‛povabljeni na svatbo’ v slovenskih...

89

Jožica ŠkoficZRC SAZU v Ljubljani

‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih narečjih

V članku so z metodo lingvistične geografije predstavljeni leksemi, ki v slo-venskih narečjih označujejo ‛tistega, ki je povabljen na praznovanje ob poroki’. Poimenovanja za svata so v slovenskih narečjih zelo raznolika – v osrednjih narečjih je najpogostejši prav svat, v panonski narečni skupini prevladujejo leksemi s korenom gost, v primorski narečni skupini ter v nekaterih koroških in rovtarskih govorih pa prevladujejo leksemi s korenom ohcet, drugi leksemi so redkejši.

Mit der Methode der linguistischen Geografie werden in diesem Beitrag Lexeme vorgestellt, die in den slowenischen Dialekten jenen, der zur Hochzeit einge-laden ist, kennzeichnen. Die Bezeichnungen für svat sind in den slowenischen Dialekten sehr vielseitig – in den zentralen Dialekten tritt svat am häufigsten auf, in der pannonischen Dialektgruppe überwiegen die Lexeme mit dem Stamm gost, in der küstenländischen Gruppe sowie in einigen Dialekten von Kärnten und Rovte überwiegen aber die Lexeme mit dem Stamm ohcet, andere Lexeme sind seltener.

1 Uvod

Sklenitev zakonske zveze med moškim in žensko je v vseh kulturah zelo pomembno dejanje v človekovem življenjskem krogu, »ki se ne tiče samo ženina in neveste, ampak vseh sorodnikov in prijateljev, znancev, njune vasi, fare in rodu«,1 zato so z njo navadno povezane tudi številne slovesnosti in obredi, s katerimi se mladoporočeni par pospre-mi v novo skupnost. Ženitovanjske šege in običaji so tudi v slovenski etnološki literaturi že precej natančno predstavljene – raziskovalci pa največ pozornosti namenjajo predvsem različnim obredom, ki jih ob sklenitvi zakonske zveze izvajajo udeleženci, da bi bilo skupno življenje mladoporočencev karseda plodno in uspešno, pa tudi poteku obporočne slavnosti, tj. svatbe/ohceti/gostije in udeležencem na njej.

Tudi v vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) je več vpra-šanj, povezanih s tem pomenskim poljem, taka so npr. v V. poglavju

1 R. Ložar, 1944: 279.

Jožica Škofic

90

Prazniki vprašanja št. 0243 poroka, 0244 ženin, 0245 nevesta,2 v XIII. poglavju Družina pa vprašanji 0632 omožiti se in 0633 oženiti se. Sem pa gredo morda tudi poimenovanja za sorodnike, ki to postanejo ob sklenitvi zakonske zveze med ženinom in nevesto (vprašanja št. 0611 tast, 0612 tašča, 0613 zet, 0614 snaha, 0619 svak).3 Eno od vprašanj za z ženitovanjem povezane pojme v Slovenskem lingvističnem atlasu je tudi vprašanje št. 0625 ‛svat’, ki je v vprašalnici za SLA uvrščeno v poglavje Družina.

Analiza poimenovanj za vse te pojme kaže veliko narečno razno-likost, kar je odraz tako zunajjezikovnih kot tudi znotrajjezikovnih dejavnikov. Med nejezikovnimi dejavniki gotovo izstopa pomembnost zakonske zveze v človekovem življenju ter običaji ob sklenitvi zakona med moškim in žensko, ki se v različnih slovenskih krajih in pri različ-nih družbenih slojih in verskih skupnostih lahko razlikujejo med seboj. Med jezikovnimi dejavniki pa so pomembni predvsem stiki s sosednjimi narodi in njihovimi jeziki, seveda pa tudi različni glasoslovni razvoji v slovenskih narečjih ter poimenovalna in besedotvorna različnost med njimi. Iz leksemske pestrosti je mogoče ugotavljati tako veliko tvornost poimenovanj iz slovenskih skladenjskih podstav kot tudi prevzemanje besed iz jezikov v stiku, zadnje seveda zlasti na jezikovnem obrobju.

2 Leksemi v pomenu ‛svat’ v slovenskih narečjih

V slovenskem knjižnem jeziku oz. SSKJ kot njegovem normativnem slovarju je veliko besed, ki označujejo osebo, ki se udeleži praznovanja oz. gostije ob poroki. Poleg svata, svatovalca in svatovalke, ki je ‛ženska oblika od svatovalec’, ter svatovca in svatovke z označevalnikom zastar. so tu še gostivanjščak, gostuvanjščak in gostovanjec z označevalnikom nar. vzhodno, družica z označevalnikom etn. pomeni ‛dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki’, svatica z označevalnikom star. ima pomen

2 Slovenski narečni leksemi za vprašanja poroka (SLA 0243), ženin (SLA 0244) in nevesta (SLA 0245) so bili predstavljeni že na Mednarodnem kongresu dia-lektologov in geolingvistov v Rigi v Latviji leta 2003, članek New Lexical Maps for the Slovenian Linguistic Atlas je v tisku.

3 Slovenski narečni leksemi za vprašanja SLA 0611 tast, SLA 0612 tašča, SLA 0613 zet, SLA 0614 snaha in SLA 0619 svak so predstavljena v članku Od narečnega h knjižnemu besedju (po gradivu za SLA), objavljenem v zborniku Obdobja 22 leta 2004.


91

‛družica’, svatevca z označevalnikom nar. vzhodno pa pomeni ‛dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica’. Poleg teh so v SSKJ še besede s širšim pomenom ‛kdor je kam povabljen in pogoščen’: gost, gostja, gostinja, povabljenec.

Narečno gradivo za SLA in priložena besedna/leksična karta za po-jem svat kažeta še bolj pisano poimenovalno podobo. V osrednjesloven-skih narečjih (gorenjska, rovtarska, dolenjska, koroška, štajerska narečna skupina) je najpogostejši leksem svat. V gradivu je leksem pogosto zapisan tudi v množinski obliki s pripono -i (torej svati) ali -je (torej svatje) z opombo, da se beseda v ednini sploh ne rabi. Množinska oblika svati se rabi predvsem v govorih štajerske narečne skupine in v nekaterih vzhodnogorenjskih govorih (točke 223, 226, 227, 303, 320, 325, 329, 333, 335, 336, 341, 354, 356), drugod bolj izjemoma (točke 46, 50, 53 ter 8, 126, 164, 196, 248, 374). Množinska oblika svatje pa je v gradivu za SLA navedena predvsem za nekatere govore kraškega narečja (točke 91, 93, 97, 98, 106), v točkah 140 in 152 v notranjskem narečju ter v dolenjskem narečju (točke 244, 246, 247, 257, 261, 265, 270). V točki 127 v slovenski Istri pa se rabi izpeljanka z istim korenom v besedo-tvorni podstavi in s pripono -nik-i (v gradivu za SLA spet le v množini): svatniki. Besede s korenom svat v pomenu ‛gost na poročnem slavju’ ima tudi Pleteršnik, in sicer naslednje: svQt ‛1) der Hochzeitstheilnehmer 2) der Brautwerber’, svQtec ‛der Führer der Kranzjungfer’, svQterca ‛die Kranzjungfer’ (vzhŠt.), svQtervca ‛die Kranzjungfer’, svQtervčnjak ‛die Kranzjungferführer’, svQtevca ‛die Kranzjungfer, die Frau des ersten’, svQtica ‛die Kranzjungfer’, svQtinja ‛weiblicher Hochzeitgast (svatnja)’, svQtka ‛tetka pri svatbi’, svQtko ‛der Hochzeitgast’ (ogr.), svátovec ‛svat, der Hochzeitgast’. Bezlaj (in Snoj) ob teh besedah v geslu svQt v svojih etimoloških slovarjih navajata še svQterja in svQtka (f.) ‛gost, gostja na svatbi’ ter svátovka, leksem sam pa primerja(ta) s csl. svatъ ‛affinis’ oz. ‛svak, sorodnik’ in svatьba ‛nuptiae’; psl. *sva ,tъ se je razvilo iz *sˆoG 1-to-, kar je izpeljanka iz osnove *s(e)ˆo- ‛svoj’. Snoj meni, da je prvotni pomen besede verjetno ‛tisti, ki pripada človeku svojega rodu’.

V panonski narečni skupini prevladujejo leksemi s korenom gost. Medtem ko v slovenskogoriškem in prleškem narečju prevladuje leksem gostuvanjščak (v gradivu za SLA točke: 365, 366, 367, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 376, 378, 379, 381, 382) oz. gostuvanjšček (točka 392 v prekmurskem narečju), so v gradivu manj pogosto zapisane tudi druge besedotvorne oblike, npr.: gostuvanjčar (točka 362, 364, 377, 381, 382, 386 (tu tudi leksem gostnjak), 402, 404) in rabljeno samo v množini

Jožica Škofic

92

v točki 363 gostuvanjčarji, samo enkrat (točka 358 v južnopohorskem narečju) je zapisan tudi leksem gostuvanjar. Oblike s pripono -ec so zna-čilne za nekatere prekmurske govore: gostuvanjec4 je zapisan v točkah 392, 394, 396 (množinska oblika gostuvanjci tudi v prleškem narečju v točki 380), leksem gostuvnjanec pa le v točki 395, kjer pa se v istem pomenu rabi tudi leksem gost, ki je zapisan še za točke 368, 370, 380, 390, 393. Tudi v Pleteršnikovem slovarju je zapisanih nekaj leksemov s tem korenom in v pomenu ‛gost na poročnem slavju’: gostovQnjščak ‛der Hochzeitgast, der Hochzeiter’ (vzhŠt.) ter v enakem pomenu iz Cafovega gradiva še gostovQnjčin in gostovQnjec, medtem ko besedo g}st razlaga le z ‛der Gast‛. Besede gostuvanjščak, gostuvanjšček, gostuvanjčar, gostuvanjar, gostuvnjanec so tvorjenke (različnostopenjske izpeljanke) s pomenom vršilca dejanja z glagolom gostovati ‛biti gost’v skladenj-ski podstavi. Bezlaj etimologijo besede g|st ‛hospes’, ki je v korenu tu predstavljenih poimenovanj, razlaga s csl. gostь s prvotnim pomenom ‛tujec, trgovec’, kar se je razvilo iz ide. *ghostis ‛tujec, gost’, to pa je po Snoju »tvorba iz korena *ghos- ‛jesti’ /… /. Beseda je torej prvotno označevala tistega tujca, ki mu gospodar ponudi jesti.«5

Precej pogosti so v slovenskih narečjih za pomen ‛svat’ tudi leksemi s korenom ohcet. Gre za izpeljanke z različnimi priponami: najpogoste-je se rabi leksem s pripono -ar, ohcetar, in sicer v rižanskem govoru istrskega narečja, v večini govorov kraškega in briškega narečja ter v nekaterih govorih (zahodnega dela) notranjskega narečja in (severnega) obsoškega, tolminskega in cerkljanskega narečja, drugod je ta leksem redkejši oz. se (lahko) rabi ob leksemu svat (npr. v točkah 9, 39, 50, 188, 196, 202). Za točke 28, 53 (ob svati), 91, 99, 118, 124, 149, 163, 164 je v gradivu za SLA navedena le množinska oblika ohcetarji. Izpeljanka s pripono -nik, ohcetnik, se rabi zlasti v koroškem ziljskem narečju (točke 1, 2, 3, 6, 7), zapisana pa je tudi za dva govora notranjskega narečja (točki 141 in 143) in za točko 276 v vzhodnodolenjskem govoru; samo v množini (ohcetniki) je ta leksem v gradivu za SLA zapisan za točki 7 in 37 (obakrat ob svat). V koroških narečjih se rabijo tudi drugi lek-semi s tem korenom in različnimi končaji: za točko 12 je zapisana iz-

4 Besedo gostüvanjci navaja tudi H. Ložar-Podlogar v članku Ženitovanjske šege v Prekmurju (s posebnim ozirom na Porabje), med njimi pa imajo posebno mesto prščâja/starešica/starišica/posnehalja in staršina/svedok, (po)svárbica/(po)svát-bica/sválbica in drüžban ter zvač/pozvačin.

5 Snoj 2003: 184.


93

peljanka ohcetnjak, za točki 27 in 29 pa izpeljanka ohcetengar. V nekaj dolenjskih govorih (točke 236, 244, 265, 266, 270, 274) ter izjemoma še kje drugje (točke 144 notranjskega narečja, 157 čiškega narečja, 279 kostelskega narečja) se rabi posamostaljeni pridevnik ohcetni, v točkah 9 in 13 pa ta ohcetni. Pleteršnik nobene od teh besed nima zapisane v svojem slovarju, po Bezlaju pa je beseda ohcet ‛svatba’, iz katere so iz-peljana tudi navedena poimenovanja za udeležence svatbe, prevzeta iz bav. avstr. Hochzeit ‛svatba’.

Leksemi z drugimi koreni so v slovenskih narečjih mnogo redkejši. Za rezijansko narečje sta v gradivu za SLA zapisana leksema ženitki (točki 56 in 57 – tu tudi žnubeč6) in ženitkarji (točki 58 in 59) s korenom žen-, kar je v zvezi z glagolom ženiti (se), ki ima po Snoju isti koren kot npr. ženin, žena in se je razvilo iz psl. *žena, to pa iz ide. *gˆénaH. Leksema z istim korenom sta še ženin, v gradivu za SLA zapisan za točki 90 in 96 v notranjskem narečju, ter ženih, zapisan ob svatu za točko 282 v kostelskem narečju. V Pleteršnikovem slovarju so zapisane besede ženttki z razlago ‛die Hochzeit’ in ženttke v istem pomenu, podatke za to pa je imel po Baudouinu za Rezijo, ter ženttvenik ‛der Hochzeiter’.

V istrskih šavrinskih govorih v točkah SLA 121, 122 in 123 se za pomen ‛svat’ rabi leksem pirnik, izpeljanka z besedo pir ‛pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija’ v besedotvorni podstavi. Besede ptr z razlago ‛die Hochzeit’, ptrnja kot ‛die Nach-hochzeit, einige Zeit nach der Eigentlichen Hochzeit, wozu die engere Verwandtschaft geladen wird’ in pirovQnje ‛der Hochzeitsschmaus’ ima tudi Pleteršnik, Bezlaj pa slovensko (belokranjsko) pir primerja s csl. pirъ ‛compotatio, convivium’ in besedo razlaga kot staro izvedenko (-u-deblo) od píti ptjem.

Za tri dolenjske govore (točke 231, 236 in 244) ter za en južnono-tranjski govor (točka 154) je v gradivu za SLA zapisan leksem povab-ljenec, leksem povabniči v množinski obliki pa je zapisan le za točko 152 v notranjskem narečju. V SSKJ ima beseda povabljenec le razlago ‛kdor je kam povabljen’, prav tako je v Pleteršnikovem slovarju povab-ljenec pojasnjen z ‛der Geladene, der Gast’, v skladenjski podstavi obeh leksemov pa je glagol povabiti, ki ga Snoj razlaga s psl. *vabı ,ti iz ide.

6 Leksem žnubeč bi se morda dalo poknjižiti v snubec, ki je v SSKJ s označevalni-kom etn. in ponazorilom pogostiti snubce razloženo kot ‛(pogostiti) moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce’, Snoj pa izvor besede snubiti razlaga s psl. *snubı ,ti iz ide. baze *sneˆbh- ‛omožiti se’.

Jožica Škofic

94

*ˆāb- ‛klicati’. Enako motivacijo imata leksema poladan na ohcet (točka 64 v terskem narečju) in poladovci (točka 74 v terskem narečju) z izpo-sojeno besedotvorno podstavo -lad- (prim. z nem. laden ‛povabiti’).

Ostala poimenovanja so bolj posamična,7 npr. očman v točki 78 in kompari danel (prim. z ital. compare d’anello ‛poročna priča’) v točki 79 v nadiškem narečju, za nekatere točke (npr. 97, 98 v kraškem narečju, 236 v dolenjskem narečju, 334 v srednještajerskem narečju, 382, 385 v prleškem narečju) pa so v gradivu za SLA ob skupnem poimenovanju (svati ali gostuvanjščaki) zapisana še nekatera posebna poimenovanja za moške ali ženske svate, npr. tovariš, protfurer/pretfirer, vojač in svatvi-je, svatefca, družica, ki pa med svati niso čisto navadni gostje, ampak opravljajo v svatbenem obredju tudi nekatere posebne naloge.8

3 Sklep

Analiza slovenskih narečnih poimenovanj za pomen ‛svat, povabljeni na svatbo’ kaže, da je v narečjih najbolj razširjeno prav poimenovanje, ki je za ta pomen sprejeto tudi v knjižni jezik, torej svat. V SSKJ ta beseda tudi nima nobenega stilnega označevalnika – enako kot knjižna izpeljanka svatovalec, ki pa v gradivu za SLA nima potrditve za živost v narečjih, torej gre verjetno za mlajšo tvorjenko s skladenjsko podstavo tisti, ki svatuje. Leksem svat se ne rabi tudi v panonskih narečjih (razen ponekod v prekmurskem), kjer je najpogostejši leksem gostuvanjščak, in v primorski narečni skupini, kjer prevladuje leksem ohcetar.

Večina zapisanih narečnih leksemov je izvorno slovenskih, le izpe-ljanke s korenom ohcet imajo iz nemščine prevzeto besedotvorno pod-stavo, medtem ko so pripone spet večinoma slovenske. Iz nemščine je prevzeta tudi besedotvorna podstava leksemov poladovci in poladan na ohcet, medtem ko je iz bližnjega romanskega (italijanskega) jezikovnega okolja prevzet leksem kompari danel.

7 Odgovor novič v pomenu ‛svat’ za točki 69 in 77 sta v zbranem gradivu za SLA najverjetneje napaka, saj se s tem leksemom v teh dveh govorih poimenuje že-nina. O tem v članku J. Škofic New Lexical Maps for the Slovenian Linguistic Atlas (v tisku), predstavljenem leta 2003 na mednarodnem kongresu dialekto-logov in geolingvistov v Rigi v Latviji.

8 O tem v navedeni etnološki literaturi o ženitovanju.


95

Priloga

Karta SLA 0625 ‛svat’

Literatura

Arhiv narečnega gradiva za SLA v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani – listkovna in zvezkovna kartoteka za vprašanje 0625 (svat).BENEDIK, F., 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC.BEZLAJ, F., 1977: Etimološki slovar slovenskega jezika I (A–J). Ljubljana: SA-ZU.– – 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika II (K–O). Ljubljana: SAZU.– – 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika III (P–S). Ljubljana: SAZU.HUDALES, J., 1992: Rojstva, poroke in smrti pred dvesto leti. Šaleški zbornik, Šaleški razgledi 8, Velenje, 72–85.KURET, N., 1989: Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina.KURET, N., LOŽAR-PODLOGAR, H., 1978: Šege. Etnološka topografija sloven-skega etničnega ozemlja, Vprašalnice IX. Ljubljana, 1–94.LOŽAR, H., 1969: Anketa o šegah in verovanju »življenjskega cikla« (A. Rojstvo – B. Ženitovanje – C. Smrt). B. Ženitovanje,Vprašanja. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Sekcija za ljudske šege in igre.LOŽAR-PODLOGAR, H., 1973: Ženitovanjske šege v Prekmurju s posebnim ozi-rom na Porabje. Traditiones 2. Ljubljana, 121–146.– – 1984: Poročila o svatbi pri Ziljanih od konca 18. stol. do danes. Traditions 10–12. Ljubljana, 113–144.– – 1985: Svatbene šege v spominu Ziljanov. Traditiones 14. Ljubljana, 147–164.– – 1986: Šege in navade pred poroko v okolici Novega mesta. Traditiones 15. Ljubljana, 225–238.– – 1988: Tradicionalna svatba v okolici Novega mesta. Traditiones 17. Ljubljana, 301–326.NOVAK, V., 1960: Slovenska ljudska kultura. Oris. Ljubljana: DZS, 194–206.OREL, B., 1943: Čarodejni obredni mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih že-nitovanjskih običajih. Etnolog XV, 25–62.PLETERŠNIK, M., 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofij-stvo.PODLOŽAR, R., 1944: Narodopisje Slovencev, 1. del. Ljubljana: DZS, Klas: Znan-stvena knjižnica I., 277–303, 228–230.

Jožica Škofic

96

Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V. 1980–1991: Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS.SNOJ, M., 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.ŠKOFIC, J., 2004: Od narečnega h knjižnemu besedju (po gradivu za SLA). Ak-tualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Členitev jezikovne resničnosti. Obdobja 22. Metode in zvrsti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 353–370.– – 2003: New Lexical Maps for the Slovenian Linguistic Atlas. Abstracts of Schor-larly Papers. 4th International Congress of Dialectologists and Geolinguists. Riga: Latvian Language Institute, University of Latvia, 151–153. (Referat v tisku.)ŠLENC, S., 1997: Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.

Zusammenfassung

In der Erörterung wird das slowenische Dialektwort der Bedeutung ‛svat – Hochzeitgast’ – zur Hochzeit eingeladen – vorgestellt, gesammelt für das Slowenische linguistische Atlas (SLA). Die Lexemanalyse für diesen Begriff weist auf eine große mundartliche Vielfalt hin, obwohl in den meisten Sprachen der zentralslowenischen Dialekte das Lexem svat verwendet wird, das auch in die Literatursprache übernommen wurde. In den pannonischen Dialekten (aus-genommen einige Abweichungen in der Gegend von Prekmurje) werden neben dem meistgebrauchten Lexem gostuvanjščak auch andere Wortbildungen mit dem gleichen Stamm verwendet (gostuvanjšček, gostuvanjčar, gostuvanjar, go-stuvanjec, gostuvnjanec, gost, gostnjak), in der küstenländischen Dialektgruppe, in den kärtnerischen Dialekten, insbesondere im Gailtal, und mancherorts in der Dialektgruppe von Rovte überwiegt das Lexem ohcetar und noch einige andere gleichstammige Wortbildungen (ohcetnik, ohcetnjak, (ta) ohcetni, ohcetengar). Andere Lexeme (z.B. pirnik, žnubeč, ženitkarji und ženitki in Rezija, poladan na ohcet und poladovci, očman, kompari danel u.a.m.) sind seltener. Die mei-sten Dialektlexeme sind ursprünglich slowenische, nur Wortbildungen mit dem Stamm ohcet- (vgl. dt. Hochzeit) und -lad- (vgl. dt. laden) haben den aus dem Deutschen übernommenen Wortbildungsstamm, während die Suffixe und Präfixe wieder slowenische sind. Aus dem näheren romanischen (italienischen) Sprach-raum ist nur das Lexem kompari danel übernommen.Die gesammelte Terminologie ist im Text auch mithilfe der Methode der lingui-stischen Geografie dargestellt, das heißt, mit der Wort-lexikkarte für den Begriff svat (SLA 0625).

97

12

3 4

56 7

8 9

10

1112

13 14

15

16

1718

19

20

21

22

23

24

25

2627

28

29

30

31

32 33

34

35

36

37

383940

41

42 43

44

45

46

4748

49

50

5152

53 54

55

56575859

6061 62

63

64

65

6667

68

69 7071

72

73

74 75 7677

7879

8081

8283

8485868788

899091 92

93 94

959697 98

99100101102103

104105106

107108

109

110111

112113

114

115 116 117118119 120

121122

123 124125126 127

128 129

130 131

132 133

134

135136

137 138139

140 141

142

143144

145

146

147

148149

150151

152153154

155

156157

158 159160

161 162

163164

165

166

167168

169

170171172 173

174175176

177178 179

180

181 182

183184

185186187188 189

190

191

192193

194

195

196

197

198

199

200

201

202203

204205

206 207

208

209210 211

212213

214

215

216

217

218

219

220221

222223

224225

226

227

228229

230231

232 233234

235236

237238

239 240

241

242243

244245

246

247

248

249250 251 252

253254

255

256

257 258259

260

261 262263

264265

266

267268

269270

271272

273 274

275

276

277278

279280

281

282283 284 285286

287288289

290 291

292

293

294295296

297

298

299

300

301302303

304 305

306

307308

309

310311

312313

314315

316

317

318

319 320

321

322 323

324325

326

327

328329

330 331332

333

334

335

336

337 338339

340

341342

343344 345

346347

348

349350351

352353

354

355 356

357358 359

360

361

362

363 364

365

366

367

368

369 370371

372

373 374 375

376377

378

379380 381 382

383

384

385 386

387388

389390

391 392394

395

396

397398

399400

401

402403

404

405406

393

Narisi

XO: 5

YO: 0

YF: 100

XF: 100

404

Razmerje

Razmerje

LEGENDA: svat ženin svatje/svati ženih svatniki ženitkarji

ženitki ohcetar ohcetarji poladan na ohcet ohcetengar poladovci ohcetnik ohcetniki povabni#i ohcetnjak povabljenec ohcetni ta ohcetni o#man

kompari danel novi#

gostuvanjš#ak gostuvanjš#ek (ni odgovora) gostuvanj#ar gustuvanj#arji gostuvanjar gostuvanjec gostuvanjci gostuvnjanec gost gostnjak

pirnik žnube# moški svatje (tovariš, protfurer, pretfirer, voja#) ženske svatinje (svatvije, svatefca, družica)

SLA 625: svat

‛povabljeni na svatbo’ v slovenskih...

Documents