za aktivnosta ne gizema celosno predvid vlijanijata vrz dru-gite od negovite ili nejzinite dejstva.Ednakvo, koga vlijanijata se pozitivni, i nese predvideni so dejstvata na odgovorniotagens, tie toga{ se narekuvaat pridobivkiza drugite. Emisiite na zagaduva~kite ~es-ti~ki od termocentrala vlijaat vrz lu|etovo okolinata, no toa ne se zema ~esto pred-vid, ili mu e dadena nesoodvetna te‘ina voprivatnoto odlu~uvawe i ne postoi pazar zatakvite vlijanija. Vakviot fenomen e poznatkako “nevrednuvani vlijanija”, a tro{ocite{to gi nametnuva toa se poznati kako~inewe na nevrednuvanite vlijanija (ekster-ni tro{oci).

ôvekova naselba[Human settlement]

Mesto ili oblast zazemena od naselenici.

ôve~ki sistem[Human system]

Sekoj sistem vo koj ~ovekovite organizaciiimaat zna~itelna uloga. êsto, no ne i se-koga{, izrazot e sinonimen so “op{testvo”ili so “op{testven sistem” (na pr., zemjodel-ski sistem, politi~ki sistem, tehnolo{kisistem, ekonomski sistem).

WRE profili[WRE profiles]

Profili za koncentraciite na jagleroddioksidot {to doveduvaat do stabilizirawedefinirano od Wigley, Richels i Edmonds(1996), kade {to nivnite inicijali ja davaatkratenkata. Za nekoe dadeno nivo na stabi-lizacija ovie profili opfa}aat golem brojmo‘nosti. Videte, isto taka, S profili.

[uma[Forest]

Rastitelen tip vo koj drvjata preovladuvaat.Vo svetot se upotrebuvaat mnogu definiciina izrazot {uma, odrazuvaj}i gi razlikitevo biogeografskite uslovi, op{testvenata

struktura i vo ekonomijata. Za razgleduvawena izrazot {uma i na srodnite izrazi, kako{to se po{umuvaweto, povtornoto po{u-muvawe i uni{tuvaweto na {umite. Videtevo Posebniot izve{taj za koristewe na zem-ji{teto, promenata vo koristewe na zemji{-teto i za {umarstvoto na IPCC (IPCC, 2000b).

[umarstvo[Silviculture]

Po{umuvawe i gri‘a za {umite.

[

Ò¯—Ì¨˝˛¸˛Ø˚¨ —¯×˝¨˚ çà ˚¸¨ÌÀÒÑ˚¨...

Documents