2

KAZALO

A DOLOČITEV OBMOČJA .......................................................................................................................................... 3

A1: Ime predlaganega geoparka .......................................................................................................................... 3

A2: Površina, fizične in družbene geografske značilnosti predlaganega geoparka ............................................. 3

A3: Odgovorna organizacija in upravljavska struktura organizacije (opis, finkcija in organigram) predlaganega

geoparka ............................................................................................................................................................ 10

A4: Kontaktna oseba v zvezi z aplikacijo (ime, naziv, tel./faks, e-poštni naslov) .............................................. 13

B GEOLOGICAL HERITAGE ..................................................................................................................................... 14

B1: Prostorska umestitev predlaganega Geoparka (geografske koordinate, geografstka karta) ..................... 14

B2: Splošni geološki opis območja predlaganega Geoparka ............................................................................. 14

B3: Seznam in opis geoloških območij znotraj predlaganega Geoparka ........................................................... 21

B4: Podrobnosti o interesu ter pomenu teh območij glede na mednarodni, državni in lokalni pomen (npr.

znanstveni, izobraževalni, estetski) ................................................................................................................... 29

C OHRANJANJE GEOLOŠKE DEDIŠČINE ................................................................................................................. 31

C1: Obstoječe in potencialni obremenitve na ozemlju predlaganega geoparka .............................................. 31

C2: Analiza trenutnega stanja na področju varovanja geološke dediščine ....................................................... 32

C3: Podatki o upravljanju in vzdrževanju teh območij ...................................................................................... 33

C4: Seznam in opis negeoloških območij ter njihova integracija v predlagani Geopark ................................... 34

D GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN POSLOVNI NAČRT ........................................................................................... 38

D1: Gospodarske dejavnosti v geoparku ........................................................................................................... 38

D2: Obstoječa in načrtovana ureditev geoparka (e.g. geo-izobraževanje, geo-tourizem, ..................................

turistična ifrastruktura itn.) ............................................................................................................................... 39

Finančni načrt .................................................................................................................................................... 39

D3 Celovita analiza potenciala regij za razvoj ekonomsko trajnostnega geoturizma ....................................... 41

D4: Pregled in politika obstoječega trajnostnega razvoja geotourizma, gospodarstva, geo-izobraževanja in

geološke dediščine ............................................................................................................................................ 42

D5: Politika in primeri za krepitev skupnosti (vključevanje in svetovanje) v predlaganem geoparku .............. 44

D6: Politika in primeri za ozaveščanje javnosti in zainteresiranih strani v predlaganem Geoparku ................. 45

E: ZANIMANJE IN ARGUMENTI ZA VKLJUČITEV V GGN/EGN ................................................................................. 47

Zahvala ............................................................................................................................................................... 48

Literatura in viri ................................................................................................................................................. 48

Priloge:

- Priloga 1 Samoocenjevalni dokument - Priloga 2 Ločena kopija poglavja B »Geološka dediščina« (poglavje B in 150 besed uvodnega geološkega

povzetka)

3

- Priloga 3: Pisma podpore

A DOLOČITEV OBMOČJA

A1: Ime predlaganega geoparka

Geopark Karavanke Geopark Karawanken Geopark Karavanke

slovensko nemško angleško

Ime geoparka je Geopark Karavanke/Geopark Karawanken (v nadaljevanju Geopark). Gre za čezmejni geopark, ki ju povezuje oz. ločuje prav ta gorska veriga. Osnova izvedbe logotipa je kombinacija izpeljanke slogana »Skrivnosti zapisane v kamninah«, ter ime in status geoparka. Osnova grafičnega lika je silhueta amonita (opazovalec pa lahko v njem prepozna različne oblike, ki so povezane z geologijo (amonit, g kot geologija, g kot geopark, spirala geoloških obdobij, …). Grafizem sestavljajo različni stilizirani elementi, ki simbolizirajo pomen ter raznolikost celotnega območja (geološke posebnosti / narava / kulturna dediščine / ljudje / prosti čas / …). Barvna kombinacija črne in rumeno oranžne je prepoznavna in berljiva. Rumeno oranžna barva simbolizira kreativnost in veselje, je pa tudi barva wulfenita in kapnikov, dveh zelo pomembnih geoloških posebnosti predlaganega Geoparka.

A2: Površina, fizične in družbene geografske značilnosti predlaganega geoparka

Lokacija

Karta 1: Lega predlaganega Geoparka v Evropi in znotraj obeh držav

4

Predlagani čezmejni Geopark se, nahaja na širšem območju med alpskima dvatisočakoma Peco in Košuto. Osnovo mu predstavlja njegova lega na geološko pestrem območju med Alpami in Dinaridi, vendar njegove administrativne meje sledijo mejam trinajstih občin (glej Tabelo 1). Predlagani Geopark je na slovenski strani del statistične regije Koroška, na avstrijski pa del regije Spodnja Koroška (Unterkärnten). Obe regiji zaznamuje periferna lega glede na državi, a središčna lega v Evropi. Povprečna oddaljenost predlaganega Geoparka od večjih krajev je: Ljubljana – 110 km, Maribor – 80 km, Celovec – 50 km in Gradec – 130 km. Južni del predlaganega Geoparka nima neposredne povezave s hitro cesto, severni del pa se neposredno navezuje na avtocesto A2 (Dunaj-Benetke), ki predstavlja cestno povezavo do vseh večjih krajev v Evropi.

Predlagani Geopark je dostopen tudi z vlakom ali letalom. Najbližji mednarodni letališči sta Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Letališče Celovec (Flughafen Klagenfurt). Osrednja železniška postaja na območju je v Pliberku, od koder so povezave proti Mariboru na vzhodu in Celovcu na severu, kar območje navezuje na evropsko železniško omrežje. Na območju je urejenih tudi na stotine kilometrov kolesarskih poti.

Površina in administrativne meje

Celotno območje predlaganega Geoparka obsega 977 km2 s 50.378 prebivalci. Obsega del jugovzhodnih Alp (del Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Strojne, Kozjaka in Pohorja ter Komlja). Predlagano območje s petimi občinami (od 12 koroških občin) se na slovenski strani nahaja v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (NUTS 2) in statistični regiji Koroška (NUTS 2) . Avstrijski del se na ravni NUTS 2 nahaja v Zvezni deželi Koroška, na ravni NUTS 3 pa v regiji Spodnja Koroška, kjer zajema 7 občin (od skupno 42 občin Spodnje Koroške), ter v regiji Celovec-Beljak, kjer zajema 1 občino (Sele). Od 8 avstrijskih občin, jih je 7 del okraja Velikovec in ena del okraja Celovec-Dežela (Sele).

Karta 2: Območje predlaganega Geoparka zavzema 13 občin

Občina Število prebivalcev Površina (km2) Gostota (prebivalci/km2)

Črna na Koroškem 3.545 156 22,7

Dravograd 9.038 105 86,1

Mežica 3.665 26,4 138,8

Prevalje 6.844 58,1 117,8

Ravne na Koroškem 11.621 63,4 183,3

Bistrica nad Pliberkom 2.066 54,07 38

Pliberk 3.932 69,72 56

Suha 1.123 36,33 31

5

Globasnica 1.635 38,43 43

Galicija 1.798 46,8 38

Žitara vas 2.064 44,97 46

Železna Kapla 2.415 199,12 12

Sele 632 75,3 8

Skupaj Geopark 50.378 973,64 63,1

Tabela 1: Osnovni podatki o predlaganem Geoparku

Ime NUTS-regij na obeh straneh meje kaže na skupno zgodovino in je zato še danes skoraj enako – Koroška (SI) – Unterkärnten/Spodnja Koroška (AT). Koroška regija in širše območje Dežele Koroške /Kärnten sta nekoč tvorili zgodovinsko regijo v avstrijskem delu Avstro-Ogrske. Takratna delitev na zgodovinske dežele je še danes močno zakoreninjena med prebivalci teh delov Slovenije in Avstrije. Po Saint Germainski mirovni pogodbi 1919 in koroškem plebiscitu 1920 je Sloveniji pripadel jugovzhodni del zgodovinske regije, Avstriji pa ostali deli. Vstop Slovenije v EU pomeni ponovno simbolično združitev obeh dežel.

Fizična geografija

a) Relief in vode

Slika 1: Pobočna erozija nad dolino Tople Slika 2: Ledeniška dolina Hainschgraben/Košuta

Zaradi živahne prelomne in narivne tektonike ob dvigu Savinjskih Alp in Karavank, ledeniških in kraških geomorfoloških procesov ter erozije, se je na območju med Peco in Košuto razvil svojevrsten zanimiv relief. Površje predlaganega Geoparka je pretežno hribovito in gorato območje z vmesnimi dolinami rek Drave, Meže, Mislinje in Bele ter Podjunsko dolino v severnem delu območja predlaganega Geoparka. Obsega Vzhodne Karavanke s severno in južno gorsko skupino, del Kamniško-Savinjskih Alp ter obmejni del hribovij Košenjak, Pohorje, Strojna in Komelj (Kömmelberg). V severnem delu Vzhodnih Karavank, ki je tudi najvišji, izstopajo najvišji vrhovi predlaganega Geoparka – Obir (2139 m), Košuta (2136 m), Peca-Kordeževa glava (2126 m), Peca-Bistriška špica (2113 m), Raduha (2125 m) in nekoliko nižja Uršlja gora (1699 m), v južnem pa še vulkansko pogorje Smrekovec (1577 m) in gora Olševa (1929 m). Relief je dokaj neenakomerno oblikovan, kar je posledica pestre geološke zgradbe in različnih tektonskih dogajanj. Oblikujejo ga zaobljene, kopaste oblike in planotasto površje. Za apneniški svet so značilna strma pobočja in ozka slemena. Relief na magmatskih in metamorfnih kamninah pa je bolj uravnan in širši. Severni del predlaganega Geoparka obsega Podjunsko dolino, ki je omejena z reko Dravo na severu ter s Karavankami v jugu. Na meji se dviga hribovje Strojna, ki je opazno predvsem zaradi svoje masivnosti, zložnih slemen in globač. Med Peco in Uršljo goro na severu ter Raduho in Smrekovcem na jugu leži nižje kopasto hribovje s položnimi pobočji, ki se spušča h globoko zarezanima dolinama Meže in Bistre. Na vzhodu pa Mislinjska dolina loči Vzhodne Karavanke od Pohorja.

6

Slika 3: 3D-reliefni model Geoparka

Tudi vodno omrežje pogojuje kamninska zgradba, na apnenčevi in dolomitni podlagi površinskih vodnih tokov namreč skoraj ni, medtem ko je na neprepustni kamninski osnovi rečna mreža precej gosta. Največjo reko na območju predstavlja reka Drava, v katero se pretežno izlivajo reke z območja predlaganega Geoparka (Meža, Mislinja, Podjuna, Bela). Drava teče le po robnem delu predlaganega Geoparka, večino hidrografske mreže tega območja pa zavzemata porečji reke Meže in Bele. Bela izvira v Kamniških Alpah in se po dolini Bele in Žitarskem koritu Podjunske doline preliva do izliva v Dravo pri Galiciji. Meža večino časa od njenega izvira na pobočju Olševe (pod Maroldčevim vhom – 1490 m n. v.) teče v smeri zahod-vzhod. Skoraj v celotnem toku teče po ozki soseski, polni tolmunov, brzic in rečnih teras.

a) Podnebje

Vzhodne Karavanke s celinskim padavinskim režimom so najbolj namočene poleti (Peca, Olševa, Koprivna). Količina padavin se zmanjšuje proti vzhodu, kjer podnebje prehaja v zmerno celinsko podnebje. Značilna vremenska pojava za to območje sta zimski temperaturni obrat in sunkovit regionalni veter imenovan severni ali karavanški fen.

b) Prsti, rastlinstvo in raba tal

Na predlaganem območju Geoparka v rabi tal prevladuje gozd, celotno območje na nivoju držav namreč izstopa po svoji gozdnatosti. Gozd predstavlja velik potencial tako v gospodarstvu in obrti (lesna predelovalna industrija, žage idr.), kot tudi v trajnostnem razvoju regije (uporaba lokalnega naravnega materiala v gradbeništvu, lesna biomasa kot vir energije idr.) in v predlaganem Geoparku (vzpostavitev gozdnih učnih poti, učnih poligonov idr.). Na magmatskih in metamorfnih kamninah so se razvile kisle rjave prsti in rankerji, ki jih prekriva kisloljubni bukov gozd, višje pa predalpski bukovo-jelov gozd. Na karbonatnih kamninah (Peca in Uršlja Gora) so razvite rendzine in rjave prsti, na katerih uspevajo bukovi gozdovi v nižjih in smrekovi v višjih legah. Na območju Karavank so pomembni ilirski bukovi gozdovi, ki so posebnost v Evropi in zato sestavni del območja Natura 2000. Na rečnih nanosih Drave in Bele v dolini Podjuna se razprostira območje Dobrova z neprekinjenimi gozdovi (nekoč pretežno hrastov gozd, danes pretežno iglavci). Pogozdovanje z iglavci (zlasti s smreko) je tudi drugje izrinilo prvotni mešani gozd. Ponekod pa je listavce poškodovalo tudi pretirano onesnaženje (ekstremen primer predstavlja Dolina smrti v Žerjavu). V visokogorskih predelih so pobočja skalnata (zlasti severni deli), proti vznožju pa skalovje prehaja v travnato rušo. Terase ob rekah z obrečnimi prstmi večinoma preraščajo travniki.

7

Planine in zaselki v goratem predelu so nastali na manjših uravnavah, pogosto mokrotnih zaradi podlage iz vododržnih paleozojskih kamnin, ki so jih uporabljali tudi za gradnjo in orodja.

Za območje je značilno ekstenzivno kmetijstvo v dolinah in kmetijstvo na visokogorskih kmetijah, ki se usmerja predvsem v živinorejo, ekološko kmetovanje in turizem na kmetijah. Kmetijstvo tukaj nima najboljših razvojnih možnosti, je pa pomemben oblikovalec in vzdrževalec kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter izredno pomemben prostorski element. Poleg tega območje predstavlja kakovostno dediščino, ki jo bo najlaže ohraniti našim zanamcem z ohranjanjem ustrezne strukture kmetij, kmetijske predelave in turizma v teh območjih.

Karta 3: Raba tal na območju Geoparka

Družbena geografija območja

a) Prebivalstvo in naselja

Območje zaradi depopulacije (odseljevanje, visoka umrljivost) spada med redko naseljena območja. Število prebivalcev v predlaganem Geoparku je 50.378 s povprečno 63,1 preb./km2 (glej Tabelo 1). Večja koncentracija prebivalstva je v dolinskih naseljih, medtem ko je hriboviti svet redko poseljen (npr. Občina Črna na Koroškem ima le 23 preb./km2). Največji vpliv na poseljenost tega območja je imela železarska, rudarska in premogovniška dejavnost. Zaradi teh so se iz nekdanjih vasi razvila večja naselja v dolinah ali podgorjih. Najpogostejša oblika naselij na Koroškem so razložena naselja in samotne kmetije na visokih nadmorskih višinah, zato tukaj najdemo nekatere najvišje ležeče kmetije v Sloveniji (npr. Jekl – 1322 m).

Na celotnem območju predlaganega Geoparka je opazno precejšnje staranje prebivalstva, ki je primerljivo s slovenskim povprečjem, vendar krepko nad avstrijskim povprečjem. Povprečno ima več prebivalstva višjo in visoko izobrazbo v primerjavi s Slovenijo, kar bi moralo predstavljati dober zaposlitveni potencial in razvoj gospodarstva, ki sloni na visoko izobraženem kadru. Medtem ko na avstrijski strani območje predlaganega Geoparka izkazuje slabo izobrazbeno strukturo v primerjavi z avstrijskim povprečjem. Realna slika na celotnem območju žal kaže veliko pomanjkanje delovnih mest (z izjemo proizvodnega sektorja – Mahle-

8

Filtersystemebetrieb, Metal Ravne, d. o. o., …), obstoječa pa zaposlujejo pretežno nižje kvalificirano delovno silo. Ocenjujemo, da bi nove oblike turizma kot je geoturizem v Geoparku lahko pripomogle k vzpostavitvi novih delovnih mest neposredno v turizmu ali posredno v trgovini in podjetništvu (15-20 novih delovnih mest).

b) Gospodarstvo

Analizo gospodarstva na območju Geoparka smo pripravili na podlagi primerjave statističnih podatkov regionalnih enot Koroške regije (SI) in okraja Velikovec (AUT) ter za leti 2010 in 2006 (glede na razpoložljivost podatkov). Obe regionalni enoti v letu 2010 izkazujeta približno enako število delovno aktivnega prebivalstva – Koroška 11.697, Velikovec 11.192. Po drugi strani pa se povprečni mesečni bruto dohodek v regijah precej razlikuje, v Koroški regiji je namreč v letu 2010 znašal le 1.280€, v političnem okraju Velikovec pa dosegal 2.054€. Po številu podjetij sta regiji prav tako primerljivi, v Velikovcu jih je bilo v letu 2010 prijavljenih 1.116, v Koroški regiji pa 1.059.

Zaposlenost glede na gospodarski sektor V regionalni gospodarski strukturi okraja Velikovec prevladujeta sekundarni in terciarni sektor, medtem ko v Koroški regiji prevladuje predvsem sekundarni sektor s proizvodnimi dejavnostmi, ki ustvarijo več kot 60% dobička v regiji. Zaradi naravnih lepot in privlačnosti regij na območju Geoparka je težišče nadaljnjega gospodarskega razvoja usmerjeno v turizem. Drugo težišče gospodarskega razvoja pa so mala in srednja podjetja, kjer že sedaj največje število zaposlenih. V regijah Geoparka je po statistikah (za leto 2006) delež delovnih mest v primarnem sektorju višji od slovenskega (6%) in avstrijskega (5,5%) državnega povprečja. To seveda dokazuje visok podeželski značaj območja, kar se kaže tudi v gostoti prebivalcev. Največji pomen ima kmetijstvo in gozdarstvo v občinah Sele, Suha, Galicija, Globasnica, Železna Kapla, Črna na Koroškem, Mežica in Prevalje. Sekundarni sektor v regijah Geoparka še vedno zaposluje pomemben del prebivalstva. Izstopata avtomobilska in kovinska industrija: podjetje MAHLE s sedežem v Šmihelu nad Pliberkom je eno izmed najpomembnejših podjetij dežele Koroške, ki zaposluje 2500 delavcev; podjetje Metal Ravne, d. o. o. s sedežem v Ravnah je eno izmed najpomembnejših podjetij v slovenski Koroški regiji, ki zaposluje 1000 delavcev. Obe podjetji pomembno prispevata k visokemu deležu zaposlenih v sekundarnem sektorju 41%. V regijah Geoparka je delež zaposlenih v storitvenem (terciarnem) sektorju v leto 2006 znašal okoli 47%, kar je bilo v primerjavi z deželo Koroško (66,4%), z Avstrijo (68%), ali s Slovenijo (58,6%) precej nižje.

Gospodarski sektorji Zvezna dežela Kärnten (%)

Völkermarkt/ Velikovec (%)* Geopark skupaj % ~

Primarni sektor 5.9 9.9 7.9

Sekundarni sektor 53.7 29 41.4

Terciarni sektor 40.4 53.9 47.2

Kvartarni sektor 7.5 10.8 9.2

Tabela 2: Ekonomski podatki za območja statistišnih regij Geoparka

Velika pričakovanja gospodarstva so usmerjena v izgradnjo nove železniške proge »Koralm« in 3. razvojne osi slovenskega avtocestnega križa, s katero bo celotno območje Geoparka povezano z mednarodnim gospodarskim prostorom. Osrednji zaposlitveni centri na območju Geoparka so Velikovec, Dobrla ves, Pliberk, Bistrica nad Pliberkom (Šmihel nad Pliberkom), Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Prevalje, kjer je kar 70% vseh zaposlenih.

Stopnja brezposelnosti v regijah Geoparka znaša 12,18%, kar je precej višje od evropskega povprečja (EU27 – 9,6%), skoraj dvakrat višje od avstrijskega (6,9%) in tudi nekoliko višje od slovenskega (11,6%).

a) Turizem

9

Turizem na območju predlaganega Geoparka predstavlja drugo najpomembnejšo gospodarsko panogo v okviru storitvenega sektorja. Skupne nastanitvene kapacitete štejejo 3.901 ležišč. V letu 2010 so ponudniki turističnih storitev na območju predlaganega Geoparka skupaj ustvarili 179.142 nočitev. Več kot polovico (51,6 %) le-teh ustvari Občina Železna Kapla/Bad Eisenkappel, medtem ko jih ponudniki na slovenski strani ustvarijo le slabo desetino (8,8 %). Na območju največji delež predstavljajo domači turisti (SI – 58,6%, AT -73,9%), med tujimi turisti pa jih je največ iz Nemčije, sledijo še Nizozemska, Madžarska, Italija in Švedska. Povprečna doba bivanja znaša 5 dni. Opazna je koncentracija obiska v glavnih sezonah poleti in pozimi, medtem ko v t.i. »mrtvih« mesecih prevladujejo enodnevni obiskovalci.

Slika 4: “Zeleni turizem” aktivnosti v Geoparku

Ključni elementi turistične ponudbe območja so poletne in zimske aktivnosti v naravi, kulturno-zgodovinske in naravne znamenitosti, turizem na kmetijah v povezavi s tradicionalno kulinariko ter zdraviliški turizem (ta ustvari daleč največ nočitev in je skoncentriran predvsem v Železni Kapli /Bad Eisenkappel Kurzentrum – Kurbad).

Med poletnimi aktivnostmi prevladujejo pohodništvo, kolesarjenje in plezanje ter obiski zdravilišč, saj hribovita in gorska pokrajina s svojimi urejenimi pohodnimi in planinskimi potmi, ponuja skorajda neomejene možnosti aktivnega preživljanja prostega časa za različne ciljne skupine. Po območju predlaganega Geoparka potekajo etape dveh mednarodnih planinskih poti – Evropska pešpot E6 in Via Alpina, kot tudi etape Slovenske planinske poti, Koroške planinske transverzale idr., ki jih dopolnjuje 12 planinskih koč. Vedno več pa je tudi vzpostavljenih tematskih pohodnih poti (Geotrail Košuta, gozdne učne poti, etc.).

Številne geomorfološko zanimive skalne stene privlačijo številčne plezalce. V mesecih, ko je plezanje v naravi oteženo, pa so na voljo plezalne stene v zaprtih prostorih, v Bistrici pri Pliberku/Feistritz ob Bleiburg pa je zgrajen celo plezalni stolp, ki ga pozimi uporabljajo kot ledeno plezalno steno.

Območje predlaganega Geoparka je prepredeno z mrežo kolesarskih poti. Čez območje poteka del mednarodne Dravske kolesarske poti, številne lokalne tematske kolesarske poti (kot. npr. Umetnostna pot Pliberk – Šmihel /Kunst Radweg, Kundijeve poti itn.). Številne gozdne in gorske ceste so označene kot gorsko kolesarske poti (npr. čezmejna gorsko kolesarska pot okoli Pece), območje pa se ponaša tudi s prvim gorsko-kolesarskim parkom v Sloveniji. Posebej atraktivna za kolesarje je možnost kolesarjenja po opuščenih rudniških rovih nekdanjega rudnika svinca in cinka v Podzemlju Pece na slovenski strani in atraktivni spusti po gorski cesti s Pece na avstrijski strani.

Med kazalci turistične uspešnosti regije je najpomembnejša turistična ponudba, ki bazira na vodi. Predvsem zaradi edinega termalnega zdravilišča na tem območju – Bad Eisenkappel Kurzentrum – Kurbad in jezer na avstrijski strani (Breško /Pirkdorfersee, Goslinjsko /Gösselsdorfersee in Sončno /Sonnegersee), turizem ob edinem jezeru na slovenski strani – Ivarčkem jezeru – pa že več let stagnira. Na pomenu pridobiva tudi potencial reke Drave, kot plovne reke, kjer že potekajo turistične vožnje s tradicionalnimi splavi.

Osrednji zimsko-športno središče je Peca /Petzen Bergbahnen, z več kot 20 km prog. Ponudbo pa dopolnjujejo manjša nižje ležeča smučišča na slovenski strani (Ivarčko, Črna, Poseka, Rimski vrelec in Bukovnik), urejene proge za tek na smučeh ter atraktivni tereni primerni za turno smuko.

Med številnimi kulturno-zgodovinskimi in naravnimi turističnimi atrakcijami območja, med osrednje zagotovo spadata oba ključna partnerja projekta Geopark – turistični rudnik in muzej Podzemlje Pece v Mežici, ki ga je

10

od leta 1997 obiskalo preko 230.000 obiskovalcev in naravni spomenik Obirske jame nad Železno Kaplo, ki ga je od leta 1991 (odkar je jama odprta za širšo javnost) obiskalo nekaj več kot 1.000.000 obiskovalcev. Omenjena turistična rudnika sta skupaj z drugimi avstrijskimi in slovenskimi rudniki že v preteklosti vzpostavila čezmejno transverzalo turističnih rudnikov.

Na območju raste število turističnih kmetij z nastanitvami in izletniških kmetij, prav tako nastajajočih lokalnih blagovnih znamk za trženje različnih tradicionalno pridelanih (predvsem kulinaričnih) izdelkov s kmetij. Gostinci na območju predlaganega Geoparka namreč tradicionalni kulinariki namenjajo precejšen poudarek.

Prisotna so že prva čezmejna podjetniška sodelovanja na področju skupnega oblikovanja in trženja turistične ponudbe. Aktivnosti povezane z Geoparkom pa bodo takšna partnerstva še dodatno razširila in okrepila.

A3: Odgovorna organizacija in upravljavska struktura organizacije (opis, finkcija in organigram) predlaganega geoparka

Upravljavska struktura Geoparka

Po ukinitvi rudarjenja in začetku zapiranja rudnika Mežica leta 1988, so se pojavile močne iniciative za ohranitev bogate naravne, tehnične in kulturne dediščine. Tako so v okviru Turističnega rudnika in muzeja- Podzemlje Pece, d.o.o. ohranili vredne dele rudnika, ki so namenjeni izobraževanju, popularizaciji in turističnemu obisku. V letih 2002 je bilo območje slovenskega dela Geoparka s strani geoloških in naravovarstvenih strokovnjakov prepoznano kot vredno zaradi izjemne geološke in geomorfološke dediščino, ki jo je potrebno na ustrezen način ohranjati in promovirati. Prav tako je bil slovenski del Geoparka prepoznan kot potencialno območje geoparka v sklopu Strategije varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot v skladu z UNESCO mednarodnimi pravnimi instrumenti in aktivnostmi ter v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varstva narave 2005 - 2012. Aktivnosti za promocijo, varovanje in trženje geološke kot tudi ostale naravne in kulturne dediščine so bile prisotne tudi na avstrijski strani Geoparka, kjer so osrednja točka Obirske jame, naravni spomenik, ki za obiskovalce odprte že od leta 1987, in so v tem času zabeležile že preko milijon obiskovalcev. Ideja o skupnem povezovanju, promociji in trženju dediščine čezmejnega območja se je na lokalnem nivoju oblikovala leta 2000 z vzpostavitvijo Transverzale podzemnih muzejev rudarstva Slovenije, Avstrije, Italije, nato pa v okviru čezmejne delovne skupine »Dežele pod Peco«. Konkretizacija ideje ob podpori lokalnih skupnosti, regionalne politike in strokovnih inštitucij, pa se je izvedla s prijavo projekta za »Vzpostavitev čezmejnega Geoparka med Peco in Košuto«.

V letu 2010 je bil postavljen Geopark Karavanke, ki ga upravlja čezmejna partnerska mreža, v katero so vključeni: dva ključna geocentra, lokalne skupnosti in podporne institucije s področja varovanja naravne, geološke in kulturne dediščine ter regionalnega razvoja.

Geopark tvorijo naslednji organi: - management team, - partnerski svet, - strokovni svet in - tematske delovne skupine.

Organigram 1: Organizacijska struktura Geoparka

11

Management team Management team vodita managerja obeh geocentrov Podzemlja Pece, d.o.o. in Obirskih jam/Obir Tropfsteinhöhlen GesmbH s strokovno podporo Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor in Joanneum Research Graz (za področja raziskav, razvoja in varovanja narave idr.), kot tudi Regionalna razvojna agencija Koroške in Regionalmanagment Kärnten Dienstleistungs – GesmbH (za področje čezmejne koordinacije lokalnih skupnosti in vključevanja v razvojne aktivnosti na regionalnem/deželnem nivoju…).

- Podzemlje Pece, Turistični rudnik in muzej d.o.o. Podzemlje Pece, Turistični rudnik in muzej d.o.o. - … je družba, ki je nastala iz podjetja Rudnik svinca in cinka Mežica, v zapiranju, d.o.o., na iniciativo zaposlenih in bivših delavcev rudnika, ki so želeli ohraniti bogato dediščino dolgoletnega rudarjenja in jo narediti dostopno mlajšim rodovom. Na območju muzeja je urejen informacijski center, kjer so na razpolago vse informacije o Geoparku, tu se odvijajo tudi številne aktivnosti s področja raziskovanja in izobraževanja. Na ogled so zbirke s področja naravne in kulturne dediščine, arhivska zbirka ter promocijski materiali. V Geoparku je podjetje Podzemlje Pece odgovorno za vodenje, koordinacijo in investicije na območju Geoparka.

- Obir Tropfsteinhöhlen Errichtungs- und Betriebsges.m.b.H (OTH) - … so osrednja točka Geoparka na Avstrijski strani z urejenim informacijskim centrom Geoparka v Železni Kapli, ki je namenjen predstavitvi geoloških vsebin, informiranju in obveščanju lokalnega prebivalstva. OTH je zadolžen za upravljenje informacijskega centra geoparka (območje informiranja, letni koncepti razstav, administracija), za implementacijo investicij na območju Železna Kaple, marketinške aktivnosti za celotno območje Geoparka, upravljanje z informacijami in sistemom vodičev, za pozicioniranje in razvoj geo-turizma, kot tudi za bilateralno koordinacijo.

Naloge management teama: - Vodenje in koordinacija aktivnosti med partnerji v Geoparku, - Izvajanje promocijskih aktivnosti, - Izvajanje izobraževalnih aktivnosti, - Raziskave in razvoj, - Informiranje in obveščanje, - Nudenje podpore za delovanje strokovnega sveta in delovnih skupin, - Organiziranje implementacije programov sprejetih s strani partnerskega sveta, - Koordinacija in komunikacija z nacionalnimi UNESCO predstavniki, - Koordinacija in komunikacija z in evropskimi organi evropske mreže Geoparkov (EGN-European

Geopark Network), - Sodelovanje z Geoparki vključenimi v EGN mrežo, - Izvajanje politik varovanja naravne in kulturne dediščine…

Partnerski svet: Partnerski svet predstavljajo predstavniki vseh lokalnih skupnosti z območja Geoparka, dveh geo-centrov in podporne institucije:

Podzemlje Pece, d.o.o. (SLO),

Obirske jame/ Obir Tropfsteinhöhlen GesmbH (AT),

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor (SLO),

Občina Črna na Koroškem (SLO),

Občina Mežica (SLO),

Občina Prevalje (SLO),

Občina Ravne na Koroškem (SLO),

Občina Dravograd (SLO),

Gemeinde Zell/ Občina Sele (AT)

Stadtgemeinde Bleiburg/ Mestna občina Pliberk (AT)

Marktgemeinde Feistritz ob Bleiburg/ Tržna občina Bistrica nad Pliberkom (AT),

Gemeinde Globasnitz/ Občina Globasnica (AT),

Gemeinde Sittersdorf/ Občina Žitara vas,

12

Marktgemeinde Eisenkappel-Velach/ Tržna občina Železna Kapla-Bela

Koroški pokrajinski muzej (SLO),

RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško (SLO),

Regionalmanagment Kärnten Dienstleistungs – GesmbH (AT),

Tourismus Klopeiner See-Südkärnten GmbH.

Naloge partnerskega sveta so:

- kreiranje politik trajnostnega razvoja in delovanja Geoparka, - Sprejemanje letnih programov dela Geoparka in nadzor izvajanja predvidenih aktivnosti, - vzpostavljanje stikov z lokalnimi akterji, koordiniranje aktivnosti na lokalnem nivoju, - povezovanj med geoparkom in lastnimi organi (sveti občin…).

Strokovni svet: Strokovni svet sestavljajo strokovnjaki z različnih področij, z nacionalnega/deželnega nivoja, ki s svojim strokovnim delom pokrivajo območje in prioritetne teme:

Strokovni svet sestavljajo predstavniki iz naslednjih kompetentnih ustanov iz obeh strani meje:

Geološkega zavod Slovenije,

Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, iz oddelka za geologijo,

Zavoda RS za varstvo narave,

Ministrstva RS za kulturo,

Ministrstva RS za okolje in prostor,

Slovenske turistične organizacije,

Joanneum Research Graz,

Turistične agencije za Klopinjsko jezero-Južno Koroško,

Oddelka 8 deželne vlade Koroške, Abteilung 8 des Amtes der Kärntner Landesregierung, Kompetenzzentrum Umwelt, Wasser und Naturschutz

Oddelka 3 deželne vlade Koroške, Abteilung 3 des Amtes der Kärntner Landesregierung, Kompetenzzentrum Landesentwicklung und Gemeinden

Naloge strokovnega sveta so nudenje strokovne podpore partnerstvu geoparka.

Tematske delovne skupine Geoparka

Za doseganje zastavljenih ciljev Geoparka smo oblikovali 5 delovnih skupin, za naslednja prioritetna tematska

področja:

- Varovanje in ohranjanje naravnih danosti,

- Sodelovanje in razvoj lokalnih skupnosti,

- Izobraževanje in osveščanje,

- Turizem in s turizmom povezane dejavnosti,

- Kultura in dediščina.

Naloge tematskih delovnih skupin so:

- vzpostavljanje novih in krepitev obstoječih povezav med lokalnimi akterji in čez mejo,

- generiranje skupnih razvojnih idej,

- oblikovanje in implementacija razvojnih aktivnosti,

- promovirane ideje geoparka med lokalnim prebivalstvom in izven..

13

A4: Kontaktna oseba v zvezi z aplikacijo (ime, naziv, tel./faks, e-poštni naslov)

Glavna oseba upravljanja predlaganega Geoparka, preko katere poteka vsa korespondenca je:

mag. Suzana Fajmut Štrucl, univ.dipl.ing.geol. PODZEMLJE PECE, d.o.o. tel.: ++ 386 (2) 870 01 61 fax: ++386 (0)41 446 358

e-pošta: suzana.fajmut@podzemljepece.com spletna stran: www.podzemljepece.com

14

B GEOLOŠKA DEDIŠČINA

Slika 5: “Geološki mozaik”

Geološka zgodovina Geoparka sega okoli 500 milijonov let nazaj v geološko preteklost. Celotno območje zaznamujejo bogata rudarska, železarska tradicija in tradicija premogovništva. S popularizacijo, varovanjem geološke dediščine območja želimo prikazati povezavo med geologijo, kulturno dediščino ter nekdanjim oz. sedanjim načinom življenja. Pestra geološka podlaga območja je osnova za raznolike življenjske prostore ter rastlinstvo in živalstvo, ki ta območja poseljuje. Na območju predlaganega Geoparka želimo nazorno prikazati soodvisnost geologije in biologije oz. geodiverzitete in biodiverzitete ter povezanost naravne in kulturne dediščine. Predlagani Geopark »pripoveduje« veliko zanimivih zgodb, ki so nastajale dolge milijone let. S pomočjo izobraževanja, popularizacije in osveščanja želimo povedati, da so geološka zgradba in geološki procesi osnova našega bivanja. Z nepremišljenimi dejanji lahko pomembno geološko dediščino uničimo ter s tem povzročimo naravi in sebi nepopravljivo škodo. S preudarnim obiskovanjem in opazovanjem pa lahko v naravi in »geologiji« uživamo ter veliko izvemo o nas samih in procesih, ki so in še oblikujejo današnje ozemlje predlaganega Geoparka.

B1: Prostorska umestitev predlaganega Geoparka (geografske koordinate, geografstka karta)

Lokacija Geoparka je naslednja:

Latitude: 14° 15´ 38,7´´ - 15° 13´ 4,8´´ Longitude: 46° 38´ 51,1´´ - 46° 22´ 29,8´

Opredelitev geografske regije in karto najdete v poglavju A3.

B2: Splošni geološki opis območja predlaganega Geoparka

15

Karta 4 : Podrobna geološka karta Geoparka Karavanke

16

Kratka razlaga geološke zgodovine in razvoja Geoparka

Gorovje Karavanke (K.) je zgrajeno iz izjemno raznolikih sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin, ki so nastajale v poznem kaledonskem, varističnem in alpskem gorotvornem ciklusu (orogenezi) vse od ordovicija do miocena v časovnem razponu več kot 450 milijonov let. Prevladujoči del geoparka tvori zaporedje sedimentnih kamnin, ki je nastajalo na karbonatni platformi južnega roba paleozojskega oceana Paleo-Tetis in nato še mezozojskega oceana Neo-Tetis. Večinoma plitvovodni platformski karbonatni sedimenti pripadajo vrhnjemu delu Jadranske mikrocelinske tektonske plošče, ki je bila v času njihovega odlaganja še severni del velike Afriške kontinentalne plošče, vendar je zdaj daleč od nje.

Map 5: Glavne tektonske enote Geoparka Karavanke

Tektonska geološka dediščina geoparka je izjemna. V času glavnega trka Afriške in Evropske celinske plošče v eo-alpski tektonski fazi pred okrog 100 milijoni let v poznji spodnji kredi so bili sedimenti nastali v oceanih Tetis narinjeni skoraj 250 kilometrov daleč proti severu na Evropsko kontinentalno ploščo preko območja geoparka v smeri proti zdajšnji Bavarski ravnini. Zdajšnje Severne Apneniške Alpe, ki so daleč od geoparka na severu Avstrije, tvorijo severno čelo ogromnega nariva s sedimenti, ki so bili pred tem odloženi v obširnem oceanu Tetis med obema celinskima ploščama. Zdajšnje Severne Apneniške Alpe, ki so daleč od geoparka na severu Avstrije, tvorijo severno čelo ogromnega nariva s sedimenti, ki so bili pred tem odloženi v obširnem oceanu Tetis med obema celinskima ploščama. Medcelinski trk z visokimi temperaturami in tlakom je bil vzrok za sočasno obsežno regionalno metamorfozo zaporedja zelo različnih predhodnih kamnin. Zato v geoparku najdemo tudi zelo različne metamorfne kamnine v celotnem razponu od utra-visoko metamorfnih eklogitov in serpentinitov do kamnin, ki odražajo zelo nizko stopnjo metamorfoze. Vse te kamnine zdaj pripadajo Evropski celinski tektonski plošči in njeni geotektonski enoti Vzhodne Alpe. Izdanjajo v severnem in vzhodnem delu geoparka, kjer je erozija že odnesla nanje narinjene sedimente oceana Tetis. V zaporedju metamorfnih kamnin so tudi dajki pegmatitov z zanimivim Mg-turmalinom – dravit-om in njegova “tipična lokacija”, od koder so ga tudi prvič opisali.

17

V času glavnega medcelinskega trka (kolizije) je nastal prvi Alpski orogen - gorska veriga, ki je bila celo višja in obsežnejša kot so zdajšnje Alpe, ki so rezultat druge faze dvigovanja. Prva gorska veriga Alp je bila namreč skoraj povsem erodirana že pred koncem eocena. Zdajšnje Karavanke so nastale kot del drugega – mlajšega orogena Alp z dvigovanjem iz globin plitvih eocenskih morij vse do današnjih višin. Dviganje gorovja še vedno poteka, kar dokazuje recentna potresna dejavnost in natančne GPS meritve. Proces zdajšnjega dvigovanja Karavank je posledica druge kompresijske – še vedno trajajoče faze (iztiskanja) med kontinentalnima ploščama in sočasne rotacije Jadranske plošče v smeri obratni gibanju urinih kazalcev, kar je povzročilo tudi bočno iztiskanje ogromnih tektonskih blokov ALCAPA (Alpe-Karpati-Panonidi) vzdolž enega od napomebnejših in najdaljših evropskih prelomnih con – Periadriatskega lineamenta (PL), ki poteka tudi preko območja geoparka. PL tvori skoraj navpično globoko tektonsko mejo proti vzhodu iztisnjenih blokov Evropske celinske plošče na severu z Afriško ploščo na jugu. Vzdolž več 10 kilometrov globokega PL je bil izvršen desni zmik severno ležečih blokov proti vzhodu za okrog 250 kilometrov. PL je vzhodni podaljšek izjemno pomembnega Judiakarijskega preloma s področja Italije s skupno dolžino več kot 1000 km, ki poteka preko območja geoparka v smeri zahod-vzhod vse do Budimpešte na Madžarskem. Iztiskanje med ploščami je povzročilo izrivanje globoko ležečih magmatskih in metamorfnih kamnin ter bočno iztiskanje sedimentnih kamnin nad njimi v obliki širokih, vendar kratkih, divergentnih sistemov pokrovov, ki tvorijo izjemno izrivno tektonsko strukturo (flower structure). V prelomni coni PL, ki je do več kilometrov široka, so na površino izrinjene magmatske in kontaktno metamorfozirane regionalno metamorfne kamnine, ki tvorijo “globoke korenine” osrednjega dela Karavank in med seboj ločujejo geotektonski enoti Severne Karavanke (S.K.) in Južne Karavanke (J.K.). Severne Karavanke tvori zaporedje pokrovov, ki so bili narinjeni s področja PL prelomne cone proti severu v splošnem približno pravokotno na smer PL. Gradijo jih sedimenti nastali v oceanu Tetis.

Tabela 3: Geološki stolpec: Južnih Karavank – levo; Severnih Karavank – desno (glej tudi spodnjo legendo)

18

Zaporedje pokrovov, ki pa so bili narinjeni s področja PL proti jugu in jih prav tako gradijo Tetidini sedimenti, tvorijo Južne Karavanke, ki so del Južnih Alp in gorske verige Dinaridov. V prelomni coni PL lahko opazujemo na razmeroma majhnem območju zanimivo raznoliko združbo kamnin in tektonskih kontaktov v treh ozkih skoraj vzporednih pasovih potekajočih v smeri zahod-vzhod. Severni pas tvorijo zgornjepermska do srednjetriasna diferencirana serija intruzivnih magmatskih breč od po sestavi v razponu od olivinovega gabbra do monzo gabbra, monzonita in sienogranita. Granitporfirski dajki v intruzivnih brečah imajo Rapakivi strukturo. Izjemno zanimiva in redka je “occelarna” struktura rasti kremenovih zrn v gabbrskih fragmentih zaradi metasomatskega nadomeščanja mafičnih mineralov z minerali izločenimi iz mlajše granitne magme.

Map 6: Geološka karta območja Bad Eisenkappel (Ebriachvalley) severno od Periadriatskega lineamenta (PAL).

Južni pas je zgrajen iz oligocenskih do miocenskih sintektonskih tonalitov. S tektonskim premikanjem sočasna intruzija tonalita je povzročila skoraj paralelno orientacijo prizmatskih mineralnih zrn v magmi, zato ima kamnina skoraj izgled gnajsa.

19

V osrednjem delu prelomne cone PL so bile v procesu kontaktne metamorfoze na stiku z magmo prvotne regionalno metamorfne kamnine spremenjene v migmatite in rogovce. Skrilavce je impregnirala magma in jih metasomatsko spremenila v vozlaste kordieritne skrilavce. Najstarejše kamnine geoparka so sivi biotitno-plagiokazovi gnajsi, v katerih so do 15 m debele plasti drobnozrnatega močno skrilavega amfibolita in do več kot 30 m debele konkordantne leče mikroklinovega gnajsa. Tektonski blok severno od cone PL gradijo skrilavi glinavci, konglomeratični peščenjaki, bazaltni dajki in vložki blazinastih lav in njihovih piroklastičnih različkov, ki so nastali v globljevodnem okolju v coni razpiranja verjetno v ordoviciju. Severno od opisanega bloka ob strmem prelomu leži skladovnica treh proti severu ležečih pokrovov iz triasnih in jurskih kamnin, ki so jedro S.K. Najstarejši in najnižji del S.K. gradijo zgornjepermski in spodnjetriasni terigeni kremenovi peščenjaki in konglomerati s postopnim prehodom v laporovce ter v oolitne dolomite in platformske apnence s fosili. V anizijskih dolomitih, ki so nastali v medplimskem in nadplimskem okolje, je edinstveno (edino do sedaj edino tovrstno) Zn-Pb tankoplastnato zgodnjediagenetsko rudišče v Topli. Tri manjša rudišča so nastala sočasno s strjevanjem kamnine iz sedimenta, ki je bil odložen v paleokraške depresije na karbonatni platformi. Sulfidi so bili izločeni zaradi procesa redukcije predhodnih Zn in Pb karbonatov ob razpadu organskih snovi odmrlih cianobakterij.

Slika 6: Najpomembnejši minerali Geoparka Karavanke V ladiniju je bila odložena več kot 1000m debela wettersteinska formacija v treh različkih: kot predgrebenski, grebenski in lagunski karbonatni sedimenti z redkimi nahajališči sicer spektakularnih fosilnih polžev. V poroznih in prepustnih delih kamninskega zaporedja je iz dotekajoče rudne slanice nastalo Pb in Zn orudenja tipa doline reke Mississippi. Diskordantni žilni tip rudnih teles je nastal z izločanjem rudnih mineralov (galenite in sfalerita) v tistem času odprtih tektonskih razpok. V plasteh s poroznimi brečami, ki so nastale z okopnitvami v nekdanjih lagunah nastalih kamnin, so nastala medplastna konkordantna rudna telesa. Ogromna stebrasta telesa rudnih breč so posledica rušenja stropov podzemnih kraških jam. Rudni minerali tvorijo cement karbonatnim odlomkom. Liasna (pliensbachijska) starost epigenetskega orudenja je bila dokazana z mikroskopskimi raziskavami zaporedja rudnih in jalovinskih karbonatnih mineralov v žilah. Kot del sekundarne mineralizacije, nastale zaradi oksidacije prvotnih mineralov, je ponekod najti sicer redke barvite kristale wulfenita, ki so svetovno znani mineralni ponos cele rudne regije. Na območju gore Peca je bilo na površini nekaj več kot 100 km2 več kot 400 rudnih teles. V 350-letni rudarski zgodovini so pridobili več kot 20 milijonov ton rude, ki so predstavljeni v Muzeju Podzemlje Pece v Mežici. V karnijskih plasteh so trije horizonti skrilavih glinavcev z amoniti in ostanki kosti ihtiozavrov. Apnenčevi vložki vsebujejo fosilne ostanke bogate školjčne in krinoidne favne. Zgornjetriasne in spodnjejurske plasti so razvite kot platformski plitvovodni ter hrebenski apnenci in dolomiti bolj in manj zaprtih lagun. V srednjem liasu (pliensbachij) je nastopila obsežna tektonska faza z razpiranjem globokih razpok, ki so omogočila dvigovanje vročih rudnih slanic, iz katerih je nastalo epigenetsko Pb-Zn orudenje globoko v Wettersteinski formaciji. Razpiranje je povzročilo odpiranje jurskega oceana Penninicum (Severni Tetis) in nastanek globokovodnih sedimentov z Mn-gomoljasto rudo. Spodnjekredne plasti vsebujejo orbitoide. Eocenski numulitni in alveolinski apnenci so bili transgresivno odloženi na metamorfno podlago severno od Karavank.

20

Paleozojsko zaporedje J.K. obsegajo ordovicijski in silurski skrilavi glinavci, zgornjesilurski in devonski do spodnje karbonski plitvovodni grebenski koralni apnenci in različni plastnati lagunski karbonati. Spodnjekarbonski hochwipfelski fliš je bil odložen sočasno s takratnim dvigovanjem Variskidov severno na celini. Sočasna vulkanska dejavnost je dala dajke in vložke piroklastitov. Iz vročih rudnih raztopin so nastala Zn-Pb-Cu žilna in metasomatska orudenja, ki pa danes niso več ekonomsko zanimiva. Po spodnjekarbonski varistični orogenezi so se v zgornjem karbonu odložili molasni sedimenti Javorniške formacije s kremenovimi konglomerati in peščenjaki ter glinavci z edinstveno fosilno združbo rastlinskih ostankov in morskih organizmov odloženih skupaj z vmesnimi apnenci, ki so nastali v času kratkotrajnih transgresij. Asturska tektonska faza je dala rudne raztopine, iz katerih je v lečah morskih apnencev z metasomatozo nastala železovo karbonatna – sideritna in Pb ter Zn orudenja. V najvišjem delu karbona in spodnjem permu so nastajali apnenci Dovžanove soteske sočasno s trogkofelskimi apnenci. Izjemno bogata brahiopodna in druga favna je svetovno znana in vrhunska mednarodna paleontološka dediščina. V srednjem permu so v erozijski fazi nastale bazalne trbiške breče, ki prehajajo v prevladujoče kremenove terigene klastične sedimente gröenske formacije. Transgresivna zgornjepermska morska sedimentacija se je vršila v bolj ali manj zaprtih morskih lagunah večinoma z evaporitnimi dolomiti. V spodnjem triasu so pogosti vložki oolitnih apnencev v zaporedju klastičnih sedimentov, katerih se količina klastične sedimenta s kopnega postopno zmanjšuje. Proti koncu spodnjega triasa in v aniziju prevladujejo plitvovodni čisti karbonatni sedimenti. Srednjetriasna tektonska faza prekinjenega razpiranja celinske skorje je povročila nastanek tektonskega jarka in razvoj raznolikih sedimentacijskih okolij od plitvovodnih, pobočnih in globokovodnih bazenskih sedimentov. Sočasno z razpiranjem je potekala izlivna bazaltna do riolitna eksplozivna vulkanska (bimodalna) dejavnost. Zaradi hidrotermalne dejavnosti so nastajala manjša orudenja s Hg idrijskega tipa in Pb ter Zn orudenja. V zgornjem triasu je prevladovala plitvovodna sedimentacija v lagunah in na grebenih. V široko razprostranjenem plimskem okolju je prevladovala ciklična sedimentacija Loferskega faciesa. Pliensbachijska faza razpiranja v liasu je omogočila nastanek globljevodnega sedimentacijskega okolja in odlaganje radiolaritov ter glinavcev z gomoljasto Mn rudo. Ruda z Begunjščice je bila vir za prvo na industrijski način proizvedeno Mn-jeklo v fužinah na Jesenicah in predstavlja zelo pomembno geološko in rudarsko ter metalurško kulturno dediščino. V J.K. sledijo eocenski večinoma drobnozrnati klastični sedimenti z rastlinskimi ostanki in nekaj lečami premoga ter z združbo sladkovodnih moluskov. S pozno oligocensko in miocensko intruzijo tonalitne magme sovpada intenzivna izlivna in eksplozivna vulkanska dejavnost. Obširno območje Smrekovca gradijo izlivni andeziti in njihovi tufi ter različni druge piroklastične in flišne - turbiditne kamnine. Območje Južnih Karavank je bilo močno tektonsko deformirano po nastanku pokrovov, ki so nastali z narivanjem v smeri proti jugu med prelomno cono PL in približno vzporednim Savskim prelomom južno od njih. Vzdolž PL je bil izvršen okrog 250km dolg zmik, medtem ko je vzdolž Savskega preloma bilo zmikanja le za okrog 90km. Zaradi sproščanja napetosti, ki so posledica razlik v dolžini premikov ob glavnih regionalnih prelomih so v J.K. nastale med seboj približno vzporedne podolgovate tektonske leče. Z ogljikovim dioksidom bogate mineralni in termalni izviri so posledica globokega kroženja vod v območju razprtih prelomnih con in so zanimiva hidrogeološka dediščina. Najmlajša kamnina, ki nastaja vse od zadnje ledene dobe ob izvirih bogatih z ogljikovim dioksidom, je lehnjak. Kamnolomi z bližnjimi “rastišči” kamnine so unikatna sedimentološka geološka dediščina. Svetovno znana in pomembna so koščena in kamnita orodja naših zgodnjih prednikov ter fosilne kosti kvartarnih sesalcev najdena v kraških jamah Olševe. Glavna faza dviganja K. se je začela v sarmatijski stopnji miocena, pred približno 12 milijoni let, na kar kažejo le nekoliko starejše plasti premoga, ki ležijo v zaporedju drobnozrnatih klastičnih kamnin – peščenjakov in glinavcev odloženih v predhodni tektonsko mirni fazi na triasno podlago kamnin S.K., kakor tudi na metamorfne kamnine Evropske celinske plošče v njihovem severnem predgorju.

21

J.K. so se začele dvigovati najprej in njene kamnine so prvi vir za sedimente, ki so bili odloženi v bazenu na severozahodu, o čemer pričajo dobro zaobljeni kremenovi prodniki v prevladujočem karbonatnem klastičnem sedimentu. Zaporedje klastičnih sedimentov ima značilno “obratno postopno zrnavost” s povečevanjem velikosti zrn v mlajših sedimentih, kar odraža postopno povečevanje hitrosti dvigovanja gorovja v erozijskem zaledju. Šele v poznosarmatjskih sedimentih so najdene presedimentirane kamnine iz dvigajočih se S.K. To dokazuje, da se je tudi severno območje gorske verige začelo dvigovati in je bilo sočasno tudi erodirano. Tudi plasti s premogom, ki so bile odložene na triasne apnence so bile dvignjene skupaj s Karavankami in jih najdemo na severnih pobočjih S.K. Sočasno je metamorfna podlaga severnega predgorja tonila in bila sproti zapolnjevana z debelozrnatimi sedimenti prinešenimi z območja dvigajočih se S.K. Debelina teh predgorskih sedimentov je več kot 1000 metrov. Ob napredujočih pritiskih z juga so se S.K. še bolj dvigovale, kar je v zaključni fazi pripeljalo celo do njihovega narivanja preko komaj odloženih sedimentov. Skoraj vodoravna narivna ploskev je jasno vidna na njihovem severnem vznožju, kjer so mezozojske kamnine narinjene na opisane klastične miocenske sedimente. V širšem območju zahodno od Mežice izdanjajo miocenski slabo vezani pobočni sedimenti – fosilna melišča z ogromnimi zdrselimi bloki. Prelomna cona PL je tektonsko dandanes skoraj neaktivna. Glavna tektonska in potresna dejavnost se je preselila v bolj ali manj vzporedne sosednje prelomne cone.

B3: Seznam in opis geoloških območij znotraj predlaganega Geoparka

Geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka

a) Geo-znamenitosti ali splošno imenovane Geosites so geološko in geomorfološko pomembne in zanimive točke in/ali območja. Geo-znamenitosti lahko imajo poleg geološkega in geomorfološkega pomena tudi drug pomen, kot je arheološki, zgodovinski, botanični in zoološki, lahko pa so to tudi nekdanji rudniki in/ali premogovniki. Vse naštete zvrsti so močno povezane z geologijo. Med geo-znamenitosti sodijo tudi razgledne točke s katerih lahko opazujemo geološke oblike pokrajine ali druge značilnosti geologije.

b) Znamenitosti geoparka ali splošno imenovane Geopark localities so območja in/ali točke, kjer so geo-znamenitost predstavljene na zanimiv in nazoren način. Popularizacijska orodja so lahko različna, območja in/ali točke so lahko označene z informativnimi ali interpretativnimi tablami, zloženkami, brošurami, filmi, … Označene naj bi bile v naravi in/ali na kartah ter zemljevidih. Pomembno je, da so znamenitosti geoparka zanimive in predstavljene na način, ki je primeren in zanimiv tudi za širšo zainteresirano javnost.

Geološko dediščino predlaganega Geoparka smo v tabeli 5 klasificirali glede na vrsto (geo-znamenitost ali znamenitost geoparka) ter označili tiste, ki se nahajajo ob geoloških poteh. Glede na pomen smo jih razvrstili na mednarodno, državno (državno pomembna lokaliteta na območju Slovenije ali Avstrije) in regionalno oz. lokalno pomembne. Klasificirali smo jih tudi glede na njihov namen (izobraževalni, turistični, znanstveni), varovalni status (na osnovi slovenskega Zakona o ohranjanju narave /Ur. l. RS št. 96/04-ZON-UPB2 in Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. L. RS št. 111/2004) ter avstrijskega Zakona Dežele Koroške o varstvu narave/Kärntner Naturschutzgesetz 2002 - K-NSG 2002) in zvrst (geološka, geomorfološka, rudnik, hidrogeološka, zgodovinska, botanična in/ali zoološka).

Na območju slovenskega dela predlaganega Geoparka smo med geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka uvrstili točke in/ali območja, ki imajo z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. l. RS št. 96/04-ZON-UPB2) oz. s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. L. RS št. 111/2004) podeljen status naravne vrednote. Nekatere točke in/ali območja se nahajajo tudi znotraj zavarovanih in varovanih območji. Na območju avstrijskega dela predlaganega Geoparka smo med geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka uvrstili točke oz. območja znotraj območij, ki imajo z Zakonom Dežele Koroške o varstvu narave (Kärntner Naturschutzgesetz

22

2002 - K-NSG 2002) status naravnega rezervata, krajinskega rezervata ali naravnega spomenika. (glej podpoglavje C2).

Geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka na območju predlaganega Geoparka

Na območju predlaganega Geoparka je do sedaj registriranih 48 geo-znamenitosti in 14 znamenitosti geoparka. Znamenitosti geoparka so opremljene z informacijskimi oz. interpretacijskimi tablami, predstavljene so v različnih publikacijah, nekatere so predstavljene v zloženkah in brošurah ali pa so del že obstoječih učnih, turističnih ali geoloških poti. V okviru predlaganega Geoparka se načrtuje stalni razvoj posameznih obstoječih in vzpostavitev novih točk. Do sedaj je več kot 35 znamenitosti geoparka (npr. Rudnik Mežica – Glančnik rov, rudišča Moring, Topla, Helena in stari Fridrih, Frančiškov rov-Leše, Smrekovec, Obirska soteska, Belska Kočna, Korte, Krajinski park Topla, Podkanjski slap, Geotrail Mela Koschuta, Gora sv. Heme, …) opremljenih s tablami in informacijskim ter učnim materialom izdelanim s strani predlaganega Geoparka, ki jih lahko uporabljajo šole, turisti, lokalno prebivalstvo idr. (več informacij o geo-znamenitostih in znamenitostih geoparka je predstavljenih v upravljavskem načrtu predlaganega Geoparka).

Tabela 4: Razlaga kratic, ki so uporabljene na seznamu geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka na območju geoparka

Seznam geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka na območju geoparka:

Zap. št. Ime geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka, kratka oznaka Kategorije

1. Železna Kapla, Železna Kapla‐Bela Granodiorit porfir z velikimi conarno grajenimi glinenci tipa Rapakiwi.

G, REG, GEOL, EDU, NP, TUR, GEOTR, EDU

2. Bogatčeve peči Skalni bloki almandinovega glestnika z do 1 centimeter velikim kristali almandina, muskovita in kremena.

G, GL, REG, TUR, PN, GEOL, GEOM

3. Božičev slap Večstopenjski, 35 metrov visok slap v gabru.

G, NAT, PN, TUR, GEOL, GEOM

4. Breg – nagubane plasti Nagubane triasne plasti na Bregu pri Mežici.

G, REG, EDU, PN, GEOL

5. Burjakova stena Njen nastanek je povezan s tektonsko aktivnostjo in manjšim regionalnim prelomom, previsna drsna ploskev predstavlja tudi zanimivo plezališče.

G, GL, REG, TUR, PN, GEOM, BZ

6. Ciganska jama Vodoravna jama v dolini Tople, habitat netopirjev.

G, REG, EDU, PN, GEOM, BZ

7. Dobrova – nahajališče dravita Nahajališče v Dobrovi je klasično nahajališče minerala dravita in eno od petih najpomembnejših nahajališč na svetu.

G, GL, INT, SCI, PN, GEOL

8. Dolina Bistre – prelomna cona Periadriatskega šiva Območje predstavlja širšo prelomno cono imenovano Periadriatski šiv, ki je eden

G, INT, EDU, TUR, SCI, PN, GEOL, GEOM, BZ,

Tema Kratica Kategorija

Vrsta G geo znamenitost

GL znamenitost geoparka

GEOTR geološka pot

Pomen INT mednarodni

NAT državni

REG regionalni oz. lokalni

Namen EDU izobraževalni (geoizobraževanje)

TUR turistični (geoturizem)

SCI znanstveno-raziskovalni

Varstveni status PN varstvo naravne dediščine

NP ni varovano

Zvrst GEOL geološka

GEOM geomorfološka

MIN rudnik

HYD hidrogeološka

HIS zgodovinska

BZ botanična in/ali zoološka

23

najpomembnejših elementov trka med Afriško in Evrazijsko ploščo. Izdanki kamnin stika se najboljše vidijo ob potoku Bistra.

HYD

9. Ebriach, Železna Kapla‐Bela Izvir naravne mineralne vode in izdanek granita.

G, GEOL, EDU, NP GEOTR, HYD, NAT, TUR

10. Obirska soteska Intruzivne kamnine ob Periadriatski prelomni coni.

G, GEOL, EDU

11. Hainschgraben –Gröden beds Čudovita pot do izvirov v dolini Hainschgraben.

G, EDU, GEOL, TUR

12. Hainschsattel Pokrajino so izoblikovali lokalni ledeniki, pobočna melišča na Košuti.

G, EDU, GEOL, TUR

13. Hamunov vrh – nahajališče železovih mineralov v opuščenem rudniškem rovu Rudišče na Hamunovem vrhu predstavlja edino masivno orudenje magmatske segregacije v Sloveniji ter nahajališče hematita in magnetita.

G, NAT, SCI, EDU, PN, GEOL, MIN

14.

Helenski potok – soteska in nahajališče karnjiskih fosilov Helenska grapa predstavlja eno od treh najbogatejših nahajališč karnijskih krinoidov v Evropi, v Sloveniji predstavlja absolutno redkost tako po množičnosti kot po odlični ohranjenosti osiklov krinoidov. Na območju povirja Helenskega potoka najdemo močvirne travnike in manjše fragmente povirnih barij.

G, INT, EDU, SCI, PN, GEOL, GEOM, HYD, BZ, TUR

15.

Hochobir (Obir), Železna Kapla‐Bela Obir je z nadmorsko višino 2139 m najvišji vrh v vzhodnem delu Severnih Karavank. Ker območje leži nad gozdno mejo, je wettersteinski apnenec vidno izpostavljen. Vrh nudi odličen razgeld na celotno gorovje Karavank in njegovo predgorje.

G, GEOL, EDU, GEOTR, GEOM, MIN, HIS, NAT, NP, TUR

16. Jama Korančevka Poševna, okoli 50 metrov dolga suha jama v dolini Tople.

G, REG, EDU, PN, GEOM

17.

Jegartkogel, Žitara vas Laminiran apnenec and kossenske plasti so izpostavljene le ob severnem podnožju Karavank in so na severne pobočju gore Jegartkogel najbolj primerne za raziskovanje

G, GEOL, GEOM, NAT, EDU, NP

18. Kärntner Storschitz, Železna Kapla‐Bela Zelo dramatski pogled na devonski koralni greben. (označeno kot pohodna pot)

G, GEOL, EDU, TUR, NAT, GEOTR, GEOM, NP

19. Kordeževa glava Kordeževa glava na Peci je naravno okno nastalo ob prelomni razpoki triasnega apnenca.

G, REG, TUR, PN, GEOM

20. Mela Koschuta Fascinantna tektonska prelomna cona na vzhodnem delu Košute

G, GEOL, EDU, TUR

21. Muri Quelle, Železna Kapla‐Bela Na območju stopenjskega poglabljanja paleozoiskih lupin na površje izstopajo večje količine CO2. Tukaj lahko najdemo večje število naravnih izvirov Fe‐CO2.

G, GEOL, EDU, HYDRO, NAT, TUR, NP

22.

Najbržev plaz Obsežno plazišče na vzhodnem pobočju Pece z vidno narivno ploskvijo, imenovano Pecin nariv, območje je tudi izolirano najvzhodnejše in najnižje ležeče rastišče redkega wulfenovega jegliča (Primula wulfeniana).

G, NAT, EDU, SCI, PN, GEOL, GEOM, BZ

23. Obirske jame, Železna Kapla‐Bela Najlepše stalaktitne jame v Karavankah.

G, GL, GEOL, EDU, MIN, HIS, PN, NAT, TUR

24. Podgora – nahajališče eocenskega apnenca s fosili V Podgori je eno izmed redkih primarnih nahajališč teh eocenskih alveolinsko - numulitnih apnencev v severovzhodni Sloveniji.

G, REG, EDU, TUR, PN, GEOL

25. Ravbarska luknja Edina jama v pegmatitu v Sloveniji, bivališče netopirjev.

G, NAT, EDU, SCI, PN, GEOL, GEOM, BZ

26. Potokgraben – Fossils and folds

Srednje triasne nagubane plasti, bogate s fosili G, GEOL, EDU,

27. Potokgraben, Korške peči, Železna Kapla‐Bela Geloško in botanično zanimiva pohodna pot

G, GEOL, EDU, GEOTR, GEOM, TUR, NP

28. Leše – nahajališče premoga Opuščen Frančiškov rov iz leta 1849 je zadnji ostanek rudniške dejavnosti v Lešah.

G, GL, REG, EDU, TUR, PN, GEOL, MIN, HIS

29. Rimski vrelec Izvir mineralne vode v Kotljah.

G, GL, REG, EDU, TUR, PN, GEOL, HYD, HIS

30. Remscheniggraben‐Kuratkogel, Železna Kapla‐Bela G, GEOL, EDU,

24

Andrejeva gozdna pot, ki se razteza od doline Remschenig do gore Kuratkogel, večkrat prečka periadriatsko prelomno cono. To nam daje vpogled v različne tektonske strukture, ki so rezultat procesov ob periadriatki prelomni coni

GEOTR, NAT, SCI, TUR

31. Remscheniggraben‐St. Margarethen, Železna Kapla‐Bela Dolina Remschenig sledi periadriatki prelomni coni in na poti večkrat prečka stare železnopaleske kristalinske kamnine in tonalitne gnajse

G, GL, NAT, GEOTR, TUR, EDU, GEOL, NP

32.

Rudnik Helena Nahajališče wulfenita predstavlja eno redkih preostalih nahajališč v Sloveniji, najbogatejše v Evropi in eno najbolj znanih v svetu, zraven tega se tukaj pojavljajo izjemni in enkratni kristali kalcita v Sloveniji.

G, GL, INT, EDU, TUR, SCI, PN, GEOL, MIN, HIS

33. Rudnik Mežica profil z rudonosnimi ladinijskimi plastmi in tipičnim orudenjem mežiških rudišč

G, GL, INT, EDU, TUR, SCI, PN, GEOL, MIN

34.

Rudnik Topla Rudišče je po svoji genezi sinsidimentno nadplimsko svinčevo-cinkovo orudenje s tipičnimi sedimentnimi teksturami sfalerite rude, paleokraškim reliefom in nadplimsko sedimentacijo. V svetovnem merilu predstavlja pomemben dokaz za sedimentni nastanek tovrstnega orudenja v nadplimskem okolju.

G, GL, INT, EDU, TUR, SCI, PN, GEOL, MIN, HIS

35. Schenkalm Izjemen nastanek trbiške breče, ki je zapolnila razpoke v trogkofelskem apnencu; kamniti palz.

G, EDU, GEOL

36.

Smrekovec - nahajališče magmatskih in piroklastičnih kamnin ter rastišče redke andezitne flore Območje Smrekovškega pogorja predstavlja večji kompleks magmatskih in piroklastičnih kamnin v Sloveniji, ki dokazujejo vulkansko delovanje v terciarju, rastišče nekaterih redkih rastlinskih vrst v Sloveniji in bivališče ogroženih vrst živali.

G, GL, NAT, EDU, TUR, SCI, PN, GEOL, BZ

37. Soteska Mučevo Slikovita skalna soteska, rastišče redkejših in ogroženih vrst kukavičevk, z značilno vegetacijo suhih travišč in izdanki svinčevo-cinkove rude na površini.

G, NAT, EDU, PN, GEOL, GEOM, BZ

38. Stari Fridrih – izdanki svinčevo cinkove rude Eden izmed najstarejših revirjev mežiškega rudnika z ohranjeno rudniška halda in izdanki svinčevo-cinkove rude.

G, GL, REG, EDU, TUR, PN, GEOL, MIN, HIS

39. Steinbruch Ebriachklamm (kamniti plaz v Obirski soteski), Železna Kapla‐Bela, Najzanimivejši izdanki ordovicijske blazinaste lave v Karavankah.

G, GEOL, EDU, TUR, GEOTR, NAT, TUR, NP

40.

Topla - Nahajališče fosilnih polžev Izdanek fosilnih polžev vrste Omphaloptycha rosthorni, ki so lahko prepoznavni in primerni kot vodilni fosili, ki se pojavljajo le v najvišjih plasteh rudonosnega apnenca in vrsta Gradiella gradiata.

G, NAT, SCI, PN, GEOL

41. Korške peči, Železna Kapla‐Bela Geološko, botanično in estetsko zanimiv, približno 3 km dolg kanjon v schlernskem dolomitu

G, GL, GEOL, EDU, NAT, TUR, GEOM, GEOTR

42. Olševa Naravni oboki v zakraselem dachsteinskem apnencu. (označeno kot pohodna pot)

G, NAT, EDU, TUR, GEOM, NP

43. Volinjek Kraški relief (žlebiči, naravno okno, vrtače) izoblikovan na triasnem apnencu.

G, GL, PN, EDU, TUR, GEOM, REG

44. Votla peč Naravni most predstavlja izjemno geomorfološko obliko, zaradi pegmatita in šorlita pa tudi geo-znamenitost.

G, REG, EDU, PN, GEOL, GEOM

45. Vellachtalklamm, Železna Kapla‐Bela, Zgornje triasne (karnji) karditne plasti izdanjajo le na nekaj lokacijah, ker predstavljajo tektonske drsne ploskve

G, NAT, SCI, GEOL, NP

46. Zajčja peč Na Zajčji peči je viden Pecin nariv, ki je pomemben tektonski element povezan z zmiki ob Periadriatskem šivu.

G, NAT, EDU, SCI, PN, GEOL, GEOM

47.

Zelenbreg – območje pegmatitnih dajkov s šorlitom in muskovitom Na območju Zelenbrega se v biotitno - muskovitnem blestniku pojavljajo pegmatitni dajki. Ti predstavljajo bogato nahajališče muskovita in edino nahajališče turmalina šorlita v Sloveniji.

G, NAT, EDU, SCI, PN, GEOL

48. Podkanjski slap, Galicija G, NAT, TUR, GEOL,

25

S fosili bogato zaporedje plasti od zgornjega triasa do spodnje krede; nad njimi narinjene triasne kamnine

GEOM, NP

Tabela 5: Evidenca geo-znamenitosti in znamenitosti predlaganega Geoparka, kratka oznaka in kategorije le teh

26

Karta 7: Geo-znamenitosti in znamenitosti predlaganega Geoparka.

27

Primeri opisov znamenitosti Geoparka:

Ime znamenitosti geoparka:

Rudnik Helena

Kratka oznaka:

Nahajališče wulfenita in kalcita v opuščenem rudniškem rovu rudnika Helena v Podpeci, severozahodno od Mežice.

Zp. št.:

32

Koordinata UTM(x): 486411 Koordinata UTM(y): 5146993

Zvrst: geološka Pomen: mednarodni

Namen: izobraževalni, turistični, znanstveno-raziskovalni

Varstveni status: varstvo naravne dediščine (Zavarovan kot naravni spomenik z Odlokom o razglasitvi dela rudnika svinca in cinka Mežica za naravni spomenik in kulturno – tehnični spomenik (Medobčinski uradni vestnik 1/97).

Vrednotenje: Nahajališče wulfenita v Mežici predstavlja eno redkih preostalih nahajališč v Sloveniji, najbogatejše v Evropi in eno med najbolj znanimi v svetu, zraven tega se tukaj pojavljajo izjemni in enkratni kristali kalcita v Sloveniji. Wulfenit je eden najlepših slovenskih mineralov, ki ima vidno mesto tudi v svetovnih mineraloških zbirkah.

Opis: V zgornjih delih rudišča Helena so bogata nahajališča kalcita in wulfenita, zavarovana so nahajališča mineralov na obzorjih Doroteja in Barbara. Mineral je dobil ime po avstrijskem mineralogu F. X. Wulfenu. Kemično je svinčevo - molibdenov oksid in je sekundarni mineral v svinčevih rudiščih. Lahko je rumene, oranžnordeče, rdečerjave barve in ponavadi kristali v kvadratnih ploščicah, vendar je habitus kristalov wulfenita v Mežici spremenljiv od tankih ploščic do kock in prizem. V opuščenih rudniških rovih so najdeni tudi kristali kalcita. Kristali kalcita iz Mežice imajo pogosto razvite skalenoedrske kristale in imajo razmeroma enostavno morfologijo. Poleg samostojnih kristalov so razviti tudi kristali dvojčki.

Lokacija na karti 1 : 50 000 (Atlas Slovenije)

Lokacija in pot: Vhod v rudnik se nahaja SV od Črne, ob cesti, ki vodi po Helenski dolini do Podpece.

Slika 7: Wulfenit Rudišče Helena je najbogatejše nahajališče wulfenita v Evropi in hkrati eno najbolj znanih na svetu. Wulfenit najdemo vedno skupaj z drugimi oksidnimi minerali. Najbolj pogosto se pojavlja v ploščati obliki, včasih tudi v obliki psevdokock, piramid in bipiramid. Barva kristalov je različna – od bledorjave, rdečerjave do zelenorumene. Minerale iz mežiškega rudnika najdemo v zbirkah večine prirodoslovnih muzejev po svetu.

28

Ime znamenitosti geoparka:

Obir Tropfsteinhöhle/Obirske jame

Kratka oznaka:

Obirske stalaktitne jame

Zp. št.:

23

Koordinata UTM(x): 465376 Koordinata UTM(y): 5150757

Zvrst: geološka Pomen: državni

Namen: izobraževalni, turistični, znanstveno-raziskovalni

Varstveni status: varstvo naravne dediščine

Vrednotenje: Najlepša stalaktitna jama v Karavankah in Avstriji.

Opis: Od leta 1870 so se na območju pogorja Unterschäffleralpe začele odkrivati Obirske jame, do katerih so se dokopali ob iskanju rude v Markusovem rudniku. Razglašene so bile za najlepše stalaktitne jame v Karavankah in za ene najzanimivejših v Avstriji. Jame niso imele naravnega dostopa s površja. Nastale so v wettersteinskem apnencu na nadmorski višini 1078 m. Različni deli rudnika razkrivajo rudarsko zgodovino in težke pogoje dela v gori v sožitju z naravnimi podzemeljskimi kraškimi fenomeni – stalaktiti, stalagmiti, kapniškimi stebri and zavesami. Najbolj zanimiv je kraški zaklad v majhnem nedostopnem stranskem rovu, kjer se skriva turkizno presihajoče jezerce z majhnimi (do 40 cm velikimi) snežno belimi kapniki. Ker se v ta majhen rov človek ne more prebiti, je zaklad dobro zaščiten pred uničevanjem.

Lokacija na karti:

Lokacija in pot: Obisk Obirskih jam se začne v središči Železne Kaple, kjer je le 5 min hoje od informacijskega centra na voljo večje število parkirišč. Iz informacijskega centra Obirskih jam avtobus redno vozi obiskovalce do vhoda v jamo (Unterschäffler-Alpe) na 1,080m; obiski jame so možni od maja do septembra.

Slika 8: Obirske jame - skrito jezero

Same kapniške jame so stare 200 milijonov let. Temperatura v jamah je skozi vse leto 8°C. Od leta 1998 je v delu, ki ni dostopen javnosti, nameščena tudi raziskovalna postaja. Ta posreduje dragocene podatke o dinamiki tvorbe kapnikov.

29

B4: Podrobnosti o interesu ter pomenu teh območij glede na mednarodni, državni in lokalni pomen (npr. znanstveni, izobraževalni, estetski)

Zgornji seznam geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka dokazuje veliko geodiverziteto območja (tukaj najdemo najstarejše kamnine iz obdobja paleozoika, pomembna nahajališča mineralov in fosilov, nahajališča kovinskih mineralnih surovin, ki so jih v preteklosti tudi pridobivali, kraške jame in druge kraške oblike, dokaze vulkanskega delovanja, …), ki je ponekod izredna in edinstvena v svetovnem merilu:

v dolini potoka Helena je eno od 3 najbogatejših nahajališč karnijskih krinoidov v Evropi;

rudnik Mežica je eno od petih območij svinčevo-cinkovega orudenja tega tipa v svetu;

nahajališče wulfenita v Mežici je najbogatejše v Evropi in eno najbolj znanih v svetu;

rudnik v dolini Tople je v svetovnem merilu pomemben dokaz za sedimentni nastanek orudenja;

Dobrova pri Dravogradu je klasično nahajališče minerala dravita, ki je eno od 5 najpomembnejših na svetu;

Periadriatska prelomna cona je v naravi viden stik dveh velikih litosferskih plošč – afriške in evrazijske;

Obirske jame, kot najlepše naravne kapniške jame v Avstriji, ki so jih naključno odkrili pri odkopavanju svinčevo – cinkove rude;

eden najvišjih prosto padajočih slapov v naravnem rezervatu Korške peči /Trögerner Klamm z nahajališčem znane trbiške breče;

pobočja temno sive blazinaste lave v Obirski soteski dokazujejo delovanje vulkanov;

številni izviri mineralne vode na območju prelomne cone med Jezerskim in Železno Kaplo;

eden največjih in najsodobnejših premogovnikov v Sloveniji na Lešah je z rudo oskrbovali najpomembnejše železarne v Evropi;

…

Slika 9: Zakladi Geoparka

30

Geopark nudi tudi veliko strokovnih izzivov. Geološki strokovnjaki to območje raziskujejo že zelo dolgo, o čemer priča več kot 200 izdanih publikacij (glej seznam literature na koncu). Na območju so bile opravljene številne geološke raziskave, napisana dodiplomska in podiplomska dela, objavljeno veliko število strokovnih in znanstvenih prispevkov. O območju predlaganega Geoparka je bilo objavljenih tudi veliko poljudnih prispevkov in posnetih več televizijskih oddaj. Turisti poznajo bogato podzemlje Pece in Obirskih jam. Narava in bogata kulturna dediščina območja zagotavljata in omogočata veliko različnih možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, družinski izleti, ogledi kulturnih spomenikov, …). Prepričani smo, da bo v prihodnje z zanimivimi interpretacijami geološke dediščine in dobrim povezovanjem z že obstoječimi ponudbami, spodbudili še dodatno ponudbo in aktivnosti na območju. Na takšen način bomo privabili in vzbudil zanimanje še večjega števila obiskovalcev, tudi takih, ki do sedaj na območje med Peco in Košuto niso bili posebej pozorni. V predlaganem Geoparku želimo pozdraviti tudi čim več turistov in geoturistov iz vsega sveta.

Geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka smo glede na namen le-teh razvrstili v tri kategorije: izobraževalni (geoizobraževanje), turistični (geoturizem) in znanstveni. (glej tabelo 5)

izobraževalni (geoizobraževanje) Od vsega začetka se v predlaganem Geoparku zavedamo, da je treba z ozaveščanjem, izobraževanjem in približanjem geologije začeti pri najmlajših. In tako so aktivnosti v veliki meri posvečene šolam oz. šolski mladini, s katerimi želimo vzpostaviti partnerski odnos ter jim pokazati prednosti črpanja znanja iz narave. Učilnice v naravi so ena najbolj učinkovitih metod poučevanja. Šole in študenti naravoslovnih fakultet, že redno obiskujejo predlagani Geopark ter tako iz knjig in v učilnici pridobljeno znanje utrjujejo na praktičnih primerih iz narave. Zavedamo se, da bodo le osveščeni obiskovalci pomagali pri ohranjanju in promociji tako geološke, kot tudi ostale dediščine.

znanstveni Območje predlaganega Geoparka je dobro znanstveno raziskano in zanimivo za strokovno javnost. Odkar se je začelo sistematično raziskovanje, je bilo izdanih več kot 200 strokovnih publikacij na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Raziskovanje pa še zdaleč ni zaključeno, nove tehnologije in metode v geološki stroki ponujajo možnosti nadaljnjega in še bolj poglobljenega raziskovanja. Geo-znamenitosti, ki ustrezajo tej kategoriji in so večinoma državnega in mednarodnega pomena, sestavljajo večji del seznama literature te aplikacije. Le te so tudi opisane v številnih publikacijah, vodičih, nekatere pa tudi na manjših zloženkah, ki jih lahko najdete na informacijskih točkah predlaganega Geoparka.

turistični (geoturizem) Naštete geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka so posebni zakladi naše narave in že od nekdaj privlačijo obiskovalce. Posebej obiskani so rudniki, kjer so nekoč pridobivali različne rude in so danes urejeni za turizem – Rudnik Mežica in Obirske jame. Geološke posebnosti so zanimive za sprehajalce, kot tudi za bolj aktivne in zahtevne obiskovalce, ki želijo v naravi in geologiji doživeti in izvedeti kaj več. Pestra geološka podlaga je dobra osnova za številna raznolika življenjska okolja, v katerih so svoje mesto našle raznolike rastlinske in živalske vrste. Ti življenjski prostori s svojim življem privabljajo številne obiskovalce, ki raziskujejo, se rekreirajo ali samo uživajo v teh danostih. Z dodatno opremo novih informacijskih in interpretacijskih točk ter povezovanjem geološke ter ostale naravne in kulturne dediščine območja, želimo na območje privabiti nove turiste od blizu in daleč, kot tudi geoturiste iz sveta.

31

C OHRANJANJE GEOLOŠKE DEDIŠČINE Ohranjanje geološke dediščine na območju predlaganega Geoparka je zagotovljeno s pravnimi akti, ki veljajo na območju držav Slovenije in Avstrije. Glede na to so posamezne geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka ter ostala naravna in kulturna dediščina zavarovani s predpisi, ki veljajo za posamezno državo. Varovanje geološke dediščine, tako kot celostni sistem varstva narave v Sloveniji pokriva Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS št. 96/04-ZON-UPB2) s sprejetimi podzakonskimi akti in predstavlja nadgradnjo splošnega Zakona o varstvu okolja (1993). Sloveniji so po Zakonu o ohranjanju narave predmet varstva narava oziroma njeni deli s posebnimi vrednostnimi lastnostmi, kot so naravne vrednote in biotska raznovrstnost. S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov. S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS št.. 111/2004) so predpisane podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve ter druga obvezna pravila ravnanja za zagotavljanje varstva naravnih vrednot (tudi na območju predlaganega Geoparka). Na slovenski strani predlaganega Geoparka so z Odlokom o razglasitvi rudnika svinca in cinka za naravni in kulturni spomenik (Ur. l. RS št. 8/1997) in Odlokom o razglasitvi dela rudnika svinca in cinka Mežica za naravni spomenik in kulturno- tehnični spomenik (Medobčinski uradni vestnik 1/97) tri geo-znamenitosti zavarovane kot naravni spomeniki. V navedenih Odlokih je predpisan varstveni režim in način upravljanja, ki zagotavljajo njihovo varstvo.

Varovanje geološke dediščine in vseh ostalih sestavin narave v Deželi Koroška ureja Zakon dežele Koroške o varstvu narave (Kärntner Naturschutzgesetz 2002 – K-NSG 2002). Geološka dediščina je varovana v sklopu zavarovanih območij s statusom naravnega rezervata ali krajinskega rezervata, oz. delno tudi kot naravni spomenik. Varstvo mineralov in fosilov definira 8. odstavek K-NSG, § –45. V § 42 je navedeno: »Prepovedano je namerno poškodovanje in uničevanje mineralov in fosilov. Prepovedano je zbiranje mineralov in fosilov z uporabo posebnih tehnik (kot razstreljevanje, uporaba kemikalij, …) oz. je dovoljeno le po pooblastilu. Prepoved velja tudi na območju nacionalnih parkov in območjih, kjer je s strani lastnika prepoved zbiranja jasno označena s tablo.« V § 43 sledijo določila glede obvezne prijave: »Najdbe mineralov in fosilov, ki na podlagi njihove velikosti , redkosti, sestave in drugih okoliščin najdbe izkazujejo poseben znanstveni pomen, mora najditelj prijaviti koroški deželni vladi.«

Z vstopom v Evropsko unijo smo na nivoju le te dobili enoten sistem varstva območij. Gre za oblikovano mrežo posebej varovanih območij Natura 2000 (Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic), katere namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti s sistemom varovanja naravnih habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo.

Varstvo in ohranjanje tako naravne in kulturne dediščine se zagotavlja tudi z osveščanjem lokalnega prebivalstva, lastnikov dediščine, kot tudi obiskovalcev območja, ki s svojim ravnanjem pripomorejo k ohranjanju le-te.

C1: Obstoječe in potencialni obremenitve na ozemlju predlaganega geoparka

Na območju predlaganega Geoparka trenutno ni opaznih večjih negativnih pritiskov ali ogrožanj. Je pa območje zaznamovano z dediščino rudarjenja, ki je v preteklosti v večji meri povzročalo onesnaževanje z mikroprašnimi delci in onesnaževanje tal s težkimi kovinami. Reka Meža je bila zaradi negativnih posledic preko 350 letnega rudarjenja in metalurške industrije eden najbolj ogroženih vodotok v Sloveniji; vzroki onesnaženja so bili pretežno odstranjeni že prej, intenzivno pa šele s pričetkom zapiranja Rudnika svinca in cinka Mežica leta 1988. Za sanacijo Mežiške doline je država sprejela Zakon in zagotovila sredstva za zapiranje rudnika, ki danes služi v izobraževalno-raziskovalne in turistične namene ter ponuja dostop do virov pitne vode. Posamezne geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka na splošno niso ogrožene. Potencialno ogrožena so le nekatera območja geoloških profilov, ki se zaraščajo in nahajališča mineralov in fosilov zaradi prekomernega odvzemanja in uničevanja le-teh. S pomočjo obstoječih ukrepov varstva narave bomo skrbeli za ugodno stanje potencialno ogroženih profilov. Varstvo potencialno ogroženih nahajališč mineralov in fosilov pa zagotavljamo

32

z omejevanjem dostopa (posamezne lokalitete niso dostopne za širšo javnost, temveč so namenjene le znanstveno-raziskovalni dejavnosti; op. na slovenski strani imamo samo eno takšno lokaliteto). Kljub temu, da je območje med Peco in Košuto bogato s fosili in minerali, nahajališča le teh niso izstopajoča v pokrajini in tako za obiskovalce pogosto nevidna. Naloga predlaganega Geoparka bo zato tudi, tako prebivalcem kot obiskovalcem (turistom) predstaviti geološke posebnosti ter jih osveščati o varovanju le-teh, s čimer bomo dosegli večjo zavest ohranjanja narave.

C2: Analiza trenutnega stanja na področju varovanja geološke dediščine

Na območju predlaganega Geoparka je na podlagi obeh direktiv (Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic) varovanih 10 Natura 2000 območij: Kamniško - Savinjske Alpe in vzhodne Karavanke, Peca, Cvelbar – skalovje, Obistove skale, Žerjav - Dolina smrti, Votla peč, Šentanelska reka (Mežica), Zgornja Drava s pritoki, Pikrnica – Selčnica, Belska Kočna – Vellacher Kotschna (glej karto 8).

Nekoliko širše kot Natura 2000 v Sloveniji pokrivajo še Ekološko pomembna območja habitatnih tipov, delov habitatnih tipov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja na območju predlaganega Geoparka so Zgornja Drava, Kamniško-savinjske Alpe in Pohorje.

Glede na to, da imata Slovenija in Avstrija svojo nacionalno zakonodajo s področja varstva narave, podajamo sisteme varstva geološke dediščine za vsako državo posebej.

Varstvo geološke dediščine se v Sloveniji ureja za naslednje predmete varstva:

Naravne vrednote so po ZON-u poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drugi vredni pojavi, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Tako so naravne vrednote predvsem geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemne jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in druge oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, … Naravne vrednote so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04 in 70/06). Na območju predlaganega Geoparka je registriranih 60 geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot (mednje sodijo tudi geo-znamenitosti in znamenitosti predlaganega Geoparka).

Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naslednje vrste zavarovanih območij: narodni park, regijski parki, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. Zavarovana območja na območju predlaganega Geoparka znotraj katerih se nahajajo posamezne geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka: 1 krajinski park (IUCN kategorija V) – Krajinski park Topla; 1 naravni rezervat (IUCN kategorija IV) – Greben Smrekovec-Komen; 3 naravni spomeniki (IUCN kategorija III) – Glančnikov rov z delom revirja Moring, Rudnik Helena in Rudnik Topla (glej karto XX).

Varstvo geološke dediščine se v Avstriji ureja za naslednje predmete varstva:

Naravni rezervat – IUCN kategorija IV (Naturschutzgebiet): Naravni rezervat je večje naravno ohranjeno območje upravljanja habitatov/vrst: zavarovano območje, ki se upravlja predvsem zaradi ohranjanja z upravljavskimi posegi; območje kopnega in/ali morja, kjer se upravlja z aktivnimi posegi, da se zagotovi ohranitev habitatov in/ali zadovoljijo potrebe določenih vrst. Prepovedi in smernice za ravnanje na teh območjih ureja Zakon (§ 24 K-NSG). Na območju predlaganega Geoparka sta 2 – Korte in Belska Kočna.

Krajinski rezervat – IUCN kategorija V (Landschaftsschutzgebiet) Zavarovana kopenska/morska krajina: zavarovano območje, ki se upravlja predvsem zaradi ohranjanja kopenske/ morske krajine in rekreacije; območje kopnega, če je primerno skupaj z obalo in morjem, kjer je zaradi vzajemnega delovanja človeka in narave sčasoma nastalo območje z izrazitimi značilnostmi in pomembne estetske, ekološke in/ali kulturne vrednosti ter pogosto z veliko biotsko raznovrstnostjo. Zaščita

33

celovitosti tega tradicionalnega medsebojnega delovanja je nujna za varstvo, ohranitev in razvoj takega območja. Na območju predlaganega Geoparka so 4 – Gora sv Heme /Hemmaberg, Pirkersee, Pirkdorfersee, Katharinakogel.

Naravni spomenik – IUCN kategorija III (Naturdenkmal) Naravni spomenik: zavarovano območje, ki se upravlja predvsem zaradi ohranjanja posebnih naravnih značilnosti; območje, kjer je ena ali več posebnih naravnih ali naravnih/kulturnih značilnosti izjemne ali edinstvene vrednosti zaradi svoje redkosti, značilnih ali estetskih lastnosti ali kulturnega pomena. Na območju predlaganega Geoparka jih je 9 (na karti XXX so označeni Wildensteiner Wasserfall /Podkanjski slap, Jerischacher See /Jeriška jama, Rosaliengrotte /Rozalska jama).

Karta 8: Ohranjanje geološke dediščine na območju Geoparka

C3: Podatki o upravljanju in vzdrževanju teh območij

Posebna pravna ureditev na delih narave, ki so naravne vrednote, se v Sloveniji izvaja v javnem interesu, ki je utemeljen z ustavno določbo o tem, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike, torej gre za poseben javnopravni režim. Večina geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka na območju predlaganega Geoparka ima status naravne vrednote. V Sloveniji je upravljanje in vzdrževanje naravnih vrednot naloga države, če gre za naravno vrednoto državnega pomena, ali naloga lokalne skupnosti, če gre za naravno vrednoto lokalnega pomena. Upravljanje z naravnimi spomeniki je predpisano v Odloku o razglasitvi rudnika svinca in cinka za naravni in kulturni spomenik (Ur. l. RS št. 8/1997) in Odloku o razglasitvi dela rudnika svinca in cinka Mežica za naravni spomenik in kulturno- tehnični spomenik (Medobčinski uradni vestnik 1/97). Za upravljanje Glančnikovega rova z delom revirja Moring po Odloku (Ur. l. RS št. 8/1997) skrbi Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o. (pravni naslednik je Podzemlje Pece, d.o.o., turistični rudnik in muzej), ki je po Odloku (Medobčinski uradni vestnik 1/97) dolžan skrbeti tudi za naravna spomenika rudnik Topla in Rudnik Helena.

34

Varovanje in upravljanje z naravno dediščino ureja deželni zakon. Nekatere geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka so varovane kot naravni spomeniki in kot takšne v pristojnosti dežele Koroške. Nekateri naravni spomeniki pa so tudi »lokalnega pomena« in so zanje zato še dodatno pristojne lokalne skupnosti (občine). Nekatere geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka se nahajajo znotraj naravnih rezervatov in krajinskih rezervatov. Njihovo varovanje zagotavljajo strogi predpisi, ki veljajo za posamezne kategorije zavarovanih območij. Za določeno območje pa lahko deželna vlada izda tudi prepoved obiskovanja.

V sklopu predlaganega Geoparka, bodo urejene nove znamenitosti geoparka in obnovljene oz. dopolnjene že obstoječe. Z obstoječo in novo infrastrukturo na znamenitostih geoparka, bodo tako kot do sedaj, upravljale lokalne skupnosti, oz. subjekti, ki so posamezno infrastrukturo tudi financirali.

C4: Seznam in opis negeoloških območij ter njihova integracija v predlagani Geopark

Predlagani Geopark poleg geologije ponuja še veliko več in vendar je povsod povezan z njo. Ponuja doživljanje edinstvene narave, kulture, arheologije, rudarske tradicije in prijeten klepet z domačini obenem.

Naravo na območju predlaganega Geoparka med Košuto in Obirjem, Olševo in Uršljo goro ter med Smrekovcem in Košenjakom odraža izjemna biotska pestrost, saj se na tej vzhodni meji alpskega sveta razširjajo mnoge rastlinske in živalske vrste. Mnoge redke življenjske prostore je skozi stoletja uspela ohraniti človeška vztrajnost. - Območje je pomembno z

vidika botanike. V skalnih stenah, meliščih, gorskih traviščih, mnogih razpršenih mokriščih in barjih, so našle zadnje zatočišče mnoge redke in zavarovane rastlinske vrste, med katerimi najdemo endemite Zoisovo zvončico, kamniško murko, peško ovsiko, nenavadni kamnokreč, Wulfenov jeglič, ki si po najditelju deli ime z mineralom wulfenit, in druge redke in zavarovane rastlinske vrste. Slika 10: Narava Geoparka

- Vzhodne Karavanke so tudi izjemno pomembno ornitološko območje, saj tukaj rastijo vse pomembnejše koconoge kure (divji petelin, ruševec, belka in gozdni jereb), gnezdijo pa še redke vrste sov (mali skovik, koconogi čuk), detlov (črna žolna, triprsti detel) in ujed (planinski orel, sokol selec).

- Biotsko pomemben je vodni svet mnogih povirij, barij in naravno ohranjenih delov vodotokov, saj so to

tudi rezervoarji čiste vode. Močvirni življenjski prostori so v Evropi med najbolj ogroženimi in hitro izginjajo, s čimer izginejo tudi mnoge, od vodnega režima odvisne živalske in rastlinske vrste. Znotraj projektnega območja je nekaj izjemnih mokrišč, ki so zadnja zatočišča redkih in ogroženih ter zavarovanih rastlinskih vrst, med njimi mnogo redkih kukavičevk, in živalskih vrst, med katerimi velja izpostaviti raka koščaka, kačje pastirje in metulje. Med žuželkami najdemo redke in evropsko varovane vrste, kot sta kačja pastirja veliki studenčar in kačji potočnik, hrošč močvirski krešič in metulji travniški postavnež, gozdni postavnež, Scopolijev zlatook, strašnični mravljiščar in črtasti medvedek.

35

- Skladno z gozdnatostjo je na območju veliko zavarovanih dreves izjemnih velikosti in tudi z močno simbolno vrednostjo, kot npr. Najevska lipa.

Kulturna dediščina na območju predlaganega Geoparka je raznolika in obsega nepremično, premično, nesnovno in živo dediščino. Nepremična dediščina obsega arheološko dediščino, naselbinsko dediščino, umetnostno zgodovinsko dediščino, kapele, križe in znamenja, gradovi, zgodovinsko dediščino, tehnično dediščino s področja rudarstva in etnološko dediščino. Premično kulturno dediščino hranijo in predstavljajo v Koroškem pokrajinskem muzeju, v muzeju Podzemlja Pece, Etnološki zbirki Črna, Polhovem mlinu, Muzeju Dvornik, Arheološkem romarskem muzeju v Globasnici, na Gori Sv. Heme, v nekaterih lokalnih muzejih ter zgodovinskih stavbah in objektih rudarstva v občinah Pliberk, Železna Kapla, Bistrica nad Pliberkom in Prevaljah ter drugih zasebnih zbirkah. Ohranjene šege in navade iz življenja prebivalcev na območju predlaganega Geoparka so le del nesnovne dediščine, kamor sodi tudi ljudsko izročilo s pravljicami, pripovedkami in legendami o Kralju Matjažu, jezeru, Žal ženah, jami Sv. Rozalije idr., kot tudi petje in literarno ustvarjanje. Živa dediščina se ohranja v okviru številnih etnoloških in turističnih prireditev kot so Gradovi Kralja Matjaža (predvidena za vpis v UNESCO register), Turistični teden v Črni, pustni karneval v Kotljah, srečanja pod Najevsko lipo, Pliberški jormak, Sejem Farant, jesenski sejem v Šmihelu, pevska revija Od Pliberka do Traberka … (programi prireditev so dostopni na http://www.koroska.si/index1.php?site=kol in www.klopeinersee.at). Priljubljeni točki za ljubitelje umetnosti iz cele Evrope sta tudi Muzej Wernerja Berga v Pliberku in Liaunigov muzej z zbirkami sodobnih umetnosti v Suhi. S svojim delom in ustvarjanjem so na območju predlaganega Geoparka k razvoju, ohranjanju in promoviranju kulturne in naravne dediščine doprinesle številne pomembne osebnosti (več o osebnostih si poglejte na http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/biografki_leksikon/seznam/).

Slika 11: Kulturno-zgodovinske znamenitosti Geoparka

Glej seznam (tabela 6) in karto izbranih negeoloških znamenitosti Geoparka, ki jih spremljajo fotografije (glej zgoraj).

36

Tema Kratica Kategorija

Pomen INT mednarodni

NAT državni

REG regionalni oz. lokalni

Namen EDU izobraževalni (geoizobraževanje)

TUR turistični (geoturizem)

SCI znanstveno-raziskovalni

Varstveni status PN varstvo naravne dediščine

PC varstvo kulturne dediščine

NP ni varovano

Ostale informacije LS razgledna točka

HIS zgodovinski pomen

ARH arheološki pomen

ER okoljevarstveni pomen

Tabela 6: Razlaga kratic, ki so uporabljene na seznamu ostale naravne in kulturne dediščine v povezavi z geo-znamenitostmi Geoparka med Peco in Košuto

Seznam negeoloških znamenitosti na območju Geoparka:

Zap. št. Naravna in kulturna dediščina predlaganega Geoparka Kategorija

1. Arheološko najdišče Javornik v Ravnah na Koroškem REG, EDU, VKD, ARH

2. Arheološko najdišče Turške šance na Preškem vrhu REG, EDU, TUR, PC, ARH

3. Cerkev sv. Ane in sv. Bolfenka – cerkvi dvojčici nad Lešami NAT, TUR, PC, HIS

4. Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori – najvišje ležeča cerkev v SI NAT, TUR, PC, LS

5. Christophorus‐Bildnis, an der Straße zum Seebergsattel REG, TUR, PC, HIS

6. Dolina smrti (Žerjav) REG, EDU, PN, PC

7. Krajinski park Topla, Črna na Koroškem NAT, TUR, PN, PC, LS, ER

8. Eisenkappler Hütte NAT, EDU, TUR, PN, NP, LS

9. Fužinarski in železarski obrati ter uradniška in delavske stanovanjske hiše

NAT, EDU, TUR, PC, HIS

10. Grad in Koroški pokrajinski muzej, Ravne na Koroškem NAT, EDU, TUR, SCI, PC, HIS

11. Muzej Globasnica NAT, EDU, TUR, SCI, PC, HIS

12. Kostnica sv. Mihaela v Libeličah NAT, EDU, TUR, PC, ARH

13. Košuta, naravna pokrajina NAT, EDU, TUR, PN, LS, ER

14. Krischakar / Petzen NAT, EDU, TUR, SCI, PN, LS, ER

15. Matjaževa jama REG, TUR, PN, PC

16. Najevska lipa na Ludranskem vrhu NAT, EDU, TUR, PN, ER

17. Podzemlje Pece d.o.o., Turistični rudnik in muzej NAT, EDU, TUR, PN, PC, ER

18. Povhov mlin v Dolgih Brdih REG, EDU, TUR, PC, HIS

19. Prežihova bajta na Preškem vrhu NAT, EDU, TUR, PC, HIS

20. Rudarske stavbe REG, EDU, TUR, SCI, PC, HIS

21. Sveta Hema, svetišče in ostanki poznoantične naselbine NAT, EDU, TUR, SCI, PC, HIS, ARH

22. Štoparjev most na Poljani REG, TUR, PC, HIS

23. Türkenschanze Tabora NAT, EDU, TUR, PC, HIS

24. Dravograjsko jezero - izjemno mokrišče s pisanim rastlinskim in živalskim svetom

NAT, EDU, TUR, SCI, PN, ER

25. Uršlja gora - rastišče ogrožene visokogorske flore in favne NAT, EDU, TUR, PN, LS, ER

26. Dolga brda - habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v močvirni dolini ob železniški progi Holmec

NAT, EDU, TUR, SCI, PN, ER

27. Belska Kočna – naravni rezervat v dolini potoka Bela NAT, EDU, TUR, SCI, PN, ER

28. Korte – naravni rezervat z najrazličnejšimi ekološkimi pogoji NAT, EDU, TUR, SCI, PN, ER

29. Gräberfeld Globasnitz –Ost/Ausgrabungen NAT, EDU, TUR, SCI, PC, HIS

30. Katharina-Kogel in St. Michael ob Bleiburg NAT, TUR, PC, HIS

37

Tabela 7: Pregled ostale naravne in kulturne dediščine Geoparka s kraticami in kategorijami.

Karta 9: Negeološke znemenitosti v Geoparku Karavanke/Karawanken.

Zaradi vzajemnega delovanja človeka in narave sčasoma nastalo območje z izrazitimi značilnostmi in pomembne estetske, ekološke, naravne in kulturne vrednosti. Takšna območja so običajno zavarovana kot krajinski park, pa kljub temu na območju predlaganega Geoparka beležimo le nekaj manjših zavarovanih območij, kot so Krajinski park Topla, Belska Kočna in Korte. Zato je predlagani Geopark toliko bolj pomembna priložnost, da v okviru le-tega vse te vrednosti območja ustrezno predstavimo, poudarimo ter o njih izobražujemo in osveščamo.

38

D GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN POSLOVNI NAČRT

D1: Gospodarske dejavnosti v geoparku

Ravne na Koroškem, Prevalje, Dravograd, Feistritz ob Bleiburg in Pliberk, z naselitvijo novih obratov in podjetij, tvorijo delovna središča na območju Geoparka. V naštetih občinah so tudi glavni gospodarski centri, ki se povezujejo v skupno gospodarsko os, med njimi pa kot oskrbni in kulturni središči Geoparka izstopata Pliberk in Ravne.

Podrobnosti o obstoječem stanju gospodarstva na območju Geoparka v poglavju A2 – b) Gospodarstvo.

Prometna lega območja Geoparka z izgradnjo novih prometnih povezav pridobiva na pomenu. Trenutno je območje priključeno na avtocestno prometno omrežje A2 na avstrijski strani, ki je tudi osnova za izboljšanje čezmejne prometne povezave s Slovenijo. Boljša prometna povezanost z večjimi centri v državi je razlog za selitev proizvodnje pomembnejših podjetij na to obmejno območje Geoparka. Nadaljni potencial v na področju prometa predstavljata načrtovana železniška proga Koralmbahn in izgradnja 3. razvojne osi slovenskega avtocestnega križa. Izboljšana prometna dostopnost območja Geoparka pomeni večjo dostopnost javnega prometa in posledično več obiskovalcev Geoparka.

Večjih izobraževalnih središč z univerzo ali fakultetami na območju Geoparka ni, zato se mladi po končani srednji šoli selijo večja mesta (Ljubljana, Dunaj, Celovec). Zaradi pomanjkanja visokokvalificiranih delovnih mest le-ti po študijo v večini primerov tam tudi ostanejo. Zaposlitveni potencial v regiji predstavljajo predvsem nova delovna mesta v razvijajočem turizmu in tehnologijah pridobivanja obnovovljivih virov energije.

Na področju turizma si območje že desetletja prizadeva za izboljšanje prepoznavnosti regije na podlagi čezmejnega povezovanja. Kljub vsem prizadevanjem pa je bilo do sedaj na območju premalo podjetniških iniciativ, in zato sodelovanje ni zaživelo v takšni meri, kot bi lahko.

Trženje turističnih storitev na območju Geoparka vodita uspešni razvoji organizaciji – RRA Koroška in Turistično društvo Klopeinersee-Južna Koroška v povezavi z manjšimi lokalnimi turističnimi organizacijami. Šibka točka te sicer bogate turistične ponudbe je njena razdrobljenost in izoliranost posameznih ponudnikov. Tako sicer dobimo široko ponudbo (pred časom, se je ta propagirala pod sloganom »turistični mozaik«), ki pa skupno ne omogoča jasno prepoznavnega profila regije. Geopark ravno segmentu prepoznavnosti in povezovanja namenja veliko pozornost, saj poskuša celotno turistično ponudbo povezati pod svojo znamko – Geopark Karavanke in jo nato tudi profesionalno posredovati.

Močno razvit in trajnostno naravnan je tako naravni kot kulturni turizem (na področju umetnosti, umetnostne zgodovine idr.). S kvalitetno ponudbo kulturnega turizma so se zelo dobro uveljavila nekatera mesta, kot so Ravne na Koroškem, Prevalje, Globasnica, Pliberk in Suha.

Cilj Geoparka je, da regionalo dediščino v obliki izjemne geologije, naravnih posebnosti in kulturnih zanimivosti, ustrezno pozicionira in jo lahko doživimo ter se iz nje učimo.

39

D2: Obstoječa in načrtovana ureditev geoparka (e.g. geo-izobraževanje, geo-tourizem, Turistična ifrastruktura itn.)

Na skoraj 1000 km2 se nahaja območje z edinstveno geološko zgradbo, ki ima veliko estetsko in znanstveno-raziskovalno vrednost ter močan turistični potencial. Glavni namen predlaganega Geoparka je predstavitev teh geoloških posebnostih in osveščanje o njihovi vrednosti in ohranjanju. V ta namen je bila izgrajena osnovna podporna infrastruktura in pripravljene strokovne vsebine, ki omogočajo razvoj trajnostnega geoturizma in kvalitetnega geoizobraževanja.

Za obdobje od 01.09.2010 do 30.09.2013 so zagotovljena sredstva v višini 2.503.424,00EUR, ki so razdeljena med Partnerje Geoparka. 84,05% sredstev je zagotovljeno iz ESRR, 14,83 iz javnih virov in 1,11% iz zasebnih virov. Organizacijska struktura predlaganega Geoparka je opisana v poglavju A3.

Finančni načrt

Tabela prihodkov/odhodkov:

Partner Stroški

osebja

Stroški zunanjih

izvajalcev

Investicije Administrativni

stroški

Celotni stroški

Podzemlje Pece 179,600 79,400 248,614 9,000 516,614

RMK 144,200 131,000 245,000 6,840 527,040

ZRSVN 123,686 35,300 6,160 9,958 175,104

Obirske jame 109,274 0 167,630 7,133 284,037

Občina Črna na Koroškem 0 0 120,000 0 120,000

Občina Mežica 0 0 170,000 0 170,000

Občina Globasnica 0 5,000 165,800 0 170,800

Občina Prevalje 0 0 144,527 0 144,527

KPM 22,867 22,000 38,600 6,185 89,652

Občina Bistrica ob Pliberku 0 12,000 70,000 0 82,000

Občina Sele 0 12,120 171,500 0 183,620

RRA 38,158 0 0 1,872 40,030

Skupni stroški Geoparka 617,785 296,820 1,547,831 40,988 2,503,424

Tabela 8: Tabela prihodkov/odhodkov za časovno obdobje 9/2010-9/2013

Po letu 2013 za delovanje Geoparka predvidevano naslednje vire:

- Viri lokalnih skupnosti, nacionalna sredstva, lastni prihodki Geoparka – (prodaja, vodenje, vstopnine, izvajanje projektov), zasebniki, nacionalni, regionalni in mednarodni projekti, donatorska sredstva, stalni programski viri.

Geo-education, geo-tourism and tourism infrastructure

Glavna pobudnika predlaganega Geoparka – Podzemlje Pece-Turistični rudnik in muzej Mežica ter Obirske jame v Železni Kapli – danes predstavljata osrednji informacijski točki le-tega. V Turističnem rudniku in muzeju v Mežici so na ogled etnološka zbirka s prikazom bivanjske kulture mežiških rudarjev, zbirka rud, mineralov in fosilov, jamomerska soba, ter zbirka fotografij naravoslovnega fotografa Maksa Kunca. Ponujajo voden ogled rudnika v samem osrčju Pece, do katerega vas pripeljejo z avtentičnimi jamskimi vozički in vam nato na 1,5 km dolgi poti po Podzemlju Pece predstavijo načine rudarjenja in rudarsko opremo skozi zgodovino. Edinstven je tudi ogled rudnika s kolesi ali kanuji. Globoko pod zemljo vam postrežejo tudi s knapovško malico, v trgovinici pri vhodu so na razpolago turistični spominki in monografije s tega področja.

40

Informacijski center Obirskih jam se nahaja v središči Železne Kaple in poleg informacij nudi veliko izbiro spominkov ter ogled zanimivih primerkov mineralov. V centru vam organizirajo ogled rudnika in kapniških jam pod Obirjem, do koder vas iz Železne Kaple pripeljejo s turističnim avtobusom. Pri vhodu v jame se začne 800 m dolgi podzemni park doživetij z živimi kapniki in s sledmi rudarjev, ki ki je predstavljen z inovativnimi animacijami.

Na obeh točkah že potekajo številne aktivnosti (delavnice za otroke, terenski ogledi geološko zanimivih točk, vodeni ogledi muzejev in rudnikov idr.) in prireditve (razstave, koncerti, predavanja, geološki posveti, …), kot osrednji točki Geoparka pa jih dopolnjujemo z bogatimi interpretacijskimi in izobraževalnimi ter novimi predstavitvenimi vsebinami za obiskovalce. Centra imata tudi koordinacijsko vlogo za celotno območje predlaganega Geoparka, ki nastopa pod skupno blagovno znamko, s predstavitvijo na spletni strani ter z enotnim načrtom animacij in označevalne infrastrukture ob znamenitostih geoparka (glej tabelo 5).

Slika 12: Predstavitvene table in interpretacijske točke ob različnih geo-znamenitostih v Geoparku

Dolgoročno je načrtovana vzpostavitev čezmejne pohodniške geološke poti po predlaganem Geoparku, ki bo povezala posamezne interpretacijske točke. Posamezne etape te poti so kot zaključene tematske poti že vzpostavljene na območju Pece, Košute, Železne Kaple, Mežice in Leš. Nekatere je možno obiskati tudi s kolesom. Vzpostavitev poti je večinoma temeljila na obstoječih planinskih in kolesarskih poteh, ki so bile tako dopolnjene z geološkimi in drugimi naravnimi ter kulturnimi vsebinami. Vse točke in tematske poti so javno dostopne in namenjene končnim uporabnikom – obiskovalcem (turisti, šole, lokalno prebivalstvo,..), kot tudi strokovnim javnostim.

V predlaganem Geoparku dajemo velik poudarek izobraževanju, tako tistih najmlajših v vrtcih, kot tudi starejšim v šolah ter njihovih vzgojiteljev in učiteljev ter lokalnih vodnikov. Zavedamo se, da le ozaveščena javnost lahko pomagala pri promociji in varstvu dediščine in dolgoročno prepozna prednosti in priložnosti v trajnostnem razvoju geološke dediščine in geoturizmu za vsakega izmed njih. V okviru izobraževalnega programa Zabavno, poučno, ni mučno- Geopark med Peco in Košuto smo izvajamo izobraževanja za vzgojitelje in učitelje ter delavnice za otroke v vrtcih in za šolsko mladino. Pripravili smo tudi mape z učnimi gradivi. V prihodnosti nameravamo izvesti še več tovrstnih izobraževanj in delavnic. Vsako leto bomo vrtcem in šolam predlagali temo za izvedbo Geo projektnega dne. Izvedba le-teh je v domeni šol, mi pa jim pomagamo s strokovnimi vsebinami. V šolskem letu 2011/2012 smo predlagali naslov Voda in kamen – neločljivo povezana dela narave. V okviru naših aktivnosti ima velik pomen tudi čezmejno sodelovanje med prebivalci geoparka, zato vzpodbujamo šole, da organizirajo mednarodne izmenjave učencev iz obeh strani meje na območju

41

predlaganega Geoparka. Na temo geo-projektnega dne in mednarodnih izmenjav je bila organizirana tudi izobraževalna delavnica za učitelje in vzgojitelje.

Prav tako pomembno je izobraževanje in pridobivanje novih idej ekipe Geoparka. Z novimi znanji in implementacijo idej prispevamo k boljši prepoznavnosti in boljšim izdelkom Geoparka.

Tako smo s prenosom dobre prakse Unsecovih geoparkov tudi na našem območju v maju 2011 izvedli Teden Geoparka med Peco in Košuto, z namenom popularizacije in ozaveščanja predvsem lokalnega prebivalstva o pomenu geološke dediščine in njenem ohranjanju. Velik poudarek smo dali na izobraževanju otrok, šolarjev in mladine ter njihovih vzgojiteljev, učiteljev in staršev. Zraven geološke dediščine smo predstavili tudi bogato kulturno dediščino ter naravo in naravne vrednote območja. Aktivnosti smo poskušali razporediti po celotnem območju predlaganega Geoparka, vse so potekala dvojezično, v slovenskem in nemškem jeziku. V obeh jezikih so bila pripravljena tudi promocijska in predstavitvena gradiva. Pripravili smo različne dogodke, od ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic, predavanj, terenskih ogledov zanimivih lokalitet, likovnega natečaja, dneva odprtih vrat, …Tedna geoparka se je udeležilo preko 1000 obiskovalcev, izvedenih je bilo 15 različnih dogodkov o katerih so poročali vsaj v 9 različnih medijih. Pripravlja se tudi že program Tedna Geoparka za leto 2012.

Geopark predstavljamo na številnih sejemskih, kot je največji slovenski turistični sejem Alpe Adria, slovesnost ob 20. obletnici Obirskih jam, Kulturni bazari (ki sta ga organizirala Ministrstvo RS za kulturo in Ministrstvo RS za šolstvo in šport) in Otroški bazar, na slovenskem geološkem kongresu in posvetu. Geopark se že od 2008 predstavlja tudi na evropskih in svetovnih konferencah geoparkov. Izvedli smo večje število predstavitev za različne ciljne skupine, tako znotraj kot zunaj območja predlaganega Geoparka.

Geo-znamenitosti in znamenitosti geoparka so predstavljene v številnih publikacijah, tako strokovnih kot tudi turističnih in popularizacijskih. Predlagan Geopark je predstavljen v promocijski zloženki, v načrtu pa je tudi priprava strokovno-informativne brošure, učnega pripomočka za učitelje in vodnika, geološke knjižice za otoke in filma o predlaganem Geoparku. (Več v poglavju D6.)

D3 Celovita analiza potenciala regij za razvoj ekonomsko trajnostnega geoturizma

Geoturizem temelji na konceptu trajnostnega turizma, ki ohranja in še dodatno krepi geološki in geografski značaj območja, tako njegovo naravno in kulturno dediščino kot tudi blaginjo lokalnega prebivalstva s sredstvi, ki jih ta odgovorni turizem prinaša. V varovanje in promocijo so vključeni vsi elementi območja, od zgodovine, tradicionalne krajine in načina življenja, kulinarike, umetnosti, flore in favne, predvsem pa so pomembni ljudje. Glavne značilnosti geoturizma so:

deluje na trajnostnih principih in prostor obravnava kot celoto (geološke posebnosti v povezavi z naravno in kulturno dediščino, zgodovino, kulturo, umetnostjo, kulinariko, …);

vključuje lokalno prebivalstvo;

informira tako obiskovalce kot lokalno prebivalstvo (le-ti na novo odkrivajo svoje okolje in dediščino in se je začnejo zavedati; spoznajo lahko, da je njihova dediščina, ki jo imajo za samo po sebi umevno, posebna, dragocena in zanimiva tujim obiskovalcem;

lokalnemu prebivalstvu prinaša socialno – ekonomske koristi;

podpira integriteto prostora;

pomeni edinstvena doživetja in potovanja. Tudi geoturizem zasleduje cilje trajnostnega turizma, kot so: varovanje svojega produkta oz. destinacije, ohranjanje naravnih virov, spoštovanje lokalne kulture in tradicije, težnja h kvaliteti in ne h kvantiteti, …

Podrobnosti o obstoječem stanju turizma na območju Geoparka v poglavju A2 – c) Turizem.

Priložnosti geoturizma Geoparka Karavanke:

prepoznavna blagovna znamka območja – Unseco Geopark,

atraktivnejša ponudba območja,

interaktivna interpretacija in promocija območja v katero je vključeno lokalno prebivalstvo,

42

celovita, enotna in usklajena promocija območja,

povečanje števila turistov in podaljšanje časa bivanja na območju ter s tem nadaljnji turistični razvoj,

ustvarjanje dodatne vrednosti in povečanje delovnih mest za lokalno prebivalstvo,

večje trženje lokalnih produktov in lokalne oskrbe,

večja osveščenost lokalnega prebivalstva o pomenu območja, ki zaradi tega prevzame oz. poveča skrb in odgovornost za varovanja dediščine območja,

razvoj drugačnih oblik turizma, ki temeljijo na naravi, zgodovini, kulturi območja, vključno z lokalno kulinariko, spominki, običaji, …

vključevanje lokalnih podjetij v geoturizem,

ukrepi za usmerjanje ravnanja obiskovalce na občutljivih naravnih območjih, …

Nevarnosti geoturizma Geoparka Karavanke:

kratkoročne ekonomske potrebe postanejo pomembnejše kot dolgoročni geoturistični potencial,

prevlada osebnih interesov nad interesi skupnosti,

ostale turistične aktivnosti se morajo podrediti ciljem geoturizma,

slaba koordinacija in upravljanje območja,

veliki stroški za upravljanje območja,

povečanje obiskovalcev pomeni ob neustrezni promociji in varovanju, večje nevarnosti za uničevanje geoloških posebnosti, …

Turistična ponudba obstoječih ponudnikov in destinacij je že razvojem vzpostavitvijo geoturizma temeljila na »doživljanju narave«. Tako se regije na obeh straneh meje ciljno usmerjajo v razvoj trajnostnega in mehkega turizma, ki si prizadeva za zavedno ravnanje in ustrezno upravljanje na zavarovanih območjih, kar pa je tudi pomemben cilj geoturizma.

Slika 13: (levo) Iskanje skupnih rešitev v nadaljnjem razvoju turizma regij Geoparka (delavnica)

Slika 14: (desno) Priložnost za inovativno turistično ponudbo, kot je MTB-avantura v rudniku

D4: Pregled in politika obstoječega trajnostnega razvoja geotourizma, gospodarstva, geo-izobraževanja in geološke dediščine V zadnjih obdobjih se pojavlja na področju turizma in preživljanja prostega časa močan trend aktivnega, zdravega in »naravnega« preživljanja prostega časa v neokrnjeni naravi ter iskanje novih drugačnih oblik turizma ter kakovostnega bivanja. Na območju Geoparka ima povezovanje zavarovanih območij narave in turističnih regij vedno večji pomen. Naravno ohranjena območja predstavljajo vedno večji potencial, postajajo vedno bolj iskani cilji za počitek, raziskovanje, ter mesta sproščanja (narava kot meditativni prostor na eni in prostor adrenalinskih doživetij na drugo strani). Zaradi tega so neokrnjeni deli narave vedno bolj iskana »pribežališča« za individualne goste, prostor za večje skupine in mesta za timska doživetja narave. Nov profil t.i. »zelenih gostov« zahteva tudi aktualno ekološko turistično ponudbo in visoko kvaliteto. Geopark je odlična priložnost za dopolnitev te ponudbe in novo dodano vrednost turističnim regijam. Turistični ponudniki, ki v svojo ponudbo že aktivno vključujejo »doživljanje narave« in s tem tudi »doživljanje geologije« so npr.:

43

Berghof Brunner, Gasthof Podobnik, Pension Besser, Familiengasthof-Fewo Schmautz, …, ki se že dlje časa predstavljajo pod znamko Natur.Genuss - Südkärnten, sedaj pa tudi pod znamko Geopark Karavanke. V svojo ponudbo vključujejo številne naravne/geološke in kulturne znamenitosti z območja Geoparka (Sablatnigmoor, Korška soteska, Obir, E-kolesarjenje, Rudnik in muzej Mežica, premogovniško središče Leše, Geotrail Hainschgraben, Geotrail Mela Koschuta, Obirske jame, Via Alpina oz. Südalpensteig, …).

Glede na navedeno so ciljne skupine obiskovalcev predlaganega Geoparka zelo heterogene, tako po starosti, izobrazbi in potrebah. Na območju predlaganega Geoparka je razvita ponudba za sledeče ciljne skupine:

- geo-turiste, - ljubitelje narave, kulturne dediščine in tradicionalne kulinarike, - družine z otroki, - lokalne obiskovalce in tuje turiste, - športnike, kolesarje, plezalce, planince, pohodnike, - otroke, učence in dijake vrtcev in šol ter njihove vzgojitelje in učitelje, - študente specializiranih študijev, - raziskovalce in znanstvenike.

Za različne ciljne skupine, ki že obiskujejo območje Geoparka se na območju izvajajo različni programi. Vse aktivnosti in dejavnosti so usmerjene k ozaveščanju, ohranjanju in popularizaciji geološke in ostale dediščine na območju Geoparka. Pomemben cilj je poistovetenje lokalnega prebivalstva z Geoparkom in prepoznavanju prednosti trajnostnega razvoja geološke dediščine za vsakega izmed njih. Lokalno prebivalstvo mora namreč ozavestiti in izkusiti, da ima geološka dediščina, njeno varstvo ter promocija tudi ekonomsko pozitivne učinke v njihovem okolju.

Programi, ki se izvajajo na območju predlaganega Geoparka in cilji, ki jih z njimi dosegamo:

Delavnice Geo dogodivščine, delavnice za predšolske otroke in otroke do 8. leta starosti. Otroci na delavnicah skozi igro spoznavajo geologijo in geološke posebnosti Geoparka, s tem razvijajo pozitiven odnos do te dediščine in lahko dolgoročno doprinesejo k njenemu ohranjanju. Delavnice se izvajajo v obeh informacijskih centrih Geoparka, v vrtcih in šolah.

Delavnice Skrivnostni svet kamnin, mineralov in fosilov, ki so namenjene otrokom od 8. leta starosti. Otroci in dijaki predvsem skozi izkustva na praktičnih primerih nalog razvijajo pozitiven odnos do geološke dediščine, delavnice se izvajajo v obeh informacijskih centrih Geoparka in na šolah.

Delavnice in izobraževanja Zabavno, poučno, ni mučno za učitelje in vzgojitelje. Namen teh aktivnosti je v izvedbi delavnic strokovnega usposabljanja za učitelje in vzgojitelje ter jih vzpodbuditi, da bodo s svojimi izkušnjami pripravljeni na izvajanje novosti v poučevanju vsebin iz geologije in naravoslovja.

Izvedba Geo projektnih dni in mednarodne izmenjave za učence iz območja Geoparka z namenom krepitve čezmejnega sodelovanja in poglobitve vedenja o posebnostih Geoparka.

Vodeni družinski izleti za družine z otroki, kjer spoznajo geo-znamenitosti in znamenitosti Geoparka ter se seznanijo z geološko in ostalo dediščino območja.

Izvedba vsakoletnega Tedna geoparka, z različnimi aktivnostmi za različne ciljne skupine.

Team building aktivnosti, prvovrstna timska doživetja za poslovneže.

Vodeni obiski za šole, lokalno prebivalstvo ali turiste po geo-znamenitostih in znamenitostih Geoparka. Izvajajo jih lokalna Turistična društva, Turistične agencije in ekipa Geoparka.

Aktivnosti za vključevanje predlaganega Geoparka v turistično ponudbo (predstavitve in izobraževanja za zaposlene v turizmu).

Obiski geo-znamenitosti in znamenitosti Geoparka so vključene v že obstoječe pešpoti, kolesarske ali planinske poti (npr. učna pot Po stopinjah leških rudarjev vključuje tudi znamenitost predlaganega Geoparka Leše – nahajališče premoga).

44

Slika 15: Delavnica “Zabavno, poučno, ni Slika 16: Delavnica “Skrivnostni svet” Slika 17: Delavnica “Geo-dogodivščine” mučno”za vzgojitelje in učitelje za osnovnošolce za najmlajše

Vse navedene aktivnosti, ki potekajo na območij Geoparka so usmerjene v osveščanje in popularizacijo tako geološke kot ostale naravne in kulturne dediščine, prav tako pa k povečanju socialno-ekonomskih prihodkov lokalnega prebivalstva celotnega območja Geoparka.

Izdane publikacije o/v Geoparku

- Učna gradiva: Zabavno, poučno, ni mučno – Geopark Karavanke

- Informacijsko-promocijska zloženka o Geoparku, izdana 27. 1. 2011 (prvič predstavljena na sejmu Alpe-Adra: Turizem in prosti čas, v Ljubljani)

D5: Politika in primeri za krepitev skupnosti (vključevanje in svetovanje) v predlaganem Geoparku

Kot območje z visoko stopnjo brezposelnosti, številnimi strukturnimi in gospodarskimi problemi, ki izhajajo iz močne usmerjenosti v proizvodne dejavnosti, je Geopark tudi razvojna priložnost za lokalno prebivalstvo. Skupnosti druži zgodovinska navezanost na geološke naravne vire (premog, ruda, mineralna voda,…), obenem pa se odpirajo možnosti za razvoj novih gospodarski dejavnosti. Turizem je v zadnjih letih našel mesto v ospredju regionalnih strategij, zato so možnosti za njegov razvoj še dovolj odprte. Za uspeh predlaganega Geoparka je ključno predvsem sodelovanje med vsemi akterji v regiji. Prav zato je ena izmed glavnih delovnih nalog ekipe Geoparka komunikacija. Kajti le komunikacija združuje ljudi v skupnem interesu in poenoti njihovo mnenje o nadaljnjem razvoju regije. Pomembno je vključevanje in sodelovanje lokalnih oblasti, lokalnih agencij, organizacij in podjetij s področja turističnega razvoja in trženja, ponudnikov hotelskih in drugih nastanitev, vodnikov in organizatorjev izletov, turističnih prevoznikov, ponudnikov atrakcij, športa in rekreacije, šol, fakultet, muzejev in ne nazadnje tudi prostovoljnega sektorja.

Usklajevanje tako širokega spektra akterjev je mogoče le z dobrim timskim delom posameznikov iz zgoraj naštetih področij in dobro koordinacijo ekipe Geoparka. Z rastjo Geoparka in razvojem dejavnosti znotraj le-tega bodo narasle tudi potrebe po delovni sili, kot npr. zaposlitev strokovnjaka za upravljanje geodiverzitete znotraj organizacije predlaganega Geoparka. Tudi v fazi vzpostavitve Geoparka, smo v skladu s prednostnimi

45

nalogami kot zunanje izvajalce v večji meri najemali podjetja in posameznike iz lokalnega okolja in z nekaterimi ohranili tudi trajno sodelovanje.

Slika 18: Komunikacijske aktivnosti v Geoparku

V Geoparku smo si za krepitev skupnosti zadali načrt, ki vsebuje naslednje korake:

Ozaveščanje lokalnega prebivalstva (z izobraževalnimi programi, interpretacijo, informativnim gradivom, dogodki, literaturo, predstavitvami, vodenimi ogledi, …)

Prepoznavanje prednosti v geo-turizmu (izobraževanje in delavnice za lokalne turistične ponudnike in ponudnike storitev) in vzpostavitev ponudbe geo-potovanj, geo-izletov, geo-rekreacije, geo-adrenalinskih doživetij, geo-team buildingov …

Vključevanje geološke dediščine v lokalne/regionalne razvojne strategije

Razvoj blagovne znamke (trženje lokalnih produktov, promocija regije)

Vključevanje lokalnega podjetništva pri proizvodnji in trženju lokalnih produktov

Vzpostavitev mreže akterjev Geoparka, ki skupno nastopajo na trgu in svoji regiji dajejo prepoznavnost

Primeri dobre prakse lokalnih podjetij, katerih ponudba in izdelki že temeljijo na geološki dediščini ali imajo vsaj v manjši meri koristi od le-te: Podzemlje Pece, d.o.o. (ogledi rudnika in muzejskih zbirk, kolesarjenje po rudniku, geološke delavnice, prireditve na temo narave in dediščine, srečanja in izobraževanja za strokovnjake iz geologije…), Obir-Tropfsteinhöhlen Errichtungs- u. Betriebsges.m.b.H./Obirske jame (ogledi rudnika in kapniških jam, muzejskih zbirk, …), Koroški pokrajinski muzej (geološke zbirke, razstave, predavanja, …), arheološki in romarski muzej Globasnica (razstava izkopanin v Globasnici in na Gori Sv. Heme), …

D6: Politika in primeri za ozaveščanje javnosti in zainteresiranih strani v predlaganem Geoparku

Cilji nadaljnjega razvoja predlaganega Geoparka so usmerjeni k dobremu in usklajenemu delovanju čezmejnega geoparka, s poudarkom na čezmejni krepitvi sodelovanja, povečevanju prepoznavnosti območja in njenem uspešnem upravljanju. Okrepili in poglobili smo sodelovanje med ključnimi naravovarstvenimi, kulturnimi, izobraževalnimi, turističnimi in drugimi pomembnimi institucijami z lokalnega, regionalnega in deželnega oz. nacionalnega nivoja ter organi lokalne samouprave z območja Geoparka. Vzdržujemo in gradimo ter nadgrajujemo podporno infrastrukturo, ki je namenjena kakovostnejšemu posredovanju informacij o geo-znamenitostih in znamenitostih Geoparka ter o njenem pomenu ter o pomenu ostale naravne in kulturne dediščine.

Nova podporna infrastruktura bistveno izboljšuje predstavitev geološke dediščine na območju. Nadgrajevali bomo oba informacijska centra, kjer so obiskovalcem na razpolago celovite informacije o Geoparku, vsi promocijski materiali, kot tudi usposobljen vodstveni kader. Pripravljamo tudi predstavitveni film o Geoparku in njegovih naravnih znamenitostih, ki bo namenjen širši javnosti.

Nove interpretacijske točke so/bodo postavljene po celotnem območju predlaganega Geoparka. Urejene so/bodo tako, da je/bo na vsaki točki geološka, naravna ali kulturna posebnost obiskovalcem predstavljena na

46

zanimiv, razumljiv in ustrezno strokoven način. Opremljene so/bodo z interpretacijskimi in informativnimi tablami ter interaktivnimi pripomočki, na posameznih so/bodo postavljeni tudi interaktivni terminali z informacijami o Geoparku. Urejamo 4 nove geološke poti. Vsa že vzpostavljena oz. nova infrastruktura je/bo namenjena turistom, strokovnjakom, šolskim skupinam, študentom ter lokalnemu prebivalstvu.

Izjemen poudarek na območju Geoparka dajemo popularizaciji, izobraževanju in komunikaciji na vseh nivojih, s poudarkom na lokalnem prebivalstvu (aktivno vključevanje na vseh nivojih – vrtci, šole, občine, turistične kmetije, turistične agencije, …).

Z namenom doseganja teh ciljev izvajamo številne aktivnosti ter izdelujemo promocijske materiale za osveščanje različnih ciljnih skupin. Izdelujemo tiskane materiale – predstavitvena zloženka, strokovno-informativna brošura, knjižica za otroke in učni pripomoček. Vzpostavljena je spletna stran in posnet bo film o Geoparku. Organiziramo številna izobraževanja, predavanja, delavnice, terenske oglede, predstavitve na sejmih, vsakoletni Teden geoparka, … za različne ciljne skupine (Podrobnosti v poglavju D4 in delno v D2).

Tudi nadaljnji razvoj Geoparka bo sledil zastavljenim ciljem iz Načrta upravljanja.

Območje Geoparka ima izjemen potencial. V prihodnjih letih bomo nadaljevali z zastavljenimi cilji, nadgradnja in razvoj Geoparka pa bodo v veliki meri temeljili na projektih. Predlagani projekti, nadaljevanje ter nadgradnja aktivnosti so:

izgradnja novih povezovalnih, čezmejnih geoloških poti

vzpostavitev mreže vodnikov geoparka (mreženje in izobraževanje)

vzdrževanje in izgradnja nove infrastrukture – oprema interpretacijskih točk

projekti s področja ohranjanja, varstva in promocije geologije in geo-znamenitosti

raziskave na področju mineralogije

interpretacija geološke dediščine ter ostale dediščine Geoparka

razvoj in trženje novih produktov Geoparka

vzpostavitev enovite baze podatkov o geo-dediščini Geoparka

izgradnja otroških igrišč z geo-igrali

vzpostavitev geoloških poti in geo-znamenitosti, ki bodo posebej opremljene za invalide in obiskovalce z drugimi posebnimi potrebami

47

E: ZANIMANJE IN ARGUMENTI ZA VKLJUČITEV V GGN/EGN

Geopark se nahaja na območju, kjer so bili identiteta prebivalstva, poselitev in gospodarstvo vedno tesno povezani s tamkajšnjim reliefom, kamninami in rudo. Morda ljudje na tem območju niso natančno vedeli, kako edinstvena je njihova geologija, vendar sta njihov način življenja kljub temu določala predvsem bogata kamninska podlaga in gorati relief.

Edinstvena geologija za dvig zavesti in identitete

Članstvo Geoparka v Globalni mreži geoparkov bo okrepilo povezave med znanstvenikom dobro poznano geološko dediščino in širšo javnostjo. Delovati pod skupno mrežo in znamo UNESCA bo lokalnemu prebivalstvu dvignilo zavest in njihovi lokalni identiteti dodalo novo dimenzijo. Iz predlaganega Geoparka se bodo ljudje na tem območju, poleg spoznanja, da živijo v »regiji kamnin«, naučili več o izvoru regije in o geologiji kot vzroku za takšno poselitev in gospodarstvo; poleg tega pa bo sprejetje v Globalno mrežo geoparkov dokaz, da je regija privlačna in zanimiva tudi za ostale.

Inspiracija znanstvenemu delu

Geopark leži na geološko pestrem območju, ki že skoraj dve stoletji služi za pomembne geološke znanstvene raziskave na državnem in mednarodnem nivoju. Izšli so številni znanstveni prispevki v znanstvenih revijah, na nacionalnih in mednarodnih kongresih, vodičih in knjigah, ki so regijo postavili med geološko najbolj raziskane regije Evrope. Raziskovanje pa se nadaljuje na nivoju univerz, geoloških inštitutov, znanstvenikov posameznikov in v okviru predlaganega Geoparka, ki bo naravoslovno in tehnično znanje spodbujal s široko

ponudbo vodenih ekskurzij, predavanj, tekmovanj in raziskovalnih nalog.

Sodelovanje in mreženje

V primeru Geoparka je sodelovanje in povezovanje ključnega pomena. Čezmejno povezovanje je bilo potrebno že v fazi snovanja ideje, kasneje pri vzpostavljanju je vzpostavljen partnerski odnos in timsko delo pomenilo ključ do uspeha, danes pa je glavni »motor« razvoja. Skupno delovanje in primeri dobrih praks čezmejnega sodelovanja so dali bogate izkušnje, ki jih bomo v Globalni mreži geoparkov znali uporabiti. Članstvo v mreži pa bo odprlo nove možnosti izmenjave izkušenj, znanj in idej, ki bodo doprinesle k stalnim izboljšavam dejavnosti in managementa Geoparka.

Neraziskan turistični potencial

Območje Geoparka izkazuje velik potencial za večanje turističnega sektorja. Odpira nove oblike turizma, s katerimi bo doseženo trajnostno in profesionalno upravljanje geološke dediščine na tem območju. Ponuja ogromno prostora za doživljanje geo-zanimivosti in razširitev ponudbe storitev (prepoznavna geo-blagovna znamka, geo-spominki, geo-kulinarika, geo-izobraževanje). Eden glavnih razlogov za veliko predanost občin Geopraku je njegova vidna podpora pri razvoju na območju, ki v tem prepozna še neizkoriščen potencial, in ki bo na območje privabil več in tudi drugačno strukturo turistov.

Izobraževanje, trženje in vidne pozitivne posledice

Geopark predstavljamo na številnih dogodkih (sejmi, posveti, bazarji, …) v obeh državah in na mednarodnem nivoju (mednarodne konference). Ekipa Geoparka se udeležuje številnih izobraževanj, delavnic in obiskov drugih Unescovih geoparkov ter tako s prenosom idej in konceptov doprinaša h kvalitetnejšim vsebinam Geoparka. Do sedaj je bilo izvedeno večje število izobraževanj za različne ciljne skupine (otroci vrtcev, učenci in dijaki šol, učitelji, …) in predstavitev Geoparka (Teden Geoparka, …). O območju so bili objavljeni prispevki v časopisih in revijah. Izdelanih je bilo več izobraževalnih, popularizacijskih in drugih gradiv ter opremljenih informacijskih točk in geoloških poti. Območje je obiskalo že veliko raziskovalcev, študentov in učencev, z namenom raziskovanja geologije. Vse zgoraj našteto se nadgrajuje in implementira, in tako območje postaja dostopnejše za obiskovalce. V zadnjem letu in pol smo v glavnih centrih Geoparka (Podzemlje Pece in Obirske jame) zabeležili 70 000 obiskovalcev, številka bi se po dosedanjih učinkih lahko naslednje leto že približala 80 000. Vendar bo ta cilj mogoče doseči le z nadaljevanjem izobraževalnih in popularizacijskih aktivnosti ter predvsem z močo lokalno in medijsko podporo.

48

Zahvala

Aplikacijo za članstvo v Svetovni mreži geoparkov GGN smo pripravili v sodelovanju Geopark teama: mag. Suzana Fajmut-Štrucl, mag. Mojca Bedjanič, mag. Gerald Hartman inPrimož Vodovnik, partnerskega sveta: Lenka Rojs (ZRSVN), mag. Heidemarie Achatz-Riepl (RMK), dr. Karla Oder (Koroška regional museum ), mag. Helmut Micheler (Tourismus Klopeiner See-Südkärnten) in strokovnega sveta: Walter Poltnig (Joanneum Research), dr.Uroš Herlec (University of Ljubljana), Srečko Štajnbaher (ZVKDS), Martin Vernik (ZRSVN). Vse dolžne zahvale gredo vsem tistim, ki so nam kakorlkoli stali ob strani in pomagali pripraviti končni izdelek.

Posebej radi bi se zahvalili Oddelkoma 3 and 8 deželne vlade Koroške, Slovenski nacionalni komisiji za Unesco, Ministrsvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Avstrijski nacionalni komisiji za Unesco, županom in občinam iz območja Geoparka, za stalno podporo in zanimanje v fazi vzpostvitve in razvoja; Centru informacijskega sistema KAGIS in Geodetski upravi RS za posredovanje podrobnih informacij in digitalnih podatkov za karte.

Zahvala gre tudi avtorjem fotografij: L. Rojs, T. Jeseničnik, P. Petschnig, RRA Koroška, M. Bedjanič, D. Zupanc, A. Poltnig, W. Poltnig, M. Vernik, M. Jeršek in A. Rečnik; in prevajalcema Živi Šorli in Michaelu Manske za pripravo besedila v angleškem jeziku.

Literatura in viri

1. BRENČIČ, Mihael. & POLTNIG, Walter. Podzemne vode Karavank. Grundwasser der Karawanken. Geološki zavod Slovenije, Joanneum Research Forschungsgesellschaft, Ljubljana, Graz, 2008, 143.

2. BRENČIČ Mihael., POLTNIG Walter., STROBL E. Hydrogeological investigations in Karavanke area. In: FENDEKOVÁ M., FENDEK M. (eds.). Hydrogeology and land use management : proceedings. Bratislava: International Association of Hydrogeologists, 1999,145-149.

3. DOBNIKAR, Meta, ZUPANČIČ, Nina. Triasne globočnine železnokapelske magmatske cone = Triassic igneous rocks of the Železna Kapla magmatic zone. V: PLENIČAR, Mario (ur.), OGORELEC, Bojan (ur.), NOVAK, Matevž (ur.), BAVEC, Miloš. Geologija Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2009, str. 473-478.

4. DROVENIK, Matija, PUNGARTNIK, Mihael. Nastanek cinkovo-svinčevega rudišča Topla in njegove značilnosti = Origin of the zinc-lead ore deposit Topla and its particularities. Geologija. [Tiskana izd.], 1987, knj. 30, str. 245-314.

5. FAJMUT ŠTRUCL, Suzana, BEDJANIČ, Mojca, HERLEC, Uroš, VODOVNIK, Primož, HARTMANN, Gerald. Geopark med Peco in Košuto - prvi evropski čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo. V: KOŠIR, Adrijan (ur.), HORVAT, Aleksander (ur.), ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.), OTONIČAR, Bojan (ur.). 3. Slovenski geološki kongres, Bovec, 16.-18. september 2010. Povzetki in ekskurzije. Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa; Ljubljana: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, 2010, str. 17-18.

6. FAJMUT ŠTRUCL Suzana, BEDJANIČ Mojca, HERLEC Uroš, VODOVNIK Primož & HARTMAN Gerald. Plans for foundation of European cross-border Geopark between Slovenia and Austria. 4.th International Unesco Conference on Geoparks 2010, Langavi Geopark, 9. -15. April 2011, Malaysia.

7. FAJMUT ŠTRUCL Suzana, BEDJANIČ Mojca, HERLEC Uroš, POLTNIG Walter, ROJS Lenka, VODOVNIK Primož & HARTMANN Gerald. First steps towards establishment of cross-border Geopark between Slovenia and Austria. V RANGNES, K. 10

th European Geoparks Conference 2011. Sustainability through Knowledge Communicating

Geoparks, Langesund, 16. – 20. September 2011, Norway 8. FODOR, Laszlo, JELEN, Bogomir, MARTON, Emö, SKABERNE, Dragomir, ČAR, Jože, VRABEC, Marko. Miocene -

Pliocene tectonic evolution of the Slovenian Periadriatic fault: implications for Alpine - Carpathian extrusion models. Tectonics (Washington, D.C.), 1998, vol. 17, no. 5, str. 690-709.

9. FORKE, Holger C., NOVAK, Matevž, VRABEC, Marko. Implication of facies relationships of Upper Carboniferous/Lower Permian sediments in the Southern Alps (Carnic Alps/Karavanke Mts.) for Late Paleozoic paleogeography and Neogene tectonics. V: WAGREICH, Michael (ur.). PANGEO 2008 : abstracts = Kurzfassungen, (Journal of Alpine Geology, 49). Wien: Institut für Geologie, 2008, str. 25.

10. HERLEC, Uroš, FAJMUT ŠTRUCL, Suzana. Geopark Peca - new Slovenian and Austrian cross border geopark. V: 3rd international UNESCO conference on geoparks, 22.06.-26.06.2008, Osnabrück : proceedings. Osnabrück: Global Geoparks Network, 2008, str. 41.

49

11. HERLEC, Uroš, KUHLEMANN, J., SPANGENBERG, Jorge E. The brine source and genetic history of the SEDEX zinc-lead deposit Topla, Slovenia. V: PIESTRZYŃSKI, Adam (ur.). Mineral deposits at the beginning of the 21st Century : proceedings of the Joint Sixth Biennial SGA-SEG Meeting, Krakow, Poland, 26-29 August 2001. Lisse; Exton, PA: Balkema, cop. 2001, 2001, str. 277-290.

12. HERLEC, Uroš. Mežica lead and zinc deposits origin and characteristics. V: HLAD, Branka (ur.), HERLEC, Uroš (ur.). Geological heritage in the South-Eastern Europe, Field guide. Ljubljana: Agencija RS za okolje: = Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2007, str. 49-50.

13. HERLEC, Uroš, SPANGENBERG, Jorge E., LAVRIČ, Jošt Valentin. Sulfur isotope variations from orebody to hand-specimen scale at the Mežica lead-zinc deposit, Slovenia: a predominantly biogenic pattern. Miner. Depos., 2010, vol. 45, no. 6, str. 531-547.

14. JERŠEK, Miha, MIRTIČ, Breda, REČNIK, Aleksander, ZEBEC, Vlado, BERMANEC, Vladimir, ŽORŽ, Mirjan, DOLENEC, Tadej. Wulfenite crystals from Graben ore body of Mežica mines in Slovenia. Mitteilungen der Österreichischen Mineralogischen Gesellschaft. [Tiskana izd.], 2001, 146, str. 115-116.

15. KOLAR-JURKOVŠEK, Tea, JURKOVŠEK, Bogdan. Carnian Pluvial Event in the Mežica area, Karavanke Mts., Slovenia. V: CHATZIPETROS, Alexandros (ur.), MELFOS, Vasilios (ur.), MARCHEV, Peter (ur.), LAKOVA, Iskra (ur.). Abstracts volume, (Geologica Balcanica, Vol. 39, no. 1/2). Sofia: Geological Institute, Bulgarian Academy of Sciences, 2010, str. 197.

16. KRAINER K. Geologie des Hochobir-Massivs. Der Hochobir, Naturw. Ver. f. Kärnten, 1999, 97-114, Klagenfurt 17. KUHLEMANN, Joachim, VENNEMANN, Torsten, HERLEC, Uroš, ZEEH, Stefan, BECHSTÄDT, Thilo. Variations of

sulfur isotopes, trace elements compositions, and cathodoluminescence of Mississippi valey-type Pb-Zn ores from the drau range, Eastern Alps (Slovenia-Austria): implications for ore deposition on a regional versus microscale. Econ. geol., 2001, vol. 96, no. 8, str. 1931-1941.

18. Lapanje A., Rajver D., Bäk R., Budkovič T., Domberger G.,Götzl G., Hribernik K., Kumelj S., Letouzé G., Lipiarski P., Poltnig W. Geothermal resources of northern and north-eastern Slovenia.- Geološki Zavod Slovenije, 2007, 124 S., 15 Beil., Ljubljana.

19. Poltnig Walter, Strobl E., Brenčič Mihael. Hydrogeologische Risikobewertung des Petzengebietes (Karawanken, Kärnten/Slowenien). Joannea Geol. Paläont. 2005, 6, 17-28.

20. REČNIK, Aleksander, DOLINAR, Igor, HERLEC, Uroš, ŠTRUCL, Ivo, FAJMUT ŠTRUCL, Suzana. Weltfundstellen: Die Blei- und Zinkerz-Lagerstätte Mežica in Slowenien. Miner.-Welt, 2009, vol. 20, no. 6, str. 40-83.

21. REČNIK, Aleksander, HERLEC, Uroš. Dobrova pri Dravogradu - locus typicus minerala dravita. V: REČNIK, Aleksander (ur.). Nahajališča mineralov v Sloveniji. Ljubljana: Institut

22. SOUVENT, Petra, FIORETTI, Anna Maria, BELLIENI, Giuliano, DOLENEC, Tadej. Petrology of tourmaline-rich pegmatites from the Ravne district (Slovenia). V: PODOSEK, Frank A. (ur.). Abstracts of the 12th Annual V.M Goldschmidt Conference, Davos, Switzerland, August 18-23, 2002, (Geochimica et Cosmochimica Acta, Vol. 66, No. 15A, August 2002). London; New York: Elsevier, 2002, 2002, vol. 66, no. 15A, str. A729.

23. SPANGENBERG, Jorge E., HERLEC, Uroš, LAVRIČ, Jošt Valentin. Inorganic and organic geochemistry of the carbonates hosting the Topla zinc-lead deposit, Slovenia. V: PIESTRZYŃSKI, Adam (ur.). Mineral deposits at the beginning of the 21st Century : proceedings of the Joint Sixth Biennial SGA-SEG Meeting, Krakow, Poland, 26-29 August 2001. Lisse; Exton, PA: Balkema, cop. 2001, 2001, str. 93-96.

24. SPANGENBERG, Jorge E., HERLEC, Uroš. Hydrocarbon biomarkers in the Topla-Mežica zinc-lead deposits, Northern Karavanke/Drau Range, Slovenia: paleoenvironment at the site of ore formation. Econ. geol., 2006, vol. 101, no. 5, str. 997-1021.

25. SCHUSTER R. Das eo-Alpine Ereignis in den Ostalpen: Plattentektonische Situation und interne Struktur des Ostalpinen Kristallins. Arbeitstagung 2003: Blatt 148 Brenner, 2003,141-159, Geol. B.-A., Wien.

26. STEINHAUSER P., SEIBERL D., ZYCH D. & RUESS D. Bestimmung des Bouguer-Schwerefeldes der Karawanken und der Sattnitz. Mitt. österr. Geol. Ges. 1980, 71/72, 299-306

27. TRAJANOVA, Mirka, ZUPANČIČ, Nina, DOBNIKAR, Meta. Terciarni magmatizem = Tertiary magmatism. V: PLENIČAR, Mario (ur.), OGORELEC, Bojan (ur.), NOVAK, Matevž (ur.), BAVEC, Miloš. Geologija Slovenije. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2009, str. 491-502.

28. VRABEC, Marko, PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona, STOPAR, Bojan. Active movements along the faults of the Periadriatic line system in NE Slovenia: first results of GPS measurments. Ann. Univ. Sci. Bp. Rolando Eötvös Nomin., Sect. geol., 2003, tom. 35, str. 114-115.

29. www.schutzgebiete.ktn.gv.at 30. www.zrsvn.si 31. www.podzemljepece.com 32. www.hoehlen.at 33. Grafisches Arbeitsmarkt Informationssystem, Bezirksprofile 2010, Arbeitsmarktservice Österreich; Lokale

Entwicklungsstrategie der Lokalen Aktionsgruppe (LAG) Unterkärnten 2007 – 2013)

50

34. Statistik Austria, Probezählung 2006. Erstellt am 06.08.2009 Erwerbstätige (employees) 35. SURS, http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/cilj_3/OP_Slovenija-Avstrija_SLO_3.7.2007.pdf 36. CORINE Land Cover data, http://www.eea.europa.eu/

Kazalo grafičnega v aplikaciji predstavljenega materiala (tabele, slike, karte in organigram):

Table 1: Basic data about the Geopark ..................................................................................................................................... 5 Table 2: Economic data for the Geopark statistical regions ..................................................................................................... 8 Table 3: Rock column: Southern Karawanken – left; Northern Karawanken – right (see also legend below) ....................... 17 Table 4: Explanation of the abbreviations used on the list of geosites and geopark localities in the Geopark. .................... 22 Table 5: Overview of geosites and geopark localities between the Peca and Košuta mountains, their short descriptions and categories. .............................................................................................................................................................................. 25 Table 6: Explanation of abbreviations used in the list of other natural and cultural heritage of the Geopark ...................... 36 Table 7: Overview of other natural and cultural heritage of the Geopark with abbreviations and categories...................... 37 Table 8: Table of incomes/expenses for the time period 9/2010-9/2013 .............................................................................. 39 Image 1: Slope erosion over the Topla valley………………………………………………………………………………………………………………..…….5 Image 2: Through valley in Hainschgraben/Koschuta .............................................................................................................. 5 Image 3: 3D relief Geopark model ............................................................................................................................................ 6 Image 4: “Green tourism” activities in the proposed Geopark ................................................................................................ 9 Image 5: Geology features mosaic.......................................................................................................................................... 14 Image 6: Most important minerals of the Geopark ................................................................................................................ 18 Image 7: Wulfenit ................................................................................................................................................................... 27 Image 8: Obir caves – hiden lake ............................................................................................................................................ 28 Image 9: Geoparks treasures .................................................................................................................................................. 29 Image 10: Nature of the Geopark ........................................................................................................................................... 34 Image 11: Cultural heritage sights of the Geopark ................................................................................................................. 35 Image 12: Presentation panels and interpretation points at different geosites in the Geopark area ................................... 40 Image 13: (left) Searching for common solutions in the further tourism development of the Geopark regions (workshop) ................................................................................................................................................................................................ 42 Image 14: (right) Opportunity for innovative touristic ........................................................................................................... 42 Image 15: Workshops for kindergarten ................................................................................................................................. 43 Image 16: Workshops for pupils ……… ................................................................................................................................... 43 Image 17: Workshops for the jungest .................................................................................................................................... 44 Image 18: Communication activities in the Geopark .............................................................................................................. 45 Map 1: Location of the Geopark with regard to Europe and both countries ........................................................................... 3

Map 2: The Geopark area covers 13 municipalities.................................................................................................................. 4

Map 3: Land use in the area of the Geopark ............................................................................................................................ 7

Map 4 : Detailed geological map of the Geopark Karavanke ................................................................................................. 15

Map 5: Main tectonic units of the Geopark Karavanke .......................................................................................................... 16

Map 6: Geological map of the area Bad Eisenkappel (Ebriachvalley) north of the Periadriatic lineament (PAL). ................. 18

Map 7: Geosites and geopark localities in the Geopark. ........................................................................................................ 26

Map 8: Nature conservation in the Geopark area .................................................................................................................. 33

Map 9: Non-geological Sites in Geopark Karavanke/Karawanken. ........................................................................................ 37

Organigram 1: Organizational structure of the Geopark ........................................................................................................ 10