r o / g t G O R E N J S K I Č A S N I K O D L E T A 1947 ' J Pnvi PREDHODNIK TEDNIK GOKENJEC LETA 19OO

Gorenjski Glas P E T E K , 2 0 . O K T O B R A 2 0 0 6 k ^ F

Leto LIK, št. 84, cena 290 S I T , 19 H R K , 1,21 E U R | ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČIAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IM OB PETKIH | NAKLADA: 22.000 IZVODOV | WWW.GOREN3SKIGIAS.SI

\

V nedeljo gremo na volitve Letošnje lokalne volitve so se pravzaprav že začele s predčasnim glasovanjem na sedežih občinskih volilnih komisij.

DANICA Zavki. ŽLEBIR

Kranj - Splošno glasovanje pa bo v nedeljo, 22. oktobra, ko se bodo 2jutraj ob sedmih odprla voLšča in bomo lahko na njih oddali svoj glas za žu-pana in Člane občinskih sve-tov, ponekod pa tudi za Člane svetov krajevnih in vaških skupnosti. Volišča bodo od-prta do sedmih zvečer, kma-lu zatem pa bodo znani prvi delni neuradni izidi glasova-nja. Danes opolnoči se bo končala tudi volilna kampa-nja, ki je trajala mesec ^ i , začel se bo volilni molk.

Lokalne volitve so v samo-stojni Sloveniji četrte po vr-sti, letos pa volimo župane v kar 210 slovenskih občinah. Letos je na volitvah kar pre-cej novosti. Ena od njih so ženske kvote, ki terjajo, da je na kandidatnih listah petina žensk, kandidati na listah pa morajo biti razporejeni tako, da je v gornji polovici vsak tretji kandidat drugega spola. Novo je bilo tudi določilo pri vlaganju županskih kandida-tur. Če je kandidat želel na volitve s podporo volivcev, je potreboval dva odstotka pod-pisov volivcev, vendar ne več

kot 2500. Najprej je kazalo, da bo enako tudi s kandida-turami neodvisnih list, a je ustavno sodišče določbo raz-veljavilo. Še vedno je bilo po-trebnih le 15 podpisov za li-ste kandidatov za občinski svet in posledica tega je veli-ko število različnih nestran-karskih list, ki so v nekaterih občinah celo zasenčile stran-karske kandidature. Med no-vostmi omenimo tudi invali-dom dostopna volišča, letos pa bomo na voliščih prvič do-živeli, da nas bodo poprosili, naj se pred glasovanjem pod-pišemo v volilni imenik.

Od torka na sedežih občinskih volilnih komisij že potekajo predčasne volitve. Volivci se po novem podpišejo v volilni Imenik. /Foio:Tin. doh

Gorenjska naj bo samo ena pokrajina Koalicijske stranke so ta teden dosegle načelno soglasje o zakonodaji s področja ustanovitve pokrajin.

DANICA ZAVHL ŽLEBIR

Kranj - Do konca leta bo vla-da poslala v parlamentarni postopek štiri zakone v zvezi s pokrajinami, peti bo dolo-čal območja, sedeže in ime-na pokrajin. Koalicija je ta te-den na prvem usklajevanju dosegla načelno soglasje, po-svetovali pa se bodo tudi z opozidjsidmi strankami, saj gre pri petih pokrajinskih za-konih za projekt nacionalne-ga pomena, ki bo terjal širo-ko soglasje, je po usklajeva-njih povedal premier Janez Janša. Za komentar o prvih usklajevanjih glede pokrajin

in o mestu Gorenjske med njimi smo vprašali predsed-nika koalicijske stranke De-SUS Karla ^avca .

"V DeSUS-u podpiramo ustanovitev pokrajin, ker menimo, da je dobra rešitev, če v državi delujejo tri ravni, nacionalna, pokrajinska in lokalna. S takšno ureditvijo bo lažje reševati nekatere te-žave, kot so denimo regional-ne ceste, zavodi pokrajinske-ga pomena, razvojni centri, morebitna skupna odlagališ-ča odpadkov in podobno," pravi Karel Erjavec, Id pokra-jine razume kot drugo stop-njo lokalne samouprave in

kot povezavo med občinami, ki bodo tako organizirane lažje dosegle nekatere cilje, denimo uspele na razpisih za sredstva evropskih struk-turnih skladov. O Gorenjski, kjer so v preteklosti obstajala razmišljanja o dveh ali treh pokrajinah, pa meni, da naj bi bila le ena pokrajina, Id je geografsko in funkcijsko za-okrožena. Tako enotna bi bila dovolj močna tudi v pri-merjavi z drugimi regijami, drobljenje na več centrov bi jo oslabilo. Stranka DeSUS se ravno zaradi tega zavze-ma, da v Sloveniji ne bi bilo več kot 14 pokrajin.

GG mali oglasi

04/20142 47, e-pošta: maliogiasi@g-glas.si

www.gorenjskiglas.si [ TUDI V ŠV ICARSKIH FRANKIH ^

I

Zmaga je šele začetek.

Spoštovane volivke, volivci!

Vabimo vas na volitve v nedeljo,

22. oktobra, kjer pričakujemo,

da boste obkrožili številko 1

za župana Mestne občine Kranj

Mohorja Bogataja

in številko 1 2 za svetniško listo

Socialnih demokratov. Nadaljujmo skupaj. «www.t(cl«lnkI*mokratUl

84

S r-s::)

GORENJSKA

Milijoni evrov za Planico Prihodnje leto bodo začeli graditi Nordijski center Planica, ki bo vreden okrog sto milijonov evrov, je povedal minister za šolstvo In Šport dr. Milan Zver med obiskom Planice. Sodelo-vati je pripravljena tudi družba Hit.

RAZGLEDI

Še zadnji premislek v nedeljo bomo volili župane in člane občinskih svetov za prihodnje štirilet-no mandatno obdobje. O kandidatih za župane smo veliko pisali v pretek-lih Številkah, tokrat pa piiemo o kan-didatnih listah in kandidatih za svet-nike.

1 3 - 1 9

KRONIKA

Nikc^r ne bodo izločili Na Okrožnem sodišču v Kranju so začeli soditi dvanajstim Gorenjcem, ki naj bi se pečali s prodajo droge. Obdolženi, ki naj bi storili najmanj 46 kriminalnih dejanj, krivdo zanika-jo. Sojenje se bo nadaljevalo prihod-nji teden.

12

EKONOMIJA

Davkarija postaja prijazna Na zanimivem pogovoru v $kof]i Loki o gospodarskih in socialnih re-formah za povečanje blaginje v Sloveniji so poleg kandidata za žu-pana Dušana Krajnika sodelovali dr. janež Šušteršič, Ivan Simič in Ivo Boscarol.

21

VREME

Danes bo obtočno, občasno bo deževalo. JiOri bo spremerdjivo oblačno in suho, v nedelo pa bo oblačno z občasnim d^em.

j T ^ i o / i 6 X

. KI

• o

: VO

: -OJ i iri

-ir-

VOLITVE 2006 danica.zavrl@g-glas.si

Za listo

Slovenska ljudska stranka

(D Mag. Franc Rozman

Za zdravo mesto in živo podeželje

Zmaga je šele začetek.

BLAZ KNIFIC tia«llw lisU za občinski not

Kranisk* Oor*

Nadaljujmo skupaj. «nm.MciatiNtf*fnokratt«i

S D Zmaga je šele začetek.

Mag. Rajko Bakovnik. kandidat za župana obtine ieniur. z ekipo

S sodelovanjem vseh

do prijazne in razvojno uspešne občine!

KOTICEK ZA N A R O Č N I K E

CANKARJEV DOM IN LUTKE v mrzlem novembru si ogrejte srce s kulturo. V sodelovanju s Cankarjevim domom, kjer bo novembra filmski festival LIFFe, naročniku Gorenjskega glasa podarjamo dve vstopnici za ogled enega od filmov - nagradno vprašanje in informacije o fe-stivalu poiščite v današnjem časopisu. Še dve nagradni vstop-nici sta pripravljeni za ogled koncerta Drugačni občutki, ki bo 2. novembra. Ob nakupu vstopnic za koncert Drugačni občut-ki pa boste naročniki s predložitvijo izrezka časopisa Gorenjski glas s svojo naročniško številko prejeli petodstotni popust. Gorenjski glas sodeluje tudi z Javnim skladom za kulturne de-javnosti v Kranju, ki med drugim vsako leto prireja lutkovne predstave v Prešernovem gledališču. Vsak petek lahko v Gorenj-skem glasu najdete vabilo na sobotno predstavo in nagradno vprašanje za brezplačno vstopnico za naslednjo predstavo.

Še zadnje predstavitve kandidatov DANICA ZAVRL Ž L E B I R

Kranj, Radovljica, Škof ja Loka - Ta t eden sta se na s k u p n i n o v i n a r s k i k o n -f e r e n c i znova preds tav i la k a n d i d a t a LDS za ž u p a n a obč in K r a n j in Radovlj ica F ranc Košir in Janko S. Stu-šek, Košir pa se je predsta-vil t u d i s k u p a j s kand ida -t o m za ž u p a n a 2 i rov Marti-n o m Kopačem. Obakra t sta govorila o n u j n e m sodelo-van ju m e d goren j sk imi žu-pan i . Sredi t edna pa je bil na t u r n e j i p o g o r e n j s k i h

obč inah tudi Boru t Pahor . Z n j i m so se p reds tav l j a l i t ud i kand ida t i s t r a n k e S D za ž u p a n e , v Skofj i Loki M i r j a m Jan Blažič, v Kra-n j u Mohor Bogataj , ki ga ta s t ranka podpira , v Preddvo-r u Ivan Grginič, v Š e n č u r j u Ra jko Bakovnik, v Medvo-d a h pa G u s t a v Š i m i c . Na G o r e n j s k e m pa je bil t u d i voli lni a v t o b u s Nove Slo-ven i je , in s i ce r v T r ž i č u , Radovlj ici , n a B ledu , v Bohin ju , Gor j ah , Žirovnici , na Jesenicah in v Kran j sk i Gori .

KRATKE NOVICE

ŠKOFJA LOKA

Na zajtrku s kandidatom

Kandidat SDS za župana občine Škofja Loka mag. Blaž Kujundžič je ob zajtrku na škofjeloški Nami skupaj s sode-lavci predstavil strokovni program za vodenje občine Škofja Loka v prihodnjem mandatnem obdobju. Dneve do lokalnih volitev bo OO SDS Škofja Loka izkoristil za predstavitev občanom po različnih krajih, dober pa je tudi odziv na vo-lilni kombi občinskega odbora, ki se vozi od vrat do vrat. SDS Škofja Loka je predstavila tudi spletno stran odbora. D. Z.

JESENICE

Neodvisnost: kandidat jim ni v ponos

Konfederacija sindikatov Neodvisnost opozarja na kandi-daturo Dejana Raduniča na listi LDS na Jesenicah. Radunič je prokurist družbe Anja d.o.o., kjer zaposelnim kršijo osnovne delavske pravice, zato pravico iščejo na delovnem In socialnem sodišču. V sindikatih pravijo, da jim taki kandidati niso v ponos. D. Ž.

Franc Čebul) kandidat za župana občine Cerklje

s podpolo Uste za lazvo) vasi pod Krvavcem, Uste obrti, podjetništva in turizma ter 00 St.S Ceikije

"Moja dana beseda vedno velja!"

Skupaj g rad imo prijazno gnezdo!

Janez Jereb županski kiindid.

Za uspešno, k ljudem usmerjeno občino Medvode

® LDS Alenka ŽAVBI KUNAVER

Zmaga je Šele začetek.

svetnUka skupina , - j B ' m

1 SDS ^ Zmaga je šele začetek.

® Nadaljujmo skupaj' www.seciaMdtfnofcr»llAl

CINGER čina niča

ANTON KOSELJ notllae II.I« ra obibuki «v«t

obiln« Žirovnica

Nadaljujmo ® : skupaj. a p ^ nao.KcUlnKlMTietrMI.ti — I I H K - --fc.i?";

PODPIRAMO SPOSOBNE. LDS UBERALNA DEMOKRACIJA

SLOVCNIjC

FrsTK Koiir s MndidAti xa m«str>« sv«tn>k«

Franc Koilr In Jan« BohorK S^Cf (Z)

Tadej ValJavK In Franc Koilr Jtiko Kacin In Franc Koilr

Zmaga je šele začetek.

Mag. Mirjam Jan Blažič / T ^ za županjo • • ^ ^ Škofje Loke I f ^ l za županjo Škofje Loke

gamijani r i

KRANJ

VOLITVE 2006 inf0@g-gia5.si

Gorenjski župani morajo sodelovati Stranka LDS je znova v paru predstavila kandidata za župana dveh gorenjskih občin, Franca Koširja (Kranj) in Martina Kopača (Žiri).

D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R

Kranj - S tem so želeli sim-bolno pokazati, kako po-membno je na Gorenjskem sodelovanje županov, oba kandidata, Franc Košir, ki se poteguje za župana v Kra-nju, in Martin Kopač, ki želi na ta položaj v Žireh, pa me-nita, da je povezav sedaj pre-malo. S povezovanjem smo lahko uspešnejši, tako se da lažje priti tudi do evropskih sredstev, slednje pa imajo v svojih programih vsi kandi-dati. Martin Kopač pravi, da se od svojih dveh protikandi-datov v tireh razlikuje po spoznanju, da v občini vlada preveliko samozadovoljstvo z doseženim, da si morajo v Žireh postaviti zahtevnejše cilje in jih uresničiti, da v primerjavi s sosednjimi ob-činami, ki se ponašajo z go-spodarskimi conami in teh-

nološkimi parki, prepočasi napredujejo. Tehnološki park je cilj, izvedljiv tudi v Žireh, kjer enega od finanč-nih virov Kopač omenja tudi denar iz evropskih skladov, seveda ob dobrih projektih in sposobnih sodelavcih. Na vprašanje o ustanovitvi po-krajin pa Kopač pravi, da Žiri ležijo na obrobju, kjer bi lahko izbirali med tremi po-krajinami, vendar po narav-ni usmerjenosti po dolini navzdol sodijo h Gorenjski. Nastajanje pokrajin je ko-mentiral tudi Franc Košir, ki meni, da bi morale čim prej zaživeti. Če se bodo gorenj-ski župani pogovarjali med seboj, bo Gorenjska doživela hitrejši razvoj, kako bodo de-lovale, pa je odvisno od pri-stojnosti, financiranja in še česa. Franc Košir je spet predstavil svoj program, po katerem bi moral Kranj po-

Kotnik znova za župana Lukovice J A S N A P A I A D I N

Lukovica • Matej Kotnik, s 36 leti najmlajši slovenski župan, kd kandidira kot ne-odvisni kandidat, bo posku-šal volivce prepričati za že drugi mandat. Lotiti se na-merava obnove občinskih cest, k čemur bo pripomogel tudi občinski komunalni re-žijski obrat. 2e letos se bodo v občini skupaj z državo loti-li križišča na Prevojah, po večletnem projektiranju pa bo prišlo tudi do ureditve trga v Lukovici. Prihodnje leto naj bi v Lukovici med av-tocesto in staro cesto v obrt-no-poslovni in stanovanjski coni L 6 prostor dobilo pet-najst večjih obrtnikov, zgra-dili pa bodo tudi 130 stano-vanj za mlade družine z vsaj enim oddelkom vrtca. Velika pridobitev se obeta tudi v na-selju Šentvid, kjer župan v prihodnjih letih obljublja dom za ostarele s 115 poste-ljami, 30 varovanih stano-vanj in 40 stanovanjskih hiš. Obrtno-podjetniška cona, ve-lika približno 17 ha, za kate-

Matej Kotnik

ro se zanimajo predvsem do-mači obrtniki, naj bi v pri-hodnjem mandatu zrasla tudi na območju Prevojskih gmajn. "Takšne cone so po-membne za gospodarsko preživetje občine in s tem se bo moral soočiti vsak žu-pan," je odločen Kotnik, ki pa sicer največ težav vidi v plinifikaciji občine, kjer obči-no čakajo zahtevna pogaja-nja z državo za kar najboljši položaj in odškodnine za ob-čane.

T R Ž I Č

DeSUS tudi v Tržiču Stranka DeSUS Tržič, registrirana julija letos, s e je vključila v predvolilne aktivnosti. Kandidati za občinski svet občine Tržič so s e že predstavili v krajevnih skupnostih Lom, Kovor in Jelendol. Predsednik DeSUS Tržič Janez Meglič je kra-janom predstavil stranko in iz programa poudaril področja, ki jim bo v prihodnje namenila p o s e b n o skrb. D. Ž .

Franc Košir (levo) In Martin Kopač

stati gospodarsko, upravno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske. Imeti bi moral trdno razvojno strate-gijo, ki je sedaj nima, ponuja pa jo Koširjev program raz-voja občine v prihodnjih le-tih, ki vsebuje 21 projektov. Poudarja tudi, da sedaj obči-

na neracionalno troši denar, premalo pa izkorišča mož-nost zadolževanja, seveda za namene, kjer je denar korist-no in vamo naložen. Takšne naložbe so poslovne cone, ne pa denimo trgovski cen-tri, ki jih je Kranj pridobival zadnja leta.

Bakovnik kandidat v Šenčurju S I M O N Š U B I C

Šenčur • Kandidat Sodalnih demokratov za župana Šen-čiurja mag. Rajko Bakovnik, samostojni podjetnik, ki se ukvarja s svetovanjem in izo-braževanjem, pravi, da ima dobre sposobnosti za skupin-sko delo in vodenje lokalne skupnosti. To je dokazal kot predsednik KS Visoko med letoma 1988 in 1994, ko so zgradili pošto, obnovili staro regionalno cesto, uspešno vodili gradnjo telefonske cen-trale za šest KS, po izboru Gorenjskega glasa pa je bila tedaj KS Visoko celo najbolj-ša na Gorenjskem. "Prav zato so me prijatelji nagovo-rili, naj zgodbo o uspehu na-daljujem tudi kot župan. Pre-pričan sem, da lahko nare-dim pomemben premik v razvoju občine Šenčur," je pojasnil. Sledil bo sloganu S sodelovanjem vseh do prijaz-ne in razvojno uspešne obči-ne. Njegov način vodenja ob-čine bo povezovalen, ne ozi-raje se na strankarsko pripad-nost. Tako želi ustvariti obči-

Rajko Bakovnik

no, ki bo urejena in prijazna za bivanje vseh generacij. "Poskrbeli bomo za kako-vostnejše življenje starejših, pa tudi ustvarjalnost mladih in razigranost otrok." Napo-veduje, da bodo ustvarjali po-goje (tudi prostorske), ki bodo omogočali razvoj pod-jetništva, turizma in altema-tivnega kmetijstva. Večjo vlo-go bo namenil tudi KS. "Se-veda bo med največjimi prio-ritetami tudi izgradnja ceste Britof-Hotemaže."

KRAN)

Koširja podpira tudi Kučan

Gospodinjstva v mestni občini Kranj so dobila predvolilni le-tak, ki sporoča , kdo podpira kandidata za župana Franca Ko-širja. N j e g o v e s a m o s t o j n e kandidature ne podpira zgol j stranka LDS, pač pa več uglednih osebnosti , med njimi ne-kdanji predsednik Milan Kučan, predsednik uprave Sava, d. d., Janez Bohorič in vrhunski športnik Tadej Valjavec. D. Ž .

Krivec in Peterman sta novinca

Stanislav Krivec

D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R

Ribno - Občinski odbor SLS in sedanji župan občine Bled Jože Antonič sta v Rib-nem predstavila morebitna Antoničeva naslednika za župana. Na Bledu je kandi-dat mag. Stanislav Krivec, v novi občini Gorje pa Rok Peterman. Poudarjata, da sta nestrankarska kandida-ta, oba pa vesela podpore SLS, Peterman tudi NSi-49-letni Stanislav Krivec je prepričan, da mora občino voditi sposoben in izobra-žen človek, njegov program pa temelji na treh stebrih: gospodarstvu, izobraževa-nju in izboljšanju odnosov v občini. Turizem, ki je te-meljna gospodarska veja, se bo razvijal le ob ustrez-nem razvoju infrastruktu-

Rok Peterman

re, prednost daje ureditvi obvoznih cest. Vse to bo uspelo z okrepljeno poveza-nostjo države in občine. Slednjo bi Krivec vodil na podjetniški na6n. Desetlet-je mlajši Rok Peterman, za-poslen na Ministrstvu za okolje in prostor, pa je ob predstavitvi svojega progra-ma med drugim navedel, s kakšnimi viri bi napolnil občinski proračun. Poleg običajnih je možni tudi koncesnina za črpanje pit-ne vode, ki je del pripada občini, kjer voda izvira. Ve-lik del občine Gorje leži v Triglavskem narodnem parku, kjer se bo Peterman zavzemal za nov zakon, tak-šen, ki bo dovolj fleksibilen za dobro življenje domači-nov v njem in dovolj zaščit-niški do narave.

Gorenjski Glas

ODGOVORNA UREDNICA Marija Vok^ak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik

UREDNIŠTVO NOVINARJI - UREDNIKI:

BoS^an B c ^ j , Alenka Brun, Igor Kavčič, Jože KoSnjek, Ut^ Petemel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrt Žlebir,

Suzana P. KovaSč, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Jasna Paladin, Marjeta Snnolnikar, Ma^až Gregorič,

Mateja Rant, Miha Naglič, Milena Miklavfič, Simon Šubic, Maja Bertoncdj, Igor Žerjav

OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Rajnik

FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

CORENISKI GLAS je registrirana blagovna m storitvena znamka pod 5t. 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu RS za Inlelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj; Corenjslci glas, d.0.0., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1 , 4 0 0 0 Krinj / Tel,; 0 4 / 1 0 1 4 2 0 0 , faic 0 4 / 2 0 4 2 1 3 . e-mail: info^g.glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.; 0 4 / 2 0 1 4 2 4 7 (sprejem na avtomatskenn odzivniku 2 4 ur dnevno): uradne ure: vsak delovni dan od 7 . do 1 $ . ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, letopis Gorenjska (enkrat letno), Na potep in sedem lokalnih pri-log / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina; (el.; 0 4 / 2 0 1 4 2 4 1 / Cena Izvoda: 2 9 0 SIT/1,21 EUR, letna naročnina: 3 0 . 1 6 0 SIT/12S.86 EUR: Cene v drugi valuti so preračunane po cen* tralnem paritetnem tečaju ( 1 EUR je 2 3 9 , 6 4 SIT). Redni plačniki imajo zo % popusta, letni 2 5 % popusta: naročnina za tujino; 126 EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju Ban-ke Slovenije; v cene je vračunan DDV po stopnji 8 . 5 % : naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 4 8 .

VOLITVE 2006 danica.zavrl@g-glas.si

VOLILNE ISKRICE

ŠENČUR

Sedem županov na trgatvi

Trta prvega državnega svetnika Janeza Sušnika, katere cepič je dobil v dar na Lentu v Mariboru in ga spomladi vcepil na domačem vrtu v Šenčurju, je že dala sad. Čeprav je bil en sam grozd, je priredil slavnostno trgatev, na katero je pova-bil vse župane iz devete volilne enote, kjer je bil izvoljen v državni svet. Prišli so Mohor Bogataj, Franc Ekar, Ivan Štu-lar, Mihael Prevc, Franc Čebul), Milan Kocjan in domači Miro Koželj, poleg njih pa še nekaj gostov. Crozdek so pre-vidno odrezali, županov sin Aleš Koželj (na sliki z očetom, podžupanom Cirilom Kozjekom in županom Naklega Iva-nom Štularjem) ga je odnesel v brenti, potem pa je vsak od gostov dobil jagodo v pokušino. Gostitelj pravi, da ga letos še ne bo stisnil in predelal v vino, pač pa je postregel z vi-nom jurka, kakršen sicer nastane iz te sorte grozdja. D. Ž.

KRANJ

Kako privabiš pozornost

"Pridite in videli boste, da ne skrivamo ničesar," je pisalo na vabilu, na katerem je podmladek LDS vabil na poslikavo ženskega telesa v Bar Magma v Kranju, in seveda na do-godek povabil tudi Franca Koširja, kandidata za kranjskega župana. Košir se sicer ni "prefarbal", se je pa z veseljem postavil ob bok poslikani brhki mladenki. S. K.

MEDVODE

Kandidata na predvolilnem teku

Alojz Jožef Dovič, kandidat SDS za župana Medvod, je bil organizator teka medvoških županskih kandidatov. Tek je bil dolg eno miljo, kandidat pa je imel ob sebi lahko še tri spremljevalce, ki pa ga niso smeli prehiteti. Poleg Doviča je tekla le še Alenka Žavbi Kunaver (LDS) in tudi dobila prvo tekaško predvolilno tekmo. Vabilu se je odzval tudi aktualni župan Stanislav Žagar (neodvisni kandidat), ki pa mu po-škodba tetive še ne dovoljuje športnih aktivnosti. M. B.

Novice z Bohinjske proge Spoštovani! V takem okvirčku vas bomo mesečno obveščali o novostih v zvezi z Bohinjsko progo. Zainteresirane občine ob progi si skiipaj s Slovenskimi železnicami in Slovensko turistično organizacijo prizadevamo za uresničitev ciljev, določenih na proslavi ob loo-letnid Bohinjske proge. To so: vpis na Unescov seznam, turistična promocija in povezava s petim evropskim koridorjem. Danes ros obvdčamo, do ho Bohinjska proga predstavljena na londonski turistiini borzi od j. do g. novembra kot poseben slovenski turistični produkt.

gMm inci Mestna občina Nova Gorica v imenu občin ob Bohinjski progi, STO in SŽ

Bojan Starman

znova za župana MATEJA RANT

Žlri - "Veliko zastavljenih ci-ljev smo že dosegli. Nekate-rih, zlasti tistih, katerih izva-janje je vezano na večletna obdobja, pa ni bilo mogoče v celoti izpolniti," ob koncu svojega tretjega županskega mandata ugotavlja Bojan Starman. Prav te cilje je zato postavil v ospredje v svojem predvolilnem programu.

Žiri se morajo širiti, po-udarja Starman, zato bodo pri sprejemanju novega prostorskega plana zagotovi-li zadostno število parcel za individualno, pa tudi blokov-no gradnjo. Za industrijo pa so zagotovili prostor v novi industrijski coni, saj po Star-manovem mnenju ne sodi v naselja. S pomočjo evrop-skih sredstev bodo dogradili kanalizacijsko omrežje in posodobili čistilno napravo, na evropski denar računajo tudi pri zamenjavi salonit-nih vodovodnih cevi, s čimer bi zmanjšali izgube na vodo-vodnem omrežju. "Kot žu-pan in poslanec si bom pri-

Bojan Starman

zadeval za dokončanje del na državnih cestah, ki so jih že zastavili, kot je gradnja ploč-nikov na Dobračevi in v sta-rih Žireh." Dvignili naj bi tudi raven zdravstvenih sto-ritev v kraju, in sicer bodo razpisali koncesijo za tretje-ga zdravnika in v zdravstveni postaji organizirali fiziotera-pijo. V prihodnjih štirih letih pa naj bi v Žireh zgradili tudi dom za starejše občane, ob-ljublja Starman, za kar bo za-stavil ves svoj politični vpliv.

Čebulj četrtič

za župana Cerkelj S I M O N Š U B I C

Cerklje • Franc Čebulj bo že četrtič kandidiral za župana Cerkelj, tokrat kot neodvis-ni kandidat s podporo obča-nov, podpirajo pa ga tudi Lista za razvoj vasi pod Krvavcem, SLS Cerklje ter Lista za razvoj obrti, podjet-ništva in turizma.

"V prihodnjih štirih letih • bomo zgradili vso kanahza-djo v nižinskem delu in iz-vedli priklopa na primarni kolektor za čistilno napravo v Domžalah. Hkrati bomo kot doslej obnavljali tudi vodovod in ceste ter zgradi-li pločnike, kar je najbolj ra-cionalno," obljublja.

V viSje ležečih vaseh bo v prihodnjem mandatu sku-šal pridobiti vsa gradbena dovoljenja za kanalizacijo in tudi že začeti gradnjo. Med prioritete sodi tudi iz-gradnja doma starostnikov v Šmarrnem. "Bistveno več spodbudnih sredstev bomo namenili za pridobitev do-datnih turističnih zmoglji-vosti kot dopolnilno dejav-nost manjših družinskih kmetij. Najti bo treba tudi dodatna sredstva za sub-vencije obrti, podjetništvu in kmetijstvu," dodaja. Na-

Franc Čebulj

črtuje aktivno iskanje več-jih investitorjev za izgrad-njo t. i. manjših turističnih naselij (Ravne in Jezerca) in v obeh komunalnih conah na območju letališča, trudil pa se bo za čimprejšnjo iz-gradnjo hotela z vvellness programom in pokritimi bazeni v Češnjevku. "Kon-struktivno bomo sodelovali tudi z državnimi organi, predvsem zaradi umestitve projekta Razvoj letališča Br-nik v resolucijo o nacional-nih razvojnih projektih v obdobju 2007-2013." Zara-di mladih bo podpiral grad-njo manjših športnih ob-jektov po vaseh.

Miro Koželj

verjame v zmago S I M O N Š U B I C

Šenčur - Sedanji župan Šen-čurja Miro Koželj je tudi to-krat županski kandidat SDS, podpirajo pa ga še SLS ter li-ste Skupna pot. Skupna pot za Voglje, Za mlade za šport ter 2a kulturo, Godlarji za tu-rizem in razvoj ter Za ekolo-ško čisto občino in za enako-meren razvoj po vseh vaseh. Kot pravi, verjame v vnovič-no zmago na lokalnih volit-vah, po katerih namerava na-daljevati dosedanje dobro delo. "Večino potreb v Šen-čurju smo že izpobiili, zato se bomo bolj posvetili dru-gim naseljem v občini. Stal-nica mojega dela pa bo še vedno učinkovito in pošteno delo." Med najpomembnej-šimi projekti v prihodnjem mandatu je naštel izdelavo in sprejem nove prostorske dokumentacije, izdelavo pro-jektov za kanalizacijo in ce-ste ter pridobitev evropskih sredstev za njihovo gradnjo. Skušal bo zagotoviti nove po-vršine za poslovno gradnjo, z državo čim bolj sodelovati

Miro Koželj

pri izgradnji ceste Hotemaže-Britof, za kar se po posredo-vanju fjoslanca Branka Grimsa obeta milijarda tolar-jev do leta 2010, ko naj bi bila cesta tudi zgrajena. Skupaj z državo bodo nadaljevali tudi rekonstrukcijo brniške ceste (križiša z Mlakarjevo in De-lavsko). Med večje projekte sodijo še dom starostnikov v Šenčurju, izgradnja športno -kulturnega objekta v Vo-klem, pridobitev novih pros-torov za knjižnico in godbo.

KRATKE NOVICE

TRŽIČ, GORJE

Nepravilnosti v volilni kampanji

Odbor za deblokado medijev in napredek Tržiča je občinsko volilno komisijo v Tržiču obvestil o kršitvah zakona o volit-vah in o volilni kampanji. Na plakatnih mestih, ki jih je raz-pisala občina, se namreč pojavljajo plakati organizatorjev volilne kampanje, ki s e niso prijavili na razpis. Odbor ome-nja liste Športniki Tržiča, Mladi Tržiča in Tržiški upokojenci in dodaja, da ima neuradne informacije o tem, da liste niso odprle posebnih, za volilno kampanjo potrebnih računov. Iz občinskega odbora NSi v Gorjah pa predsednica Silva Fer-čej sporoča, da se tamkajšnje stranke čutijo izigrane, ker kandidati SLS za občinski svet in kandidat za župana Rok Peterman niso bili predstavljeni v Blejskih novicah. Zoper to so uradno protestirali. Omenjajo tudi, da so jih v predvolil-nih objavah zasenčili kandidati, ki za občinski svet kandidi-rajo kot posamezniki ali liste. Časopisni svet Blejskih novic je odgovoril, da so imeli vsi zainteresirani kandidati za žu-pane in občinski svet enake možnosti za predstavitev, tisti, ki so izpadli, pa so zamudili rok, do katerega je bilo treba oddati gradivo za objavo v volilni številki. D. Ž.

KRANJ

Kitenje s tujim perjem?

Mladi 73 Kranj so se ujezili nad predvolilno zgibanko kranj-skega DeSUS-a, ker so v njej kot kandidata njihove stranke zasledili imeni dveh svojih kandidatov. Dejana Štularja in Aljaža Primožiča. Mladi za Kranj ne želijo trditi, da gre, zla-sti v primeru med upokojenci zelo priljubljenega pismono-še Dejana Štularja, za namerno zavajanje volivk in volivcev, za morebitno malomarnost pa pričakujejo opravičilo. D. Ž.

MEDVODE

Proti divji privatizaciji zdravstva

Izvršni odbor LDS Medvode je ta teden sprejel sklep, s kate-rim se pridružuje Gibanju za ohranitev javnega zdravstva, ki nasprotuje divji in škodljivi privatizaciji zdravstva. Sprejem-ljiva je le pregledna in premišljena delna privatizacija po na-tančni analizi stanja v zdravstvenem domu Medvode. D. Ž.

GORENJSKA

Milijoni evrov za Planico Prihodnje leto naj bi pričeli gradnjo Nordijskega centra Planica, katerega vrednost je okrog sto milijonov evrov.

URSA PETERNEL

Planica - "Možnosti, da se Planica vendarle uredi, še ni-koli niso bile tako realne kot zdaj, zlasti zato, ker imamo na razpolago sredstva," je na sredini predstavitvi projekta Nordijski center Planica po-udaril minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Skupaj s sodelavci je pojasnil, da je ureditev Planice eden izmed prednostnih državnih razvoj-nih projektov za leta od 2 0 C 7

do 2 0 2 3 , zanjo pa naj bi v pri-hodnjih sedmih letih name-nili kar blizu sto milijonov ev-rov. Obnovili naj bi skakalni-ce, zgradili tekaški stadion, si-stem umetaega zasneževa-

^ nja, atletski in nogometni sta-dion, uredili naj bi kolesarske in sprehajalne poti ter park kulturne dediščine. Tako naj bi Planica živela vse leto. Pro-jekt naj bi uresničili prek javno-zasebnega partnerstva, del sredstev naj bi prispevala država, del evropski struktur-ni skladi, del pa zasebni part-nerji. Pripravljenost za sode-lovanje v projektu je tako že

Minister Milan Zver in kranjskogorski župan jure Žerjav

potrdil predsednik uprave družbe Hit, d. d., Niko Trošt Kdo naj bi center upravljal, še niso določili, razmišljajo o ob-liki gospodarske družbe, v ka-teri bodo upravljavska raz-

merja jasna in pregledna. Graditi naj bi po načrtih priče-li že prihodnje leto, projekt bo potekal po fazah in naj bi bil zaključen do leta 2013. Mini-ster se je v sredo sestal tudi z

lastniki zemljišč v Planid, ki so po sestanku izrazili zado-voljstvo z razgovori, minister pa jim je tudi zagotovil, da bodo vključeni kot partner in sogovornik v vse projekte.

Lesce vabijo investitorje "Z delom v mandatu, ki se zaključuje, smo zadovoljni. Uresničili smo vse načrte. Če bi imeli več pristoj-nosti, bi lahko storili še več," ugotavlja Zlatko Kavčič, že osmo leto predsednik krajevne skupnosti Lesce.

C v r r o ZAPLOTNIK

Lesce so veliko gradbišče, na-predek je viden. Kako vam je uspelo pospešiti razvoj?

"Predvsem skrbimo za na-črtni razvoj. Svet KS je takoj po izvolitvi sprejel strategijo prostorskega razvoja in sku-paj z občino poskrbel, da so bili sprejeti urbanistični do-kumenti. V nasprotju z ne-katerimi drugimi skupnost-mi v Lesce investitorje vabi-mo in se ne zapiramo."

Kai so največje pridobitve? "Zagotovili smo j>ogoje za

stanovanjsko gradnjo za 110 novih hiš na Plani in v Doli-ni. Imamo prostor za grad-njo večjih stanovanjskih ob-jektov za Centrom in za gradnjo obrtno poslovnih objektov. Okolica družbene-ga centra postaja prostor za zbiranje mladih ter za njiho-vo zabavo in vzgojo. Gradnja v novem turistično nakupo-valnem centru je že v za-ključni fazi, tam so nova čr-palka, hotel, trgovina, servisi in trgovine za avtomobile. Prostor Verige oživlja z novi-mi dejavnostmi. Zgrajena sta dva velika nova trgovska

centra in gradi se tretji. Naj-več pa je vredno, da med organizacijami v kraju ni prepirov."

Kaj pa vasi Hraše, Hlebce in Studenčice?

"Posebej Studenčice so zelo lejK) urejene. Med Hra-šami in Hlebcami načrtuje-mo obnovo ceste. Ob krajev-nem prazniku organiziramo L i. podoknice, kjer se zbere večina vaščanov."

Poleti ste hitro, v mesecu dni, zgradili novo otroško igrišče ...

"Hitro je bilo le navidez. Gradnjo smo pripravljali od začetka mandata. Igrišče bi zgradili že prej, če ne bi bilo nekaj nesporazumov z loka-cijo. Na koncu smo uspeli s svojo idejo, da je igrišče pri Centru, kjer je največ mladi-ne. Žal smo morali prek 40 milijonov sredstev zagotoviti sami. Verjamemo, da bo ob-čina izpolnila obljubo in pri-spevala del denarja."

Kaj menite o letališču.' "Polemik je preveč, preveč

so politično in čustveno oba-rvane. Stvar je preprosta.

Zlatko Kavčič / FOU: TIU O<>I<I

Akrobatska letala ne sodijo v to okolje, še posebej ne ob sobotah in nedeljah. Drugo nas v glavnem ne moti."

Kaj pa avtocesta? "Končno se je začela grad-

nja. Sedaj naj bo tako, kot je z načrti določeno, pazimo le, da bomo od tega čim več do-bili. Cesta je priložnost za tu-rizem, na odcepu za Lesce in Bled bo treba postaviti velike in opazne ozn^e za našo tu-ristično ponudbo. V tej po-nudbi je še posebej pomem-ben kamp Sobec, ki je letos spet dobil priznanje za enega od treh najboljših kampov v

Evropi in so ga spet razglasili za najboljšega v dižavi."

Sliši se, da naj bi pozidali hi-podrom. Kaj je s projektom Mivka?

"Hipodrom sodi v ponudbo rekreacijskega parka Šobec, treba ga je posodobiti, odloč-no pa smo proti pozidavi. Nis-mo preprosto proti. Imamo zemljišče, imenovano Mivka, neposredno pod hipodro-mom, kjer že dvajset let načr-tujemo gradnjo hotela, šport-nih naprav in bungalovov. T a vabimo investitorje, da skupaj ustvarimo nova delovna me-sta in novo priložnost za za-služek. Torej gre za usklajen dolgo načrtovan razvoj."

Boste v prihodnjem manda-tu še v svetu KS?

"To bodo pokazale volitve. Za razliko od mnogih drugih kandidatov, ki doslej še niso kaj dosti storili za Lesce in zato tudi napak ne, člani sve-ta KS Lesce, ki z izjemo dveh znova kandidiramo, polaga-mo svoje račune volivcem. Verjetoo smo se tudi komu zamerili. Upamo pa, da smo storili veliko več dobrega kot napak."

Seja bo, a po volitvah Izredna seja radovljiškega občinskega sveta o deponiji v Kovorju bo prihodnji teden.

CVETO ZAPLOTNIK

Radovljica - Svetniške skupi-ne SDS, N.Si in SLS so na žu-pana Janka S. Stuška že prejš-nji teden naslovile zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri bi obravnavali osnutek pogodbe o sofinanci-ranju in obratovanju medob-činskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. Župan je predlagatelje pozval, naj v skladu s poslovnikom občin-skega sveta predložijo k sklicu tudi gradivo za odločanje. V svetniških skupinah so bili nad tem presenečeni, saj so gradivo skupaj s predlagani-mi sklepi poslali na občino že 21. septembra, kljub temu pa so zahtevo za skJic dopobiili in ji predložili gradivo. Župan

je že napovedal, da bo seja pri-hodnji teden, verjetno v sre-do.

Tržiški in radovljiški žu-pan sta sicer že konec sep-tembra podpisala pismo o na-meri za podporo izgradnji go-renjskega centra v Kovorju in za pristop k podpisu pogodbe o sofinanciranju. Občina Tr-žič se je zavezala, da bo podpi-rala radovljiška prizadevanja za delno povračilo denarja, vloženega v sanadjo že zapr-tega odlagališča na Črnivcu, ter v pripravo dokumentadje za Diro in za spremembo rabe prostora na predvideni lokadji. Po mnenju ministr-stva za okolje in prostor bi lo-kadjo Diro lahko namenili za gradbene odpadke, ki so v pri-stojnosti države.

RADOVgiCA

Priključek za Radovljico ostaja na Predtrškem polju Na ministrstvu za promet so prejšnji petek preverjali možnos-ti za izboljšanje avtoceste mimo Lesc in Radovljice v okviru že sprejetega državnega lokacijskega načrta. Na sestanku, na katerem sta sodelovala tudi predstavnika Društva za varstvo okolja Radovljica in njegove Civilne iniciative Za prej zgrajeno in boljšo avtocesto, so podprli predlog društva in iniciative za ureditev dvostranske kolesarske steze v podvoza Lesce-Hlebce ter za posodobitev križišča na glavni cesti z lokalno cesto iz Lesc (za Dahavom) z zavijalnim pasom. Prestavitev priključka za Radovljico s Predtrškega polja na območje križanja glavne ceste Nova vas - Radovljica, za kar se tudi zavzemata društvo in civilna iniciativa, bi presegla možne spremembe v okviru državnega lokacijskega načrta, na sestanku pa so podprli pred-log za ureditev nadvoza za pešce in kolesarje iz Radovljice pro-ti Vrbnjam. C. Z.

KRANJ

Srečanje zgodovinarjev V dneh od 19. do 21. oktobra bo v prostorih Mestne občine Kranj potekalo 33. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slo-venije pod naslovom Mitsko in stereotipno v slovenskem po-gledu na zgodovino. S. K.

KRANJ

Popravek Pri vesti z naslovom Knjiga o zmagovalki, ki je bila objavljena v številki 83 na strani 4, sem zapisal napačen podatek. Nataša Ude ni predsednica Društva onkoloških bolnikov Kranj, ampak je kot predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije ko-ordinatorka skupine za samopomoč žensk po operaciji dojk v Kranju. Za napako se opravičujemo Nataši in bralcem. S. S.

S k u p a j g r a d i m o pr i j azno g n e z d o !

Janez Jereb

Laze 18a, 4000 Kranj

DOSTAVA KURILNEGA OLJA 0 8 0 2 1 5 0

G O R E N J S K A »/o(i>gg(«s«

KRATKE NOVICE

BLED

Tržnica za otroke in starše

Pred upravno stavbo Triglavskega narodnega parka bodo jutri, v soboto, med 9. in 12. uro pripravili tako imenovano Triglavsko tržnico in otroške Igrarije. Svoje izdelke bodo ponujali kmetje z območja Triglavskega narodnega parka in okolice, tako da bo mogoče na tržnici izbrati zelenjavo, sad-je, pa tudi mlečne izdelke, jajca, zelišča in med, ki so pride-lani na naravni in človeku prijazen način. Medtem ko bodo straši nakupovali, pa bodo za otroke organizirali igre, kakšne so se otroci igrali nekoč. V. S.

BOHINJSKA BISTRICA

Zadnja seja v novi sobi

Županja Bohinja Evgenija KegI - Korošec je za danes ob 17. uri svetnike še zadnjič v času svojega županovanja povabi-la na sejo, saj na nedeljskih volitvah ne kandidira več. Go-vorili bodo predvsem o realizaciji sklepov zadnje septem-brske seje, med katerimi bo gotovo tudi odprodaja občinskega deleža Vodnem parku. Seja bo v dodobra pre-novljenih prostorih občine potekala v novi sejni sobi. V. S.

BOHINJSKA BISTRICA

Človek v Alpah

Gorenjski muzej in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU bosta danes zvečer v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici predstavila knjižno monografijo Človek v Alpah. V njej je predstavljeno desetletje (od leta 1996 do 2006) raziskav o navzočnosti človeka v Alpah. Predstavitev v mali dvorani se bo začela ob 19. uri. V. S.

SPODNJE GORJE

Skoraj tristo metrov prenovljene ceste

Minulo sredo so na Bledu odprli rekonstruiran in asfaltiran odsek lokalne ceste nad železniško progo Bled-Jesenice od Rečice do avtoparka GG Bled v Spodnjih Gorjah. Odsek je dolg 280 metrov, širina asfaltne prevleke pa je štiri metre. Vrednost del znaša 9,5 milijona tolarjev, pri projektu pa je s 4,8 milijona tolarji sodelovala tudi Služba vlade RS za regi-onalni razvoj. Pred rekonstrukcijo odseka te ceste je konce-sionar izdelal povezavo kanalizacije (tlačni vod) med Reči-co in obstoječim kanalom od Spodnjih Gorij proti Bledu. Vsa dela je izvajalo podjetje GG Bled s svojimi kooperanti, nadzor pa je izvajalo podjetje Dominvest Jesenice. V. S.

TRŽIČ

Dovoz in parkirišče

Občina Tržič je sklenila z družbo BPT Tržič več pogodb, ki so omogočile nekatere naložbe v naselju Ravne. Tam so uredili 140 metrov dolgo dovozno pot do blokov, garaž, balinišča in otroškega igrišča. Pred blokom Ravne 28 so naredili ob reki Mošenik novo parkirišče za osem osebnih vozil. Te naložbe bodo slovesno predali namenu danes, 20. oktobra, ob 17. uri. Druga novost, ki je povezana z dogovori med občino in tržiško družbo, je brezplačen prenos vodovodnega omrežja BPT Tržič v last, posest in upravljanje Občine Tržič. S. S.

TRŽIČ

Zgradili so nov pločnik

Begunjska cesta v naselju Bistrica pri Tržiču je bila na neka-terih delih zelo ozka. Ker tam poteka šolska pot, je gost promet ogrožal zlasti mlade in druge pešce. Zato je Občina Tržič poskrbela za porušitev hiše na Begunjski 4, nato pa so se izvajalci lotili rekonstrukcije ceste in gradnje pločnika na ulici Zelenica in po Begunjski cesti do dovoza za osnovno šolo. Celotna naložba, ki jo bodo predali namenu danes ob 18.30, je vredna dobrih 30 milijonov tolarjev. S. S.

PODGORJE

Podgorski otroci dobili igrišče

Minuli teden so se krajani Podgorja razveselili prvega otroške-ga igrišča v krajevni skupnosti, ki pa je le prvi del načrtovane-ga športnega igrišča, ki ga bodo že prihodnje leto uredili v goz-du blizu smučarske skakalnice. Župan Tone Smolnikar je ob odprtju pohvalil prizadevnost podgorskega športnega druš-tva, ki ga vodi Klemen Lamberšek. Od skupne površine 2500 kv. metrov so zdaj uredili 500 kv. metrov, namestili so tobo-gan in gugalnice ter uredili parkirišča, že letos pozimi pa bodo površino spremenili v drsališče. Investicija je ocenjena na de-set milijonov tolarjev. J. P.

Lastnica bo občina Preddvor Po podpisu pogodbe med štirimi partnerji pri toplovodni oskrbi Preddvora bo Energetika v lasti občine. Še naprej dosedanji upravljavec, cene za ogrevanje pa višje.

STOJAN SAJE

Preddvor - Na izredni seji 17. oktobra so člani občinskega sveta Občine Preddvor zno-va obravnavali dogovor štirih partnerjev pri gradnji siste-ma daljinskega ogrevanja, ki omogoča odpis medseboj-nih obveznosti in prenos lastništva na občino. Kot je povedal župan Franc Ekar, so Avstrijci že podpisali no-

tarski zapis. Zato je predla-gal, da to stori tudi sam v imenu občine, Damjan Mu-le) pa kot poslovodja družbe Thermoglobal in direktor Energetike Preddvor. Slednji je pisno izjavil, da po računo-vodskih uskladitvah Energe-tika ne bo imela drugih dol-gov; dolgove iz tekočega po-slovanja pa redno pokriva. Občinski svet je potrdil pred-log za podaljšanje pogodbe s

sedanjim upravljavcem, ki pa bo moral pridobiti pri-memo revizijsko poročilo o minulem poslovanju in si prizadevati za zmanjševanje stroškov. Od 1. novembra 2006 bo veljala nova cena za uporabnike daljinskega ogre-vanja, ki bo za 15 odstotkov višja od dosedanje. Občina bo v prihodnosti pripravila razpis za izbiro najustrez-nejšega upravljavca sistema.

saj ponudba družbe ENSA iz Kranja ni bila sprejemlji-va.

Preden je župan podpisal notarski zapis, so se svetniki zanimali tudi za neplačane obveznosti, ki ostajajo obči-ni. Izvedeli so, da je dolg fir-mi Montgrad plačan. Pri tožbi firme IBE računajo na pobot, po katerem naj bi ostalo občini od 22 do 30 mi-lijonov tolarjev obveznosti.

Vodovod na Sv. Joštu SUZANA P . KOVAČIČ

Kranj - V sredo popoldne so S krajšim programom in kresom slovesno odprli in blagoslovili dokončani vo-dovod na vrh 845 metrov vi-sokega Sv. Jošta nad Kra-njem. "Leta 2002 smo na-redili prvo geološko razis-kavo, leta 2004 smo naroči-li projekt, prelomni trenu-tek pa je bil oktober 2005, ko smo se usedli za mizo skupaj z Mohorjem Bogata-jem, Janezom Osojnikom in Janezom Frelihom ter se dogovorili, da je potrebno to investicijo vključiti v le-tošnji proračun," je povedal Peter Zaletel), predsednik Krajevne skupnosti (KS) Jošt. Ocenjena vrednost del znaša 23 milijonov tolarjev. "Večinoma smo sredstva zagotovili iz občinskega proračuna, en del je prispe-vala tudi KS Jošt. Pričakuje-mo, da bodo pristopili k so-financiranju tudi Smučar-ski klub Triglav, Župnija Stražišče in taborniki," je povedal župan Mohor Bo-gataj. Novozgrajeni vodo-

^MlZl- t,,

vod bo namreč preskrboval s pitno vodo pet objektov, ki so se do sedaj preskrbovali s kapnico ali pa so j im mo-rali vodo celo dovažati iz do-line. "V tej fazi je zgrajen javni vodovod, izdelava po-sameznih priključkov do objektov, ki se bodo oskrbo-vali s pitno vodo, pa je na

strani posameznikov. Inve-sticija je bila zelo zahtevna, predvsem zaradi izvajanja," je izpostavil Ivan Hočevar, direktor J P Komunala Kranj. Zaradi težkega skal-natega terena je bilo treba kar 80 odstotkov približno 1300 metrov dolge trase mi-nirati. Ob tej priložnosti so

se zahvalili tudi lastnikom zemljišč, ki so dovolili, da se po njihovem zemljišču iz-pelje vodovod. Vir vode je vo-dohran Javomik, prek kate-rega se oskrbujejo s pitno vodo še naselja Pševo, Javor-nik in Cepulje. Novo pridobi-tev je blagoslovil župnik Bo-jan Likar (na sUki).

Letališče v Lescah bi najraje zaprli V Društvu gibanje proti širitvi in iirupu Letališča Lesce se kratkoročno zavzemajo za omejitev letalskega prometa in delovanja letališča, dolgoročno pa za njegovo zaprtje.

CVETO Z A P I O T N I K

Lesce - Prebivalci iz okoli-ških naselij Letališča Lesce, ki nasprotujejo širitvi leta-lišča in jih moti letalski hrup, so najprej delovali kot civilna iniciativa, pred nedavnim pa so ustanovili društvo. Na četrtkovem ob-čnem zboru, ki se ga je udeležilo štirideset članov, so potrdili glavne cilje druš-tva, obravnavali stališča po-litičnih strank in list ter žu-panskih kandidatov do nji-hovih zahtev in za predsed-

nika izvolili Miha Zalokar-ja. Glavni cilj i društva so omejiti letalski promet in delovanje letališča ter ga dolgoročno ukiniti, prepre-čiti širitev letališča z novimi objekti in z asfaltirano vzletno pristajalno stezo, prepovedati letenje z vsemi vrstami zračnih plovil ob sobotah, nedeljah in prazni-kih in doseči za prebivalce sprejemljiv umik letenja v delovnih dneh. V društvu se zavzemajo tudi za to, da bi na letališču omejili mo-torno vleko jadralnih letal.

izvajali šolanje jadralnih pi-lotov le z vlečnim vitlom ter dovolili vzletanje in prista-janje samo motornim leta-lom, ki imajo vgrajene du-šilce hrupa motorjev, izde-lane po najostrejših medna-rodnih standardih. Naspro-tujejo tudi šolanju motor-nih pilotov na letališču in zahtevajo prepoved letenja akrobatskih letal nad ob-močjem celotne občine, prepoved uporabe vojaških letal Pilatus in drugih hrup-nih zračnih plovil za tre-ning padalcev in prepoved

panoramskih letov nad ob-močjem Triglavskega na-rodnega parka ter zamenja-vo vodstva ALC Lesce. Želi-jo si tudi, da bi sooblikovali navodila, pravilnike in kori-dorje letenja na območju le-tališča in bili zastopani v organih upravljanja ALC-ja. Kot je povedal tajnik dm-štva Marjan Mertelj, bo prva naloga preprečiti za-suk in asfaltiranje letališke steze, za kar bodo izbrali vsa legalna pravna sredstva in po potrebi tudi oblike dr-žavljanske nepokorščine.

G O R E N J S K A i"/o@ggi«s«

Zbirni center V Železnikih BOJI7AN BOGATAJ

Železniki • Okoljski minister Janez Podobnik je odprl nov zbirni center za komunalne odpadke v Železnikih. "Zbir-ni center je potrditev, da ste v občini okoljsko ozaveščeni. Dobra motivacija za ohrani-tev lepega okolja je prav loče-no zbiranje odpadkov, kate-rega nadgradnja je novi cen-ter," je v nagovoru povedal Podobnik. Hkrati ni pozabil na bližnjo čistilno napravo, ki jo je treba nujno posodobi-ti. Tega se zavedajo tudi na občini, ki je projekt čiščenja odpadnih voda in zagotavlja-nje preskrbe z vodo vpisala v projekt Urejanja povodja Sore.

Zbirni center na Stude-nem pomeni dopolnitev in nadgradnjo ločenega zbira-nja odpadkov, ki se je v Že-leznikih v zadnjih petih letih dobro prijelo. "Kosovne in nevarne odpadke so lahko občani v času akcij oddajali že do sedaj, odslej pa bodo imeli takšno možnost skozi

Po slovesnem odprtju je okoljski minister Janez Podobnik pripravljene odpadke razdelil po zabojnikih.

vse leto," je povedal domači župan Mihael Prevc, ki na odprto vprašanje ozke dovoz-ne ceste ponuja rešitev: " Imamo samo ozko cesto

skozi stmjeno naselje, druge pač ni. S prebivalci smo do-segli dogovor o postavitvi za-ščitnih ograj, tako da bo cesta ločena od dvorišč." Nov zbir-

ni center za komunalne od-padke na Studenem bo odprt dvakrat tedensko, ob četrtkih {»poldne in sobotah dopol-dne.

Sporazum za poljansko obvoznico Gradnja poljanske obvoznice, vredna 8,65 milijarde tolarjev, naj bi se začela še letos.

BOŠTIAN BOGATAJ

Škofja Loka - Minister za promet mag. Janez Božič in župan Igor Draksler sta v sredo podpisala sporazum o graditvi poljanske obvoznice in deležu, ki ga bosta zagoto-vili občina in država. "Na tra-si je pridobljena večina zem-ljišč, v približno desetih pri-merih pa še tečejo postopki razlastitve. Izvajalec priprav-ljalnih del za gradnjo v prvi fazi je izbran," je ob bok pod-pisu pogodbe o sofinancira-nju obvoznice povedal škof-jeloški župan. Gradnja pol-janske obvoznice je največji projekt po obsegu in vredno-sti v občini, ki so ga pričako-vali več desetletij. "V zadnjih dveh letili je bilo veliko špe-

kulacij in interpretacij o real-nosti projekta, predvsem v smislu stroškov izgradnje in umestitve v prostor. Vesel sem, da je tudi v državnih službah prevladalo spozna-nje, da je treba stiske obča-nov Loke rešiti. Bil je skrajni čas," je povedal minister Bo-žič.

Vrednost prve faze od regi-onalne ceste do predora Pod Stenom znaša 2,43 milijarde tolarjev, od tega mora občina zagotoviti 650 milijonov to-larjev. Prva faza naj bi bila zgrajena v dveh letih, druga faza pa do začetka leta 20 10 . Približno milijarda tolarjev je bila že porabljena za nakup zemljišč. "Občina je v zad-njih letih varčevala in nismo kreditno obremenjeni, v na-

daljevanju pa računamo na evropska strukturna sred-stva," je o zagotavljanju sred-stev z občinske strani pove-dal Draksler. Predvidoma 10. novembra bodo podpisali po-godbo za izvedbo pripravljal-nih del v vrednosti 330 mili-jonov tolarjev, dela pa naj bi se potem tudi začela.

Gradnja poljanske obvoz-nice se je kot nujna pokazala že v 70. letih prejšnjega sto-letja, ko so v takratni občini Škof ja Loka dobili rudnik urana. Zelo hitro so se poka-zale težave s prevozom tež-kega materiala, prebivalci in vplivneži so ugotovili, da je potrebna nova cesta, ki se bo izognila Škofji Loki. V tem času je nastalo 1 6 različic, gradnja pa je bila odmaknje-

na v prihodnost. Rudnik urana je v tem času postal nerentabilen in je v zapira-nju, razpadla je Jugoslavija in velika občina na štiri nove. Promet je kljub temu naraščal, stanovalci Spod-njega trga so pred osmimi leti v obupu zaprli cesto. Leta 1 9 9 9 so občinski svet-niki d o l o č i koridor za novo obvoznico, leta 2 0 0 3 je bU sprejet lokacijski načrt, lani pa je bil narejen projekt. Ob-voznica bo imela šest mo-stov, prav toliko križišč, naj-zahtevnejša gradnja čaka iz-vajalce pri izkopu predora Pod Stenom v dolžini 6 6 0 metrov. Vozišče bo široko 7,1 metra, v mestnem delu bo imela obvoznica tudi pločnik in kolesarsko stezo.

KAMNIK

Vrtec bo končan do poletja

Na Perovem se je začela gradnja težko pričakovanega otroškega vrtca, ki bo ob pričetku prihodnjega šolskega leta ponudil prostor približno 150 kamniškim malčkom in s tem občutno zmanjša l število zavrnjenih otrok v predšolsko varstvo. V sodobni zgradbi bo osem oddelkov in kuhinja, uredili pa bodo tudi okolico in parkirišča. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, so zaradi težav z zemljišči in razpisi projekt pripravljali kar nekaj let, z zadovoljstvom pa je še povedal, da se v teh dneh izteka javni razpis za podelitev koncesije, pri čemer bo z deležem v višini 12 mi-lijonov sodelovala tudi občina. Ponudnik je že znan, s podeljeno koncesijo pa naj bi prvi zasebni vrtec v občini v hiši v Mekinjah svoja vrata za 90 otrok odprl predvidoma februarja. J. P.

M E N C E Š

Sto petdeset novih parkirišč

v Mengšu so zaključili nekatere pomembne projekte na po-dročju obnove cest. Sredi minulega tedna so tako slavnost-no odprli prenovljeni del Slovenske in Grobeljske ceste, Stare poti in Trdinovega trga ter približno 150 novih parki-rišč, ki so jih pridobili z asfaltiranjem makadamske površine za kulturnim domom. Vrednost vseh del je ocenjena na 220 milijonov tolarjev, župan Tomaž Štebe pa je občanom zago-tovil, da je v državnem proračunu za prihodnji dve leti zago-tovljenih še 350 milijonov za obnovo državnih cest v občini Mengeš, j. P.

KRATKE NOVICE

CG naročnine 04/20142 41. e-po5ta:Mro(ncnei?9glM.ji,www.9(ncn)ikigljs.si

ŠKOFJA LOKA

Razstava in koncert v Puštalskem gradu

Danes, 20. oktobra, ob 19. uri se bo začel v kapeli Puštalske-ga gradu v Škofji Loki zanimiv likovni in glasbeni dogodek. Najprej bodo odprli razstavo del puštalskih likovnih ustvar-jalcev, kiparjev, slikarjev in fotografov, kar bo dragocen pri-spevek k obogatitvi loške kulturne ponudbe. Na razstavi so-delujejo Avgust Babnik, Marijan Jesenovec, janež Justin, Tone Kožuh, Anton Mlakar, Simon Mlakar, Polona Oblak, Mojca Pintar, Dora Plestenjak, Janez Rant, Edi Sever in Do-men Slana. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci glasbene šole Škofja Loka iz Puštala Diana Marguč, Filip Ko-lenko, Lenart Kalan in Ana Dolžan. Razstava bo odprta do 20. novembra. J. K.

ŠKOFJA LOKA

Desetletnica dijaških izmenjav

Gimnazija Škofja Loka letos vstopa v deseto leto mednarod-nega sodelovanja z Gimnazijo Himmelev Roskilde. V tem času so opravili šest dijaških izmenjav, nekajkrat so se sre-čali tudi profesorji. Tudi minuli vikend je bilo tako, ob oblet-nici pa sta jih v tisočletnem mestu obiskala tudi veleposla-nica Kraljevine Danske Anita Hugau in predsednik društva slovensko danskega prijateljstva Igor Gruden. V dosedanjih izmenjavah so slovenski in danski dijaki (kas-neje pa tudi španski, irski in italijanski) spoznavali državi, jezik, prehrano, medije, šolske sisteme, umetnost in običa-je, v sklopu Comen iusa so skupaj izvedli projekt Zdrava pre-hrana, zdrava mladina, letos pa so v sklopu spoznavanja na-cionalne identitete spoznavali junake mitov in legend. "Vsa-ko leto smo projekt izmenjave začeli jeseni, se prek njega dodobra spoznali, poleti pa so dijaki z ene ali druge strani še obiskali kolege. Tako bo tudi v prihodnje," pravi koordi-nator mednarodnih sodelovanj na gimnaziji Jože Bogataj. Srečanja se je udeležila tudi mag. Klara Krajnik, ravnateljica Osnovne šole Cvetka Golarja, ki je pripravila že dve izme-njavi. Z zadnje so se loški osnovnošolci vrnili pred dvema tednoma. B. B.

ŠKOFJA LOKA

Lubnik bo pel v Kristalni dvorani

Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke bo zapel na tradicional-nem letnem koncertu drevi, 20. oktobra, ob 20. uri v Kristal-ni dvorani v Škofji Loki. Gost koncerta bo mešani pevski zbor Sv. Urh iz Smlednika. Zborovodja obeh zborov je An-drej Žagar. J. K.

MEDVODE

Sto let Marije Bogataj

I '

r Miim Marija Bogataj na stoti rojstni dan

V ponedeljek, 16. oktobra, je v Centru starejših občanov v Medvodah svoj 100 . rojstni dan praznovala Marija Bogataj, Bolticova iz Reteč. S pokojnim možem Janezom sta imela osem otrok, pet je še živih in ti jo redno obiskujejo in se z veseljem spominjajo nepozabnih večerov in nedeljskih po-poldnevov, ki so jih preživeli ob petju in kramljanju. Sicer pa se je Marija rodila v kmečki družini Avguštin v Retečah, po domače pri Ribčevih, kot druga izmed štirinajstih otrok. Po-leg nje je danes živa le še 95-letna Brigita, upokojena učite-ljica. Marija se je vseskozi vključevala v kulturno življenje na vasi, sodelovala pri ljudskih igrah, pevskem zboru in pri tamburaših. Veliko je tudi pesnila in za vsakogar in za vsa-ko priložnost sestavila kakšno pesmico. Stoti rojstni dan je praznovala v družbi najbližnjih, zaigrali so ji reteški tamburaši, z obiskom pa sta jo počastila tudi Igor Draksler, župan Občine Škofja Loka, in Stanislav Žagar, župan Občine Medvode. M. B.

8

•JS;

•••••• •• i : : : : : . . trn •• •••••

i h u : H " : : :: vilma.stanomik@g-glas.si

VABILA, PRIREDrrVE

Strelsko tekmovanje na Podnu - Jutri in v nedeljo od 9. ure da-

lje bo na sporedu državni pokal v streljanju z zračnim orožjem. Na prireditvi, ki bo potekala v športni dvorani na Podnu, se bodo jutri predstavili najboljši slovenski strelci na čelu z Raj-mondom Debevcem, v nedeljo pa še mladi tekmovalci. V. S. Pokal Gorenjske v kickboxu - Kickboxing sekcija Tržič pod okri-ljem Združenja kickboxerjev Gorenjske organizira 2. pokal Go-renjske v kickboxu v letošnjem letu. Tekmovanje bo potekalo to nedeljo v športni dvorani Tržiških olimpijcev s pričetkom ob 10. uri. Tekmovanja se bo udeležilo sedem klubov iz celotne Gorenjske, tekmovali pa bodo v light contactu. P. P.

Zimska l iga v malem nogometu za mlajše kategorije - N K Šen-čur znova razpisuje tekmovanje v zimski ligi v malem nogo-metu za mlajše kategorije, ki bo v športni dvorani Šenčur po-tekalo ob sobotah in nedeljah od 12. novembra do sredine marca. Prijave zbirajo do četrtka, 26. oktobra, po faksu 2511233 ali e-pošti nksencur@siol.net, lahko pa se prijavite tudi pisno ali osebno v klubu NK Šenčur. Več informacij po telefonu 031/Si6 535 (Robi). V. S.

Nogometni spored - V PrviLigi Telekom bo ekipa Domžal v ne-deljo gostovala pri Primorju. V 2. SNL bo ekipa Tinex Šenčurja v nedeljo ob 15. uri gostila Dravinjo Duol, ekipa Triglava Gorenj-ske pa že danes gostuje pri Rudarju v Velenju. V 3. SNL - zahod bodo jutri ob 15. uri Jeseničani doma gostili ekipo Krke, Ihan bo gostil Izolo Argeto, Kamnik bo gostil Kalcer Vodoterm, Roltek Dob pa Jadran. Pari v i. gorenjski članski ligi so: Ločan - Zarica, Visoko - Sava, Kranjska Gora - Bohinj, Velesovo - Šobec Lesce, Naklo - Železniki in Alpina Žiri - Britof Pari v 2. gorenjski ligi: Podbrezje - Preddvor, Bitnje - Kondor, Hrastje - Polet in Trboje - Bled Hirter. Vse tekme se začnejo jutri ob 15. uri. V. S. Namiznotenisačice Merkurja v Naklem - Ž e n s k a ekipa N T K

Merkur Kranj bo v jutri, v soboto, odigrala tekmo 3. kroga na novi lokaciji. S tradicionalnim tekmecem, ekipo Kajuh Slovana, se bodo dekleta pomerila ob 17. uri. V. S. Rokometni spored - V 1. A ženski rokometni ligi se bo ekipa Škofja Loka KSI v nedeljo ob 17- "" v Novem mestu pomerila z ekipo Krke. V1 . B ligi za moške bo ekipa Tema pri Krki gosto-vala jutri ob 20. uri. V1 . B ligi za ženske bosta ekipi Loke in Aj-dovščine jutri igrali v Ajdovščini, Sava Kranj gostuje pri ekipi Velenja, Vita center Naklo pa pri ekipi Mitja Vidic. V II. državni ligi za moške bo ekipa Dupelj jutri ob 19. uri v Strahinju gosti-la AIples Železniki, ekipa Cerkelj pa Ajdovščino. Ekipa Kranja bo gostila Radovljico. V. S.

Košarkarski spored - V ligi UPC Telemach za moške bo ekipa Loka kave TCG danes ob 20. uri gostila Koper - mladi, ekipa Triglava pa jutri gostuje pri Zlatorogu. Ekipa Heliosa je že v to-rek s 100 : 55 premagala ekipo Postojnske jame. V. S.

Kegljaški spored - Ta in prihodnji vikend bo na Jesenicah in v Tržiču predtekmovanje gorenjskega prvenstva moških posa-mezno in dvojic. To soboto in nedeljo bodo igrali že dopoldne, ker se popoldne igra redni krog v slovenskih ligah. Prihodnji vi-kend pa bodo tekme od desetih dopoldne pa vse do večernih ur. V 5. krogu i. lige Triglavanke gostujejo pri Gorici, Ljubelj-čanke pa doma ob 13. uri pričakujejo Kočevje. Pri moških Sili-ko gosti vodilni Konstruktor ob 17. uri, Triglavani pa odhajajo k Rudarju. V 1. B Ljubelj ob 17. uri pričakuje Brest, Calcit ob 17. Gorico, vodilni Hidro pa odhaja v Slovenj Gradec. 2. liga, Si-mon Jenko ob 17. gosti Kočevje, na Jesenice ob 17.30 prihaja Termo Polet. 3. liga, Železniki na Podnu gostijo ob 15.30 Delo, na Jesenice ob 14. uri prihaja Triglav-2, Coma gostuje pri Slo-vanu, v nedeljo ob 9. pa k Ljubelju prihaja Calcit. M. F. Odbojkarski spored - Jutri, 21. oktobra, igralce Autocommercea čaka nova preizkušnja, ko se bodo v Radovljici v okviru Srednje-evropske lige pomerili z aktualnim prvakom madžarske, moš-tvom Vegyesz Kazincbarcika. Tekma bo na sporedu ob 19. uri. V1. DOL ligi so Jeseničanke svojo tekmo 4. kroga odigrale že v četrtek, odbojkarji Asteca Triglava pa se bodo jutri ob 18. uri v ŠD Planina Kranj pomerili s Salonitom Anhovo. Calcit Kamnik gostuje v Murski Soboti, Broline Kamnik pa pri ŽOK Šentvid v Ljubljani. V 2. DOL se bo Termo Lubnik ob 19. uri v OŠ Šk. Loka mesto pomeril z Beltinci, Telemach Žirovnica pa prav tako ob 19. uri v OŠ Žirovnica s Prigo Brezovico. V ženski konkurenci čaka ŽOK Partizan Šk. Loka težko gostovanje na Ptuju. Vsi go-renjski moški tretjeligaši gostujejo, pri ženskah pa igrajo doma Triglav Kranj: Pizzeria Morena (ŠD Planina Kranj ob i6. uri) in Bohinj: Bled (OŠ Boh. Bistrica ob 17. uri). B. M.

Odbojka Tekma četrtega kroga 1. državne odbojkarske lige. V soboto, 21. oktobra, ob 18. uri bo v Športni dvorani 3SLCC

Planina v Kranju tekma odbojkarskega državnega prvenstva moških. Pomerila se bosta lanski finalist pokala Slovenije in četrti zadnjega DP - Salonit iz Kanala in domača ekipa Astec Triglav. Med odmori bo za dobro razpoloženje poskrtjela Plesna skupina TInča.

Janja vztraja med dirkači Minulo nedeljo se s prvim pokalom Karbidovka v Idriji končalo letošnje državno prvenstvo starodobnih motociklov, edina med dirkačicami pa je bila Janja Budič iz Kovorja.

VILMA STANOVNIK

Idrija - Lepo jesensko vreme in ogromno navdušenih gle-dalcev je zaznamovalo zadnjo letošnjo dirko za državno pr-venstvo starodobnih motoci-klov. Prvenstvo je letos se-stavljalo sedem dirk, od tega dve krožni in pet gorskih, tek-movalci pa so se pomerili v kar štirinajstih različnih raz-redih. Najbolj atraktivni za gledalce, najbolj zahtevni pa za dirkače so seveda nastopi z najstarejšimi motodkli, izde-lanimi pred letom 1945. V tem razredu s prostornino do 350 ccm je bil v Idriji najbolj-ši Gianni Fudch (AMD Gori-ca) s Triumphom, Giaimi pa je tudi skupni zmagovalec v kategoriji Ai. Odlično sta se odrezala tudi Leon Bolčina in Edo Dolenc (oba M K Leteči Kranjci), ki sta bila drugi in tretji, skupno pa je bil Dolenc drugi. Med vozniki z najsta-rejšimi motocikli nad 350 ccm je letos najbolj navduSil Niko Sodnikar (AMD Kranj), ki je zmagal tudi v Idriji, Go-renjci pa so se izkazali tudi v kategorijah motociklov, izde-lanih med letoma 1946 in 1964, saj je v Idriji v razredu Bi slavil fure Ribnikar (AMD Tržič), v razredu B2 Matic Z u p a n ( A M D T r ž i č ) , v razre-

Čeprav je edina predstavnica žensk, se Janja - na sliki s Puchom 175 s številko 13 - med dirkači dobro počuti.

d u B 4 pa ( m i n i s t e r ! ) Janez Božič (MK Leteči Kranjci). Motocikli, izdelani med leto-ma 1965 in 1974, nosijo oznako razreda C, med temi pa je v C i slavil Matej Rakun ( A M D Domžale) , v C 3 Silvo Habat (AMD Kamnik), v C4 pa N iko Sodnikar ( A M D K r a n j ) . Niko in Sašo Sodni-kar (AMD Kranj) sta zmagala tudi med prikoličarji, izdela-nimi do leta 1974, s preme-rom koles do 15 col (D 1), med prikoličarji s kolesi nad

15 col pa sta bila najboljša Jože in Gregor Drešar (MK Leteči Kranjci).

Gledalci so bili v Idriji nav-dušeni tudi nad atraktivnim promocijskim nastopom Kr-anjčana Milana ŠfKndala, ki je letos uspešno nastopal v svetovnem pokalu za prikoli-čarje (in na koncu osvojil 16. mesto), prav tako pa so nav-dušeno pozdravili edino tek-movalko, Janjo Budič iz Ko-vorja (AMD Tržič), ki že štiri-najst let nastopa na dirkah

starodobnikov. "Tisti, ki me poznajo, vedo, da res vozim in nastopam za svojo dušo in zato tudi vztrajam. Žal mi je, da nimam konkurence med sovoznicami, saj je takšno tekmovanje res užitek. Zame pa je ob koncu sezone po-membno predvsem, da sem po vseh tekmah ostala cela," je po zadnji letošnji preizkuš-nji povedala Janja, ki je v Idri-ji nastopila s Puchom 175 in Jawo 250 ter osvojila šesto in četrto mesto.

Logar na zadnji tekmi s številko 1 VILMA STANOVNIK

Kranj - Slovenske tekmoval-ce v reliju za državno prven-stvu ta konec tedna čaka zad-nja letošnja preizkušnja, 3. reli Postojnska Jama-Por-torož. Velike možnosti za skupno zmago ima trenutno vodilni v točkovanju Boštjan Logar iz Žabnice (Avtoklub Bencin Adrenalin) s sovozni-k o m Dav idom Kalanom, k i

ima pred drugouvrščenim Darkom Peljhanom deset točk prednosti. Kot vodilna bosta s številko 1 štartala s pr-vega štartnega mesta.

"Na reli se z ekipo odprav-ljamo pozitivno obremenje-ni. Branili bomo vodilno po-zicijo, pri tem pa ne bomo imeli nobene posebne takti-ke razen "vožnje na nož" s kančkom zdravega razuma in z glavo. Ker je razlika v

točkovanju trenutao bolj majhna, si ne smemo privoš-čiti nobene napake," je pred tekmovanjem povedal Bošt-jan in poudaril, da so mu všeč daljši reliji, kot bo tokrat v Postojni. Ta namreč s kar 579 kilometri spada med naj-daljše, ki so jih naši dirkači prevozili v letošnjem letu. Sestavlja ga 15 hitrostnih pre-izkušenj (HP), od katerih je najdaljša H P Planina s kar

Peto mesto za ekipo Stari l\/layr OSKAR OREL

Kranj - ŠK Stari Mayr in ŠZ Slovenije sta organizirala ekipno prvenstvo 2. šahov-ske lige - zahodne skupine, ki je potekalo v dveh viken-dih. Tekmovanja se je udele-žilo 13 šestčlanskih ekip. Med gorenjskimi ekipami so bile kar štiri. Borba za prvo mesto je potekala med ekipa-ma ŠK Nova Gorica B in ŠS KG K U D dr. Lojz Kraigher. Kolo pred zadnjim krogom so imeli igralci ŠS KG KUD

dr. Lojz Kraigher točko pred-nosti pred edinimi resnimi zasledovalci. V zadnjem kro-gu pa so se 'opekli' proti mla-di ekipi Komende, ko so ko-maj izvlekli neodločen rezul-tat 3 : 3. Na drugi strani je ekipa ŠK Nova Gorica B od-pravila ŠD Podpeč z rezulta-tom 5 : 1 in si zagotovila zma-go in napredovanje v višjo ligo. Od gorenjskih ekip je bila najuspešnejša druga do-mača ekipa ŠK Stari Mayr Kranj, ki je zasedla 5. mesto. Za ekipo je nastopal izredni

Uroš Ivanovič, ki je dobil vseh sedem srečanj! Na 6. mesto se je uvrstila ekipa ŠD SIMP Radovljica, v kateri je bil najboljši posameznik Igor Razinger, ki je osvojil 4,5 točke iz 7 srečanj. Meša-na ekipa ŠD Gorenjka Lesce B je zasedla 11. mesto. Razve-seljuje dejstvo, da so dobili priložnost tudi mlajši, zato rezultat ni bil na prvem me-stu. Zadnje, 13. mesto je pri-padlo ekipi ŠD Tržič Jedro, ki je redko nastopala v naj-močnejši zasedbi.

20 km in najbrž najbolj zna-na H P Žabi je v Ajdovščini, kjer znani ovinki vedno pri-vabijo največ gledalcev. Reli, za katerega je prijavljenih 117 domačih in tujih j)osadk, se bo začel danes ob 14. uri s štartom v Portorožu in kon-čal jutri malo pred 19. uro zvečer s ciljem pred Postojn-sko jamo. Več lahko izveste na wvvw.rally-postojna-por-torož.si.

SAH

UuBgANA

Nov šahovski dom

Šahovska zveza Slovenije bo jutri s priložnostno slovesnostjo ob 10. uri na Bravničarjevi 13 v Ljubljani (ob Celovški cesti, pri avto-salonu Porsche), v Modri hiši odprla nov Šahovski dom. Takoj po uradnem od-prtju se bo začel 1. Ga-namm turnir v pospešenem šahu na 15 minut po švicar-skem sistemu, ki ga bo z uvodno potezo odprl pred-stavnik Ministerstva za šol-stvo in šport. O. O.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

vilma.stanomik@g'^as.si

Jeseničanom so dali krila Hokejisti Acronija Jesenic so v sredo v avstrijski ligi premagali zvezdnike iz ekipe Red Buli Salzburga in navdušili gledalce na tribunah v Podmežakli.

V J L M A STANOVNIK

Kljub sredinemu večeru in četrtkovemu delovnem dne-vu so bile tribune Podmeža-kle dodobra napolnjene, ho-kejisti obeh ekip, domačega Acronija in ekipe Red BuUov iz Salzburga, pa so se gledal-c e m oddolžili z lepo in do konca napeto tekmo. To so sicer bolje začeli gostje, ki so povedali z 2 : o, a so borbeni domačini z goloma Gregorja Polončiča in Davida Rodma-na izenačili ter v nadaljeva-nju s golom A. P. Foxa pove-dii. Ker je razpoloženi Tho-mas Koch zadel še tretjič, je najprej sledil podaljšek, nato pa še kazenski streli, kjer je mreža tokrat odličnega Ga-bra Glaviča ostala prazna, Marcel Rodman pa je poskr-bel za veselje na ledu in tri-bunah. "Ker nam tudi obramba gre iz tekme v tek-m o bolje, bo treba popraviti le še igro z igralcem več in zagotovo se bomo lahko še veselili zmag," je po tekmi povedal Marcel Rodman, ki z izkušnjami iz avstrijske lige v ekipi Acroni vselej igra po-membno vlogo, tako on kot

navijači pa so se razveselili vrnitve Tomaža Razingarja ki je v sredo prvič v tej sezoni zaigral za jeseniško ekipo "Tomaž nam precej pomaga nanj seveda računamo, pred vsem pa je pomembno, da imamo sedaj dva napada, ki lahko dosežeta kar precej go-lov," je dodal Marcel, Tomaž pa je bil s e v ^ a zadovoljen, da se je že po prvem nastopu doma veselil zmage: "Danes bi lahko dal tudi kakšen gol, toda pomembna je zmaga ekipe."

Ob vrnitvi Razingarja smo tokrat na tribunah (ne pa še na ledu) lahko že videli tudi novega vratarja, 26-letnega Kanadčana Seamusa Kotyka, ki je večino kariere branil v li-gah Severne Amerike in naj bi se v rdečem dresu prvič predstavil na današnji tekmi, ko Jeseničaru gostujejo v Lin-zu. "Gaber je na zadnjih dveh tekmah sicer branil do-bro, prej pa je bilo precej ne-gotovosti. V tej ligi pač potre-bujemo vratarja z več kot 90-odstotnim izkupičkom, mi pa s m o imeli zgolj 80- oz. 82-odstotnega. Štiri tekme smo izgubili za gol in nekaj

1»-«»

Tomaž Razingar je spet v domači ekipi.

je bilo treba storiti. Ker smo raje poiščemo vratarja," je ugotovili, da igralec Matt odločitev za novo jeseniško Elich ne ustreza ekipi, je od- okrepitev pojasnil trener šel, mi pa smo se odločili, da Matjaž Kopitar.

Najboljši skakalci v Kranju še pozimi Potem ko je bila letos septembra v Kranju prvič organizirana tekma FIS poletne velike nagrade v smučarskih skokih, naj bi nova skakalnica v prihodnji sezoni tekmo svetovnega pokala gostila pozimi.

V I L M A STANOVNIK

Kranj - Veliko pohvalnih besed tako skakalcev kot članov Mednarodne smu-čarske zveze FIS smo letos v začetku septembra lahko slišali ob organizaciji poletne tekme za Veliko nagrado v smučarskih skokih, ki smo si jo prvič pri nas ogledali pod Šmarjetno goro. Tako tudi ni čudno, da so se naši organiza-torji te dni razveselili novice s sedeža FIS. da bo v prihodnji sezoni Kranj prvič gostil še zimsko tekmo svetovnega pokala najboljših smučarjev skakalcev sveta. Kot smo že

poročali, so se pogovori pri kranjskem županu Mohorju Bogataju o skupni organizaci-ji tekme med Beljakom in Kranjem začeli že letos pozi-mi, vendar so bila dogovarja-nja za to zimo pred pripravo koledarja prepozna. Zato pa je

FIS tako Beljak kot Kranj uvrstil na tekmovalni koledar za zimo 2007/2008, tako da naj bi bila tebna v Beljaku 15. decembra, v Kranju pa dan kasneje, 16. decembra. "Za naš klub je to veliko priznanje, seveda pa je zimska tekma

Po prvotnih načrtih naj bi ta konec tedna poletno se-zono na kranjski skakalnici zaključili z 2. memori-alom Bogdana Norčiča. Ker pa večina tekmovalcev odhaja na priprave v Zakopane, so se pri Triglavu od-ločili, da bo tekma, ki bo štela tudi za točke pokala Cockta, na sporedu naslednjo nedeljo, 29. oktobra, z začetkom ob 10. uri.

precej bolj odmevna od po-letne. Da bi obe izpeljali v nekaj mesecih, bi bilo preveč, zato bomo prihodnje leto gos-tili zgolj zimsko tekmo, ki pa je zagotovo še bolj zanimiva za gledalce, pa tudi finančno se bolj izplača. Upam, da nam bo uspelo skakalnico v tem času tudi osvetliti in pripraviti nočno tekmo, saj te v svetu pridobivajo veljavo," je ob spodbudnih vesteh povedal predsednik S K Triglava Jože Javomik in dodal, da bo naj-večja poletna prireditev na kranjski skakalnici prihod-nje leto tekma celinskega pokala.

KARATE

Popravek

V torkovi številki smo na športni strani objavili prispevek o uspehu Ive Peternel, članice Karate kluba Kranj na sve-tovnem prvenstvu v karateju 2 naslovom Peto mesto za Ivo Peternel. Žal sem pri naštevanju zmag in porazov napačno zapisala, da je Ivo v prvi repesažni borbi premagala ame-riška zvezdnica Elisa Au, saj je Iva 4 : 3 premagala njo in nato za izgubila s Snežano Perič ter tako osvojila peto mesto. Tako je Petemelova z uvrstitvijo nakazala uspešen preboj v svetovni vrh. Za napako se tekmovalki in navi-jačem opravičujemo. V. S.

LJUBLJANA

Športniki imajo svojo komisijo

Ob letošnjem praznovanju 15. rojstnega dneva, ki ga je Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez prosla-vil minuli ponedeljek, so v skladu s priporočili MOK, da naj bi bili športniki čim bolje zastopani na vseh področjih domačega in mednarodnega športa, pri OKS ustanovil tako imenovano komisijo športnikov. Med štirinajstimi kandidati je bila za predsednico nove komisije izvoljena atletinja Jolanda Čeplak, člani komisije pa so postali veslač Iztok Čop, kanuist Simon Hočevar, športna plezalka Natalija Gros ter biatlonka Tadeja Brankovič. Kot je povedala Jolanda Čeplak, bo komisija imela pomembno vlogo pri komunikaciji med športniki in OKS. V. S.

GORENJSKI SEMAFOR

ODBOJKA 1. DOL za moške: Krka : Astec Triglav 3 : o ( i8 , 18 , 23), Calcit Kamnik : Logatec 3 : 2 (-20, 2 3 , 1 5 , - 1 9 , 1 3 ) . V vod-stvu ostaja Salonit Anhovo (9) pred Krko (8), Calcit Kamnik (4) se je z zmago povzpel na 3. mesto, Astec Triglav (2) pa je padel na 7. mesto. 1. DOL za ženske: Galeb grup Hitachi: Jesenice Bled 3 :

1 (12, 20, -21, 20), Broline Kamnik : Sloving Vital 1 : 3 {-12, 21 , -23, -i6) V vodstvu ostajata HIT Nova Gorica in Benedikt (7), Jesenice Bled (1) so na 7. mestu, Broline Kamnik (o) pa na osmem. B. M.

HOKEJ Državno prvenstvo, 3. kolo: ZM Olimpija - Acroni Jesenice 1 : o, Triglav - Alfe 4 : 3 . Na lestvici vodi Banque Royale Sla-vija z 9. točkami, Acroni Jesenice imajo 4 točke, Triglav pa 2 točki. Avstrijska liga, EBEL: Acroni Jesenice - Red Buli Salzburg 4 : 3 po kazenskih strelih, 3 : 3 (2 : 2 , 1 : o, o : 1)

HOKEJ V DVORANI Veliki floorbali, 2. kolo: FBC Loka Spiders - FBC Thunder Jesenice 6 : 4, FBC Borovnica • FBK Galaks Domel Mar-mor 8 : 6, FBC Žiri - Polycom Brlog 5 : 1 ; Mali floorbali, ženske, i . kolo: FBC Žiri - FBC Borovnica 1 1 : 5 , FBC Loka Spiders - FBC Borovnica 12 : 2; Mali floorbali, moški, 1. krog: FBK Galaks Računovodstvo Vesna - ŠDMH 3 : 1 1 , FBC Borovnic - FBK Galaks Računovodstvo Vesna 28 : 1 ; Mali fiorbali, U 19, i . krog: FBC Borovnica - FBC Žiri 23 : 3, Polycom Brlog - FBK Galaks AIples 18 : 6, ŠDMH • FBC Thunder 13 : 3. V. S.

NOGOMET PrvaLiga Telekom, 14. kolo: Domžale - Koper 3 : 2. Na lestvici vodijo Domžalčani z 32 točkami. V. S.

ŠAH 8. ponedeljkov tumir Corenjka 2006 - Končno stanje: 1. Vojko Mencinger FM 8 ŠD Gorenjka Lesce, 2. Franc Rodman MK 7,5 ŠD Jesenice, 3. Franc Ravnik MK ŠD 7 Jesenice, 4. Vitomir Janjič MK ŠD 7 Vele Domžale, 5. Zlatko Jeraj MK 5 ŠD Jesenice, 6. Simona Orel wFM 5 ŠS Tomo Zupan Kranj • najboljša ženska, 14. Gal Drnovšek III 4 ŠS Tomo Zupan Kranj - najboljši mladinec itd. V. S.

KOLESARSTVO

ŠKOFJA LOKA

Tudi med mladinci cilja na vrh

Blaž Bogataj, obetaven mladi kolesar iz Škofje Loke, je na letošnjem državnem prvenstvu na dirkališču, ki je potekalo pretekli teden v Kranju, v šprintu na 2 0 0 metrov postal državni prvak med mlajšimi mladinci (in ni bil drugi, kot sem pomotoma zapisala, za kar se mu opravičujem). Rezul-tat je še toliko bolj odmeven, ker je Bogataj v letošnji sezoni nastopal še v kategoriji dečkov A, sedaj pa se seli med mlaj-še mladince in krstni nastop v novi kategoriji je bilo prav omenjeno državno prvenstvo.

Blaž Bogataj je v eni sezoni postal državni prvak med dečki In med mlajšimi mladinci.

"Vožnja na dirkališču mi res ustreza, mislim pa, da bi bil tudi na cesti konkurenčen. Zelo sem bil presenečen nad zmago, a bil sem močnejši od tekmeca v finalu. Ta naslov mi veliko pomeni," je povedal Blaž Bogataj, ki kolesarstvo pri KK Sava Kranj trenira tri leta, pred tem pa je treniral smučanje in ob teh uspehih ni pozabil omeniti trenerja pri dečkih Matjaža Zevni-ka. Učenec 9. razreda devetletke je letošnji državni prvak v ces-tni vožnji, drugi pa je bil v točkovanju za slovenski pokal. M. B.

l O PISMA, OGLASI info@g-glas.si

Besniška šola propada

Odgovor na Članek v Gorenj-skem ^su 13. oktobra 2006, stran 5, 2 gornjim naslovom.

Mestna občina Kranj je v osnovnošolski prostor za inve-sticije in investicijsko vzdrževa-nje šol vložila od leta J999 do danes 2,7 milijarde tolarjev, več kot 500 milijonov tolarjev samo v OŠ Stražišče s podružnica-mi. Zavedamo se, da je to še vedno premalo, vendar zaradi zagotavljanja pogojev za devet-letko, za odpravljanje pomanj-kljivosti zaradi odločb inšpek-cijskih služb in zaradi nujnih vzdrževalnih del več ni bilo mo-goče. Zavedati se moramo, da je potrebno presno zagotav-ljati pogoje za delo tudi na po-droiju otroškega varstva, kultu-re, športa, sociale in zdravstva in na drugi strani za komunal-no injrastrukturo, brez katere ne more delovati nobena od na-štetih dejavnosti.

Najve^e investicije v šole so bile: obnova podružničnih šol Mavčiče, Goriče in stare šok Stražišče. dograditev OŠ Fran-ceta Prešerna, Stražišče, Predo-sije in Simona jenka, izgrad-nja dodatne učilnice na podru-žničnih šolah Trstenik, Besnica in Žabnica ter OŠ Staneta Ža-garja, obnova strehe na Aljaže-vi, Puhatjevi, jenkovi in Preier-novi šoli ter v Predosljah, na Podblici in Glasbeni šoli, posta-vitev ograj, menjava oken (1,64 milijarde tolarjev). Poleg tega smo namenili še za nujna inve-sticijska vzdrževalna dela po šolah 241 milijonov tolarjev, 90 milijonov za projektno doku-mentacijo, 121 milijonov za ra-čunalniško opremljanje, 195 milijonov za nakup zemljišč in 393 milijonov tolarjev za inve-sticijski transjer šolam.

Za Kranj lahko rečemo, da ima vse šole stare, da jih je načel zob časa in da so potrebne ne-nehnega vlaganja. Tudi v pod-ružnično šolo v Besnici smo vla-gali glede na možnosti: stanova-njeje bilo predelano v novo učil-nico s sanitarijami, obnovljetra tla v telovadnici, zbornici in hodniku, zamenjana strešna okna, saniran odtok ipd. Za naslednje leto je predvidena ob-nova sanitarij z inštalacijami tako v vrtcu kot v šolskem delu ter zamenjava oken. Za šolo ne moremo reči. da propada, je pa zaradi načina in kakovosti gradnje potrebna precgšnih ob-nov, kar pa tudi izvajamo.

Na podružnični šoli na Pod-blici bomo napeljali novo cen-tralno ogrevanje, saj se sedaj lahko (^eva le učilnica. S tem bodo podani pogoji za postavi-tev računalniške učilnice, ki bo opremljena iz sredstev struktur-nih skladov za enakomerni razvoj podeželja.

Po dolgotrajnem pridobiva-nju vseh sogjlasij upamo, da bomo končno dobili tudi grad-beno dovoljenje za izgradnjo te-lovadnice v Žabnici, kiji bo morala slediti še obnova šole.

Na matični šoli bomo še letos zamenjali kritino na mali telo-vadnici, veliko dela pa je bilo opravljettega tudi na sami šoli. Novi ravnatelj stražiške šole Pavel Srečnik, ki je nastopil svoje delo letos spomladi, je iz-redno smelo pristopil k delu in lahko rečemo, da smo dobili iz-redno dobrega gospodarja ob-

jektov, ki jih je dala v upravlja-nje občina, in da bo v nasled-njem mandatu šola s podru-žnicami zadihala v novi preob-leki in v pogojih, ki sijih vsi že-limo.

MOHOR BOGATA;, UNIV.

D I P L ORG.

ŽUPAN Mestne občine Kranj

Mar smo res tako naivni?

1. Legalizacija akrobatskega letenja v vseh delovnih dnevih, kot se omenja, je v naspro^u z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Vod-stvo ALC Lesce in radovljiško občinsko vodstvo si zatiskata oči pred dgstvom, da je bilo z meritvami že dokazano, da akrobatska letala povzročajo toliko hrupa, da je že po 12 mi-nutah letenja dosežena dnevna dovoljena raven hrupa za nase-Ijena obmo^a. Torej bi potem morali letališče za tisti dan za-preti (kar bi seveda precej prebi-valcev podprlo). Meritve, opravljene pred leti, so bile po-sredovane na ustrezne naslove, vendar tisti, ki jim ne ustrezajo,

jih raje zamolčijo. Diletanti-zem in sprgemanje "pravil", ki so zakonsko sporna, je sploh zvezda stalnica v delovanju organov Občine Radovljica, žal tudi samega župana.

2. Spomladi letos je bila spre-jeta nemogoča strate^ja razvo-ja in širjenja dgavnosti letališ-ča, ki je v ruisprotju z zakono-

m xsmMxsmmfr

Jurčič&Co., d. o. o. Bodovlje ga 4220 Škofja Loka

zaposli:

1. več voznikov tovornih vozil (m/ž) za mednarodno špedicijo z opravljenim vozniškim izpitom kategorije C in E ter NPK.

Kandidati naj pisne vloge s priloženimi dokazili naslovijo na naslov družbe do vključno 30.10. 2006. Več informa-cij po tel. 041/761 400 (Valentin).

dajo, če pa hočete, pa tudi z zdravo pametjo. Širitev letališ-ča bi se morala načrtovati prg, preden so se okoliški kraji (tudi Lesce) tako razširili, da so glede na veljavno evropsko in sloven-sko zakonodajo preblizu vzlet-ne steze in kakršnekoli nove gradnje ni mogoče izvesti (nova asfaltirana vzletna ste-za). Grožnje z nacionalizacijo so namenjene prebivalcem v okolici letališča, ki bi se po mnenju nekaterih morali čim prg umakniti. Seveda ne more-mo mimo sprejeti protizakoni-tih dodatnih posegov v prostor in izgona nekaj najbližjih sose-dov letališča. V tg smeri že po-tekajo ustrezne priprave. DARS je tudi prispeval 500 milijonov davkoplačevalskega denarja za razširite in a^alti-ranje pristajalne steze. Tu pa občinski politiki res lahko česti-tamo, saj so predstavnike DARSa z neresnico, da je po-trebna nova asfaltna steza, "uspešno zavedli".

3. Spomladanska prepoved akrobatskega letenja in nato ponovrui dovolitev s strani Mi-nistrstva za promet nas je spod-budila, da smo pregledali ve-ljavno letalsko zakonodajo. No, ko vidimo, da še vedno veljajo zakoni bivše SFRJ, seveda ne moremo mimo tega dejstva. Kaj pa delajo na Ministrstvu za promet? Ni čudno, da lahko vsak odlok ali ukrep lokalne

skupnosti spodbijajo, saj se skli-cujejo na zastarele predpise. Ne gre pa zanemariti tudi varnost-nega aspekta - že sedaj je precej prometnih nesreč na cesti, ki pelje mimo letališča. Voznikom pač nehote uide pogfed na de-javnosti v zraku. Kaj šele bo, ko bo mimo potekala avtocesta?

4. Velikokrat se poudarja, da je letališče velik prispevek turiz-mu v tej okolici, objavljanje mnogih pritožb gostov Cam-pinga Šobec zavoljo pretirane-ga hrupa pa je dobesedno "po dekretu" prepovedano. Sicer pa je imel ALC Lesce v letu 200J 58.900.000,00 tolarjev lastnih prihodkov (v letu 2004 54.000.000,00 tolarjev), stro-škov pa kar 69.900,000,00 to-larjev (v letu 2004 79.000.000,00 tolarjev). Ra-čun je enostaven in seveda je morala Občina Radovljica do-dati svojih (davkoplačevalskih) 11.400.000,00 tolarjev v letu 2005 in i6.j00.000,00 tolarjev v letu 2004. In podobne številke veljajo za vsa leta nazaj. Tu je torej ta silna korist in profit de-lovanja tega letalskega centra.

Za konec pa še dgstvo, da le-tališča, ki izvajajo več aktivrui-sti (jadralno letalstvo, padal-stvo, šolanje motornih pilotov, akrobacije,...), v Evropi obsta-jajo le pri pogojih, ki so popol-noma drugačni od pogojev v radovljiški kotlini.

Kako zadevo rešiti?

mag. Aleksander Igličar

Spoštovane občanke In

spoštovani občani občine

Škof}a Loka!

Sem Aleksarrder Igličar, po poklicu

magister ekonomije, zaposler^ na Eko-

nomski fakulteti v LJubljani kot vodja

enote CISEF. Živim na Godešlču, sku-

paj z ženo Mileno, po poklicu zdravni-

co ginekologinjo. Imava pet otrok.

V zadnjih dveh letih sem kot vodja od-

bora za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča veliko

sodeloval z občinsko upravo In raznimi civilnimi društvi In

organizacijami v Skofjl Loki. Ob tem sem osebno spoznaval,

da bi s e dale mnoge stvari narediti bolje In hitreje, kot se se-

daj Zavedam se, da je v Škofjl Loki veliko sposobnih In pri-

zadevnih ljudi, da pa Je slabost, da so premalo povezani,

velikokrat ne vedo drug za drugega, kaj kdo dela, mdnjka

nekdo, ki bi jih v skupnih prizadevanjih za blaginjo Škofje

Loke povezal In s tem vsem nam omogočil še hitrejši in bolj-

ši napredek

Zaradi tega sem se odločil, da se na letošnjih lokalnih volit-

vah kot kandidat za svetnika občine Škofja Loka pridružim

neodvsini listi NIT - listi za napredek In tradicijo. V srcu sem

izjemno veseL da smo se v okviru liste NIT zbrali sposobni

ljudje, ki imamo skupen cilj - povezati vse ljudi dobre volje,

ki želijo napredek v Škofjl Loki ne glede na njihovo politično

usmerjenost.

Prepričan sem. da Je naš županski kandidat Dušan Krajnik

osetia. ki bo kot župan z svojimi dosedanjimi Izkušnjami po-

vezavo z vladnimi predstavniki v LJubljani In podjetniškim pri-

stopom k vodenju Občine in občinske Uprave uresničil

naše želje in pričakovanja.

Zato vas vabim, da 22. oktobra 2006 pridete na volišče In

namenite svoj volilni glas listi NIT - listi za napredek in tradi-

cijo pod zaiMredno številko 9 in s tem podprete povezoval-

no NIT med vsemi, ki želijo nopredek v naši o£>d/n/ Škofja

Loka.

Pri kandidatih za župana pa pod za-

poredno številko 4 svoj volilni glas na-

menite našemu novemu županu - Du-

šanu Krajniku, ki bo občini Škofja Loka

ponovno vlil dušo, kija Je v zadnjih le-

tih izgubila.

Vsem volivkam In volivcem se zah-

valjujem za Izkazano zaupanje.

Mag. Aleksander Igličar ouian Ktainik

Letali naj bi koristilo kra-ju in okolici in mora predstav-ljati obogatitev kraja, ne pa bre-mena. Da bodo res domačini lahko šli na nedeljski sprehod, da bodo pokazali otrokom športna letala in to ne ob 2-3-krat preseženi jakosti hrupa. Da bodo turisti res uživali ob neki normalni dgavnosti, da okoliški prebivalci ob sobotah in nedeljah ne bodo hodili dru-gam, če le imajo možnost.

Tistim, ki mislijo, da gre raz-voj v pravo smer in da bo širitev dtiovanja letališča pridobitev, je treba tudi jasno in glasno pove-dati - zastavljena strategija ni samo strategija, ki ji nasprotu-jejo "okoljevarstveniki", temveč je strategija, ki bo odprla vrata kapitalu, ki se ne bo oziral na okolico.

Športne in ostale nepridobit-ne dejavnosti bodo zamrle. Ko bo okoli letališča več kot dva metra visoka ograja, bodo do-mačini, ki sedaj na letališču

preživljajo proste ure, postali močno nezaželen element, saj niso prinašalci denarja.

Edina rešitev je ustanovitev ekspertne skupne, sestavljene iz vseh prizadetih skupin letalcev, občanov ter politikov, in ob po-moči strokovnjakov z upošteva-njem zakonodaje presoditi, ka-tere dgavnosti p kakšni meri so-dijo v to okolje. Vsekakor pa smo v Društvu prepričani, da sedanja politična opcija v Ra-dovljici, ki je pripeljala stvari na skrajno nemogoče stanje, ni in ne bo sposobna rešiti nastale situacije. Že zato, ker hočejo s polresnicami manipulirati z javnim mnenjem. Dokaz je se-veda ta njihova zadnja "reši-tev" problemov hrupa in degra-dacije okolja.

V imenu upravnega odbo-ra Društva gibanja proti širit-

vi in hrupu Letališča Lesce M I H A ZALOKAR

OBMOČNO ZDRUŽENJE Rdečega križa Kranj Drobtinica

V soboto, 14. oktobra 2006, smo skupaj s Klu-bom študentov Kranj izvedli humanitarno akcijo Drobtinica, v kateri smo zbirali prispevke za šol-ska kosila za otroke iz socialno ogroženih družin.

Na Maistrovem trgu v Kranju smo menjali peci-vo za prostovoljne prispevke in tako zbrali 110.150,00 tolarjev.

Mimoidoči občani so nam podarili še 39.042,00 tolarjev prostovoljnih prispevkov. Skupaj s fi-nančnimi prispevki donatorjev (556.088,00 tolar-jev) smo zbrali 705.280,00 tolarjev, kar bo zado-stovalo za šolska kosila osmim otrokom v času november 2006 - junij 2007.

Letos bomo pomagali otrokom iz OŠ H. Puhar Kranj, OŠ Jakoba Aljaža Kranj in OŠ Orehek Kranj.

Pri organizaciji in izvedbi te humanitarne akci-je nam je pomagalo 10 prostovoljcev Rdečega križa, 5 prostovoljcev Kluba študentov Kranj, za dobro vzdušje na stojnici pa je poskrbel kranjski lajnar Rastislav Rastko Tepina, ki se je tudi odpo-vedal svojemu honorarju.

Humanitarno akcijo Drobtinica smo letos orga-nizirali že petič. V preteklih štirih letih smo zbrali 1.690.243,00 tolarjev, kar je zadostovalo za kosila za 8 mesecev 21 otrokom.

Pecivo so podarili: Žito Gorenjka, d. d., Lesce; Pekarna Arvaj Britof; Pekarna Orehek Kranj; Pe-karna Zevnik Kranj; Pekarna Ogrex Podreča; Pe-karna Maček Jezersko; Pekarna Umnik Šenčur; Mercator, d. d. Kranjski kolaček, Kranj; GZS ob-močna enota Kranj; Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj; Don-don, d. o. o., Metlika; Mli-notest, d. d., Peks Škofja Loka; Reina, d. o. o., Kranj; Srednja biotehniška šola Kranj; Slaščičar-stvo Sladke sanje Zg. Bitnje.

S finančnimi sredstvi so pomagali: Bojana Ba-lant, Visoko; Klub študentov Kranj; Rodl&Partner, d. o. o., Ljubljana; Moto klub Freising Riders Škof-ja Loka; Leskovšek Drago, s.p., Sv. Duh; Meteor Cerklje, d. o. o.; Hib, d. o. o., Kranj; Domplan, d. d., Kranj; Procommerce, d. o. o., Kranj; Proloco Tra-de, d. o. o., Kranj; Avtohiša Vrtač, d. o. o., Kranj; Unigal NZT, d. o. o., Preddvor; Pecker, d. o. o. Kranj; Kern Franci, s.p., Kranj.

Akcijo so medijsko podprli: Gorenjski glas, Ra-dio Kranj, GTV Gorenjska televizija.

HVALA VSEM ZA POMOČ!

Nova energija.

^ ^ n a g r a d n e m skladu so bogate nagrade. Žrebanja bodo vsake tri mesece, prvo 22. decembra...

^ ^ A c t i v o se splača kupovati, saj vsako plačilo s katerokoli kartico Activa sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa.

l a h e r i + e n a g n a d o !

Smučanje po meri Družinski zavoji po belem ali smučarski coupe-cabrhlet "CC www.ski-klub-koperjl

Vrhunski hišni kino * Filmske predstave iz r^aslanjača. V novih dimenzijah zvoka in slike vrhunske Philips kvalitete. www.eltus.sl

' V losu nagradne igre podjetje ponuja priplaiilu s kolero koli kartico Activa 10% popust za svoje izdelke Irt storitve.

Podrobnosti o nagradni igri in nagradah dobite na www.activa.si/nagradnaigta

Banka Ojlje • Banka Kopor • Doielna b.inka Slovenije • Gorenjska banka • NovaKBM Poitna banka SlovenIJ« • Raiffelsen Krekova banka • Volksbank - ljudska banka

delniški vzajemni sklad

Negotove razmere na naftnem trgu !n rastoia zavest o potrebi po varovanju okolja so priložnosti za donosno poslovanje prvega vzajemnega sklada v Sloveniji, specializiranega za področje okolju sprejemljivih virov energije.

1 ii! l iMn.tfl l l i ltri^/Jiri iTtiltffrflLbo vlagal pretežno v delnice podjetij iz industrijskih panog pridobivanja energije Iz obnovljivih naravnih In novih virov ter raziskav, ki se ukvarjajo z razvojem tega nadvse perspektivnega področja.

\ . o « ! ' ;

WFO80 12081 www di)r«>up4l ^^^^TTTTTT^ vrww.Kd»lnv«tment».»i Z«up«nJ«, ki tr«Ja.

Pravda upravljanj M to MsUvn <>ei pro(p*KU sklada <\f > Sn ro c - r -:. - - • lu«'), s kaicrvn ucravUa KO lnv«stm«ntv družba » mvavvan;«. o o.o. Catovika c«(a 20e LjuUMnA. «> viaoatvli«« m«4 dciovnim časom brtfsla^ n« vol|o n« u^hi drv&ti v Frantnlh lo<Mh Irt pri po9O0i>enih piKtne jih. xj spr nujo prHtopn« ixja^ h pravilom tjpravliania oMU doaopni tUdI prospeM m tivtcM prospeMa. v nasMn provko tud> do br«plamoa iivoda ieMOn prosp^ ter zadr4«9* Mrte9a In polletn«Qa porodila, ke tosta r •V$«m wtaQaWj#<n. W be^M .-oOp. •. . x c »

Fnanint toCke in popod tni partn««)! m flfefavMni rta ipIMrtti strart«n «roupM k r iU v tkkuonmi ' ' ^ av em ppOftno in M tto poročilo v;ateinn*9a sMada. Viogalei) ima poi

: porot ri^ ke tosta rta v«^ in katwln pmJoprta KJM

v2aic(Ttn«g4 sklada -.tjoiiKu: v pravMi upfavli«n0 vu|*mn»«« sUada.

Acroni odpira nove tržne poti tudi zunaj Evrope Paradna konja: nerjavna debela pločevina In elektropločevina

Vjeklarski družbi ACRONI so junija letos zaposlili novo članico poslovodstva za področje komerciale, mag. Dušo Radjenovič, magistro ekonomskih zna-nosti. S tem je področje prodaje in trženja v eni od najuspešnejših družb v ok-viru skupine SIJ - Sloven-ske industrije jekla, dobilo nov zagon.

Acroni pri načrtovanju in izvajanju dolgoročne stra-tegije trženja sledi razvoj-nim trendom vodilnih je-klarskih proizvajalcev. To pomeni, da preusmerja svojo trženjsko politiko iz tradicionalnega trženjske-ga koncepta "proizvesti in prodati jeklo" v sodobni koncept trženja, ki pomeni proces ustvarjanja in po-sredovanja vrednosti (ko-risti) za kupce. Zato je tudi osnovno vodilo njihove tr-ženjske filozofije: "Preseli smo pasivno izvajanje na-ročil, aktivno soustvarjamo

Mag. Duša Radjenovič, članica poslovodstva ACRONI za komercialo:

"Naše ključne konkurenčne pred-nosti so fleksibilnost in sposob-nost hitrega odziva na zahteve in potrebe trga ter ohranjanje zado-voljstva kupcev. Da lahko to dosežemo, moramo obvladovati tržne poti, saj nas povezujejo s tržiščem, z našimi porabniki. V okviru tržnega prestrukturiranja

tržnih kanalov bomo povečali delež direktne prodaje končnim porabnikom in specializiranim trgovcem ter zmanjšali odvisnost od klasičnih trgovcev."

In sooblikujemo zahteve in potrebe kupcev".

Kaj je ključnega pomena za ohranitev globalne kon-kurenčnosti in za dosega-nje načrtovanih prodajnih rasti Acronija v prihodno-sti? To so nadaljnja speci-alizacija na proizvodnjo specialnih jekel z visoko dodano vrednostjo za za-dovoljevanje potreb v vna-prej opredeljenih tržnih segmentih (nišah), ohra-

njanje zadovoljstva kup-cev in držanje razvojnega koraka s konkurenco. V prihodnjih letih načrtujejo največjo rast prodaje ne-rjavnih debelih pločevin in konstrukcijskih legiranih jekel ter jekel za poboljša-nje.

S povečevanjem deleža specialnih jekel in jekel z večjo dodano vrednostjo ter povečevanjem deleža prodaje končnim porabni-kom se bo povečala tudi

prepoznavnost Acronija kot proizvajalca najzahtev-nejših jekel. Pri tem se bodo osredotočali na naj-bolj perspektivne panoge, ki imajo največje trende rasti. To so gradbeništvo, petro-kemija, strojegrad-nja in elektroindustrija ter seveda avtomobilska in-dustrija, kjer zaenkrat še niso veliko prisotni. Cilji družbe ACRONI so vi-soko postavljeni. Njihova vizija o tem največ pove: želijo postati drugi največ-ji dobavitelj nerjavne de-bele pločevine v Evropi in doseči četrtinski tržni de-lež v Evropi in vodilni regi-onalni dobavitelj gotovih in visokopermeabilnih pol-gotovih elektropločevin ter pomemben dobavitelj vi-sokotrdnih konstrukcijskih jekel in hladno valjanih iz-delkov iz jekel za toplotno obdelavo. Ker se jim zara-di globalizacije tržni pros-tor v Evropi iz leta v leto zožuje, bodo v prihodno-

sti razširili in povečevali svojo tržno prisotnost tudi na trgih izven Evrope.

predvsem v Koreji, Indiji, Kitajski, Rusiji, ZDA in v Kanadi.

Mag. Duša Radjenovič: "Rezultati, ki smo jih dosegli v prvih devetih mesecih le-tošnjega leta, nas navdajajo z optimizmom in nas moti-virajo za nove rekorde v prihodnosti. V primerjavi z ena-kim lanskim obdobjem smo dosegli 23-odstotno vred-nostno in i8-odstotno količinsko rast prodaje. S tem smo kljub občutnemu povečanju proizvodnih stroškov zaradi porasta cen strateških surovin, zlasti niklja, izpol-nili zastavljene poslovne rezultate. Ugodne pa so tudi tržne napovedi o nadaljnji 6-odstotni letni rasti trga ne-rjavnih jekel."

ACRONI ACRONI, d.0.0. Cesta Borisa Kidriča 44 S I -4270 Jesenice T:+386 4 584 10 00 F : + 3 8 6 4 S 8 4 I I I I ' E: uprava@acroni.si W: http://www.acroni.si

• • •

sktipiru 3

12 simon.subic@g-glas.si

Raziskali dvajset

vlomov in rop Kranjski policisti so pred dnevi zaradi vlomov in ropa ovadili več mladih Kranjčanov. S I M O N Š U B I C

Kranj - Kianjski policisti so pred dnevi zaključili preiska-vo večjega števila vlomov v gostinske in poslovne prosto-re ter kioske. Na podlagi ugo-tovitev so štiri mladeniče z območja Kranja, stare od 16 do 27 let, kazensko ovadili zaradi vlomov v dvajset raz-ličnih objektov v Kranju, Škofji Loki in celo Piranu. Vlome naj bi izvršili letos po-leti. Mladeniči so si prisvajali predvsem tehnično blago -plazma televizorje, projek-torje, LCD monitorje, denar in cigarete. Z vlomi naj bi

lastnikom povzrodli za pri-bližno sedem milijonov to-larjev škode.

Kaže, da so kranjski polici-sti preiskali tudi rop nad mladoletnikom, ki se je na Planini v Kranju zgodil 21. septembra v večernih urah. Mladoletnika so tedaj napa-dalci z udarci zbUi na tla in mu iz denarnice vzeli 70 ti-soč tolarjev, nato pa zbežali s kraja. Na podlagi izsledkov preiskave policija utemelje-no sumi, da je mladoletnika oropala skupina šestih mla-deničev, starih od 16 do 20 let. Tudi njih so policisti ka-zensko ovadili.

KRANJ

Nagradili najlepše risbe

Zavarovalnica Adriatic Slovenka je letos prvič v sodelovanju z republiškim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbela, da so bili malčki prvi šolski dan na poti v šolo in domov varni. Tedaj so jih tudi pozvali, naj narišejo svoje varne poti v šolo In jih podpisane pošljejo zavaroval-nici. Odziv gorenjskih otrok je bil zelo dober, zato so imeli v kranjski enoti Adriatica Slovenice kar precej dela, da so izbrali trideset najlepših risb. In ker so se držali dane obljube, so ta teden njihove avtorje, stare od tri leta in pol do 12 let, nagradili s praktičnimi nagradami, med katerimi je bila tudi didaktična igra Prvi koraki v prometu. Nagrade so podelili v poslovni zgradbi zavarovalnice v Kranju, kjer so otrokom tudi postregli s sokom in sladkarijami. S. Š.

r 89.8 91.1 96.3

= = r l p A T R i " š

ElADIO SORA C'- irenjski nrijnfelj

Radio Sora d.0.0.. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60,

e-mail: info@radio-sora.si

ŽENITNA POSREDOVALNK^ VITAUS vam nudi

posredovanje stikov za resne zveze ali prijateljstva

po vsej državi in tujini za vsa starostna obdobja. Pridru-

žite se našim številnim zadovoljnim uporabnikom. Diskretnost zagotovljena.

Tel. :041/234-330, 031/782-870

Nikogar ne bodo izločili v Kranju so začeli soditi dvanajstim Gorenjcem, ker naj bi se pečali s prodajo droge. Obdolženi krivdo zanikajo.

S I M O N Š U B I C

Kranj • Na Okrožnem sodiš-ču v Kranju se je ta teden za-čelo sojenje dvanajsterici Gorenjcev, starih od 23 do 45. let, ki so obtoženi, da so v prvi polovici leta 2005 pro-dajali, ponujali naprodaj, hranili, kupovali marihuano, kokain, heroin in tudi nekaj metadona ali posredovali pri prodaji in nakupu teh sub-stanc. Trije obdolženi pa naj bi omogočali tudi uživanje mamila. Največjo obremeni-tev je okrožna državna tožil-ka Marija Marinka Jeraj v ob-tožnici pripisala prvoobtože-nenemu Matjažu Šušteršiču iz Zgornjih Bitenj, zoper ka-terega je odrejen tudi pripor. Iz pripora na sojenje vozijo tudi četrtoobtoženega Dra-gana Kostovske^ iz Kranja. Slednjemu obtožnica očita storitve 25 kaznivih dejanj v zvezi z drogo.

Dvanajst obtoženih naj bi sicer storilo skupaj 46 krimi-nalnih dejanj, piše v obtožni-ci. Tožilka je samo njen iz-rek prebirala slabih 20 mi-nut, z branjem obširne obra-zložitve pa ji je sodni senat, ki mu predseduje okrožna sodnica Andrijana Ahačič, prizanesel. Je pa zanimivo, da tožilstvo obdolženim ne očita članstva v kriminalni

Od obdolženih sta v priporu samo Matjaž Šušteršič (spredaj) in Dragan Kostovski.

združbi, na kar je namigova-la policija maja letos, ko je s številnimi aretacijami za-ključila svojo polletno pre-iskavo domnevne trgovine z drogo in opravila vrsto hiš-nih preiskav. Kriminalisti in policisti so sicer pri svojem delu uporabljali prikrite ukrepe, tudi tajno opazova-nje in prisluškovanje tele-fonskim pogovorom.

Odvetnik Anton Šubic, Id zagovarja Gašperja Mačka iz Kranja, se čudi, zakaj sodiš-če zoper obtožene ne vodi lo-čenih procesov, sato je pred-lagal, naj njegovega varovan-

Kanuista še iščejo S I M O N Š U B I C

Zbilje - Na Zbiljskem jezeru so v nedeljo pogrešili 49-let-nega Albina Jesenka iz Idri-je. Nekaj pred 17. uro si je pri čolnarju Urošu Koširju za eno uro sposodil kanu, ven-dar ga po dogovorjenem času ni vrnil. V vodi so okrog 18. ure naleteli na prazen kanu, v katerem je bilo veslo in nekaj vode, o Idrijcu pa ni bilo ne sluha ne duha, zato so o njegovem izginotju ob-vestili policijo.

Že isti dan so ga začeli iskati. Našli so Jesenkov av-tomobil, gasilci PGD Zgor-nje Pimiče pa so s čolnom prečesali jezero, a brez vid-nega uspeha. Naslednji dan so se v jezero potopili tudi potapljad, ki so se prav tako na kopno vrnili praznih rok. Včeraj, ko smo nazadnje po-izvedovali na Policijskem oddelku Medvode, nam je njegov komandir Dušan Mi-kolčevič pojasnil, da pogre-šanega kanuista še vedno niso našli.

ca izločijo iz skupnega po-stopka. "Gre za nedopusten in umetno preobsežen ka-zenski postopek, ki mojega klienta in večine drugih v ce-loti sploh ne zadeva," je de-jal. Sodni senat je predlog zavrnil, ker se enoten posto-pek vodi zaradi vezanosti do-kaznega postopka.

Medtem ko se prvoobtože-ni Matjaž Šušteršič brani z molkom, večina drugih ob-toženih zavrača kakršnokoli krivdo pri očitanih kaznivih dejanjih. "Nisem kriv, droge nisem nikdar prodajal," je bil najpogosteje slišani odgo-

vor na resne obtožbe. Dra-gan Kostovski je tričlanske-mu sodnemu senatu prebral svoj zagovor, ki ga je napisal v priporu. V njem omenja lažne obtožbe in maltretira-nje s strani policistov. Obto-ženi Igor Boškovič iz Kranja pa se je celo spraševal, zakaj je bil sploh klican v sodno dvorano, v kateri da od soob-toženih pozna le Šušteršiča. "Ne vem, zakaj moram sede-ti tukaj. Tega psihično ne zdržim več," je drugi dan so-jenja dejal sodnici. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.

Tudi potapljači niso našli pogrešanega Idrijca.

KRANJ

Društva morajo sporočiti podatke o zastopniku

Ministrstvo za notranje zadeve obvešča vsa društva, da morajo v skladu z novim zakonom o društvih najkasneje do 28. decembra letos upravnim enotam, pri katerih so vpisani v register društev, sporočiti podatke o svojih zakonitih za-stopnikih. Zakon namreč določa, da se v register društev poleg imena in priimka zastopnika društva vpišejo še neka-teri drugI osebni podatki: E M Š O oziroma datum rojstva, spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če zastopnik v Sloveniji nima stalnega prebi-vališča. Upravna enota o vpisu podatkov ne bo izdala od-ločbe, temveč bo društvo o tem le obvestila. S. S.

N E S R E Č E

KRANJ

Policija išče priče

V ponedeljek okoli 19.45 se je pred naseljem Tenetiše na re-gionalni cesti Kranj-Golnik zgodila prometna nesreča, v ka-teri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila hyundai lantra in voznik neznanega osebnega avtomobila rdeče bar-ve. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policija naproša morebitne priče nesreče, naj pokličejo telefonsko številko 113 oziroma na PP Kranj (04/268 15 99).

KRANJSKA GORA

Padel s strehe

v Kranjski Gori je v sredo popoldne s strehe padel 51-letni moški. Policisti navajajo, da je padel v globino pet do šest metrov. Kot so ugotovili, je med prekrivanjem strehe na nje-nem robu stopil na letev, ki se je tedaj zlomila, zato je izgu-bil ravnotežje in padel. Zaradi hudih poškodb so ga z reše-valnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. Š.

GG 75

Skratka: ko volimo

svetnike, volimo stranke.

Ko volimo župana, pa bi

kazalo voliti predvsem

človeka.

Razdedi ) R E N J S K E G A GLASA ^ ^ ^ ^ PRILOGA G O R E N J S K E G A

v nedeljo gremo volit župane. V zadnjih tednih so nas skušali kandidati na vse načine prepričati, da so najboljši, eni so bili pri tem zmerni, drugi so šli daleč čez mejo dobrega okusa. V zadnjih nekaj dneh pred volitvami pa gre za to, da se otresemo teh nadležnih muh in mušic, pogledamo vase in se v miru odločimo.

Še zadnl oremislek M I H A N A G U Č

Župane volimo že četrtič. V prejšnji državi smo volili odbornike in delegate, ti pa so nato enega izmed sebe iz-volili za "predsednika ljud-skega odbora" oziroma "skupščine občine". A tradi-cionalno poimenovanje iz predrevolucionamih časov je bUo tako močno, da smo tudi tem rekli kar župan. S tem, ko nam je dala Republika Slovenija možnost, da župa-na spet izvolimo volivci sami neposredno, nam je zaupala tudi veliko odgovomost. In ta naj bi se izkazala ravno v tem zadnjem premisleku pred volilno odločitvijo.

Ko to pišem, se zavedam, da se na to končno odločitev ne da in pravzaprav tudi ne sme vplivati, prav zato je zad-nji dan pred volitvami volilni molk. Dve tretjini volivcev sta tako ali tako odločeni že vnaprej. Vsaj ena tretjina zmeraj voli "desno", druga pa "levo". Volitve vsakič odlo-a tretja, ta pa se res odloča šele "v zadnjem trenutku".

In prav ti, ki niso odločeni, imajo še posebno odgovor-nost, njihovi glasovi bodo od-ločilni. Denimo, da sem med njimi tudi sam in razmiš-ljam, kakor sledi. Ko izbiram listo svemikov, se odločam strankarsko, izberem tisto stranko, ki mi je najbolj po volji. Pri izbiri župana pa kaže pogledati še na kaj dru-gega kot na stranko ali "ne-odvisno" listo, ki stoji za njim. Na to, denimo, kakšen je kandidat kot človek. Ljudje se v lokalnem okolju, zlasti v manjših občinah, še kar do-bro poznamo in vemo, kdo je kdo. Po drugi strani je to, kakšen je kdo, bolj rezultat dednosti kot njegovih oseb-nih prizadevanj. Zato kaže pogledati tudi, kaj je kdo v življenju že naredU, prigo-spodaril, ustvaril. Dostikrat delamo krivico kandidatom, ki niso iz gospodarstva in pri katerih je "gospodarnost" najbolj očitna. Za te naj bi ve-ljalo, da "znajo z denarjem". Po mojem bi znal z njim še marsikdo, če bi ga imel, ven-dar je doslej delal na podro-

čju, kjer je denarja malo ali ga sploh ni in je zato svojo ustvarjalnost izrazil na druge načine in ne le v denarju. Pri županovanju gre, resnici na ljubo, tudi sicer bolj za umet-nost razdeljevanja kot prido-bivanja denarja.

Znano je, da imajo tisti, ki so že župani, veliko prednost pred temi, ki bi to hoteli šele postati. Z župani je tako kot s časopisi. Na trgu se pojavlja-jo vedno novi, a mi se le red-ko odločimo, da bi starega odpovedali in se naročili na novega. Mora bid res dober, a to je težko. Podobno je pri županih. Za tistega, ki to že je, rečemo, "ta je že nekaj na-redil", pri tistem, ki bi to rad šele postal, pa pravimo, da je vprašanje, ali bo sploh kaj z njim. Hkrati je dejstvo, da so nekateri župani predolgo. Američani so že vedeli, zakaj so v ustavo zapisali, da je ne-kdo lahko predsednik le dva-krat po štiri leta. Tretjič zapo-red to niti z božjo pomočjo ne more postati. V prvem mandatu se nauči, v drugem naredi, v tretjem se ponavlja

ali pa se m u več ne da. Pri nas pa bi nekateri radi župa-novali že četrtič...

Politično razmerje sil v ob-čini se izraža v sestavi občin-skega sveta. Imena svetnikov se spreminjajo, razmerje med strankami, ki jih kandi-dirajo, pa se ne spreminja kaj dosti. Svetniki tudi v času svojega mandata zastopajo interese svojih strank. Žu-pan pa mora biti, ko je enkrat izvoljen, župan vseh obča-nov in ne le tistih, ki so ga iz-volili. Tudi zato bi si morali vsaj tisti voHvci, ki niso že vnaprej strankarsko odloče-ni, pred odločitvijo postaviti ključno vprašanje: Bi bil do-ber župan? Če njegove oseb-nostne kvalitete in dosedanje delo nakazujejo, da bi bU, ga kaže izvoliti, tudi če ni "naš" oziroma iz "edino prave" stranke.

skratka: ko volimo svetni-ke, volimo stranke. Ko voli-mo župana, pa bi kazalo voli-ti predvsem človeka. Zato je prav, da bi dali vsaj nekateri volivci, zlasti tisti, za katere v anketah piše, da "še ne vedo"

oziroma "se še niso odločili", možnost tudi tistim kandida-tom, ki župani še niso, a bi to hoteli postati in imajo po-trebne človeške in strokovne kvalitete. In ki so v življenju že nekaj naredili. Staro poli-tično kadrovsko pravilo, tako klerikalno kot boljševiško, ki ga je ata Ivan Oman izrazil z znamenitimi besedami "ni važno, da je pismen, važno je, da je naš", naj velja za svetnike, pri županih pa bi ga kazalo kdaj tudi prekršiti. Važno je, da je pismen, če ga bomo izvolili, bo tudi naš.

Takšna je moja predvolilna filozofija, a že ko jo zapišem, se zavedam, da je le pobožna želja. Vsak od nas ima svoj glas, samo enega, in sam od-loča, komu ga bo dal. Ljudje smo si močno različni, a v tej temeljni politični svoboščini s m o si enaki. Na vse načine so nas skušali pred volitvami prepričati, naj glasujemo za tega ali onega. A na volišču si naposled le sam s svojim gla-som in daš ga, komur sam hočeš. Bog daj, da bi dobro izbrali!

V torek se je začelo predčasno glasovanje. V Kranju je bilo v avli Mestne občine Kranj. / FOIO: T , N . C M

VOLITVE 2006 Razgledi

Tik pred nedeljskimi volitvami vam predstavljamo kandidatne liste za občinske svete sedemindvajsetih gorenjskih občin. Z izbiro list bodo volivke in volivci odločili, katere politične stranke oziroma neodvisni kandidatke in kandidati bodo v prihodnjih štirih letih sedeli v občinskih svetih.

V občinske svete volimo stranl<e

Nedeljske lokalne volitve

bodo v samostojni Sloveniji že

četrte po vrsti. Župane in

občinske svetnike bomo

volili v 210 občinah, za

županske položaje se

poteguje 836 kandidatov,

med njimi tudi 91 žensk.

Za 3382 mest v občinskih

svetih kandidira

26.603 kandidatlc in kandidatov.

obč ina Kranjska Gora

V sedanjem občinskem svetu v Kranjski Gori sedi šestnajst občinskih svemi-kov, od tega največ, štirje, z liste LDS, trije so z liste Ne-strankarska Zgomjesavska dolina, po dva iz strank SDS in S D ter po en občinski svet-nik z list SMS, SLS, NSi, Mladina Doline in Razvoj športa in turizma. Za mesta občinskih svetnikov v novem mandatu pa se bo na skorajš-njih volitvah potegovalo sko-raj 160 imen na trinajstih li-stah. Te so: SLS, NSi, Lista glas občanov LGO, Razvoj športa in turizma, LDS, SDS, SD, AS, DeSUS, Neodvisna lista mladih za Kranjsko Goro, SNS, Za našo dolino gre ter Nestrankarska Zgor-njesavska dolina. Med kandi-dati so nekateri sedanji ob-činski svetniki, pa dijaldnja, predsednik sodišča, cela vr-sta profesorjev telovadbe, tre-ner fitnessa, več samostojnih podjetnikov, celo nekaj dok-torjev znanosti, kopica upo-kojencev ... Najstarejši kandi-dat ima že 78 let, najmlajša kandidatka pa 19 let. Zani-mivo je, da je na listi mladih tudi upokojenec, na listi upo-kojencev pa 44-letna kandi-datka. Sicer pa se kar dva se-danja občinska svetnika po-tegujeta za mesto novega žu-pana Kranjske Gore.

Občina Jesenice

Na Jesenicah se bo za 28 mest v občinskem svetu po-tegovalo skoraj 240 kandida-tov na trinajstih listah v štirih volilnih enotah. Liste, ki kan-didirajo, so SLS, AS, DeSUS, LDS, Gibanje za pravičnost in razvoj, SDS, SNS, Stranka demokratske akdje Slovenije SDAS, SMS, SD, NSi, Glas žensk Slovenije in lista BiQa Slivnika s skupino volivcev. Med listami je treba posebej omeniti Listo gibanje za pra-vičnost in razvoj, katere nosi-lec je Jožef Zidar in je uspela pridobiti vrsto imen, med njimi tudi nekatere znane je-seniške zdravnike, podjetni-ke, upokojence ... Lista je ne-koliko sporna zato, ker se je od nje dr. Janez Drnovšek ogradil, češ da gre za zlorabo imena gibanja in da jeseni-ška lista nima nič skupnega z njegovim gibanjem. Tako

bodo mnogi volivci očitno lahko zavedeni, občinska vo-lilna komisija pa do sredine tega tedna v zvezi s tem (še) ni ukrepala. Zanimivi sta tudi lista Billa Slivnika s sku-pino volivcev, na kateri je le en kandidat Bili (Črt) Slivnik, po poklicu trener alpskega smučanja, ter Glas žensk Slovenije, na kateri kandidi-rajo tudi nekateri moški.

Sicer pa se za mesto občin-skega svetnika v novem mandatu potegujejo tudi ne-kateri sedanji občinski svet-niki, med kandidati pa je tudi sedanji župan Boris Bre-gant, ki je nosilec liste stran-ke SD na Hrušid.

Pa še podatek o sedanji se-stavi občinskega sveta: v njem sedi osem svetnikov LDS, šest SD, štirje SDS, po dva SLS, S M S , NSi in po eden SDAS, DeSUS, SNS ter en član z liste Blaž Račič in skupina volivcev.

Občina Žirovnica

V občini Žirovnica bo na nedeljskih lokalnih volitvah mogoče voliti kandidate de-vetih list za občinski svet, kar je za dokaj majhno občino precej veliko. Enako je bilo tudi na volitvah pred štirimi leti. Letos je kandidate za nov 14-članski občinski svet pred-lagalo sedem političnih strank: SMS, N.Si, DeSUS, SD, SDS, SLS in LDS. Na vo-litvah sodelujeta še dve ne-strankarski listi: tako kot pred štirimi leti Neodvisna lista za Žirovnico, letos pa na volit-vah prvič sodeluje tudi Lista za utrditev vrednot, sa dru-gačno prihodnost vasi pod Stolom - KPR (Klub Prešer-novih rojakov), ki je na prvo mesto uvrstila upokojenca Pavla Beštra, neodvisnega žu{>anskega kandidata na zad-njih lokabiih volitvah. Vsi, ra-zen SMS, DeSUS-a in SLS, imajo polne liste. Če so se na listi S M S in DeSUS tokrat znašla večinoma druga ime-na kot na zadnjih lokalnih vo-litvah, pa so LDS, SLS in N.Si na vrh svojih list uvrstile iste kandidate kot pred štirimi leti. Zanimivo je, da vsi štirje kandidati za župana občine Žirovnica hkrati kandidirajo še za občinske svetnike, uvr-ščeni so na prvo mesto, razen kandidata SDS Antona Kose-Ija, ki je na listi svoje stranke

uvrščen šele na sedmo me-sto. Med skupno 105 kandi-dati za občinske svetnike je mogoče najti tudi zanimive občane, eden izmed njih je denimo čebelar Boštjan Noč, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Sicer pa je v skladu z novim zakonom o lokalnih volitvah letos na li-stah zaslediti več žensk.

Obična Radovljica

v radovljiški občini se za šestindvajset mest v občin-skem svetu poteguje šest-najst list s skupno 379 kandi-dati. Deset list so predlagale politične stranke - SNS, SLS, LDS, S D S , N.Si, DeSUS, S M S , Socialni demokrati, AS-Aktivna Slovenija in Glas Žensk Slovenije, šest pa sku-pine volivcev - Glas mladih Radovljica, Neodvisna stano-vanjska lista. Obrtniško pod-jetniška lista. Lista mladih Radovljica, E-kolo lista mo-drega sožitja ter Usta za pra-vičnost in napredek. Na desetih listah je največje možno število kandidatov, po šestindvajset, na ostalih pa manj. Na nedeljskih volit-vah imajo največ možnosti za izvolitev nosilci list oz. kandidati iz ospredja. Trije od štirih županskih kandida-tov (Jaka Demšar, Simon Zore in Janko S. Stušek) so tudi "nosild" list, četrti kan-didat, Andrej Čufer, pa se za mesto v svetu ne poteguje. Sedanji podžupan Jože Rebec kandidira kot drugi na listi Socialnih demokratov, drugi podžupan Jože Kapus pa ne kandidira. Od znanih imen je na listi LDS tudi glasbenica Simona Franko, bolj znana kot Simona Vodo-pivec. Na lokalnih volitvah pred štirimi leti je bilo de-vetnajst kandidatnih list, od tega so jih deset predlagale politične stranke in devet skupine volivcev. LDS je dobila sedem mest v občin-skem svetu, SDS štiri, SMS, N.Si in Soda ln i demokrati po tri, SLS, SNS, DeSUS , Lista mladih Radovljica, lista Ni nam vseeno ter Obrtniško podjetniška lista pa po enega.

Občina Bled

V občini Bled je 6993 volil-nih upravičencev. Ti bodo lahko izbirali med devetimi

županskimi kandidati in osemnajstimi listami. Če-prav je kandidaturo za župa-na zadnji hip zavrnil Matej Alijeski, bo ta vseeno na listi kandidatov za župana in na listi Aktivne Slovenije, ki ima dvajset kandidatov za svetni-ke. Nova se med listami z dvajsetimi kandidati pojavlja Liga turistika, ki nima svoje-ga županskega kandidata. Županskega kandidata ni-majo niti Blejska lista z dvaj-setimi kandidati niti Stranka mladih z enim kandidatom in niti lista za boljšo požar-no varnost in reševanje s pet-najstimi kandidati. Med dvajsetimi kandidati na listi SDS je tudi županski kandi-dat Janez Petkoš, dvajset kandidatov za občinski svet pa je tudi na Listi za gospo-darsko ekološki razvoj. Na li-sti LDS je med dvajsetimi kandidati tudi kandidatka za županjo Davorina Pire, po dvajset kandidatov za svetni-ke pa je tudi na listah Demo-kratske stranke Slovenije in Socialnih demokratov. De-mpkratična stranka upoko-jencev Slovenije predlaga de-vet svetnikov, lista Za ljudi in prostor pa dvajset, med nji-mi je tudi kandidatka za žu-panjo Ana Marija Kovač. Na Listi za razvoj je med dvajse-timi kandidati tudi kandidat-ka za županjo Ana Miler, na listi SNS pa je eden od dvaj-setih kandidatov tudi župan-ski kandidat Janez Fajfar. Dvajset svetniških kandida-tov je tudi na listi Nove Slove-nije - Krščanske ljudske stranke, šestaajst na listi SLS, petnajst na listi za naš kraj in dvajset na listi Tonija Mežana.

Občina Gorje

Nova občina Gorje ima manj kot tri tisoč prebivalcev in zgolj 2402 volilna upravi-čenca, zato bo imela le enajst članov občinskega sveta. Ker je način volilnega sistema odvisen od velikosti občine, člane občinskega sveta v Gorjah volivci volijo po ve-činskem načelu. To pomeni, da bodo volivke in volivd gh-sovali o posameznih kandi-datih (in ne o listah), pri če-mer lahko glasujejo za naj-več toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta voli-jo v volilni enoti. V občini

Gorje je šest volilnih enot. V prvi enoti je sedem kandida-tov za dane občinskih svetov in šest različnih predlagate-ljev, v drugi volilni enoti je dvanajst kandidatov in osem različnih predlagateljev, v tretji volilni enoti je enajst kandidatov in osem predla-gateljev, v četrti volilni enoti je osem kandidatov in sedem predlagateljev, v peti volilni enoti je osem kandidatov in šest predlagateljev, v šesti vo-lilni enoti pa je šest kandida-tov in šest različnih predlaga-teljev. Med predlagatelji so različne sti-anke, pa tudi šte-vilni posamezniki in skupine volivcev. V občini Gorje je pet kandidatov za župana: Rok Peterman (SLS), Alojz Poklukar (SDS), Miha Potoč-nik (LDS), Peter Torkar (predlagatelj Ivan Hočevar in skupina volivcev) ter Kristl Ogris (predlagatelj Damijan Pristov in skupina volivcev). Trije od županskih kandida-tov: Alojz Poklukar (volilna enota 2), Miha Potočnik (vo-lilna enota 3) in Kristl Ogris (volilna enota 6) pa so tudi kandidati za člane občinskih svetov.

Občina Bohinj

Občina Bohinj ima po zad-njih statističnih podatkih 5292 prebivalcev, od tega je 4359 volilnih upravičencev. Volivci bodo župana izbirali med šestimi kandidati, iz kar enajstih različnih list pa bodo lahko izbirali šestnajst občinskih svetnikov. Tako je na Listi za Bohinj šest-najst kandidatov, med nji-mi tudi kandidat za župana Franc Kramar. Slovenska nadonalna stranka ima pet kandidatov, m e d nj imi tudi kandidata za župana Ljubomira Sušnika. Na listi Nove Slovenije - Krščanske l judske stranke je sedem kandidatov, med njimi tudi kandidat za župana Jože f Cvetek. Slovenska demo-kratska sh:anka ima na listi šestnajst kandidatov, med njimi tudi župansko kandi-datko Matildo Arh. Tudi na listi Socialnih demokratov je šestnajst kandidatov, med nj imi tudi županski kandidat Zvone Šolar. Slo-venska l judska stranka na listi sicer nima županskega kandidata, ima pa šestnajst

VOLITVE 2006 Razgledi

kandidatov za občinske svet-nike. Dve kandidatki ima na svoji listi Stranka mladih Slovenije, šestnajst pa Libe-ralna demokracija Slovenije. Tudi Lista za razvoj podeže-lja ima šestnajst kandidatov za svetnike, med njimi pa je tudi kandidat za župana Du-šan Jovič. Najkrajša je lista Sabine Topolnik in skupine volivcev z le eno kandidatko za občinsko svetnico, dva-najst kandidatov za svetnike pa je na Usti za boljšo požar-no varnost in reševanje.

Občina Tržič

Na 24 sedežih v občin-skem svetu občine Tržič so doslej sedeli izvoljenci iz štirih strank in petih inte-resnih skupin ter en neod-visni kandidat. Tokrat prvič nastopa na volitvah Lista za napredek Tržiča z osmimi kandidati; prvi je predsed-nik Splošnega športnega društva Tržič Jože Klofutar iz Kovorja, med znanimi imeni pa sta tudi svetnik LDS Zorko Benedičič in upokojena direktorica Z K I Tržič Zvonka Pretnar. Na listi Mladi za razvoj Tržiča je prvi med devetimi kandi-dati Boštjan S o m iz Tržiča. Stranka demokratske akcije Slovenije predlaga sedem kandidatov; nosilec liste je Redžo Bečkanovič iz Trži-ča. SMS zastopa le Klavdija Gliha s Sp. Vetrna. Kar 12 mladih je na listi Mladi Tr-žiča, med njimi tudi pevka Eva Moškon. Na Listi trži-ških upokojencev z 12 kan-didati sta upokojeni direk-tor Komunalnega podjetja Tržič Jurij Petemelj in žena Olga Mari ja Peternelj .

Športniki Tržiča imajo 16 kandidatov; tekmovalka v smučarskih tekih Andreja Koblar je že sedaj svetnica, m e d novinci pa so tudi smučar David Primožič in plesalca Melanija Kogoj ter Jure Markič. Polne liste imajo SD (nosilec Jure Me-glič iz Kovorja), SLS (nosi-lec Vincenc Perne iz Loma), NSi (nosilec Franc Praprotnik z Loke), LDS (nosilec Borut Sajovic z Brda) in SDS (nosilec Pavel Rupar iz Križev). D e S U S ima 21 kandidatov (nosilec Janez Meglič iz Jelendola), SEG dva (nosilec Jurij Biz-jak iz Pristave) in Naprej Slovenija pet kandidatov (nosilec Branko Praprotnik iz Bistrice).

Občina Preddvor

Občinski svet občine Pred-dvor, ki šteje 11 članov, se-stavljajo sedaj štiri stranke: SLS, SDS, LDS in SD. Izbor list na letošnjih volitvah je nekoliko širši. Stranka za na-predek krajevnih skupnosti • njen kandidat za župana je Miran Zadnikar - ponuja kar deset kandidatov. Med njimi sta tudi hči prejšnjega župa-na Nežka Zadnikar iz Pred-dvora in njegov sorodnik, občinski svetnik iz prvega mandata Marjan Ciperle; od znanih oseb v javnosti je na listi poveljnik PGD Preddvor Branko Košir. Edini neodvis-ni kandidat za svetnika je Franci Lombar iz Bašlja, za katerega je vložila kandida-turo Nataša Jagodic s skupi-no volivcev. Slovenska ljud-ska stranka ima polno listo; na njej je kandidat za župa-na mag. Stanislav Bergant iz

Kokre, novi kandidati pa so Srečko Roblek iz Bašlja, Mi-ran Perko z Zg. Bele, Franči-ška Rozman s Sp. Bele, Ana Mubi s Sr. Bele, Anica Ro-blek in Zdravko Žižmond iz Preddvora ter Anton Zor-man z Brega ob Kokri. Med osmimi novimi kandidati SDS sta najbolj znana svet-nik iz prvega mandata Slav-ko Cuderman iz Tupalič in član ansarribla Gašperji Branko Tičar iz Nove vasi. Novinci na listi LDS so zna-ni alpinist in gorski reševa-lec iz Bašlja Tomaž Jamnik, Lena Vesna Š pehar z Zg. Bele in Aleš Drekonja s Hri-ba. Socialni demokrati imajo sedem novih kandidatov; med nj imi je znani igralec Konrad Pižom iz Nove vasi, na tej listi pa je tudi kandidat za župana Ivan Grginič iz Preddvora.

Občina jezersko

Jezersko je ena od treh občin na Gorenjskem, kjer člane občinskega sveta voli-jo po večinskem sistemu. Volivci ne volijo list, pač pa imena v vsaki od volilnih enot ponujenih kandidatov, Na Jezerskem bodo volivci v nedeljo izbirali sedem ob-činskih svetnikov, v edini volilni enoti pa imajo na razpolago 22 imen. Na lo-kalnih volitvah leta 2 0 0 2 so izbirali med 14 kandidati, po dva sta bila iz političnih strank S D in SDS, drugih deset pa je kandidiralo s podpisi volivcev. Ž e takrat je nastopila lista S srcem za Jezersko, s katero predlaga-telj, aktualni župan Milan Kocjan, tudi letos ponuja sedem kandidatov za člane

občinskega sveta. Prav toli-ko jih je tudi z letos nove Jezerske liste, katere pred-lagatelj je dr. Janez Krč, na njej pa najdemo tudi ime Andreja Kamičarja, druge-ga od dveh jezerskih žu-panskih kandidatov. Tri kandidate je predlagala stranka DeSUS, tri SD, dva pa nastopata samostojno. Med 22 kandidati za občin-ske svetnice kandidira tudi šest žensk. Za občino Jezer-sko ni nič nenavadnega, da v občinskem svetu sedi predstavnica nežnega spo-la: v mandatu 2 0 0 2 - 2 0 0 6 je bila sicer le ena, v prejš-njem pa celo dve, torej so žensko kvoto s tretjinskim deležem žensk presegali že tedaj, ko jim tega še ni bilo treba. Da cenijo različ-nost, kažeta tudi raznolika starostna in izobrazbena struktura kandidatov. Med slednjimi je tudi dr. Drnov-šek, ne sicer Janez, pač pa Janko, na Jezersko priselje-ni univerzitetni profesor , kar kaže, da Jezerjani ven-darle niso tako nezaupljivi do prišlekov, kot j im pripi-sujemo.

Občina Naklo

Za 15 sedežev v občinskem svetu občine Naklo se na le-tošnjih volitvah potegujejo kandidati 12 list, od katerih je pet novih. Edino DeSUS ima pobio listo, prvi na njej pa je Zdravko Cankar iz Na-klega, aktiven član Konjeni-škega društva Naklo. Na listi Stranke za napredek krajev-nih skupnosti je prvi med osmimi kandidati sedanji svetnik SLS Franc Jeglič iz Zg. Dupelj, od novink pa je

najbolj znana Štefka Pavlin s Poličarjeve kmetije na Polici. Aktivna Slovenija je predla-gala sedem mladih; prvi na listi je Jure Renko iz Strahi-nja. Po enega kandidata ima-ta Nestrankarska lista za so-cialno-humanitamo gibanje in Slovenska nacionalna stranka; prvo zastopa Tatja-na Gričar iz Gobove, drugo pa Bojan Šter iz Strahinja. Stranke, ki so že sedaj zasto-pane v občinskem svetu, imajo povečini po 15 kandi-datov. Na listi SDS je tudi kandidat za župana Marko Mravlja iz Strahinja. Listo NSi začenjata sedanja svet-nika Peter Celar iz Strahinja in Branka Uranič iz Nakle-ga. Prvi pri Sodabiih demo-kratih je sedanji svetnik Sta-nislav Koselj iz Zgornjih Du-pelj, za svetniško mesto pa se poteguje tudi njegov sin Miha Koselj. Na listi LDS sta prva sedanja svetaika Aleš Krumpestar iz Zgomjih Du-pelj in Jože Mohorič iz Na-klega. Nosilec liste SLS je po-novni kandidat za župana Ja-nez Štular iz Strahinja; tretja je novinka Gabrijela Jošt, predsednica TD Naklo. Listo SLS začenja Peter Jerala iz Podbrezij, listo Za skupno dobro pa Viktor Poličar iz Naklega.

Mestna občina Kranj

V kranjski občini bo na volitvah sodelovalo 17 list kandidatov za člane mest-nega sveta, kar je štiri manj kot leta 2 0 0 2 . Tokrat ni kandidatov Zelenih Slove-nije, Stranke ekoloških gi-banj Slovenije, Socialno li-beralne stranke. Liste Iz-bruhovega kulturnega baze-na, Liste neodvisnih kranj-skih socialdemokratov in Liste za Kranj. Če primerja-mo z letom 2 0 0 2 , so letos na novo na seznamu Giba-nje za pravičnost in razvoj. Aktivna Slovenija, Sloven-ska nacionalna stranka in Vili Tomat s skupino voliv-cev. Na prejšnjih volitvah so Mladi za Kranj in Mladi za razvoj Kranja kandidirali lo-čeno, tokrat pa so združeni pod i m e n o m Mladi za Kranj. Združile so se tudi krajevne skupnosti na le-vem in desnem bregu reke Save, ki smo jih prej pozna-li še pod imenoma Nestran-karska lista za krajevne skupnosti Sorško polje ter Lista za napredek in razvoj KS Kokrica, Golnik, Goriče, Trstenik, Tenetiše in dru-gih podeželskih krajevnih skupnosti v MOK. Zdaj so povezani v Stranko za na-predek krajevnih skupnosti. Na občinski volilni komisiji so listo EU Demokrati Slovenije v celoti zavrnili, ker niso pravilno izpeljali

Na Gorenjskem bomo v nedeljo volili 18 županov, skupaj z občinami na vzhodu Gorenjske 27. Izbirali bomo tudi skupaj 502 občinska svetnika, od tega v občinah ožje Gorenjske 331. Samo kandidatov za županje ali župane imamo 120, eden od njih, Matej Alijeski z Bleda, pa se je kandidaturi odrekel.

i 6

VOLITVE 2006 Razgledi

Le dve županji sta v

iztekajočem se mandatu vodili

gorenjski občini: občino

Bohinj Evgenija Kegl Korošec in Domžale Cveta

Zalokar Oražem.

Za mandat 2006-2010 pa

v 27 občinah kandidira le ii

kandidatk za županje.

postopka. Najmlajši je mo-ški kandidat, ki kandidira pri Mladih za Kranj in je av-gusta dopolnil 18 let, najsta-rejši ima 88 let in je kandi-dat Liberalne demokraci je Slovenije. Prostih sedežev bo za 33 izvoljenih, kolikor jih lahico sedi v kranjskem me.stnem svetu. Na listah za mestne svetnike so tudi imena kandidatov za župa-na, 2 izjemo Damijana Per-neta in Mohorja Bt^ataja.

Občina Šenčur

V občini Šenčur se je na zadnjih lokalnih volitvah za mesta v i7-članskem občin-skem svetu potegovalo devet strank in list, na letošnjih vo-litvah pa je njihovo število naraslo kar na trinajst. Za iz-volitev v občinski svet sicer skupno kaiididira kar 1 6 6 občank in občanov. Pogled na letošnji seznam kandidat-nih list nam razkriva, da je več nestrankarskih kot stran-karskih list. Volivcem je na-mreč svoje kandidate ponu-dilo šest političnih strank (SDS, SMS, LDS. SD, SLS in N.Si) in sedem nestrankar-skih list. Dve od njih sta usmerjeni krajevno - Skupna pot za Voglje in Skupna pot, na kateri so kandidati s se-vernega dela občine. Drugi dve listi stavita na ime. Lista Godlarji za kulturo, turizem in razvoj si je ime sposodila pri znanem istoimenskem društvu, saj so vsi kandidati liste tudi člani društva. Ime Liste za mlade za šport ter za kulturo pa je precej podobno

Nestrankarski listi za šport in kulturo, ki je imela dva predstavnika že v zadnjem občinskem svetu in ki kandi-dira tudi na letošnjih volit-vah. Interese mladih želi v naslednjem mandatu zasto-pati tudi Lista mladih, pov-sem nova pa je tudi Lista za ekološko čisto občino Šenčur in za enakomeren razvoj po vaseh. Zanimivo je, da na ne-katerih nestrankarskih listah kandidirajo tudi člani politič-nih strank. In kot še v neka-terih drugih občinah: nova sestava občinskega sveta bo najlepša doslej, sjy bodo v njem prvič v zgodovini tudi ženske.

Cerklje na Gorenjskem

V občini Cerklje na Go-renjskem bodo volivci na ne-deljskih volitvah za občinski svet izbirali med enajstimi kandidatnimi listami, na ka-terih kandidira skupaj kar 151 občank in občanov. Zani-mivost: na zadnjih lokalnih volitvah je kandidiralo samo sedem list, šest jih je bilo tudi uspešnih. Poleg politič-nih strank DeSUS, N.Si, SDS, SLS, SD in LDS se le-tos za mesta v 16-članskem občinskem svetu poteguje tudi pet nestrankarskih list. Najbolj znana je seveda Lista za razvoj vasi pod Krvavcem dosedanjega župana Franca Čebulja, ki je imela v minu-lem mandatu tudi največ ob-činskih svetnikov. Tudi Lista obrti, podjetništva in turiz-ma {le da pod nekoliko dru-gačnim imenom) je imela v

zadnjem občinskem svetu svojega predstavnika. Letos so se prebudili mladi, ki očit-no želijo imeti več vpliva na lokalno politiko, saj so sesta-vili kar dve listi: Listo kultu-ra, ulica, ljudje in Listo za vas. Peto nestrankarsko listo Za enakomeren razvoj obči-ne bi lahko poimenovali kar Lista za Šmarmo, saj prav vsi njeni kandidati prihajajo iz te vasi. Nastala je verjetno kot odziv na načrtovano gradnjo Vasi brez ovir Šmartno, nekateri pa jo po-vezujejo tudi z eno od politič-nih strank. Kakorkoli že, vse kaže, da bodo vsaj polovico novega občinskega sveta v Cerkljah sestavljali novi ob-razi, zaradi zakonsko zahte-vane ženske kvote na hstah pa bo po v prihodnjem ob-činskem svetu prvič v zgodo-vini samostojne občine sede-la tudi ženska.

Občina Škofja Loka

Volilni boj v srednjeve-škem mestu je med najzani-mivejšimi na Gorenjskem. Za razliko od občinskih voli-tev pred štirimi leti, ko je v občini Škofja Loka kandi-dirala zgolj ena neodvisna li-sta, se letos za sedeže v ob-činskem svetu potegujejo tri. To so Lista za napredek in tradicijo (NIT), ki ponuja tudi županskega kandidata Dušana Krajnika, in kandi-dira s popolno listo. Lista za bolj prijazno Loko, ki kandi-dira zgolj Draga Leskovška (tudi kandidat za župana) in Lista za boljšo Loko (z Boru-

tom Bajžl jem in Antonom Koširjem). Predvsem pri slednjih dveh morajo volivci zelo paziti, da jih na volišču v naglici ne zamenjajo. Naj-več sedežev v 28-članskem občinskem svetu je v dose-danjem sklicu imela LDS (9), sledita ji NSi in SDS s po petimi, tri je zasedala SLS. dva Z L S D (SD) in SMS, po enega pa DeSUS in Glas žensk Slovenije. Med vsemi svetniki je bilo osem svetnic. Vse omenjene poli-tične stranke s svojimi kan-didati nastopajo tudi letos v vseh volilnih enotah, skup-no pa je kandidatov nekoliko manj kot pred štirimi leti. Med dosedanjimi svetniki peterica ne bo ponovno kan-didirala Metod di Batista (LDS), Marjan Frlan (NSi), Janez Pintar (SDS), Marija Ponikvar (SDS) in Milenko Ziherl (SDS). Vsi dosedanji svetniki so se odločili, da tudi letos kandidirajo na vo-litvah za občinski svet. Po volitvah bo v Škofji Loki za-nimivo opazovati sestavo ko-alicije, saj dosedanji župan v zadnjih dveh letih ni imel večinske podpore v občin-skem svetu.

Občina Železniki

V občini Železniki se za sedeže v občinskem svetu na nedeljskih volitvah poteguje približno enako število kan-didatov kot pred štirimi leti. Poleg političnih strank NSi, Desus, SDS, SD, SLS in to-krat prvič stranke Zveza ne-odvisnili Slovenije (kandidati

na tej listi so pred štirimi leti nastopali tudi na listi Rad imam'svoj kraj), pa se za gla-sove volivcev potegujeta tudi dve listi. Listo Svet pod Rati-tovcem so v Železnikih spo-znali že pred štirimi leti in jih nagradili s tremi svetni-škimi mandati, listo Akacije pa predstavlja Aleš Ž u m e r kot edini kandidat liste, ra-zen tega pa kandidira tudi za župana. Pred štirimi leti so se kandidati za občinske svehiike potegovali kar na 11-ih listah, tokrat, kot zapisano, zgolj na dveh. Od sedanjih svetnikov se za nov mandat ne bosta potegovala Rudi Bemik (NSi) in Nande Hašič (SDS), razen njiju pa na vo-libiih lističih ne bo niti imen Aleksander Blaznik in Alojz Jelene, saj je LDS prepozno vložila listo kandidatov za volitve v občinski svet. Na prejšnjih volitvah je bila izvo-ljena zgolj ena ženska (Tanja Polajnar), tokrat jih kandidi-ra 27. Na prejšnjih volitvah je bila najuspešnejša SLS s petimi mandati. Svet pod Ratitovcem s tremi (Marko Lotrič. ki je sredi mandata zaradi moralne drže ob spre-jetju protikorupcijskega za-kona odstopil ponovno kan-didira), po dva so imeli LDS, SDS in NSi, Desus, ZLSD in lista Rad imam svoj kraj pa so imeli po en mandat.

Občina Gorenja vas -Poljane

V občini Gorenja vas Polja-ne se bo na letošnjih lokal-nih volitvah za naklonjenost

Učenje je pot k modrosti

R O B E R T G U Š T I N

Spomnim se vica izpred let, ki sem ga prebral na interne-tu. Takole gre: "Uporabnik skuša na računalnik namesti-ti novo programsko opremo. Pri tem naleti na nemalo te-žav, zato pokliče službo za pomoč uporabnikom. Opera-terju hiti razlagat, da je vsta-vil v disketni pogon prvo diske-to, tako kot to zahtevajo navo-dila. Nato je v disketni pogon vstavil še drugo disketo, v skla-du z navodili pač. Operater ga vpraša, kje je naletel na te-žavo. Uporabnik pa mu pove, da sedaj skuša vstaviti še tretjo disketo, a ta preprosto ne gre več v disketno enoto, ker v njej ni več prostora za še eno diske-to." Res, nikjer v navodilih ni pisalo, da mora disketo po končanem postopku iz disket-ne enote tudi odstraniti.

Računalništvo je zelo pre-cizna veda. Navodila morajo biti zapisana natančno in zelo podrobno, če naj nas vo-

14 dijo pri izvajanju operacij. Prav tako, kot morajo biti naša navodila računalniku zelo natančna in nedvoumna. Računalnik nas le tako lahko razume, rezultat pa je tak, kot si ga želimo ter pričakujemo. Za sporazumevanje z raču-nalnikom seje potrebno daja-nja ukazov naučiti, tako kot se je potrebno naučiti tujega jezika, če naj v njem komuni-ciramo. Pri tem je nabor uka-zov za računalnik mnogo manjši, kot je besedni zaklad in jezikovna lingvistična pra-vila nekega tujega jezika.

Zelo pomembno vlogo pri priučitvi dela z računalnikom ima usposabljanje. Učenja dela z računalnikom se lahko lotite na več načinov. Prvi je ta, da v roke vzamete knjige, se usedete pred računalnik in se z njihovo pomočjo prebijate do spoznanj in se učite. Ko po-gledate po knjižnih policah knjigarn in knjižnic, lahko

R A Č U N A L N I K I N J A Z

najdete vrsto knjig, priročni-kov in pripomočkov. Zadeva gie s knjigami sicer bolj poča-si, a imate več časa za premis-lek, za utrditev osvojenega znanja. Pri tem pa ste sami in ni zadrege, če vam kakšna stvar ne gre od rok, pač malo preizkušate. Na ta način sem se jaz prebijal skozi moja prva spoznanja o računalništvu. Bilo je zanimivo, včasih prav smešno, ko je bila kakšna stvar, ko sem jo osvojil, otroško preprosta.

Drugi način izobraževanja je, da pokličete prijatelja, ra-čunalniškega poznavalca, ki vam skozi nekaj seans vlije po-trebnih znanj. Prednost tega načina je ta. da na hiter način dobite veliko znanja, a ste od-visni od znanj in sposobnosti osebe, ki to znanje prenaša na vas. Sicer boste po takšnem izobraževanju znali delati z računalnikom, a prav mogoče

je, da bodo v vašem znanju

zevale velike luknje. Dobra kombinacija je, da združite tako prijatelje kot tudi knjige. Tako bo šlo precej lahko.

Če malo pogledate naokrog, lahko vidite, da Je na trgu ogromno podjetij, ki vam po-nujajo računalniška izobra-ževanja. Ta so običajno pa-ketna, saj so osredotočena na posamezne programe, ponu-jajo pa vam znanja le o enem programu. Za obvladovanje dela z računalnikom je po-trebno obiskati vsaj tri, štiri tečaje. Mnogo boljša so ciljno usmerjena izobraževanja, ki vam ponujajo uporabniško usmeijena izobraževanja. Ti tečaji so mnogo bolj prilagoje-ni vašim željam in potrebam. Povrh vsega vas tudi ne obre-menjujejo z nepotrebnimi znanji, ki jih pri svojem delu ne boste skoraj nikdar potre-bovali. Pri odločitvi za dolo-čen tečaj je potrebno dobro pregledati, kaj vse vsebuje pro-

gram izobraževanja, komu je namenjen in ali bomo kos vsem zahtevam.

Ni vse dobro in koristno, kar je zapakirano v lepo ška-tlo, s pentljo na vrhu. Mnogo-krat pri delu z računalnikom potrebujemo le delček vsebine, ki jo ponuja tečaj ali knjiga, zato nima smisla znanja za-jemati z veliko žlico, če pa je dovolj že mala. Strah pred ve-liko količino novega znanja in nedoraslosti situaciji je od-več, če se zadeve lotimo pre-mišljeno in v okvirjih, ki jih zmoremo. Veliko vas je takš-nih, ki vas je računalnikov strah ali pa imate do njih odpor. Ce pa znanja o njih in dela z njimi zajamete počasi, s pravo mero in potrpežlji-vostjo, potem je ves strah in odpor odveč. Prijazna beseda, sproščeno vzdušje in zanimi-va. koristna vsebina je pot v vašo deželo računalništva. Izbira je vaša.

VOLITVE 2006 Razgledi

volivcev p)otegovalo 96 kan-didatov za obdnske svetnike na sedmih listah. Na volit-vah pred štirimi leti je sode-lovalo le pet list. Na novo je letos oblikovala listo Demo-kratična stranka upokojen-cev Slovenije, ki ima v vseh treh volilnih enotah skupaj 15 kandidatov. Nova je tudi lista Ljubice Stanonik in skupine volivcev, ki bo zgolj z en im kandidatom, Milo-šem Stanonikom, nastopOa samo v eni volilni enoti. V tretji volilni enoti sta na listi Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke uvršče-na tudi dva županska kandi-data, Marko Ušeničnik in Milan Čadež, pri čemer je slednji tudi nosilec Uste. Kot nosilec liste Liberalne demo-kracije Slovenije v drugi vo-lilni enoti nastopa še en žu-panski kandidat, B<^o Žun. Na svoji listi imajo tudi Maje Prelog, pomočnico poslanke Mojce Drčar Murko v evrop-skem parlamentu. Nosilec li-ste Slovenske ljudske stran-ke v tej volilni enoti pa je Marko Kržišnik, ki je očitno priljubljen med tamkajšnji-mi volivci, saj je edini, ki so ga v občinski svet izvolili tudi vse tri prejšnje manda-te. 17 kandidatov, kolikor je v gorenjevaško-poljanski obči-ni svetniških mest, sta na svoje sezname uvrstili le Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka in Slovenska demokratska stranka. Liste Liberalne demokracije Slo-venije so v vseh treh volilnih enotah oblikovali s 16 kandi-

dati, na listah Demokratične stranke upokojencev je 15 kandidatov, na listah Sloven-ske ljudske stranke 16 in na listah Socialnih demokratov 14 kandidatov.

Občina Žiri

V občini 2iri bo na letoš-njih lokalnih volitvah sodelo-vala ena lista kandidatov za občinske svetnike več kot pred štirimi leti, in sicer Slo-venska nacionalna stranka. Skupaj bo tako volivce nago-varjalo 81 kandidatov na sed-mih listah. Med njimi bodo kar trije nekdanji direktorji podjetja Alpina, to so Bojan Starman in Franc Mlinar na listi Slovenske demokratske stranke ter Martin Kopač na listi Liberalne demolaaci je Slovenije. Sedanji župan Bo-jan Starman in Martin Ko-pač sta tudi nosilca list in kandidata za župana. Pri večini list so se zamenjali njihovi nosilci, istega nosilca kot pred štirimi leti sta obdr-žali le Slovenska demokrat-ska stranka in Nova Sloveni-ja • Krščanska ljudska stran-ka, katere nosUec liste je prav tako županski kandidat Mar-ko Mrlak. Med kandidati za občinske svetnike se letos pojavlja precej novih imen, saj so Uste med drugim moč-no preoblikovale ženske kvo-te. Največ žensk je na svojo listo uvrstila Demokratična stranka upokojencev Slove-nije, kar osem. Svetniških mest je v občini Žiri 15. Toli-ko kandidatov so na svojo li-sto uvrstile Slovenska demo-

kratska stranka. Nova Slove-nija - Krščanska ljudska stranka in Liberalna demo-kracija Slovenije. Nova med listami. Slovenska nacional-na stranka, bo na volitvah nastopila zgolj z enim kandi-datom. Socialni demokrati so na svoj seznam uvrstili deset kandidatov. Slovenska ljudska stranka i}. Demo-kratična stranka upokojen-cev Slovenije pa deset kandi-datov.

Občina Medvode

V občinskem svetu obči-n e Medvode bo tudi v no-vem manda tu sedelo 23 svetnikov. Za ta mesta se bo v nedeljo na volitvah po-tegovalo kar 222 občanov, ki so vpisani na skupaj 15 li-stah in razporejeni v tri vo-. lilne enote. Izmed doseda-n j ih svetnikov se jih je za vnovično kandidaturo odlo-čilo 18. Največ svetnikov, pet , je v iztekajočem se manda tu imela LDS, enega m a n j SDS. Štiri svemike je imela tudi Nestrankarska lista za napredek krajev ob-čine Medvode (NLNKOM), lista, ki trdno podpira župa-na Stanislava Žagarja.

Zanimivo je, da je na zad-nj ih lokalnih volitvah leta 2002 kandidiralo 14 list kan-didatov, od tega štiri nestran-karske oziroma neodvisne, in kar dvanajstim je uspelo do-biti dovolj glasov volivcev. Kaj pa ženske? V zadnjem man-datu so v svetniškili klopeh sedele le štiri: dve iz SDS-a, ter po ena iz NLNKOM in

Nestrankarske liste 1-2-3. V novi sestavi naj bi jih bilo več, saj so žensko na prvo mesto dale naslednje liste: Lista ak-tivnih Medvoščanov, Glas žensk Slovenije, LDS, SDS, NLNKOM, SD, Zelena stran-ka, ter Nestrankarska lista 1-2-3 za napredek Medvod. Ne-kaj dosedanjih svetnikov bo v nedeljo na glasovnicah napi-sanih na drugih listah, kot so bili pred štirimi leti. Če izvza-m e m o spremembe imen strank, so to Aleksander Mrak, ki se je iz LDS preselil v NLNKOM, Dragan Djukič kandidira na listi Aktivne Slo-venije, Janez Šušteršič na listi N.Si, Uroš Košir pa v novi, Zeleni stranki.

Občina Vodice

V občini Vodice ob letoš-njih lokalnih volitvah ne bo kaj dosti drugače kot pred štirimi leti, saj je na listi kan-didatov za volitve v občinski svet tako kot leta 2002 tudi tokrat sedem list. Kljub temu je do nekaj sprememb le prišlo. Stranka Socialni demokrati s svojimi kandi-dati na letošnjih lokalnih vo-litvah ne bo sodelovala, se bo pa zato za glasove vodiških volivcev v volilni enoti 1 pote-govala Marija Bertoncelj kot edina kandidatka na Listi za čisto pitno vodo, ki letos kan-didira prvič. Šestnajst naselij v občini Vodice bo razporeje-nih v tri volilne enote, volivci pa bodo na listi lahko glaso-vali še za predstavnike Nove Slovenije, ki ima popolno li-sto s petnajstimi kandidati,

kolikor je mest za svetnike v občini Vodice, ali stranko LDS, ki je v občini v občutni krizi, saj so se za kandidatu-ro na letošnjih volitvah odlo-čili le štirje člani te stranke. Na listi je s petnajstimi kan-didati tudi Slovenska demo-kratska stranka, na prav toli-ko svemiških mes t pa upa tudi Slovenska ljudska stran-ka. Aktuahii vodiški župan, ki je kandidaturo za mesto župana vložil tudi letos, bo volivce skušal prepričati s svojo listo Brane Podboršek in nadstrankarska lista obči-ne Vodice, ki ima po pet kan-didatov v vseh treh volilnih enotah, prav tako popolna pa je tudi Lista neodvisnih kra-janov, katere prvi podpisani je vodiški podžupan Anton Kosec. Med znanimi imeni zasledimo nekdanjega zelo uspešnega atleta Gregorja Cankarja, ki kandidira na li-sti SDS, zanimiv pa je tudi delež žensk. Od skupno 80 kandidatov je kandidatk 29, od tega kar deset na listi Slo-venske ljudske stranke, kar predstavlja kar dve tretjini vseh kandidatov te stranke.

Občina Komenda

Na lokalnih volitvah v ob-čini Komenda lahko na sez-namu list kandidatov za ob-činske svetnike najdemo se-dem list, kar je za eno več kot na zadnjih lokalnih volit-vah. Skupno 3762 volivk in volivcev v dveh volilnih eno-tah na območju Komende in

• 19 . stran

V nedeljo bomo v nekaterih občinah volili tudi kandidate za svete krajevnih in vaških skupnosti, vseh kandidatov je v Sloveniji 15 tisoč. Na Gorenjskem bomo za te organe volili v 15 občinah.

Nehlagoslovljeni pastir 55 I Z S T A R I H Č A S O V

M I H A N A G U Č

Zadnjič smo brali, kako je Valvasor izprašal kmeta, ki naj bi na lastne oči videl hu-diča, ko je polhe na pašo go-nil. Ko ga je vprašal, kakšen je ta zlodej bil, m u je odgovo-ril: "Hudo divji, kakor pol kozla." Nekemu d rugemu udeležencu lova na polhe pa je zatrdil, da je izgledal tako-le: "Kar grozno: ko pol člove-ka." Kaj torej, pol kozel ali pol človek? Ali nemara obo-je? "Za trdno domnevam, da je kmet obakrat resnico go-voril: gospodu glavnemu av-torju je popisal prikazen v spodnjem delu telesa, ki je kozlu enak, drugemu udele-žencu pa zgornje telo, ki se je zdelo človeku podobno. Če se namreč sestavita zgornji človek in zadnji del kozla, na-stane gozdna prikazen: satir ali pan. V taki obliki so se ne-

koč prikazovale poganom kozonoge žene, pani, silvani, pa tudi dandanes jih v velikih gozdovih ugleda marsikdo, ki sam potuje. V taki obliki, kot kozlovsld človek, se po-javlja brez dvoma tudi vražji polšji pastir v kranjskem gozdu."

Nekaj nenavadnega je opa-zU tudi na piolhih samih. "Čudno pa je, da ima vsak star polh na enem ušesu za-rezo. Pravijo, da jih tako za-znamuje njih nehlagoslovlje-n i pastir. Gotovo pa je, da se še ni našel zaznamenovan mladič, ki še ni prišel z dre-vesa, čeprav bi že velik bil. Moglo bi se misliti, da se med sabo grizejo in tako sami z zobmi zaznamenuje-jo; v tem primeru pa bi mo-rali imeti nekateri čisto raz-cefrana ušesa in nekateri več"

ko en sam ugriz na obeh ušesih ali pa bi morale biti pri njih dogovorjene borilne in pretepalne točke, da bi smel drug drugemu samo v eno uho, pa le enkrat ugriz-niti, in sicer ne prej, preden ni prišel z drevesa, kakor so nekoč langobardski borilci imeli borilne zakone, ki so meču prepovedovali določe-ne dele telesa. Ostane torej sum, ki še ni ugasnil, da dobe stari polhi ušesno zare-zo ne od ugriza, temveč na nadnaraven način. Vrag baje le tiste zaznamenuje, ki jih je kdaj na pašo gnal, če je fcij dati na pripovedovanje kme-tov. So li vraga ali polhe same vprašali, ne morem ve-deti."

Sledi opis polšjih bivališč in lovišč. "Mladiče imajo te živalce v duplih votlih dreves.

kakor se tudi stari drže pod-nevi v takih žlamborih in v njih počivajo. Ponoči pa ho-dijo nad sadje in žir. Če v vo-tlo drevo močno pihneš, za-čno polhi notri mrmrati: dm. dm, d m itd. Potem vtakneš dolgo šibo v duplo. požokaš z n jo sem in tja, pa ti pride polh ven. Tedaj ga ujameš, primeš za vrat in ubiješ. Vendar moraš s previdnostjo prijeti, če ne, hudo ugrizne. Love jih pa tudi v pasti, kate-rih premore marsikak kmet po sto in več. Razpostavi jih po drevesih. Te pasti so čisto preprosto napravljene: podo-bne so strelnemu loku in se-stoje iz lesa, v loku ukrivlje-nega, in vrvce. Nanje denejo suhe hruške (ki jim na Kranjskem pravijo krhlji) ali pa tudi presne. Če ima kdo sto takih lokov, so potrebni

Pol človek, pol kozel...

pri lovu vsaj trije, kajti en člo-vek ima dovolj dela, da jih opravlja dvajset ali trideset. Ko jih je nastavil, mora vso noč hoditi od enega do dru-gega, da pride k vsakemu po štiri ali petkrat in pobere uje-te polhe. Tako se jih ujame včasih v sto pasti po tri, štiri, tudi do pet sto."

i 8

USODE Razgledi

č e otrod niso hoteli spati, so jim v usta dali cunjo, ki so jo prej namočili v žganje.

ako smo bi i va en

Še zmeraj med ljudmi

kroži zgodba o nekem dekletu,

ki je, med posilstvom,

zanosilo. Bila je zelo pobožna in

se je zaradi svojega stanja zelo sekirala.

Ko je rojevala, je oslepela.

M I L E N A M I K I A V Č I Č

Kako so hranili dojenčka?

Osnovna hrana je bilo kravje mleko. Pri treh mese-cih so v mleko že nadrobili kos kruha, in ko se je kruh dodobra namočil, je potem mama zajela z žlico, si jo ne-sla v usta, požvečila in potem to prežvečeno hrano dajala otroku. To navado so nekate-re ženske obdržale še vse do nedavnega. Niti protesti ba-bic in zdravnikov skrajno ne-higieničnemu običaju niso mogli do živega. Da je to res, lahko sklepamo po tem, da še danes marsikatera mami-ca skrbno poliže dudo, pre-den jo da svojemu dojenčku v usta. Ko so hranile otroka stare mame ali tete, so poče-le podobno.

Če je otroka zvijalo v že-lodcu, so dobili kamilični čaj. Če niso hoteli spati, so jim v usta dali cunjo, ki so jo prej namočili v žganje. Otrok je cuzal, zaspal in tako

dal staršem mir, da so lahko v miru delali. Pri šestih me-secih, v času, ko so začeli ra-sti zobje, so jim dlesni obilo mazali z rdečim vinom, ker to, baje, spodbuja hitrejšo rast zob. Ta običaj se je prav tako ohranil do današnjih dni.

Tudi to se je dogajalo

Med tistimi, ki so živeli na meji med Jugoslavijo in Itali-jo, so, hoteli ali ne, vladale fKJsebne razmere prav zara-di graničarjev. O tem, da so jugoslovansko mejo branili možje iz Srbije, Črne gore, Šiptarji, se ne govori kaj do-sti. Med njimi so razsajale tudi nekatere spolne bolez-ni. Po pričevanju očividcev in po ustnem izročilu so bili zelo divjaški, povsem dru-gačni od Italijanov, ki .so bili dokaj vljudni in kavalirski. Graničarji so izkoristili veli-ko žensk, zlasti so imeli na piki tiste, ki so bile malo za-ostale.

Kadar so se gonili kot psi, jim je bila vsaka dobra.

Pripovedovali so mi zgod-bo o neki ženski, ki jo je neki Šiptar ujel v gozdu, brutalno izkoristil {posilil} in če ne bi prišla mimo dva domačina, bi jo gotovo ubil.

To pa se je zgodilo neke-m u drugemu fantu. Na nje-govo dekle je eden izmed graničarjev vrgel ofi . In ker ga dekle ni maralo, so njene-ga fanta hladnokrvno ustreli-li in ga potem zvlekli na dru-go stran meje, češ da so ga morali ubiti, ker je hotel po-begniti. Se zmeraj pa med ljudmi kroži zgodba o ne-kem dekletu, ki je, med po-silstvom, zanosilo. Bila je zelo pobožna in se je zaradi svojega stanja zelo sekirala. Ko je rojevala, je oslepela.

Spet druga zgodba pripo-veduje o ženi, ki je bila že poročena, vendar to za grani-čarje ni bila nobena ovira. Dva sta jo počakala ob poti, ko se je vračala od večeriiic. Zvlekla sta jo v grmovje in jo posilila. Ko je čez devet me-secev rodila, je bil otrok tem-ne polti, tak kot eden od po-siljevalcev. Spravila je otroka

podse, in ko se je ulegla nanj, se je zadušil. Ženska pa ni bila od tedaj naprej ni-koli več pri pravi pameti.

Naj te krstim v imenu očeta in sina in Svetega duha

Otroke so še med obema vojnama nesU h krstu takoj po porodu. Z a to so imeli zelo dober razlog, saj je bila umrljivost m e d dojenčki zelo visoka, nihče pa ni ho-tel, da bi dojenček umrl brez zakramenta. H krstu so po-navadi odnesle kar babice same. Če pa je bila skrajna sila, je babica otroka lahko krstila tudi sama in je ta ob-red bil tudi veljaven. Veliko otrok se je v mrzli cerkvi pre-hladilo, saj so bili ponavadi zaviti le v kakšen suknjič. Zgodilo se je celo, da je neki babici spodrsnilo, otrok je padel na tla in se ubil.

Eden izmed otrok je goto-vo dobil ime po svojih star-ših, starih starših ali botrih. Nekateri pripovedovalci so trdili, da župniki še po 1. sv.

vojni niso hoteli krstiti neza-konskih otrok. Vendar pa sem pri vseh duhovnikih, ki sem jih poklicala, dobila od-govor, da se to "praktično" ni nikoli zgodilo.

Kar v birtah zavijmo, pa bo

O tem, kako bodo otroka oblekli, včasih sploh niso razmišljali. Navada je bila, da so ga takoj po rojstvu za-vili v kakšno staro rjuho, v rokav, birtah, moške, pono-šene spodnjice ali so ga pu-stili ogmjenega, na topli peči. Pozneje se je uveljavil običaj, da so dojenčke povija-li kot štručke. To se je doga-jalo še moji generaciji. Ple-nic pri hiši nikoli ni bilo v iz-obilju. Tudi sama se spomi-njam, da mi je mama zme-raj pripovedovala, da je ime-la komaj deset plenic, ki jih je sproti prala. O kakšnih drugih oblačilcih za dojen-čke ni bilo govora. Ženske so prale zunaj, zato so, zlasti pozimi, pogosto zbolevale za pljučnicami.

Med sosedi 8 S L O V E N C I Z A M E I A M I

J O Ž E K O Š N J E K

V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je v torek popoldne vla-dala poezija. Gorenjski mu-zej iz Kranja, družba Sava iz Kranja in literarna skupi-na Kulturnega društva Sava iz Kranja (društvo deluje nad 50 let, njegova literarna skupina pa nad 20 let) so predstavili literarni zbornik Mostovi med Dravo in Savo -BriUken zwixhen Drau und Save, v katerem so literarne stvaritve dvanajstih avtorjev, sedmih iz Slovenije in petih iz Avstrije. Slovenski avtorji Agata Trojar, Herman Ob-lak, Marija Krajnik, Neia Maurer, Tomaž Šturm, Mira Velkavrh in Slavica Štim so večinoma člani lite-rarne skupine Sava, Agata Trojar pa je njena predsedni-ca. Avstrijski avtorji Helge Stromberger, Bruno Katholl-nig. Saška Innenvinkler, Jo-sef K. Uhl in Andrej Kokot, kije slovenska besedila tudi prevedel v nemščino. Nemška besedila pa sta v slovenščino prevedla Štefan Pinter in Barbara Budin. Zbornik je

Predsednik uprave Save Janez Bohorič pozdravlja udeležence predstavitve zbornika v Prešernovi hiši v Vrbi. Ob njem Andrej Kokot in Neža Maurer.

plod dobrega sodelovanja lite-ratov z obeh strani meje, ki so se srečevali na delavnicah v Celovcu, v Kropi in na Ljube-lju, in evropskega projekta so-delovanja sindikatov. V tem primeru sta to vlogo prevzeli koroška deželna organizacija Sindikalne zveze Avstrije iz Celovca in Zveza svobodnih

sindikatov iz Ljubljane. Knji-go je izdala založba Wieser iz Celovca.

Torkovo predstavitev zbor-nika v Prešernovi hiši, na ka-teri so avtorji brali svoje stihe, je vodila Alenka Bole Vrabec iz Radovljice. Predsednik uprave Save Janez Bohorič je v nagovoru povedal, da Pre-

Urednik zbornika Vinzenc Jobst /Fo»:|. KMnitk

šemovo rojstno hišo, zibelko slovenske kulture, že nekaj let pomaga ohranjati tudi Sava.

"Danes v tej znameniti hiši gostimo umetnike, ki gradijo mostove med sosedi, med Slo-venci in Avstrijci. S tem na svoj način prispevajo k boljše-mu medsebojnemu spozna-vanju in razumevanju. Prav to je še kako pomembno prav

rut vseh podro^ih, tudi v go-spodarstvu. Že vrsto let spod-bujamo in podpiramo tudi ljubiteljsko kulturo naših za-poslenih. Kar nekaj pesniških zbirk so že izdali člani lite-rarne skupine Sava, pred-stavljajo se na številnih prire-ditvah in literarnih večerih. Ponosen sem, da tudi v zbor-niku Mostovi med Dravo in Savo sodelujeta kar dve SBI*-čanki: Agata Trojar in Mira Velkavrh. Počaščen sem, da vam lahko v Prešernovi hiši prvi čestitam za vaš dosežek. To ni le zbornik pesmi. Je ve-liko več. Je resničen most med sosedi. S svojim delom udeja-njate Prešernovo vizijo iz nje-gove Zdravljice: Ne vrag, le sosed bo mgak."

Urednik zbornika Vinzenz Jobst je izrekel misel, da ima-jo pesniki poseben privilegij: Z besedo lahko povedo tisto, kar drugim ni dano. Posebej seje zahvalil Andrtju Kokotu za izjemen trud pri prevaja-nju nemških besedil v sloven-ščino. To je bilo naporno, te-žaško delo, je dejal.

VOLITVE 2006 Razgledi

i 17. stran

Most bo štirinajst obfinskih svetnikov izvolilo z list stran-ke Liberalne demokracije Slovenije, Liste za Suhadole, Liste neodvisnih občanov LNO Občine Komenda, strank Nova Slovenija, Soci-alni demokrati. Slovenska demokratska stranka. Slo-venska ljudska stranka in Li-ste za turizem, razvoj in na-predek - TRN, kjer na prvem mestu v drugi volilni enoti kandidira komendski pod-župan Mirko Kepic. Na le-tošnjem seznamu med novi-mi strankami najdemo prav slednjo,- ki so jo volivci sicer spoznali že pred osmimi leti, na zadnjih volitvah leta 2002 pa lista ni kandidirala. Prvič se bodo za mesta ob-činskih svetnikov letos pote-govali tudi Socialni demo-krati, med kandidati pa ni članov Demokratične stran-ke upokojencev Slovenije, ki letos ne kandidira. Seznami list, med katerimi sta letos torej ena stranka in ena lista novi, ene stranke pa letos med kandidati ni več, so po-polni, saj imajo vse liste po 14 kandidatov, kolikor je svetniških mest, po devet v volilni enoti 1 in po pet v vo-lilni enoti dve, razen Uste za Suhadole, ki kandidira le v drugi volilni enoti. Morda si komendski volivci v občin-skem svetu v naslednjih šti-rih letih lahko obetajo nekaj več žensk - v zadnjem man-datu sta bili svetnid le dve -saj so liste od skupno 103 kandidatov na svoje sezna-me uvrstile 39 žensk, torej skoraj 38 odstotkov.

Občina Kamnik

V občini Kamnik bo na le-tošnjih lokalnih volitvah so-delovalo dvanajst list kandi-datov za člane občinskega sveta, kar je dve več, kot na volitvah pred štirimi leti. Med listami, ki se letos po-javljajo prvič, lahko najdemo seznam kandidatov aktual-nega župana, ki letos že četr-tič kandidira za županski stolček, Listo Toneta Smol-nikarja - Za Kamnik. Prvič se pojavlja tudi Lista neod-visnih svetnikov, ki ima v vseh štirih volilnih enotah po občini skupno osem kan-didatov. Za mesto v lokalni politiki pa se bodo letos prvič potegov^ tudi člani stranke Aktivna Slovenija, ki ima v vseh volilnih enotah Uste po-polne, in Zelena stranka, ki je v kamniškem občinskem svetu sicer že delovala, a do-slej pod imenom Zeleni Slo-venije. Na letošnjem sezna-mu list kandidatov za člane občinskega sveta v primerja-vi z zadnjimi lokalnimi volit-vami ne najdemo več stran-

ke Naprej Slovenija. Poleg omenjenih list bodo na le-tošnjih lokalnih volitvah kandidirale še strankarske li-ste LDS s popolnim sezna-mom, na katerem najdemo kar nekaj dosedanjih svetni-kov, SMS z vrsto mladih štu-dentov, Desus z 29 kandida-ti, SDS, ki ima na svojem seznamu tudi poslanca DZ Rudija Veršnika, SLS s 27 kandidati, pomlajeno ekipo Nsi in Socialni demokrati, poleg tega pa še Obrtno pod-jetniška lista, ki jo je žreb do-ločil za prvo na seznamu. Večina večjih strankarskih list ima na svojih seznamih po 29 kandidatov, kolikor je v občini Kamnik svetniških mest, krajše sezname imajo le Obrtno podjetniška lista s 14, Stranka mladih Slovenije z osmimi in Sodalni demo-krati z desetimi kandidati.

Občina Domžale

Seznam list kandidatov za volitve v občinski svet občine Domžale je letos precej dru-gačen kot pred štirimi leti, predvsem pa precej obsež-nejši, saj na njem kandidira kar dvajset list kar je občut-no več kot leta 2002, ko se je za svetniške stolčke potego-valo trinajst list Po zagotovi-lih občinske volilne komisije so letos na seznamu vse liste izpred štirih let nove pa so predvsem neodvisne liste po-sameznih občanov in nekaj novih strankarskih list Za 31 svetniških mest se bodo letos tako potegovale vse večje stranke, med njimi so tudi tri novinke - Slovenska nad-onalna stranka. Aktivna Slo-venija in Zelena stranka. V Domžalah sta z okoljevar-stveno problematiko poveza-ni kar dve listi, saj je na sez-namu tudi stranka Zeleni Slovenije. Kar pet list ima le enega kandidata, saj se v lo-kalno politiko v Domžalah želi vključiti vse več neodvis-nih posameznikov. Domžal-čani bodo tako lahko volili tudi za Draga Ivana Tavčarja in skupino voUvcev, listo Ema Bunc - Domžale moje mesto, Romana Kosa in sku-pino občanov, Maito Pire Pi-žem in skupino volivcev ter samostojnega neodvisnega kandidata Milana Mariniča. Na seznamu lahko najdemo tudi Listo obrtnikov - podjet-nikov Aleš Juhant in skupina volivcev, Usto Moje Domžale - vame in uspešne, ki je jav-no podprla županskega kan-didata Tonija Dragarja, Listo za Radomlje, z Radomljani, ki si želijo še več vlaganj tudi v svoji krajevni skupnosti, ter listo še enega županskega kandidata Petra Verbiča - Li-sta za Domžale. Med znani-mi imeni lahko med drugim zasledimo poslanca v DZ

Roberta Hrovata na listi SDS, dosedanjo županjo Cvetko Zalokar Oražem z obema svojima podžupano-ma na listi LDS in glasbeni-co Tanjo Zaje Zupan na listi Petra Verbiča.

Občina Mengeš

V občini Mengeš bo na le-tošnjih lokalnih volitvah so-delovalo deset strankarskih in neodvisnih list kar je dve več kot na zadnjih volitvah pred štirimi leti. Za sodelo-vanje v lokalni politiki se le-tos nista odločili stranki Na-prej Slovenija in Mladi za Mengeš, so pa zato na sezna-mu kar štiri nove liste. Žieb je za prvo na seznamu dolo-čil Listo za občino Mengeš in njen razvoj, katere nosilec je Franc Jerič, tudi neodvisni kandidat za mengeškega žu-pana, na seznamu pa je de-vetnajst kandidatov, kolikor je tudi mest v občinskem svetu. Prvič na letošnjih lo-kalnih volitvah sodeluje tnadi strankarska lista Demokra-tične stranke upokojencev Slovenije, ki pa ima z Mir-kom Zrimom samo enega kandidata. Prav tako enega kandidata imata preostali dve novinki na listi za občin-ske svetnike, to sta Lista za čisto pitno vodo, ki kandidira z Lavro Škulj, ter lista Men-geš za Mengšane, katere kandidat je Gorazd Štniklec. Sedanji župan Tomaž Štebe, ki ponovno kandidira za žu-pana, je prvopodpisani na li-sti Slovenske demokratske stranke, ki ima popolno li-sto, prav tako je devetnajst kandidatov predstavila stran-ka Nova Slovenija. Mlade bo kot edina kandidatka Stran-ke mladih Slovenije skušala predstavljati Andreja Heine. Tako kot že omenjena kan-didata za mengeškega župa-na, pa kot prva na seznamu za svemike kandidirata še preostala dva županska kan-didata - Jožef Vahtar kot predstavnik Slovenske ljud-ske stranke in Aleš Janežič na listi Liberalne demokrad-je Slovenije. Z devetnajstimi kandidati se bo za čim večje število svetnikov 22. oktobra potegovala tudi stranka Sod-alni demokrati.

Občina Trzin

Na letošnjih lokalnih volit-vah v občini Trzin v dveh vo-lilnih enotah sodeluje osem strankarskih in neodvisnih list, kar je manj kot na zad-njih volitvah, saj je leta 2002 svoje kandidate predstavilo dvanajst različnih list Je pa zato letos na listah več kandi-datov, saj se je za sodelova-nje odločilo 77 občanov, pred štirimi leti pa jih je bilo 62. Letos se kot nova na sezna-

mu pojavi lista Demokratič-ne stranke upokojencev, ki v občini Trzin pred štirimi leti ni kandidirala. V primerjavi s prejšnjimi volitvami pa le-tos svojih kandidatov nima stranka Naprej Slovenija ter štirje posamezniki, ki jih je predlagala skupina volivcev in letos ne kandidirajo oziro-ma sodelujejo na drugih li-stah. Za glasove dobrih 3000 volivcev in trinajst svetniških mest kar je za mesto več kot pred štirimi leti, se bodo le-tos tako potegovale strankar-ska lista Slovenske demo-kratske stranke, katere prvi podpisani v drugi volilni enoti je kandidat za trzinske-ga župana Matjaž Erčulj, in Nova Slovenija, ki se v eni volilni enoti predstavlja le z enim kandidatom, skupno pa s šestimi. Tudi Slovenska ljudska stranka je na prvo mesto zapisala kandidata za župana Marka Bregarja, prav tako pa so se odločili v Listi za zeleni Trzin, kjer je prvo-podpisani Miran Šinigoj. S svojo Listo za trajnostni raz-voj Trzina se skupaj s sokra-jani za svetniška mesta pote-guje aktualni župan Tone Peršak, ki p)onovno kandidi-ra za županski stolček, na seznamu pa najdemo še dve večji strankarski listi - libe-ralno demokradjo Slovenije s trinajstimi kandidati in So-cialne demokrate, ki pa ima-jo samo pet kandidatov.

Občina Lukovica

Tudi v občini Lukovica bo na letošnjih lokalnih volitvah za volitve članov občinskega sveta sodelovalo več list kot pred štirimi leti, saj jih na seznamu lahko naštejemo deset, kar je za dve več kot leta 2002. Kljub temu na ob-činski volilni komisiji ugo-tavljajo, da seznami politič-nih in nestrankarskih list niso bolj polni in večjega za-nimanja s strani občanov za sodelovanje v lokalni politiki niso zasledili. Na letošnjem seznamu ne najdemo več Stranke mladih Slovenije, prav tako se za kandidaturo ni odločila Marina Urbanija s skupino volivcev, ki je kan-didirala pred štirimi leti. Je pa letošnji seznam bogatejši za štiri liste, ki se pojavljajo prvič. Za glasove 4043 lukov-ških volivcev se bo potegova-la Neodvisna lista za boljši jutri, ki ima z Vincencem Je-rasom le enega kandidata. Samostojno se letos prvič predstavlja tudi Marjan Bizilj s skupino volivcev, prav tako eno kandidatko. Marjetico Stražar, pa ima Neodvisna li-sta Zlato Polje. Z dvema kan-didatoma letos prvič sodeluje tudi Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Po-polnejše sezname, večinoma

s šestnajstimi kandidati, ko-likor je mest v občinskem svetu, imajo strankarske liste Nove Slovenije s prvopodpi-sanim Janezom Bemotom, Socialni demokrati s pomla-jeno ekipo na čelu sezna-ma, Slovenska demokratska stranka, ki ima med kandi-dati skoraj polovico žensk. Slovenska ljudska stranka. Liberalna demokradja Slove-nije, ki je na prvi dve mesti postavila Stanislavo Stopar in podžupana Ftandja Ber-nota, ter Neodvisna lista "Za Cmi Graben", ki jo vodi kan-didat za lukovškega župana Lado Goričan.

Občina Moravče

Na seznamu list kandida-tov za volitve članov občin-skega sveta v občini Moravče je letos devet list, osem stran-karskih in le ena neodvisna. Kljub temu da je tudi pred štirimi leti sodelovalo devet list, je letos prišlo do kar ne-kaj sprememb. Na seznamu letošnjih volitev ni več stran-ke Naprej Slovenija in Neod-visne liste razvoja Moravške doline, ki sta sodelovali na zadnji volitvah, dve listi pa le-tos sodelujeta prvič. To sta Neodvisna lista Moravške doline, ki se predstavlja s šti-rinajstimi kandidati, ter stranka Aktivna Slovenija, ki kandidira s trinajstimi posa-mezniki. 3694 moravških volivcev bo štirinajst svetni-kov volilo v eni volilni enoti, izbirali pa bodo lahko še med kandidati vseh večjih stran-karskih list Sodalni demo-krati so na vrh svojega sezna-ma postavili aktualnega žu-pana, ki tudi letos kandidira za to mesto, Martina Rebolja. Podobno so se odločili tudi v Slovenski ljudski stranki, kjer je prvopodpisani župan-ski kandidat Janez Vidic, in v Novi Sloveniji, kjer je prvi na seznamu Franc Capuder, med njenimi kandidati pa najdemo tudi evropsko po-slanko Ljudmilo Novak. Med kandidati so še člani Sloven-ske demokratske stranke in Liberalne demokradje Slove-nije s popolnima seznamo-ma ter Stranka mladih Slove-nije s tremi in Demokratična stranka upokojencev Slove-nije s petimi kandidati. Med vsemi kandidati za moravške svetnike lahko najdemo manj kot 27 odstotkov žensk oziroma 28 kandidatk, kar dvanajst kandidatov pa je sta-rih 25 let ali manj.

Avtorji: Urša Petemel, Cveto Zaplotnik, Vilma Stanovnik, Stojan Saje, Suzana P. Kova-čič, Danica Z. Žlebir, Bošt-jan Bogataj, Mateja Rant Maja Bertoncelj, Simon Šu-bic in Jasna Paladin

Župane volimo po dvokrožnem večinskem sistemu, občinske svetnike pa bodisi po pro-porcionalnem, kjer volimo liste kandidatov, bodisi po večinskem, kjer izbiramo posameznike. Po večinskem sistemu bodo na Gorenjskem volili v občinah Preddvor, Jezersko in Gorje.

MNENJE Razgledi

Zgodbe so lahko take s srečnim koncem, ali pa, kar je danes, zlasti v kadrovskih zadevah dokaj običajno, z nesrečnim koncem. Kakšen bo konec te zgodbe, je težko reči. Če bo življenje sedanjo vodjo Okrožnega državne-ga tožilstva (ODT) v Kranju Ireno Kuzmo, kot vodjo odplavilo, bo konec zgodbe vsaj za kolektiv, srečen.

V •

ozi sKa zaoaoa Vem, da se ne

bo ničesar spre-menilo ter da

bo Kuzmova še naprej zaprav-

ljala dobro ime tožilstva še v ti-stem delu, koli-kor ga je ostalo.

Osebno proti njej nimam

ničesar, menim pa, da se je bilo vredno potrudi-ti, saj je v inte-resu vseh nas,

da tožilstvo v Kranju deluje

tako, kot je pred Kuzmovo.

S T A N E B O Š I T A N Č I Č

Pripoved te zgodbe ni lahko delo, vsaj zame ne. Bil sem dol-goletni član tožilskega kolektiva in me lahko doleti očitek, da si upam ^odbo povedati šele se-daj, ko sem iz koldctiva odšeL Lahko me torej doleti očitek, da sem strahopetec. Kdor me po-zna, ve, da to nisem, kdor me pa ne, bo pač pri tej kvalifikaciji vztrajal. TTa riziko pač sprej-mem na svojo grbo, saj se zgodba nanaša na pomemben del pravosodja, na tožilstvo. Ne na tožilstvo nasploh, ampak kar je za bralce Gorenjskega glasa pomembno, na regijsko tožilstvo s sedežem v Kranju. Pa še nekaj je potrebno reči Po-memben del te zgodbe se je zgodil, ko sem iz kolektiva že 0 ^ 1 , torej na tok dogodkov ni-sem imel nobenega vpliva več in mi vsaj v tem delu strahopet-nosti ni moč očitati.

V življenju se človeku pripeti marsikaj, požar, povodenj, suša, prometne nesreče, potres ali pa da za vodjo tožilstva dobiš Ireno Kuzmo. In ta nesreča je ODT v Kranju doletela pred še-stimi leti. Nesreči je botrovala takratna ministrica za pravo-sodje Barbara Brezdgar, katere mandat je bil vsaj šest mesecev predolg (to je bil sicer njen celo-ten mandat). Tudi takrat ni spo-štovala predloga dižavno ton-skega sveta (DTS), kot ga tudi tokrat nI Le da je sedaj, kot ge-neralna državna tožilka, njego-va predsednica (žal po sili zako-na). Ni ga spoštovala, čeprav menim, da je vezana na sklepe DTS, kljub temu da misli dm-

gače. Takšna je pač usoda de-mokracije. Brezigarjeva je v "demokratičnem" svojstvu predsednice DTS vodila sejo, na kateri se je odločalo, katere-ga izmed prijavljenih kandida-tov bo ta ladrovski organ tožil-ske organizacije predlagal za vodjo tožilstva v Kranja Na nje-no veliko presenečenje (in jezo), kar kaže na to, da slabo pozna razmere v tožilskih ko-lektivih, je DTS odločil, da je Kuzmova neprimerna za pol-ožaj vodje, feraz neprimerna je potrebno {»udariti, ker se ta okoliščina zamegljuje s tem, češ Kuzmova je bih izmed treh kandidatov uvrščena na tretje mesto. Tako se poudarja le uvr-stitev, ne pa dejstvo, da je bil sklep DTS tak, kot je poudarje-no zgoraj. Ta sklep DTS-u ni bil politično vsiljen, kot je politično vsiljeno ponovno imenovanje Kuzme za vodjo. Ta sklep je re-zultat razprave na DTS-u, ki je bila argumentiiana in podprta s preverijivimi dejstvi.

In katera so ta dejstva, oziro-ma kakšen je način n j e n ^ vo-denja, ki je prepričal DTS o ne-primemosti Kuzmove. Da bi bralec lažje dojel situadjo, je potrebno reči, da tožilska orga-nizacija ni polvojaška organiza-cija, kot si to predstavlja Kuz-mova, včasih pa tudi Brezigar-jeva. Dosedanji vodje so si tožil-stvo predstavljali drugače, zato je v kolektivu prevladovala stro-kovnost in strpnost ter argu-mentiran odnos o stvareh, kjer so se mnenja križala. To laMco mime duše trdim, saj sem od leta 1965, ko sem se zaposlil na tožilstvu, doživel kar precej vo-

dij, enako kot Kuzmova. Le da se od njih ni ničesar naučila, kar kaže na njene omejene sposobnosti dojemanja, kaj je vloga vodje tožilstva. Zato je tudi njen pristop tak, da jo v ce-loti diskvalificira kot vodjo. Aro-ganca do strokovnih argumen-tov, komuniciranje s tožild pre-ko pismenih odredb vseh vrst, običajno s poseganjem v neod-visnost tožilca, nezakonita kon-trola preko videoposnetkov, ža-litev tožilcev v prisotnosti admi-nistradje, šikaniranje posa-meznih tožikev in admiiistia-tivnih delavcev, zaposlovanje brez razpisov, nepotrebno širje-nje tožilske administiiadje in s tem zapravljanje davkoplače-valsk^a denarja, tudi zaradi t ^ , ker ne zna brati najemnih pogodb, oviranje tožilcev pri dodatiiem izobraževanju, skle-panje poslov s partnerjem svo-je prijateljice in namestnice, pa ne zato, ker je najcenejši, ne-uvedba postopka zoper s v o j ^ kolega, ki je evidentno storil kaznivo dejanje, so le del dej-stev, ki so preverljiva in ki so bo-trovala odlofitvi DTS.

Kljub takemu razpletu na DTS sem v Dnevniku 11. sep-tembra in 12. septembra 2006 prebral, kaj je vzrok temu, da je bila Kuzmova ponovno imeno-vana za vodjo. Iz teh dveh član-kov izhaja, da je Brezigarjeva kljub stališču DTS v stilu "ho kus - pokus" iz neprimeme vodje pričarala najbolj primer-no. Vsebina tega čarobnega praška, ki je iz Pepelke naredil princesko, je argument, da je Kuzmova že dvajset let na toSl-stvu, ter da je do sedaj uspešno

vodila ODT v Kranju. Kot se to spodobi, je k temu dodala Kuz-mova, smiselno še to, da je nje-na zasluga, da je bilo tožilstvo ocenjeno pozitivno in je torej edino logično, da je vodja še vnaprej. K tej samohvali in na-kladaškim argumentom Brez-igarjeve bi rekel le tole. Kuzmo-va je zaslužna za dobro delo to-žilstva točno v taki meri kot za lanski sneg. Ne vem, kako je drugod, vendar za kranjsko to-aistvo trdim, da gre zasluga za dobro delo tožilstva izključno ti-stim tožilcem, ki so reševali spi-se in hodili na obravnave. Če to-žila v Kranju sami ne bi bili do-volj strokovni in odgovorni in če sami ne bi vedeli, kako in kaj morajo storiti, potem tudi oce-na dela tožilstva ne bi bila pozi-tivna. Lahko pa bi bila še boljša, če bi bil vodja kdo drug, saj je Kuzmova po strokovni plati šibkejši člen, po človeški pa naj-šibkejši člen kolektiva. Name-sto, da bi kot vodja skrbela za dobre odnose, za čim boljše po-goje dela (pri čemer nimam v mislih prostorov), za čim več dodatnega izobraževanja, v bi-dklističnem smislu, skibi pred-vsem za svoj ego. Priznati pa ji moram, da ima slonjo kožo. Vsi v kolektivu, pa tudi v širši pravniški srenji vedo, da je ne-primerna za vodjo in tudi za-kaj, pa ji ni nič nerodno. Vsak bi se sam umaknil in poskušal najli srečo kjer drugje v okvim tožilske organizadje.

Seveda pa se Kuzmova ni sama postavila na mesto vodje. Tja jo je postavila vlada na pred-le^ ministra, katerega predlog je temeljil na stališču Biezigar-

jeve. Glede na to, da <rta iste po-litične opdje, je to razumljivo. Takšni kadrovski politiki Brez-igarjeve pa se ne čudim. Če za vrhovne tožilce forsira svoje prijateljice in politične somiš-ljenike ne glede na strokovne reference, potem bi bilckčudno, da bi v primeru Kuzmove rav-nale drugače. Vendar naj po-tem slovenskem občestvu ne naklada, kako se bo delo tožil-ske organizadje pod njenim vodstvom izboljšalo. Dokler bo prepričana, da je perspektiva to-žilstva v vodjih tipa "Kuzma", do takrat njenim trditvam o boljšem delu, dragi brald, ni verjeti, tudi zato ne, ker je s svo-jim predlogom, da naj minister za vodjo predlaga Kuzmo, plju-nila na celotno tožilsko oigani-zadjo, saj je večina članov DTS neposredno izvoljena iz vrst to-žilcev. Pljunila na toSlce pa ni samo s tem, ko je ignorirala sklep DTS, ampak tudi s tem, da je na posvetu na Brdu (Delo, 19. septembra, stran 2) izjavila, da se večina tožilcev stiinja z re-formo plačnega sistema v jav-nem sektorju. Večina tožilcev (razen vodij in namestnikov vo-dij, ki bodo imeli bistveno višje plače) je svoje nestrinjanje izra-zila s tem, da se je pritožilo zo-per sprejete odločbe. Tudi ta okoliščina kaže, da so posa-mezne odločitve in stališče Brezigarjeve tam, lqer bi mora-le biti strokovne, politične kot je tudi odločitev o Kuzmovi poli-tična. Če bi bila strokovna, bi minister predlagal vladi za vod-jo Dušana Csipoja, ka te r^ je DTS ocenil kot najprimernej-š a kandidata.

Silikonski joški 7 M A R J E T A S M O L N I K A R

Danes in Jutri so še dovoljene sanje, pojutrištijem bo dan strez-nitve. Za večino svetniških in žu-panskih kandidatov.

Človek se čudi, koliko prijaz-nih, lq)ih, u^jenih, nasmganih (in kar je drugih značajih su-perlativov) moških živi v rtaši ljubki deželici. Ne vem, od kod podatek, daje pet odstotkov poro-dnih stoi«nsfei/i žensk oziroma gospodin/ pretepenih? O tem, ko-liko je prevaranih žensk in koliko otrok je zapuščenih, pri čemer mislim m primarno očetovsko

Junkajo, pa tako ali tako ni po-datkov. Tisti, ki se nam v tem predvolilnem času smggo in nas

nagovaijajo z velikih plakatov, žensk menda tje pretepajo in ne varajo, otrok pa ne zanematja-jo? Ampak, takšno mzmidjanje in povezovanje niti Je, kajpada, iluzija. Z nasmehom politikov je namreč tako, kot s silikonskimi

jcški; na videz so sicer mikavni, vendar umetni in brez prave vse-bine. Ne midim naj(^, pač pa na možgane ženske, ki si jih je kupila.

Vendar, nasmejana in mita moška faca (medijsko najbolj znana je morda tista od ljubljan-ska župansk^ kandidata Zo-rana jankoviča) ni edina predvo-lilna pote^vščina. Nekateri svojo

politično kariero gradijo na veri oziroma duhovnosti, kar Je mn-sens par extxllence. če se izrazim francosko. Pomeni, po kmetav-zarsko nobel, kar je še najbolj skladno s predvolilnim duhom. Saj res, Igepa se v teh rwrih pred-volilnih tednih potika rutš spre-obmjeni Pavel? Odkar je vlada nakazala predsedniškemu ura-du dodatnih šestdeset milijonov tolarjev, kar razumem kot dav-koplačevalski strcM za predsed-nikov predvolilni molk, ga ni vi-deti nikjer. Hja, politika je res kutha. Oprostite izrazu.

Nadaljujmo pri veri oziroma duhovnosti, ki jo nekateri prav

S E D M I C A

tako izmhljajo v politične name-ne. Način je preprost, pojaviš se pri maši, ko je cerkev na/bolj pol-na, klečiš in moliš. Ali se samo delaš, da mdiš. Faranke infara-ni te bodo zagotovo opazili, neka-teri pa tudi volili. Ne da bi za to porabil prOirano veliko denaija in energije. Je pa tako, daje cer-kev ločena od oblasti, vera pa ena najbolj inUmnih čustev in svOo-vnonazorske orientiranosti v prostoru. Paradoks je, da pditiki, ki se na zasebnost praviloma sfcJi-cujgo, prav na (g zasebnosti gra-dijo svojo politično kariero. Ko jim to, se razume, ugreza. Če je duša teh županskih kandidatov

res tako verna oziroma duhovna, naj se gospodje odrečgo politiki kot eni od posvetnih skušnjav, odidgo v samostan in tam moli-

jo za svetlo prihodnost njihov^ mesta. Veijetno bo pomagalo. Ne zato, ker bodo molili in se pokori-li, ampak zato, ker bodo prepu-stili mesto bdjšemu, sposc^ntjše-mu županu. Je pa res, daje žu-panovanje volja in odločitev voliv-cev, ne pa tistih posameznikov, ki so pripravljeni za vstop v politič-no orbito predJamni Idečati. igra-ti nogomet, se voziti v avtobusi in mahati mimoidočim in počenja-ti vse drug^ volivcem prijazne ne-umnosti.

EKONOMIJA stefan.zargi@g-glas.si 21

Davkarija postaja prijazna Gospodarske in socialne reforme za povečanje blaginje so kompromis, vendar korak v pravo smer.

20 let lEDC - Poslovne šole Bled

Š T E F A N Ž A R G I

Š T E F A N Ž A R G I

Škofja Loka - V sredo zvečer je bila v Miheličevi galeriji v Kašči zanimiva okrogla miza o gospodarskih in socialnih reformah za povečanje blagi-nje v Sloveniji, ki jo je orga-niziral Dušan Krajnik, kan-didat za župana občine Škof-ja Loka. Čeprav je bilo to predvolilno srečanje, pa je Krajnik takoj na začetku ob-ljubil, da ta večer volitev in sploh politike ne bodo ome-njali, in to obljubo skupaj s svojimi gosti tudi držal. Du-šan Krajnik je poslušalcem, pretežno iz obrtniških oziro-ma podjetnikih vrst, ki so v sredo skoraj povsem napol-nili MiheUčevo galerijo, pri-peljal tudi izredno zanimive goste: direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj dr. Janeza Šušteršiča, direktorja Davče uprave RS Ivana Simiča ter znanega in uspešnega podjetnika, ki iz-deluje letala in je sodeloval pri snovanju reform, Iva Boscarola. Povedano je bilo, in tudi iz prijetnega nastopa je mogoče ugotoviti, da jih je skupno delo povezalo in da so osebni prijatelji.

Korak v pravo smer

Uvod v razpravo je podal dr. Šušteršič, ki je kot direk-tor UMAR prav sedaj pripra-vil poročilo o reformnih ukrepih za EU. Prepričan je, da se poslovno okolje v Slo-veniji izboljšuje, čeprav so reformski ukrepi kompro-mis, znatno manj od v začet-ku predlaganega. Za postop-

no zmanjševanje davka na dobiček pravnih oseb je de-jal, da je to položno stopnišče k razbremenjevanju gospo-darstva, meni pa, da bo zelo pomembno tudi sprejema-nje nekaterih socialnih re-form. Vsi dlji reform po nje-govem mnenju sicer niso do-seženi, so pa reforme zagoto-vo korak v pravo smer.

Davčnim zavezancem bo odgovarjala Lepa Vida

Bolj konkreten je bil Ivan Simič, ki je poudaril, da je pač njegova naloga le izvaja-nje reformiranih zakonov na fim bolj prijazen način. Zato so se na davčni upravi lotili vrste projektov, ki naj olajša-jo stike in opravke na upravi. Letos so tam dobili kar 266 tisoč vprašanj, kar je seveda ogromna obremenitev. Kot rešitev so našli robota - avto-mat, poimenovan Lepa Vida, Id bo odgovarjal na standard-na vprašanja davčnih zave-zancev po telefonu, elektron-ski pošti ali SMS. Sploh je precejšen del sprememb, ki se uvajajo, vezan na sodobno informatizacijo davčnih po-stopkov, uvaja se enotno davčno knjigovodstvo, do ka-terega bodo imeli elektronski dostop tudi zavezancL Poslo-vanje bodo prilagodili stan-dardom ISO, davčna uprava pa naj bi dobila tudi svoj znak in zastavo. V primerih javnih napadov na davčno upravo ta ne IK) pri odgovo-rih več varovala tajnosti po-datkov. Novost je tudi ta, da odločb o plačilu nadomestila za stavbno zemljišče in o od-

Od leve: Dušan Krajnik, Ivan Simič, dr. Janez Šušteršič in Ivo Boscarol

meri dohodnine ne bodo več pošiljali priporočeno. Pri-hodnje leto naj bi že dobili predizpolnjene obrazce do-hodninske napovedi, ki jih bomo morali potrditi, v letu 2008 pa le še dohodninsko odločbo.

Vlaganja so vendar gibalo razvoja

Seveda je imel na predla-gane reforme nekoliko dru-gačen pogled podjetnik Ivo Boscarol. Nikakor se ne stri-nja s tem, da vlaganja pri davku iz dobička niso več davčna olajšava, saj so prav investicije po njegovem mnenju gibalo razvoja, kate-rega 'sadeže' obiramo z viso-ko rastjo prav sedaj. Strinja se, da je postopno zmanjše-vanje tega davka stopnišče navzgor (do 'goloba na stre-hi'), vendar dodaja, da iz brezna, v katerega so bili po-tisnjeni. Pri poenostavljanju davčne zakonodaje smo osta-li na pol poti, reformski kom-promis pa ustvarja le socialni

mir in tiho gosp)odarstvo. Iz-rednega pomena se mu zdi, ali bo pri delovnopravni za-konodaji mogoče doseči več-jo fleksibilnost, ki bi občutno povečala zaposlovanje.

Davkarija postaja bolj prijazna

Po uvodih, ki so jih priso-tni nagradili z aplavzi, je sle-dila razprava, ki jo je spretno vodil Dušan Krajnik. Obse-gala je predvsem davčna vprašanja in nove rešitve, od davčne amnestije, polnitve proračunskega primanjkljaja do problema usklajevanja pokojnin. Iz vsega povedane-ga je prevladala ugotovitev, da davčna uprava resnično postaja prijaznejša, bolj pa se bo morala za prijaznejši od-nos potruditi tudi država. Opisane spremembe bodo zagotovo zmanjšale število vsakoletnih zahtev slovenske obrti. Duhoviti zaključek je bil, da "zadnji opomin dav-karije seveda ne pomeni nje-nega ukinjanja!"

Bled - Kot so sporočili iz lEDC - Poslovne šole Bled, bo danes na Bledu potekala velika slovesnost v čast 20-let-nice te šole, prve poslovne šole v srednji in vzhodni Ev-ropi. Slovesnost se bo pričela z mednarodno konferenco Vodenje za boljši svet o ključ-nih prihodnjih izzivih in o tem, kaj lahko voditelji, usta-nove, ki jih vodijo, in vsi sku-paj prispevamo k boljši pri-hodnosti. Na konferenci Vo-denje za boljši svet bo preda-val svetovno znani guru me-nedžmenta in vrhunski stro-kovnjak za upravljanje spre-memb dr. Ichak Adizes, na istoimenski okrogli mizi pa bodo sodelovali ugledni pro-fesorji in poslovneži. Ob tej priložnosti bo lEDC izdala tudi knjigo Vodenje za boljši svet ter podelila nagrade pe-tim osebnostim, ki so največ prispevale k uveljavitvi lEDC.

Popoldne bo v znamenju sve-tovne glasbene premiere skladbe Vinka Globokarja Valček pletenj na Blejskem je-zeru, ki jo bo izvedla skupina glasbenikov iz vrst Simfonič-nega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom mednarodno uveljavljenega dirigenta Mar-ka Letenje. Ob jubileju lEDC bo na Bled prispelo več sto f>oslovnih in političnih vodi-teljev, diplomantov in prijate-ljev šole. Na tradicionalni družabni prireditvi diplo-mantov lEDC-Poslovne šole Bled, ki bo potekala v petek zvečer v Ljubljani, letos priča-kujejo rekordno udeležbo skoraj dvesto diplomantov iz dvajsetih držav. Praznovanje 20-letnice šole se bo zakljufi-lo v soboto dopoldne, ko bo na lEDC potekal Letni forum kadrovskih in izobraževalnih managetjev, ki se ga bodo udeležili voditelji podjetij ter kadrovski in izobraževalni menedžerji iz vsega sveta.

L J U B L J A N A

Težki tovornjaki poslej na avtocesto Iz Ministrstva za promet RS so sporočili, da danes začne

veljati Pravilnik o omejitvi uporabe cest za promet tovornih

vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in

pol. Pravilnik prepoveduje promet teh vozil na posameznih

državnih cestah, vzporedno katerih potekajo državne ceste

enakih ali boljših prometno-tehničnih lastnosti, razen za

lokalen tovorni promet. Med cestnimi odseki s to omejitvi-

jo je tudi odsek r^ionalne ceste Ri-zii Kranj-Labore-Ljub-Ijana Šentvid med Kranjem in Jeprco. Omejitev prometa

tovornjakov je utemeljena z varstvom pred hrupom in drugi-

mi emisijami (izpušnimi plini), prepovedi prometa pa so

označene s cestno-prometno signalizacijo. Š. Ž.

uarcBunnje u oktobru dodatni bonusi

no dolgoročno uorfeuonjo

ZDAJ BREZ VSTOPNE PROVIZIJE:

Varčujte v vzajemnih skladih NFD Poskrbite danes za varen in stabilen jutri Varčujte v vzajemnih skladih NFD in

hkrati ptemenltite vložena sredstva,

ki jih potrebujete za finančno

neodvisnost, šolanje svojih otrok ali

nakup večjih dobrin. Širok izbor

regijskih in panožnih skladov NFD

vam nudi možnost donosnega

varčevanja:

NFD Evro/Amerika, NFD Obvezniški,

NFD Zdravstvo. NFD Finance, NFD IT.

NFD Azija/Oceanija, NFD Energija ali

NFD Novi trgi.

Z varčevanjem v vzajemnih skladih

NFD boste korak za korakom bližje

stabilni prihodnosti.

NFD VZAJEMNI SKLADI

N A C I O N A T M A F I N A N Č N A D R U Ž B A

vaša prava finančna orientacija

wvvw.nfd.si I TI OSO 26 33

M flnantna «nižfe« u upfM tUMo*. d «.».. TnlMMV« 4.1000 LiuMtm

I« Kf O 02U1. vzmn* auM rtfO "J. Nf D F1«WM. W0 lirtnt . NfO Al)i»/0<»»niK HfO n. wn) M»»«f». WfO

nMMUh »hU4o« NTD oni M«ctr* Aigmi)« uni vr««MUr<rt\ paVtritT. Profffto«. ttvMIu »rotptktt« tn praMU

MifO m MMRMn laMm n« *Mh »pi Ur « oOUu IM »pMtM >trM

m «niputne94 pmptku prsna Ml de brvtpUMo* tno«a

22 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Podeželska mladina pri mladih na Goričkem C V E T O Z A P L O T N I K

Kamnik - Člani Društva po-deželske mladine Kamnik so bili ob koncu septembra na ekskurziji na Goričkem, kjer so jih gostili mladi iz Društva

v Gerlincih na družinski kmetiji Gomboc, kjer obde-lujejo 40 hektarjev zemlje in redijo od 90 do 100 govedi ter še dve plemenski svinji. V gasilskem domu v Bodoncih so si ogledali razstavo buč in

podeželske mladine Goričko - Bodond. Kot navajata Mar-jana Kadunc in Duša Kom-prej, so si v Moravskih Topli-cah ogledali hotel Livada Pre-stige s petimi zvezdicami in s termalno vodo v vsaki sobi. Na turistični kmetiji Tremel v Bokračih, kjer so pred ne-davnim povečali število le-žišč in sedežev in kjer go-stom nudijo tudi savno in ja-hanje konj, je marsikdo od mladih prvič jedel prave prek-murske koline, poskusili pa so tudi več vrst vina. Po ogle-du gradu Grad so se ustavili

se nato zapeljali še na praši-čerejsko kmetijo Hodošček, ki največ prašičev proda prav na Gorenjsko. Na kmetiji Bojana Lončarja v Zenkovcih se že štirideset let ukvarjajo z rejo perutnine, po več letih priprav so letos v tieh mese-cih postavili sodoben objekt in s tem povečali rejske zmogljivosti na 36 tisoč piš-čancev. Med obiskom Gorič-kega je mlade sprejel tudi duhovnik evangeličanske cerkve v Bodoncih, ekskurzi-jo pa so sklenili v gostilni Špilak.

Z A P R E V A L , S E L O P R I B L E D U

Priznanje za Demšarjeve in Mulejeve

V akciji Živimo s podeželjem, ki jo je že devetnajstič pripra-vil tednik Kmečki glas, so izbrali kmetije, ki jih ne krasi le lepa zunanjost, temveč tudi z občutkom in ljubeznijo ure-jena notranjost in okolica. Tokrat so podelili tri lipove liste ter priznanji za arhitekturno oblikovanje in za oblikovanje notranje opreme. Priznanje sta prejeli tudi dve gorenjski kmetiji, družina Demšar iz Zaprevala je dobila lipov list, Mulejevi s Sela pri Bledu pa priznanje za arhitekturno obli-kovanje. Kot je v obrazložitev lipovega lista za Demšarjevo domačijo na pobočju Starega vrha zapisala ocenjevalna ko-misija, ne pri nas in ne v svetu ni veliko kmetij, ki bi stolet-ja ohranjale značilno podobo v značilnem okolju ter se hkrati prilagajale novim zahtevam življenja. Mulejevi so na novi lokaciji v vasi najprej zgradili hlev, lani pa so odprli še novo hišo za lastne potrebe in za turiste. Hiša je po oceni komisije ena redkih novih, kjer so pri oblikovanju upošteva-li preteklo izročilo. C. Z.

Srečanje gorenjskih kmetic Okrog 120 žensk iz dvanajstih gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena se je v sredo udeležilo vsakoletnega gorenjskega srečanja, na katerem so se spomnile tudi svetovnega dneva kmetic.

C V E T O Z A P L O T N I K

Ljubelj - "To ni praznik, am-pak predvsem priložnost, da kmetice opozorijo na svojo vlogo v družbi, polcažejo, kaj znajo, in povedo, kaj priča-kujejo od oblasti," je ugotav-ljala Milena Kulovec iz Kme-tijsko gozdarske zbornice Slovenije in poudarila, da morajo kmetije ob zniževa-nju cen pridelkov poislcati dodatni zaslužek. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je pozvala kmeti-ce, da se poskušajo uveljaviti tudi tam, kjer se odloča in kjer so za zdaj premalo za-stopane. "Ne smemo dovoli-ti, da o naših problemih od-ločajo drugi," je bila odločna. Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavo-

Marl Rozman

Ž E L E Z N I K I

Opazovali bodo ptice

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo jutri pripravilo za ljubite-lje ptic izlet na Ratitovec. Udeleženci se bodo zbrali ob pol osmih zjutraj naspro-ti gostilne Pujs v Železnikih. Med potjo bodo opazovali krokarje, postovke, sinice, morda tudi sokola selca in gozdnega jereba. C. Z.

Gorenjske kmetice na srečanju v gostišču Sapca na Ljubelju

da Kranj, je predstavil spre-membe, ki bodo pri kmetij-skih plačilih začele veljati prihodnje leto in bodo nato veljale še šest let. Kmetije bodo del plačil lahko uveljav-ljale neposredno z vlogo, del pa posredno prek raznih organizacij. Subvencije ne bodo več toliko odvisne od vrste pridelave, kot so bile doslej, ampak bodo kmetije prejemale enotno regionalno plačilo ter še nekatera zgodo-vinska in proizvodno vezana plačila. Za uveljavljanje vseh teh plačil je pomembno, da bodo kmetije do sredine no-vembra uskladile Gerke z de-

janskim stanjem v naravi. Tudi v obdobju 2007 - 2013 bo možno uveljavljati izrav-nalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter pod-pore za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega progra-ma (Skop), za ekološko in in-tegrirano kmetovanje, za na-ložbe v osnovno kmetijsko dejavnost in za predelavo ... Več denarja bo za gozdar-stvo, novost pa bodo podpore za izvajanje socialnih storitev na kmetijah.

Letošnje srečanje, ki sta se ga udeležila tudi tržiški žu-pan Pavle Rupar in podpred-

Kmetice so si na Joštovi kmetiji na Popovem o^e-dale predelavo mleka v sir.

sednik domače krajevne skupnosti Miro Dovžan, sta pripravila Društvo podežel-skih žena Svit iz Tržiča in kmetijska svetovalna služba. Kot je povedala predsednica društva Man Rozman, druš-tvo z okrog štiridesetimi čla-nicami organizira različna predavanja, tečaje, v zimskih mesecih delavnice ročnih spretnosti in vsako leto tudi strokovno ekskurzijo.

Rejci ovac se organizirajo Rejci ovac iz preddvorske občine se želijo organizirati v ovčjerejsko društvo.

C V E T O Z A P L O T N I K

Nova vas - Društvo naj bi spodbujalo rejo ovac, planin-sko pašo in varovanje okolja, urejalo pašnike na območju Dolge njive. Srednjega vrha in Zaplate, organiziralo oskr-bo s soljo in drugimi potreb-ščinami, sklepalo pogodbe o paši in skrbelo za izobraževa-nje rejcev. Kot je povedal Franc Valter iz Nove vasi, so bile pašne površine na tem območju v času socializma družbena lastnina, s spre-membo gospodarske in družbene ureditve ter z uve-ljavitvijo zakona o denacio-nalizaciji pa so prešle v za-sebno last. Rejd iz Nove vasi. Preddvora in Brega so pred petimi leti sklenili z lastniki najemno pogodbo, za uve-ljavljanje subvencij za pla-ninsko pašo pa so se nefor-malno organizirali v pašno skupnost. Letos so skupno z jagnjeti pasli na planini de-vetdeset ovac, glede na raz-

Ovce so s planinske paše že septembra prignali na nižinske

pašnike.

položljivo pašo pa bi jih lah-ko še precej več. V društvo se želijo organizirati tudi zato, da bi lahko kandidirali na različnih razpisih in na Dol-gi njivi postavih kočo za orodje. Za zdaj pa še ne vedo, ali bodo prek društva lahko uveljavljali tudi subvencije, ki so jih že doslej namenjali izključno za čiščenje planine

oz. za preprečevanje zarašča-nja. "Z ovčjerejo se ukvarja-mo predvsem tnali kmetje, ki zemlje še nismo prodali ali oddali v najem. To je zgolj ljubiteljska dejavnost, od ka-tere ni dobička," pravi Franc Valter in poudarja, da na Za-plato ne hodijo le zaradi ovac, ampak tudi zato, da na-redijo kaj koristnega zase.

FINANCE cveto.zaplotnik(g)g-g}as.si 23

Manjše razlike in nižji davki Zmanjšanje progresivnosti pri dohodnini in znižanje obdavčitve podjetij sta pravi usmeritvi, je na ponedeljkovi javni razpravi o davčni reformi v Kranju dejal minister za finance dr. Andrej Bajuk.

C V E T O Z A P L O T N I K

Kranj - Kot je dejal, predlaga-ni zakon o dohodnin i s icer ohranja progresivnost , ven-dar jo znižuje, hkrati pa m e d v s e m i razl ič icami , ki so j ih prouči l i , na jbol j poz i t ivno vpliva na gospodarsko rast , zaposlenost in socialni pol-ožaj prebivalstva. S e d a n j a progres ivnost s pet imi do-h o d n i n s k i m i s topnjami , o d 1 6 do 50 odstotkov, je posta- | la nevzdržna. Se zlasti za do- | bre kadre oz. za ljudi z viso- 2 k imi prejemki, ki delajo več "" kot 7 0 odstotkov za državo in slabih 3 0 odstotkov zase. " Č e se ne b o m o prilagodili, n a m bodo najbol j ustvarjalni i n produktivni kadri začeli od-hajati v tujino," je dejal mini -ster dr. Bajuk in dodal, da n a j bi po pred laganem z a k o n u imel i le tri d o h o d n i n s k e stopnje, 16-, 27- in 41-odstot-no, v naslednj ih korakih za omilitev progresivnosti pa n e bodo s p r e m i n j a l i s topenj , a m p a k le m e j o m e d posa-

Ministra dr. jure Zupan in dr. Andrej Bajuk ter direktorica kranjskega davčnega urada Cilka Habjan

m e z n i m i d o h o d n i n s k i m i razred i "Morda b o m o davč-no z a k o n o d a j o mora l i spet spremin ja t i ž e pr ihodnje leto, ne m o r e m o pa je spre-minjat i hitreje , ker si ne s m e m o privoščiti izpada pro-računskih prihodkov," je de-jal dr. Bajuk.

Medtem ko naj bi v okviru predlagane davčne r e f o r m e

KRAN)

Varčevalcem na razpolago še nekaj lotov

S e d e m bank je 1 . oktobra začelo sklepati pogodbe o varče-vanju v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne s h e m e . Kot so sporočili iz Goren j ske banke, s o d o srede sklenili po-godbe z 238 varčevalci in imajo tako nekaj lotov š e na raz-polago. Varčevalci lahko sklenejo varčevalne pogodbe na se-dežu poslovnih enot v Kranju, na j e sen icah , v Radovljici, Škofj l Loki in v Tržiču ter v ekspozi turah v Ljubljani in v Domžalah . Najnižji mesečn i obrok varčevanja (lot) z n a š a 1 2 . 0 0 0 tolarjev, doba varčevanja je od pet d o deset let. Če bo varčevalec redno plačeval m e s e č n e obroke, mu bo stano-vanjski sklad vsako leto nakazal premijo v višini 1 / 2 4 letnih vplačil. C. Z.

GG mali oglasi 0 4 / 2 0 1 4 2 47, e -poš ta : m a l i o g l a s i @ g - g l a s . s i w w w . g o r e n j s k i g l a s . s i

Zdravstveni dom Bled objavlja prosto delovno mesto:

• zdravnik po končanem sekundariju (m/ž) ali

zdravnik specialist splošne/družinske medicine (m/ž)

Pogoji: - doktor medicine s končano medicinsko fakulteto,

opravljenim strokovnim izpitom in sekundariatom ali doktor medicine specialist s končano specializacijo iz splošne/družinske medicine (m/i),

- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije za področje splošne medicine,

- državljanstvo Republike Slovenije. - vozniški izpit kategorije B, - tekoče znanje slovenskega jezika.

Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru.

Rok prijave: 3 0 dni.

Kandidati naj svoje vloge 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske. Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta 1 , 4 2 6 0 Bled.

ukinili precej olajšav, naj bi jo ohranili za vlaganje v raz-iskave in v razvoj. Kot je dejal m i n i s t e r za v isoko šolstvo, z n a n o s t in tehnologi jo dr. Jure Z u p a n , želijo spodbudi-ti večja vlaganja v razvoj in tudi večjo povezanost podje-tij z raziskovalci, inštituti in univerzami, pri tem pa jih je presenet i l ze lo s lab odziv

Visoka progresivnost je postala nevzdržna za do-bre kadre, ki delajo več kot 70 odstotkov za državo in slabih 30 odstotkov zase.

podjetij na razpis za zaposlo-van je mladih raziskovalcev. Č e p r a v podjet ju dve leti za mladega raziskovalca ni tre-ba n ič plačevati, so za sedem-najst mest dobili le tri kandi-date. S postopno ukinitvi jo davka na plače in z zniža-n j e m stopnje obdavčitve do-bička bodo razbremeni l i podjetja, ob tem pa bo bese-dah sekretar ja na ministr-stvu za f inance mag. Toma-ža Peršeta pr ičakuje jo , da bodo podjetja razliko oz. več-ji dobiček investirala nazaj v podjetje, torej v raziskave in v razvoj. V razpravi je bilo sli-šati p r e d v s e m vprašan ja o obdavčitvi študentskega dela in o bolj enakopravnem ob-ravnavanju podjetij in samo-stojnih podjetnikov.

Svet Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica, Cesta na Jezerca 17 , Radovljica na podlagi 38 . člena Statuta Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica

razpisuje delovno mesto direktorja/direktorice

Kandidat mora za imenovanje na funkcijo direktorja zavoda, po do-ločilih Statuta Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica in Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. .36/04 - uradno prečiščeno besedilo, 69/05 - odločba US in 2 1 / 0 6 - odločba US), poleg splošnih pogojev, določenih z zako-nom. izpolnjevati še naslednje pogoje:

• visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba skladno z 69. členom Zakona o socialnem varstvu in najmanj 5 let delovnih Izkušenj ali

• višja strokovna izobrazfcia skladno z 69. členom Z^ona o social-nem varstvu ter 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega var-stva,

• opravljen strokovni izpit v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, • organizacijske in strokovne delovne sposobnosti, • zaželena dodatna znanja s področja specialne in rehabilitacijske

pedagogike • izdelana vizija oziroma program razvoja Centra

Direktor socialno varstvenega zavoda mora poleg pogojev iz prve, druge in tre^e alinee imeti opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom R S za splošno izobraževanje.

Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka je lahko za direktorja imenovan kandidat, ki nima opravljenega programa iz vodenja, mora pa ga opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja.

Izbrani kandidat/ka bo innenovan/a za mandatno dobo 5 let.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dose-danjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpi-sa na naslov: Svet CUDV Matevža Langusa Radovljica, Cesta na Jezerca 17 , 4240 Radovljica, z oznako "Prijava za razpis direktor-ja/ice Centra".

Kandidati t)odo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.

Svet Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica

Generalka za evro v gospodarski zbornici svetujejo podjetjem, da pred uvedbo evra pripravijo test pripravljenosti.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Čeprav je Slovenija iz-polnila konvergenčne kriteri-je za p r e v z e m evra, j ih b o mora la izpolnjevati tudi v pr ihodnje , je na torkovem seminarju, ki ga je pripravila goren j ska o b m o č n a gospo-darska zbornica, dejal Darko Bohnec, v iceguvemer Banke Slovenije, in opozoril, da bo država tudi po uvedbi evra m o r a l a skrbeti za brzdan je inflacije in za ohranitev zdra-vih financ. Podjetjem je sve-toval, naj zaposlene, ki bodo pri svojem delu imeli oprav-ka z evri, dobro usposobi jo za poznavan je pravega de-narja. Podrobnosti o uvedbi evra predpisu je zakon o uvedbi evra, ki m e d drug im določa zaokroževanje cen pri cenovno občutljivih izdelkih in storitvah na več decimalk in preračunavanje tolarskih zneskov v aktih, listinah, po-godbah v evrske. Ob zame-njavi tolarjev v evre bodo dali v obtok 1 . 145 t ® " kovan-cev in 31,5 tone evro bankov-cev, iz obtoka pa naj bi vzeli 7 0 8 ton tolarskih kovancev in 1 1 0 ton bankovcev.

V nekater ih m a n j š i h še vedno niso začeli s priprava-m i na uvedbo evra in se pri tem zanašajo na izvajalce, ra-čunovodske servise, je dejala Nina P r e š e m , vodja projek-tne skupine za evro na Go-spodarski zbornici Slovenije, in pod je t jem svetovala, da

pripravijo "generalko" kot p r e s k u s pr ipravl jenost i na evro. V podjetjih bodo raču-novodske izkaze, letna poro-čila in inventure za letos pri-pravili v tolarj ih, sredstva, dolgove in kapital bodo pre-računali v evre, decembrske plače naj bi obračunali v to-larjih ter jih izplačali v evrlh, če bo izplačilo v prihodnjem letu. Čeprav o evru velja "mit" , da bo povzročil podra-žitve, izkušnje držav, ki so ga že uvedle, kažejo, da je evro cene celo u m i r i l . V gospo-darski z b o m i d pozivajo pod-jetja h k o r e k m e m u ravnanju do potrošnikov in kupcev, nekatera podjetja so tudi že opozorila dobavitel je, da se vzdrži jo povečevanja cen v času uvajanja evra.

Gospodarska zbornica je za tnala in srednja podjet-ja izdala opomnik o tem, kaj morajo še storiti pred uvedbo evra.

U v e d b a evra bo vplivala tudi na davčno službo, kjer b o d o z n e s k e in lestvice v davčnih predpisih ter odprte obveznosti in terjatve prera-čunali v evre p o tečaju zame-njave. Z a odloge in obročna plačila, ki zapadejo letos, ne b o d o izdali n o v i h odločb. Zavezanci bodo popravke za naza j lahko predloži l i v to-larjih.

OBČINA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje In prostor Poljanska cesta 2, 4 2 2 0 Škofia Loka Tel.: 0 4 / 5 1 - 1 2 - 3 0 0 , fax: 0 4 / 5 1 - 1 2 - 3 1 8

Na podlagi 28 . člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS , št. 1 1 0 / 0 2 . popr. 8 / 0 3 , 5 8 / 0 3 ) Občina Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor sklicuje

1. PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v ponedeljek, 30. oktobra 2006 , ob 9.00 url

v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.

Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek progra-ma priprave občinskega lokacijskega načrta KamnKnik II.

Pripravljavec občinskega lokacijskega načrta je Občina Škofja Loka, naročnik pa Stimacom, d.o.o. . Ljubljanska cesta 1 , Škofla Loka.

Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeri-tev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in in-teresnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo ob-činskega lokacijskega načrta.

Priporočila in usmeritve s e lahko podajo pisno ali ustno na za-pisnik, če udeleženci prostorske konference predložijo dokazi-lo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo.

Osnutek programa priprave je na vpogled na Občini Škofja Loka, Mestni trg 1 5 , Škofia Loka (pritličje) v času uradnih ur ali na spletni strani Občine Škofla Loka: http://www.skofjaloka.si v rubriki "Novice".

Župan Občine Žkofja Loka Igor Draksier 1. r

Številka: 3 5 0 - 0 0 0 6 / 2 0 0 6 - 1 2 0 5 Datum: 1 7 . 10 . 2006

24 HALO-HALO, KAŽIPOT info@g-^as.si

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Hjiofilo u objjii) spificniJino po irltfonu (M/iOl -(Z-OO, faliiu M/201-42-13 Jll osrtno nj Zoisni 1 v Kionju ai po pošli • (Jo ponfiitliks in ieitikj do 11.(10 uff! Cjnj ogli»v m ponudb v mpiiti: tortno u5o<fnj.

JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, U N C O V O 91, 4240 RADOVLJICA. TEL.: 04/53-15-249 Nakupovalni Izlet - Madžarske toplice 28. 10. - 31. 10., 2. n . • 5. 11., 6. 11. - 12. 11.; Trst 27. 10., 31. 10; Lenti 21. 10., 2. 12.

O B V E S T I L A O D O G O D K I H O B J A V L J A M O V R U B R I K I G L A S O V K A Ž I P O T B R E Z P L A Č N O SAMO E N K R A T .

PRIREDITVE

Dan krompirjevih jedi Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, se-menj Dan krompirjevih jedi. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure.

Predstavitev knjige Človek v Alpah Bohinjska Bistrica - Gorenjski muzej in Inštitut za arhe-ologi jo ZRC SAZU Vas vl judno vabita na predstavitev pravkar izšle knjige Človek v Alpah, ki bo danes, v petek, ob 19. uri v Mali dvorani Doma Joža Ažman v Bohinjski Bistri-ci.

Predstavitev knjig z voščili Zgornje Palovče - V Budnarjevi muzejski hiši bo jutri, v soboto, ob 15. uri avtor Primož Hieng predstavil svoji dve novi knjigi voščil z naslovom Za praznik ti voščim in 1 0 0 božično-novoletnih voščil.

V knjižnicah za otroke Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bodo naslednji teden potekale naslednje dejavnosti za otroke: ust-varjalne delavnice v ponedeljek od i6 . do 17 .30 - tabla za sporočila; v torek od 14. do 15.30 - vabila za noč čarovnic; v sredo od i6 . do 17 .30 - buče iz slanega testa; v četrtek od 15. do 16.30 - igrajmo se; v petek od i6. do 17.30 - pobarvano ka-menje. V četrtek bo od 17. do 17.45 "' 'a pravljic, od 18. do 18.45 pa pogovori o knjigah.

Koroška Bela - V knjižnici na Koroški Beli bo ura pravljic v torek od 16. do 16.45.

Hrušica - V knjižnici na Hrušici bo ura pravljic v sredo od 16. do 16.45.

Triglavska tržnica in otroške igrarije Bled - Triglavski narodni park organizira 2. Triglavsko tržnico, na kateri bodo svoje pridelke prodajala kmetje z ob-močja parka ter njegove okolice, otroci pa se bodo lahko igrali igre iz starih časov. Prireditev bo jutri, v soboto, od 9. do 12. ure pred upravno stavbo T N P na Bledu, Ljubljanska cesta 27.

Dnevi srbske kulture Kranj - Kulturno društvo Brdo iz Kranja vabi na 2. dneve srb-ske kulture. Danes ob 19. uri bo v Kulturnem domu na Vi-sokem folklorna manifestacija Razigrana mladost, jutri pa bo v prostorih Iskre književno poetski večer.

Gasilski kviz mladih Preddvor - V Gasilskem domu Preddvor se bo v soboto, 21 . oktobra, ob 8 .30 začel Gasilski kviz mladih. Razglasitev rezultatov bo predvidoma ob 13. uri.

Projekcija filma Z avtom okoli sveta Bled - V ponedeljek, 23. oktobra, bo ob 19. uri v hotelu Park (dvorana Cankar) v Kranju pa v torek, 24. oktobra, ob 19. uri v hotelu Creina projekcija filma Potujmo skupaj okoli sveta -75-minutni film o dveletni poti prvih Slovencev z avtom okoli sveta (vww.ravbar.org).

IZLETI

Kolesarski izlet Kranj - Člani kolesarske sekcija Društva upokojenci Kranj vabijo na kolesarski izlet v neznano. Izlet bo v torek, 24. ok-tobra, z odhodom ob 9. uri izpred društva.

Od Litije do Čateža Kranj - PD Iskra Kranj v soboto, i i . novembra, vabi na tradi-cionalni pohod od Litije do Čateža. Izlet je primeren za vse planince z nekaj kondicije. Hoje bo za 5 do 6 ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6.30. Pri-jave in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel. 04 1 /734 049;

Lojze Zelnik, tel. 04 / 2 0 41 504 ali pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj.

Na martinovanje Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane v soboto, 4. in 1 1 . novembra, na martinovanje v Priekijo. Prijave z vplačili sprejemamo v prostorih društva ob torkih med 17. in 18. uro do zasedbe obeh avtobusov.

Na Zelenico in v okolico Kranj - PD Iskra Kranj v torek, 31 . oktobra, kot vsako leto vabi na Zelenico in okolico, s postankom pri spomeniku dijakom iskrške šole, pred leti preminulim v plazu. Če bodo vre-menske razmere dopuščale, se boste potem odpravili proti domu na Zelenici in naprej proti Vrtači. Izlet je primeren za planince z nekaj kondicije in primerno opremo za visoko-gorje. Skupne hoje bo za največ 6 ur. Odhod z osebnimi av-tomobili izpred hotela Creina bo ob 8. uri. Prijave in dodatne informacije; Niko Ugrica, tel. 041/734 049 ali v pisarni društ-va ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj.

PREDAVANJA

Transcendentalni zvok - orodje razvoja zavesti in samozdravljenja Jesenice - Veduna, šola/pot za razvoj zavesti, samo-zdravl-jenje in samouresničenje in dr. Mira Omerzel - Mirit in ansambel Vedun vabita na predavanje in duhovno zdravl-jenje z izvorno življenjsko energijo, Mojstri in zvokom -Transcendentalni zvok - orodje razvoja zavesti in samoz-dravljenja. Predavanje bo v četrtek, 26. oktobra, ob 19. uri v Glasbeni šoli Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 48, Jesenice

Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual-nimi predavanji Osupljive najdbe v Gimnaziji Kranj, učilnica 9. Jutri, v soboto, bo ob 9. uri na sporedu predavanje O ko-reninah naših začetkov. Predaval bo Janez Borse. Vstopnine

O maščobah Ško^a Loka - Narava, društvo za naravne načine zdravljenja, vabi na predavanje Sanje Lončar o uživanju maščob. Naslov predavanje je Maščobe, ki škodujejo, in maščobe, ki poma-gajo. Spoznali boste kokosovo maščobo.

O duševnih boleznih Škoi)a Loka - HUMANA združenje svojcev pri skrbi za men-talno zdravje vabi svojce o s e b s težavami v duševnem zdravju na predavanje in pogovor o duševnih boleznih, ki ga bo vodil specialist psihiatrije dr. med. Jurij Bon. Predavanje bo v torek, 24. oktobra, ob 16. uri v prostorih Centra za so-cialno delo v Škofji Loki (v prostorih nekdanje vojašnice). In-formacije po tel.: 201 17 20.

Post in zdrava prehrana Naklo - Marjan Videmšek bo govoril o načinih poštenja, povečanju vitalnosti, pomlajevanju, preprečevanju bolezni in odpravljanju trpljenja, danes, v petek, ob 18. uri v Vita Centru Naklo.

OBVESTILA

Praktična uporaba videa Radovljica - Danes, v petek, bo ob 19. uri na Ljudski univerzi Radovljica računalniška delavnica Praktična uporaba videa, ki jo vodi Peter Urbanija.

Predstavitev izobraževalne ponudbe $kof)a Loka - V sklopu prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja bodo v soboto, 21 . oktobra, med 9. in 13. uro na sto-jnicah na Mestnem trgu predstavile svojo ponudbo srednje šole, društva, zasebni izobraževalci ter Ljudska univerza Škofja Loka.

Krvodajalska akcija Tržič - V Tržiču bo krvodajalska akcija potekala 26. in 27. ok-tobra.

Umetnost poučevanja waldorfske šole Bled - V čitalnici na Bledu bo torek, 24. oktobra, ob 18. uri Umetnost poučevanja waldorfske šole - tretja predstavitev. Tokrat v sklopu predstavitev vvaldorfske pedagogike in us-tanovitve vvaldorfske šole na Gorenjskem predstavljajo vlo-go učitelja:".. . že to, kako učiš in kako pristopaš k otroku, je umetnost ..." Predstavitev bosta vodila učitelja iz Danske: Jan in Ingrid Thiessen, ki bosta z oktobrom začela tudi izo-braževanje bodočih waldorfskih učiteljev in vzgojiteljev za

Gorenjsko. Za prevod je poskrbljeno. Waldorfska šola omogoča razvoj celovite osebnosti in izhaja iz poznavanja in upoštevanja duhovno duševno in fizičnega razvoja otroka. Predstavitev pripravljajo Društvo Misel, direktor in učitelji Waldorfske šole Ljubljana.

KONCERTI

Letni koncert PZ Lubnik Sko^a Loka - Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke vabi na letni koncert z gosti Mešanim pevskim zborom Sv. Urh iz Sm-lednika. Koncert bo v Kristalni dvorani v Škofji Loki danes, v petek, ob 20 . uri. Zborovodja obeh zborov je g. Andrej Žagar.

P R O S T A D E L A ŠTUDENTJE,DIJAKI www.ms4<ranj3i

>At«/mIu MM «J> •. OttoiMM tA 1. K<ai>

RAZSTAVE

Nihil sine ardone! škofja Loka - V Galeriji Fara bodo danes, v petek, ob i8. uri odprli razstavo slik slikarja Lojzeta Kalinška z naslovom Ni-hil sine ardone!

Razstavljajo puštalski ustvarjalci škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bodo danes, v pe-tek, ob 19 . uri odprli 7. razstavo likovnih del puštalskih likovnih ustvarjalcev.

W W W . G O R E N J S K I G L A S . S I

Ambasador miru v Kranju S U Z A N A P . K O V A Č I Č

Kranj - Njegova Svetost Vish-wauru Mahamandaleshwar Paramhans Swanii Mahesh-warananda (znan kot Swa-midi), svetovno znani amba-sador miru, je v četrtek pred kinom Center v Kranju sku-paj z ž u p a n o m M o h o r j e m Bogatajem, posadil drevo za mir na svetu. "Vsako leto na rojstni dan drevesa, 12 . okto-bra, pod njim prižgite sveč-ko in si nekaj zaželite," je povedal Swamidi, ki je bil v Sloveniji že večkrat, v Kra-nju je bil šestič. Glavni na-m e n njegovega tokratnega obiska je bila udeležba na

Svetovnem mirovnem vrhu, ki je potekal med 13. in 15. oktobrom v Ljubljani. Swa-midi je tudi avtor s is tema Joga v vsakdanjem življenju, o tem pa je povedal: "Joga je namenjena vsem ljudem, ne glede na to, kateri kulturi ali veri pripadajo. Je koristna za telo, zavest in dušo. Primer-na je tudi za otroke, le da nj im prilagodimo tehniko." V Kranju društvo Joga v vsakdanjem življenju deluje že več kot deset let, zadnji dve leti domuje jo na Mai-strovem trgu. Ob obisku Swamidija so uradno odprli preurejene prostore na tej lokaciji.

SIKD Javni skljKi Republike Slovenije zs kulturne dejavnosti

Območna izpostava KRANJ, wwv>.eli(l krail.lik<l.si

SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Teater KUGUCA Ljubljana

DOGODIVŠČINE INDIJANCKA V IK I JA

Sobota, 7. oktober 2006, ob 10. uri. v Pre^rnovem gledališču

S v i ^ S I Gorenjski Oa s G ^ V llHfsuva TIres

NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE

ZA ljubitelje LUTK v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti v Kranju smo pripravili nagradna vprašanja, med pošiljatelji pa bomo izžrebali pre-jemnika vstopnice za naslednjo lutkovno predstavo, ki jih JSKD ob sobotah organizira v Prešernovem gledališču v Kranju, jutrišnja nagra-jenka je Mija Aleš iz Kranja. Vstopnico za predstavo prejmete na blaga-jni Prešernovega gledališča ob predložitvi osebnega dokumenta. 3. vprašanje: Kolikokrat ste si že ogledali lutke v Prešernovem gledališčui'

Odgovore 2 vaSim imenom in priimkom, polnim naslovom in naročniško Številko pošljite na: narocnine@g glas.si ali na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1 . 4 0 0 0 Kranj, do srede, 18 10, zppS.

I f .

^ 4 5

/ / • Bogomila Krvi na

Avtitiir .1 ptiKKnit:.! Boqoniili)

Kfvina HH.i /.1 -..UHI rloUjt>l.'lni' i/kll'.M](* v solvivu, IK lll*l||r.l. f.tVlUt<fl)M.t, pMMl<lV.tl«-ljli.t in '.Vl'l0Vitll(>l. Sv(>](' I)IMJ.)U> II« pto-nifljrv*' HiKviftf j f pivir v

piiiocnikn ii'.p«*Mi('i|<t lin* ii|.i U»la h 'H | (•l •li

tu iiiict III urttt'tji |n> v>t>} Muvimii-|i. O nov4;ni |)Min<niWi Tudi uče-nje je lahko prijetno j«? /.»pivil.t: "V tfiu ftn«H itihi .i'lint iNtnia<iiiti unn. udvui in ihi<ih. ilu tu hih

i)tnnt:nfit. tnuiiii, \htrj. tiii hi 'ivojmi olfoktiiu /uoU ponio-tfali... V\uk jt'lohko.'iniovoljw m uicton le, ce /o jui ivnjem (telii u^ftoSi-n. /uhhfvnn (Mo

Ji' uo.'ti}o. fo pa;«.' lahko pnjuliio ui hitrejše, u: fio/tiolv fiinvilm* nm mv wa'/yrj..."

m

'K^" r

K y ^ ^

T - I - v- . " V v v r 2.500SIT, Tudi ucenie ( 1 0 . 4 3 € ) . . . . je Lahko prijetno

20% popusta. Priročnik za samostojno učenje

Gorenjski Glas I naročanje I telefon: 04 201 42 41 | e-pošta: narocnine@g-glas.si

G G I fncili Oglasi | 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.si, www.gorenjskiglas.si

Iž oblski I z le t i z d i z lom

že za ceno bencinskih!

C£S

Maxda< z uglojentm, močnim in čistim dizelskim motorjem s povprečno porabo samo 6,0 I / 100 km za ceno bencinskego.

Hozdo je številko 1 po kokovostL

Ponudbo veljo zo vozilo iz zolo9e in do konco meseco oktobro.

Mazda6. Športnik po duši. yuWjof>o; fl-COSHOS d.d.. Ol/ses 55 25 • ftYI«lKTfR MC. 01/523 11 26 • IHTfRClflSS MR$. 01/200 0? 55 • Horibof: AVTOCfNrER $eR6INEi:.O2/4S0 35 50 • Murfk« Soboto: flVTOCINTER UPOŠfl. 02/53« ]7 70 • Celjt: SCLMRR. 05M24 40 19 ' lO Ofje: RVIOHIŠA »hŠNIK. 03/54« 47 29 • Velcr e: RSflVTOMOBlU SXORili(K. 05/891 9077 • KrenJ: flVTO KOČNIK. 04/2617717 > Novo Corico: RUTORtNT. 05/302 «4 60 • Koper: flVTO GflUNTRR. 05/«2S-IS-25 • Kovo mestO: HRKOMR. 07/193 42 12

m C3 S) UD

tm & O C=3 C3 ca g eD g

53 © C3 g &

Gorenjski Glas

PETEK. 87.DKTDBER S20DB. DVORANA TRINSKOVD. KRANJ S L A D K D - r E K D Č A K I T A R S K A KUHINJA ZA SLADOKUSCE

6 Vsako leto zaradi

nepravilno uporabljenih in

zavrženih zdravil nastaja velika

zdravstvena in ekonomska škoda.

Več Informaci) dobite na spleti strani www.z22s.si in pri svojemu zdravniku a)i farmacevtu.

Premišileno V Z zdravili. Za vaše zdravje gre.

s pravilno in varno rabo zdravil bi lahko pnapredill mnogo zdravstvene težave povezane z zdravili in zmanišaii obseg neporablienih in zavrženih zdravil. Tako bi lahko težkim bolnikom hitreje zagotovili dostop do najsodobnejših biok>ških zdravil, skrajšali številne čakalr)e dobe v z d r a ^ in bolnikom omogočili bolj kakovostno zdravljenje. Zato premišljeno z zdreivili: zmanjšajnK) obseg nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravil.

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOV04UE

Mul* iteie |i iMd o v sodnbv SkNCf btSM 23 v«owie Bi^ RS h Sto en ftjkmaaii e tOnr(tm«g» ovannfalntttva so: Adriatic Stojnica ZranMlra dnitta dd. TRIGLAV. ZtkTvstvena ovarovikKa. <U, Vzajemna ntavsMra avarovalnK& d.vx Mediski pokrmiiel POP TV / Kmf A

VINTERSPORT Ponudba velja od 12.10. do 30.10.2006, oziroma do odprodaje zalog

Set uteži Premium 10 kg ENERGETICS

v plastičnem kovčku, uteži 2x 0.5 kg, 2x 1.25 kg in 2x 2.00 kg ter 1x 2,5 kg kromirana palica, 35 cm,

Z gumijastim oprijemom, 2x varnostni vijak

3 . 9 9 0 , 0 0 S IT 16.65 EUR

MAJ iUAJ CEIUE

za zimsko športno opremo Iz sezone 2005 2006

m . alpske smuči K2

4- alpske smuči ^ ^ TEČNO PRO O ^.smučarski čevlji ^ TEČNO PRO

. smučarske deske In drsalke za odrasle

alpske smučI lučarski čevlji

. drsalke ROCES ^ % - smučarski čevjjl

TEČNO PRO

O- otroike smuči

% . otročki

smučarski čevlji . otroške drsalke

In se IZDELKI ZA DOMAČI FITNES, PROSTI ČAS, TEK, POHODNISTVO in SKUPINSKE iPORTE po akcijskih cenah od 12. do 30. 10. 2006 v prodajalnah INTERSPORT po Sloveniji.

A A DRŽAVNI POKAL V STRELJANJU / \ z ZRAČNIM OROŽJEM

I I od g. ure daljev ŠD Poden

H O O j j / LOB^K. ip .

OTVORITEV RAZSTAVE: PORTRETI ŠPORTNIKOV

iOO LET ŠPORTA V ŠKOFJI LOKI Ga/cn/a Ivana Grolmija, Mestni trg

I ' I

Medijski sponzor osrednjih prireditev

Gorenjski Glas

ocHttu.'*!rt>Muvmj.j • iwL£rsro)rrAV5MHKi*i4a' i»u.i«M

Goren jska^ Banka Btinka ,1 po,*luhont

26 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-^$.si

KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA DOLENC

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kosilo: korenčkova juha z dušenimi gobami, tele-čja pečenka, slan krompir in ocvrte bučke, endivija s para-dižnikom v solati, mrežni jabolčni kolač; Večerja: širna ploš-ča z orehi, ržen kruh, pečene paprike. Ponedeljek - Kosilo: sladko zelje z govedino, palačinke s ko-stanjevim nadevom, grozdje; Večerja: špageti s panceto in parmezanom, endivija s korenčkom in koruzo v solati. Torek - Kosilo: kremna juha iz bučk, pečena piščančja steg-na, endivija s krompirjem v solati; Večerja: krompirjevi svalj-ki, jabolčna čežana, pečen kostanj. Sreda - kosilo: kumarična juha, polpeti iz mletega mesa, pire krompir, radič s fižolom; Večerja: rižev narastek z jabolki, kompot. Četrtek - Kosilo: grahova kremna juha, pečeni puranovi zrez-ki, regrat s krompirjem, grozdje; Večerja: blitva z jajci, zrnat kruh, pečena jabolka. Petek - Kosilo: gobova juha, po dunajsko ocvrte sardele, krompir v koscih, endivija z jabolkom, jajcem in rukolo; Ve-čerja: na čebuli in oljčnem olju dušene bučke, jajčevci in pa-prike (feferonata), zrnat kruh, jogurt. Sobota - Kosilo: goveja juha z rezanci, blitva po dalmatin-sko, popečeno meso iz juhe, mešana solata, jabolčni zavi-tek; Večerja: gratinirana cvetača, mesni sir, čebulni kruh.

Korenčkova juha z dušenimi gobami

Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag rdečega korenja, 2 žlici olja, 1 žlico moke, dober liter zeler}javne juhe iz kocke, sol, zelen peter-šilj; olje in pol čebule za 20 dag opraženih svežih ali 3 dag su-hih, namočenih in ožetih gob, 1 strok česna.

Korenček operemo, ostrgamo in zrežemo na tanke rezance; stresemo ga na segreto olje, ga opražimo, nato malce zalije-mo z juho, dušimo do mehkega, potresemo z moko, preme-šamo, zalijemo s preostalo juho in dobro prevremo. Nazad-nje dodamo posebej na čebuli dušene gobe, ki smo jih malo pred koncem začinili s strtim česnom. Dobro prevremo, po-tresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem; po okusu jed tudi popramo ter dodamo žlico kisa ali kisle smetane.

Jabolčna čežana

70 dag jabolk, nekaj nageljnovih kiinčkov, 5 dag masla, 2 žlici drobtin, sol, sok in naribana limonina lupinica od polovice limo-ne, malo cimeta, 5 dag sladkorja.

Jabolka očistimo, olupimo, nakrhljamo in skuhamo skupaj s klinčki v malo sladke vode; na malem ognju naj vrejo pol ure. Nato primešamo na maslu opražene drobtine, cimet, sok in limonino lupinico, po potrebi malo dosolimo in slad-kamo po okusu. Še toplo čežano ponudimo k svaljkom, pire krompirju, rižu, krompirjevim žgancem in podobno.

brilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

s A v t o k a r t o p r e j m e J A N E Z 6 A S E J iz Cerkelj na G o r e n j s k e m .

cestno podjetje kratij, dnižtiazav2d(ievanjeingradrijocest,il.tL JENISKA C. 20. KRANI. IEL: 2S0 60 00. ENAL : tiiiaistvoecpknini si

takoj zaposli

AVTOKLEPARJA Vabimo vse zaintenesirane kandidate, da posnete ponudbe z dokazili o izo-brazbi in opisom dosedaniHi dekjvnih izJajšenj na naskw Cestno podjetje Ktanj, dnižba za vzdrževanje in gradnjo ces», d. d.. JezBfska cesla 20. Kranj.

Delovno razmerje borno sMef za doloten čas z itMinostio sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi.

Za dodabra infistmac^ šrno vam na vDio v kackDvski slišti

Buče B O R I S B E R G A N T

Buče so ena najstarejših vrst plodovk na svetu. Izvira-jo iz Srednje in Južne Ameri-ke, kjer so jih Indijanci gojili že pred 8 tisoč leti. Svet buč je res presenetljiv, gojenje je nalezljivo in povzroča resno odvisnost. Zato pristojni res-no opozarjajo pred iskanjem in preizkušanjem novih sort, ker je njihovo število ne-skončno. Še posebej jeseni navdušujejo z barvitim obi-ljem plodov, ki preseneča in preseneča. T. i. zimske buče so same sebi najboljša shramba in jih lahko v kleti, na podstrešju ali lopi hrani-mo celo zimo vse do pomla-di. Edina težava je pripraviti to ramoliko obilje kot hrano, pogosto se namreč zgodi, da se še tako lepe buče kot zele-njava ne izkažejo najbolje. Za najbolj okusne veljajo so-rte z oranžnim mesom, osta-le pa so lahko precej brez okusa, predvsem to velja za okrasne buče z zelo trdo lupi-no. Majhna kraljevska buča, primerna za eno osebo, ima valovito površino, bundeva pa lahko tehta lo kilogramov in več. Banana je dolga in ozka kot sadež, po katerem se imenuje. Kar 2,3 metra pa je dolga kačja buča. Brez dvo-ma pa je najokusnejša zim-ska buča maslenka, hruška-ste oblike in precej sladka. Okrogh pumpkini imajo va-lovito rumeno, rjavo ali rdečo površino, /lasti ameriška ku-hinja jih visoko ceni. Zimske buče imajo povsem druga-čen okus kot letne (bučke), zato iz njih pripravljamo šte-vilne jedi, ki jih z letnimi ne

moremo, npr. bučni zavitek. Iz zimskih buč pripravljamo slane in sladke jedi. Dobre so v omakah, juhah, lahko jih pečemo in paniramo, pri-pravljamo tudi nadeve za pite in zavitke, torte in rogljiče. V ta namen jih pripravljamo podobno kot korenje. Odli-čen pa je tudi bučni kompot. Večje buče razrežemo, ven-dar jih moramo potem hitro uporabiti, čeprav se obdržijo v hladilniku več dnL V kosih ali naribane pa se odlično ob-držijo tudi v zamrzovalniku. Žal so zimske buče v Slove-niji precej redko v prodaji, kupiti jih je mogoče v sezoni le na ljubljanskem trgu ali pri kakem kmetu.

Bučna juha

Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg buče z oranžnim mesom, 20 dag korenja, 20 dag pora, 2 stroka česna, i žlico masla, 11 goveje juhe, 1 dl sladke smeta-ne, sol, popečene kruhove koc-kice in malo popraženih buč-nih semen za okrasitev.

Bučo olupite, ji odstranite semena in jo narežite na kose, korenje operite ter na-

režite na kolobarje, por ope-rite in narežite ter vse sku-paj s celimi stroki česna do-bro prepražite na stoplje-nem maslu. Zalijte z juho in sladko smetano, solite ter kuhajte, da se zelenjava zmehča. Vse skupaj spasi-rajte s pal ičnim mešalni-kom, še enkrat zavrite ter postrezite s popečenimi kruhovimi kockami in buč-nimi semeni.

Oranžna rižota s slanino

Za 5 oseb potrebujemo: 50 dag buče z oranžnim mesom, 5 rezin mesnate slanine, j žli-ce masla, 40 dag riža arborio, 1 dl suhega belega vina, 7 dl mesne juhe, sd. sveže mlet po-per, 10 dag sveže naribanega parmezana.

Bučo olupite, ji odstranite semena in jo narežite na majhne kose. Na stoplje-nem maslu popražite na tra-kove narezano slanino in dodajte bučo ter jo dušite 15 minut. Dodajte riž, nekaj minut dušite, prilijte vino in ko ga riž vpije, začnite po-stopoma dodajati juho. Ku-hajte in občasno premešaj-

te, dokler riž ne vpije juhe, dodajte novo in ponavljajte, dokler riž ne bo kuhan. Na-zadnje solite in popoprajte po okusu, vmešajte parme-zan ter postrezite.

Nabodala z bučo

Za 4 osebe potrebujemo: 1 ve^e piščančje prsi, z svinjski klobasi, 1 rdečo papriko, 30 dag buče, i žličko origana, 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja, sol sveže mlet poper, 2 pe-sti rukole.

Piščančje prsi in klobasi narežite na 2 cm velike kose. Papriko operite in jo nareži-te na kvadrate. Bučo olupite, ji odstranite semena in jo narežite na 2 cm velike kose. Vse skupaj stresite v posodo, dodajte origano, oljčno olje, sol in poper ter vse skupaj dobro premešajte in marini-rajte vsaj pol ure v hladilni-ku. Na lesene paličice izme-nično nabadajte meso in ze-lenjavo ter nabodala specite na žaru ali v ponvi. Pečena nabodala naložite na oprano rukolo in takoj postrezite z vašim najljubšim krompir-jem in / ali solato.

m ZELENO IN CVETOČE

I C O R P A V L I Č

Cvetoča jesen Oktoljer nam je prinesel

lepe sončne dneve in tudi cvetje na oknih in balkonih je šele v jeseni polno za-cvetelo. Ponekod, v zavetnih in pokritih legah šele sedaj na jesen najlepše cvetijo fuk-sije in pelargonije, ko jih ne utrudi več visoka poletna vročina. Vendar datum kaže, da bo prav kmalu treba te rože pospraviti v zimska počivališča, če jih želimo ohraniti za naslednjo po-mlad. Ž e sedaj se odločimo, katere od poganjkov bomo posebej skrbno ohranili, da bo iz njih sčasoma nastala rastlinska krošnja. Sorte s pokončno rastjo naj kar ra-

stejo na svojih koreninah, obenem pa jih lahko upora-bimo za podlago, da na pri-merni višini nanje cepimo katero od povešenih sort, ki so zelo modne in tudi celo poletje bogato cvetijo. Za pe-largonije pa nekateri celo tr-dijo, da so trajnice, ki cvetijo kar nekaj sezon ob pravilni oskrbi čez zimo in če imate primerne prostore, jih brez problemov prezimite, spo-mladi presa^te in spet vam bodo bogato cvetele.

V vrtu je še mnogo dalij v polnem cvetju, ko bo prišla slana, jih pospravimo na var-no pred mrazom. Prva slana posmodi nežne cvetove in

zadnje liste in s spravilom ne smemo odlašati. Gomolje z lopato ali z vilami previdno dvignemo, jih čim bolj otre-semo zemlje in zložimo v zabojčke, ki jih postavimo v prostore, kjer ne zmrzuje. V odrezanih steblih se ne sme nabirati voda, zato jih po-spravimo v suhem vremenu. Gomolji bi ob taki vlagi zgni-li. Pospravimo tudi gladiole in kane. Pri gladiolah lahko drobne nove gomoljčke upo-rabimo spomladi za množe-nje novih mladih rastlin.

vendar zacvetijo šele čez ne-kaj sezon. Indijske kane se vsako leto zelo razrastejo in v tem času lahko stare gomo-lje zavržemo in pospravimo samo mlade in lepe. Naj bodo v suhem in v temnem prostoru, marca jih preseli-mo na svetlo, ker že lahko odženejo mlade poganjke.

Nastopil je tudi čas sajenja drevja in grmovnic, ki ima več prednosti pred pomlad-nim sajenjem. Čez zimo se že dobro ukoreninijo in spo-mladi bujneje odženejo.

SVOJO STROKOVNOST IN USPEŠNOST POTRJUJEMO ŠE NAPREJ

razpisuje za šolsko leto 2006/2007 vf^ v programe izobraževanja Odraslih, in sicer:

1. v program TRGOVEC (srednje poklicno izobraževanje), poklic PRODAJALEC se lahko vpise, kdor uspešno konča:

• osnovno šoto ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih ter tz^njuje tudi daige pogoje za vpis, navedene pri posameznem izobnaže valnem programu.

2. v program prekvalifikacije za poklic PRODAJALEC se lahko vpiše, kdor uspešno konča:

• katerokolišololV. ali V. stopnje. 3. v program EKONOMSKI TEHNIK (poklicno tehniško

izobraževanje), poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercialno področje) se lahko vpiše, kdor uspešno konča:

• triletno poklicno izobraževanje po programu trgovec, pnodajalec (dualni sistem), administrator, poslovni tajnik.

4. v program EKONOMSKI TEHNIK (srednje strokovno izobraževanje), poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercialno področje) se lahko vpiše, kdor uspešno konča:

• osnovno šolo ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih ter izpolnjuje tudi druge pogoje za vpis. navedene pri posameznem izobraže-valnem programu.

5. v program prekvalifikacije za poklic EKONOMSKI TEHNIK se lahko vpiše, kdor uspešno konča:

• katerokoli šolo V. stopnje.

Izobraževanje bo potekalo v obliki SAMOIZOBRAŽEVANJA.

INFORMACIJE: od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro po telefonu: 04/2325 070, 04/2325 084 ELEKTRONSKA POŠTA: STS.KRANJ@GUEST.ARNES.S1 SPLETNASTRAN: HTTP://WWW.STS-KRANJ.SI

Prodajne površine stanovanj: od 47.78 m2 do 149.81 m2.

, 3 Prodajne cene: skupaj z 8.5% DDV-jem, L L • shrambo in pafWmim-a mestom-a se gibljejo

od 21546.131^ SIT do 50.021^47,73 SIT.

Stanovanja bodo dokončana v septembru 2007.

Cene vSr r preračunane po STBS r;a dan 1Z102006.

informacije:

Metropola d. o. o., LJubljana Ljubljanska cesta 45, Duplica pri Kamniku tel.: 01/831-94-13,041/646-225 MnvM.metropola i

KOMAG, d. o. o. Spodnji Plavž 14c. Jesenice

Zaposlimo:

STROJNEGA TEHNIKA ali STROJNEGA MEHANIKA (m/ž)

Pogoji: - izobrazba ustrezne smeri - zaželene delovne izkušnje ' vozniški izpit kategorije 6 - pridnost in vestnost pri delu - delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnosljo zaposlitve za nedoločen čas

Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dose-danjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov.

© NOTARKA Marija Murnik

Sporočam, da sem začela s poslovanjem v notarski pisarni na naslovu Cesta Staneta Žagarja 3 7 v Kranju (prvo nadstropje Podjetniškega centra na Primskovem).

Delovni čas za stranke: ponedeljek - četrtek od 9. -12 . ure in od 14. -16 . ure petek od 9. -12 . ure in od 13. -14 . ure

Telefon: 0 4 / 2 3 59 000 Fax: 0 4 / 2 3 59 001 Elektronska pošta* tajnistvo@murnik.notarka.net

Rcidio Triolciv G o r e n j s k a 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E

W W W . C O R E N J S K I C L A S , S I

Cankarjev dom

Za naročnike Gorenjskega glasa V sodelovanju s Cankanevim d o m o m s m o za n o v e m b e r pripravili naslednje ugodnosti za n a š e naročnike:

• podar jamo vam dve vstopnici za ogled koncer ta Dru-gačni občutki, ki bo 2 . novembra , in dve vstopnici za ogled e n e g a od filmov v okviru 1 7 LlFFe.

• ob nakupu vstopnic za koncert Drugačni občutki bos te s predložitvijo izrezka č a s o p i s a Gorenjski g las z v a š o naročniško številko prejeli 5-odstotni popust.

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1

Ime in priimek

1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 j 1 1 Polni naslov

I I i I I i ._J L

Naročniška številka

Nagradno vprašanje: Kaj je to LlFFe?

Želim obiskati:

• koncert Drugačni občutki

• film festivala LlFFe

Kupon pošlj ite - na naslov Gorenjski g las , Z o i s o v a 1 , Kran j ali - na narocnine@g-gtas .s i , do s r e d e , 2 5 . 1 0 . 2 0 0 6 . Rezultati žrebanja bodo objavljeni v petek, 2 7 10 . , nagrajenci pa b o s t e obveščeni po pošti.

Gorenjski Glas

Od io. do 24. novembra

17 1» Tudi letošnjo jesen, natančneje od 10. do 24. novembra, bo slovenska prestolnica dva tedna tudi središče svetovnega filmskega dogajanja, ki vselej pritegne več kot petdeset tisoč ljubiteljev dobrega filma. Ljubljanski mednarodni filmski festival LlFFe, največja tovrstna prireditev pri nas, bo že sedemnajstič zapovrstjo platna v dvoranah Cankarjevega doma, Kinodvora, Kina Komuna in Kinokluba Vič osvetlil z izbranimi dosežki evropske in svetovne filmske produkcije zadnjega obdobja. Posebna pozornost bo namenjena najbolj kakovostnim ter po vsebini in uresničitvi izrazito Izvirnim in zanimivim avtorskim delom.

Predprodaja \^opmc od 26. oktobra Posebne ugodnosti ob nakupu več vstopnic za različne filme! Več na S www.liffe.si

c) Cankarjev d o m v/ww-cd-cc.si

2. novembra ob 20. uri

O r u g a č n i o b č u t k i A ! : - r e ; -i

Poklon Sergiu Endrigu

Veličasten glasbeni večer

Arsen Dedič, Tosca in Brina Vogelnik Simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine Pevski zbor Furlanije • julijske krajine

Arsen Dedič, Tiziana Tosca Donati in Brina Vogelnik nas bodo ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Pevskega zbora Furlanije - Julijske krajine povedli v razgibane občutke melodij enega najbolj znanih in priljubljenih italijanskih kantavtorjev, Sergia Endriga. Sergio Endrigo je na svojo izjemno glasbeno nadarjenost opozoril v šestdesetih letih z uspešnicami, kot sta /o che amo solo te (Ljubim samo tel>e) in Canzone per te (Pesem zate), s katero je leta 1968 zmaga! na festivalu v San Remu. Med največje Endrigove uspešnice uvrščajo zlasti pesmi Cirotcndo intomo al mondo, G vuofe un fiore, Varco di Noe, Teresa.

n . J i u b l i a n s k i Mednarodni

filmski fe^uvi^ 10-24.

28 MALI OGLASI info@g-glassi

Nagrajenci nagradne križanke Viessmann, ki je bila objavlje-na 6 . 1 0 . 2006 1. nagrado: majico prejme Eugen Smid Žagar, Savska 19, Ribno. 4260 Bled; 2. nagrado: kalkulator prejme Bernarda Rijavec, Srednja vas 28, 4267 Srednja vas v Bohinju; 3. na-grado; CD Slovenije prejme Stanislava Smolej, Belca 23, 4281 Mojstrana. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Marijan Štrukelj. Retnje 30. 4294 Križe; Franc Teran, Glinje 15. 4207 Cerklje in Maša Ogrin, Tupaliče 34, 4205 Pred-dvor.

Nagrajenci križanke AVTOHIŠA VRTAČ, objavljene v Go-renjskem glasu št. 80 Pravilno geslo nagradne križanke se glasi: NOVI MOTOR TSI MAKSIMALNA MOČ MINIMALNA PORABA. Med pri-spelimi rešitvami je komisija izžrebala sledeče nagrajence. 1. nagrado - enodnevno uporabo novega Golfa GT z motor-jem TSI prejme Kristina Jurina, Gubčeva 3, 4000 Kranj; 2. nagrado - enodnevno uporabo Škode Roomster prejme Ber-ta Kopač, Pot v Skale 4, 4226 Žiri; 3. nagrado - paket obvez-ne opreme prejme Danica Lederer, Golnik 92, 4204 Golnik. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Lea Potočnik, PeŠ-nica 36, 4201 Zgornja Besnica; Uroš Rudolf, Titova 2a, 4270 Jesenice in Franc Rupar, Kovorska cesta 53, 4290 Tržič. Nagrajencem iskreno čestitamo!

LOTO Rezultati 84. kroga - 18 . 10. 2006

9, n, 12, 14. 19, 31, 35 in lo

Lotko: 4, 8, 7, 3, 2, 8

Predvideni sklad 85. kroga za Sedmico: 132.000.000 SIT Predvideni sklad 85. kroga za Lotko: 50.000.000 SIT

Mali oglasi tel.: 201 42 47, 201 42 49 fax:201 42 13

Mali oglasi se sprejemajo: za objavo v peiek - v sredo do 13.30. in za objavo v lotek, do petka do 14.00! Delovni cas: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7.-15. ure.

Uvedli smo novo rubriko

"Čisto v zadn jem hipu". S10 mbnlco želimo pomagali naiim bratcem, ki

se Jim i « mudi nekaj prodan, kupili, najeti, odda-

li. Oglasa lo rubfito lahko oddale za totek v p<h

fffdeljek do osme ure in za peiek v einek prav

tako do osnw iTC. Cena oglasa )e 2J55 Sil (9.41

EUR), je enotna m ima n ^ 80 znakov - kupon

ne velja. 2a rruie oglase po redni (en oziroma na

kuponu pa sprejemamo za torek v petek do

ge ure in za petek v sredo do pd dveh

Mlinska ul. 1. Maribor. PE Tržič. Ste Marie Aux Mineš 9/a

Telefon: 592 59 49.030/50 20 n

STANOVAN|A PRODAMO TRŽIČ • centef, enosobno. 38,94 fn2. ll./3'fM. v celoti obnovljeno I. 2006. Cena: 12,6 mio sit {52.579 EUR). KRAN| • mesto, dvosobno. 63.2 m2. II./4. l-i- 1958. Z balkona razgled na Šmarjetno goro. potrebno obnove. Cena: 20 mio sit (83458,52 EUR). TRŽiC • center, dvosobno. 52.39 mi, I./3+M. v celoti obnovljeno I. 2006. Cena: 18,3 mio sit (76.365 EUR). KRANJ • Planina I, dvosobno. 70.26 m2. III./4, l.i. 1974, vzdrževano, odprt pogled. Cena: 24.5 mio sit (102,236.69 EUR). LESCE • trisobno. 60 m2 v mansardi stanovanjske vile, obnovljeno v celoti I. 2002. terasa 18 m2. vrt. nadstreSek za avlo Cena: 26,5 mio sit (no.582.54 EUR) TRŽIČ - trisobno, dvoetažno. 74.85 m?.. I4M. terasa v skali, obnovljeno v celoti I. 2005. Cena: 23.7 mio sit (98.898 EUR) HISE PRODAMO

BRITOF PRI KRANjU • dvostan. hiia v sktopo dvojka. Ml, gr, faza, cca 250 m2 biv povrSine, parcela cca 500 m2. Cena: 35.9 mio sit (149 808 EUR). POOgUBai • dvostan hi$a, 360 "12. stanovanji pc^noma izdelant, htši manjka samo fasada, parcela 696 m2. l.i. 200). Cena: 59.7 mk> sit (249.123.69 EUR), PARCEUE PRODAMO LANCOVO • 3 zazidljive parcele, 676 m2.679 m2 m 1.050 mz. Cena: 21.567,6 sit (90 EUR/m2). ZALOG PRI CERKLJAH • zazidljiva parcela, na kateri stoji bivalna brunarica. 530 mz, ravr«. sonir«. Cena: 16,7 mio sit {69.688 EUR).

PODgUBEg - zazidljiva parcela, 716 m2, ravna sončna, pravokotne oblike. Cena: 22.765.80 sit/mz (95 EUR/rm). VIKENDE PRODAMO MORAVSKE TOPUCE - Prekmurska vas. vrstna hišica. 37.82 m2 v dveh etažah, atrij, l.i. 2005. opremljeno, bližina igriS^ za golf. Cena: 12 mio sit (50.075,1) EUR). Možen tudi kratko-ro6ii najem, najmanj za 1 teden.

www.eko>htsa.s

gekkoprojeku n e p r e m i č n i n e i

• j . 8rX0f 79A. 4000 Kranj I ififo-nep®9ckkopro;elitsi 2

www.gd(koproj«kt$i • 0 4 2341 9 9 9 I 0 3 1 67 4 0 33 1

PRODAMO STANOVANJA KRANJ • CENTER: nova stanovanja v popolnoma obnovljeni meSčanski hi$i v centru mesta. . 3.sobno 59,9 mz, pritličje. Cena: 25-i99-559.a> SIT; • 2-sobno 5243 m2, pritličje. Cena: 23.502.792.60 SfT: - 2-sobr>o 58,74 m2, \. nadstropje. Cena: 26.981.866,80 SfT; • 3-sobno duptex 96,25 mz. 1. nadstropje in mansarda. Cena: 39.620.022,75 SfT. ŠKOFJA LOKA • FRANKOVO NASE-LJE: 59.62 m2. nadstropje 7./% 1. 92, delno obn. 2004, popolnoma opremlje-r>o. odlična lokacija, vsa infi^staiktura in priklju6ci. Cena: 26.5 mio SIT. KRANJ • HUJE: itirisobno s shrambo. 101.10 nu. 1.1945. popolnoma obftovtjeno 2002. nadstropje P/2, odii6ia lokacija, vsa infra-struktura. trenutio posbvni prostor z vsemi dovcrfjenji. Cena: 32.000.000 SfT. PRODAMO ZEMgiSČE SVETI DUH: zazidljiva parcela v izmen cca. 700 mz. Predvidena za gradnjo enostanovanjske hiSe. Vsa infrastruktu-ra na parceli. Cena 31.200.00 SfT/mz. BLEJSKA DOBRAVA: 406 m2, v mir-nem vaškem okolju. Prikljudci na elek-triko, vodovod in telefon so v bližini. Dovoljena gradnja enostanovanjske hi$e v treh etažah. Cena: 11 mio SIT. JESENKIE več zazidljivih parcel na sončni legi: parcela 1.062 m2 • 13 mio SIT. parcela 1.075 " H5 SIT. parceia 891 m2 • 15,5 mio SfT. parcela 485 mz -16,838 SlT/m2. parcela 1.802 mz • 14432 SrT/mz.

www.gekkoprojekt .$(

GG mali oglasi

04/2014247, e-po5td: mdli0gldsi@g-glds.si

www.gorenjskiglds.si

SUET SVtT RE <1.0.0. EMOTA KMAMJ

NAZOHJIVA VLICA 1 2

— 4 0 0 0 IUAM) NEPREMIČNINE Tit.: 04/2911-000

RCAt ESTATE 04/2026-4*9 Email: kranjtgtsvet-nepremičnine.si http://www.svet-nepremičnine.si

STANOVANJA prodamo

KRANJ • nova stanovanja v postavno

stanovanjskem objektu v bližini

vodovodnega stolpa, od 39,55 012 do

90,20 m2. Stanovanja bodo zgrajena

do julija 2007. Cene: od 395^14,28

SIT (1.649^0 EUR) do 441-^6,57

SIT (1 A t J , ^ EUR)/m2. OgUsrte se v

ra i i pisarni od ponedeljka do četrtka

od 8. do 17. ure, ob petkih pa od 8. do

i6. ure.

TRŽIČ • Bistrica: dvosobno. 60.12 m2, I. 1976, 9-/9. nova kopalnica, svetlo, lep razgled. Cena 18.5 mio SIT (77.200 EUR). TRŽIČ - Bistrica: dvosobno. 65.04 m2, I. 1981. 4-/5. vseljivo februarja 2007. Cena 21.5 mio SIT (89.718 EUR). Kranj • bližina centra: dvosobno

mansardno. v veČstanovanjski hiSi,

5343 rnz. 1.1950, prenovljeno. Cena

19 mio SIT (79 286 EUR)

Kranj • Planina I: dvosobno. 70,26 m2 (63,18 m2 bivalne povrSIne in

7,08 m2 kleti), 1.1975,3. nad/3. Cena

24.5 mio SIT (102.237 EUR).

$ko^a Loka • Groharjevo n.: 55.10 mz, I. 1966. prijetno trisobno,

mansardno stanovanje v nizkem

bloku. Cena 20 mio SIT (83.458 EUR).

HIŠE prodamo

Kranj • Zg. Besnica: 158 m2. samostojna, 1.1976. parcela 958 mz,

3x garaža, vrt, brunarica, v naselju

hiš. Hiša ima gabarit K + P •»• N -»•

neizdelano podstreho. Cena 48.5 mio SIT (202.386 EUR).

Kranj - Zgornje Bitnje: polovica

stanovanjske hiše v nadstropju,

trisobno v velikosti 95,6 mz. I. 1957. brez balkona, parcela 250 m2. garaža, parkirišče, vseljivo takoj.

Cena 24 mio SIT (100.150 EUR).

Kranj: ob Zadružni in Jelenčevi ulici

je na voljo še ena enota nepod-

kletenega dvojčka (120 m2 stanovan-

jske površine in 257 m2 zemljišča) in

ena enota podkletenega dvojčka (155 mz stanovanjske površine in 255 m2

zemljišča), zgrajeno do tretje, po-

daljšane faze. Cena prvega je 39 mio

SIT (162.764 EUR) drugega pa 43,2 mio SIT (180.411 EUR). KUPCI NE

PLAČAJO PROVIZIJE.

Šenčur: 182 m2. v zahodnem delu

naselja so naprodaj tri lične en-

odružinske hiše. zgrajene do 3. po-daljšane faze. Hiše so podkletene.

klasično grajene, z dobrim izko-

ristkom prostora in zasebnostjo

posameznih enot. Iz dnevne sobe

imajo izhod na zelenico, vsaka hiša

ima tudi balkon in nadstrešek za dva

avtomobila. Parcele merijo od 293 do 372 m2. Cena: 43 mio SIT

(180.000 EUR). KUPCI NE PLAČAJO

PROVIZIJE.

ZEMLJIŠČE prodamo

Podvin - Mošnje: 559 mz. sončna,

ravna parcela pravilne oblike v ob-

močju lokacijskega načrta novega

naselja enostanovanjskih hiš. Cena

23.964 SIT/m2 (100 EUR).

Zbilje: 818 mz, trikotna, ravna, na

robu naselja, ob gozdu, asfalt do

parcele. Cena 31.153,00 SIT (130 EUR) /mz.

Moše: 1009 m2. ravna, ozka parcela

z direktnim dostopom po asfaltirani

cesti. Podeželje, lep razgled, 8 km iz

Kranja proti Smledniku. Cena

26.360,00 SIT (110 EUR) /mz.

Šenčur - Voge: 478 mz, stavbno

zemljišče, ravna parcela, sončna.

Cena 33.550,00 SlT/m2 (140 EUR/m2) šk. Loka • Sv. Duh: zazidljivo

zemljišče, cca. 700 mz skupaj s ces-

to. ravno. Cena 31.153,00 SIT (130 EUR) /mz.

PRODAMO poslovni prostor

Kranj - Rupa: z i i mz, v poslovni coni

prodamo starejši objekt, I. 1950, takoj uporaben za nezahtevno de-

javnost. Parcela 1113 m2. priključki za

plin, elektriko, vodovod, kanalizacijo

in telefon, dostop nemoten,

priključek na avtocesto je oddaljen

slab km. Cena 53 mio SfT (222.600 EUR).

www.s vet-nepremičnine.s

n domplan dwžtMi tM intonirtno. nopcsmlinino. utonoem in onoroMito, <Ld.

tmU 0^1/647-433

teh: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp • dvosobno +

kabinet, priti., v izmeri 504 mz, leto izgr. 1962 . prenovljeno 2003, lastna centralna na plin, TV, telefon, oprema po dogovoru, cena 24 mio SIT oz. 100.150,00 EUR; vseljivo april 2007: Krar^ Planina 111 - Štirisobno, lil. nadstr., v izmeri 90 m2, Irto izgr. 1985. prenovljeno 2003. cena J4.5 mio SfT (145.9^94 EUR); Krai^ bldNna avtobusr>e postaje, enosob-no v pntii u starejše stanovanjske hiše. v izmen 45 mz, z vrtom, sannostojen vhod, garaža, klasično ogrevanje, leto izgradnje 1938, cena 19,8 mio SIT (82.623,93 EUR), možnost tudi za poslovno dejavnost Bled, alpski bloki, dvosobno * k. II.

nadstr., v izmeri 7Z mz, I. izgr. 1989, cena 43^ mk> SfT (180.27040); Bled, alpski bloki, dvosobno. II. nadstr.,

v izmeri 53 mz, I. izgr. 1989, cena 31,8 mio SIT (132.699,04). STANOVANJE - APARTMA PRODAMa Kranjska Coni - središče, dvosobno -i- K, III. nadst. izmere 4449 m2 in shrambo v kleti, opremljeno. C K. kabelska TV. telefon, leto izgradnje 1986, cena 34,5 mio srr (143.965,94 EUR). STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: Kranj, Planina II, dvosobno, opremljeno, pnti,. izmere 57.93 m2 -h UeL prostor 7.27 m2, leto izgradnje 2004. cena 90.000 Srr/mes. (375,56 EUR) + stroški; Kranj, okolica, trisobno v stanovanjski

hiši, I. izgradnje 2003, niansarda v izmeri 135.00 mz, v ceteti opremljeno. CK. ICTV. telefon, pokrit parkirni prostor, sprotno plačilo, ena varščina, cena 155.766.00 SIT (650,00 EUR) + stroški; Kranj, Planina 11, dvosobno •«• kab. prit!.,

izmere 86,n mz, opremljeno, leto iz-gradnje 1981. cena 107.838.00 Str (450,00 EUR) + stroški in garaža, cena 13.180.00 Sit (55.00 EUR); HIŠE - PRODAMO

Bližina Kranja • Britof, trojček • novogradnja, na parceli velikosti 175 mz. uporabi površine 140 mz zgrajene bodo do po-daljšane III. gr. feze. pritličje kuhinja, jedilni-ca. dnevna soba. WC, shramba, pr^soba (^ m2), v nadstropju dve otroški sobe, spal-nica, kopalnica (59 mz), podstrešje • možnost dodatnega prostwa - 25 mz. Hiše bodo s teraso in balkonom, ogrevane pred-vkioma na p&n. Vsab hiša ima tri paHdma mesta in vrtove' 35. ^ in 95 m2. ftedviden rok prevzema konec septembra leta 2006. Cena Ai - 33.789,956.00 SfT (141.003.00 EUR); A2 " 32489.911,00 srr (135.578,00 EUR), A 3 - 34.9^,836.00 SIT (146.010,00 EUR) ODV je že vključen v ceno: kupec ne plača provizije. Bližina CeH(eij na Gorenjskem, pritlična. tkxisa izxii mz. na parceli 572 rm. ieto iz-gradnje 1992.39 mio SrT (162.744.11 EUR); Kranj, Planina, dvojček na parceli ve-likosti 177 m2, uporabne stanovanjske površine 153 mz, klet, garaža, CK. lepo vzdrževana, leto izgradnje i99Z. cena 42 mio SfT (177.080,00 EUR). Lahovče, pritlična, dvostanovanjska, v IV. gradbeni hš. tbrisa 220 m2. na parceli velikosti 500 m2, voda, elektrika, CK, tele-fon, greznica, pnpravljeno tudi za pnključek na kanalizacijo, garaža za dva avtomobila. Leto izgradnje 2005/06, cena 65^)00,000 SIT (271 0,19 EUR); POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kianj, rtanina III, priti, v izmeri 26 m2 za trgovino, leto izgradnje 1986, cena 8,5 mio SIT (35469,87 EUR); Kranj, Stražište. visoko pritli^, v izmeri 209 m2, leto iz^adnje 1974. delno c^ no jena 2002, lastno paHtirišče 30 mz, za trgovino ali podobno dejavnost, cena 32 mio SIT (133.533,63 EUR). POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: Ško^ Loka, I. nadstr., izmere 125 m2. leto izgr. 1990. za pisarne, mesečna najemni-na zg9.550.oo SIT (1.250.00 EUR) in stroški in 38 mz v pridihu, krto izgr. 1990, za mimo dejavnost mesečna najemnina 118.382,00 SIT (494.00 EUR) in stroški; skladiščni prostori • pnMzv^dne hale -PRODAMO-NAJEM Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let. leto izgradnje 1975. cena 112,5 mio SfT (469454.18 EUR), možnost tudi najema - cena 1 mio SIT/mesec -f stroški (4-172.92 EUR mesečno* stroški). PARCELA - PRODAMO Britof • Voge, v izmeri 450.00 m2, cena 14 018.940,00 SIT (58.500,00 EUR) in 451,00 m2. cena 14.050.093,00 SIT (58.630,00 EUR); Bitžma ŠkoQe Loke, zazidljiva, v izmeri 746 mz, cena 26.8 mio SfT (1n.90o.oo EUR); Javomiški Rovt nad jesenicami. v izmen 759 mz. na parcefi ekiktrib in telefon, sončna, dostop z javne ceste, geodetsko odmerjena, cek>tna zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena 9 mio srr (37.556.33 EUR); Ško^ Loka • Poljanska doltna (Gorenja vas) v izmeri 764 mz, lepa, sončna, cena 10,5 mio SIT (43.816.00 EUR); PARCELA ZA VIKEND • PRODAMa Goren j i Srednja vas pri Coričah. v izmeri 403 m2, cena 9 mio StT (37.536.33 EUR), posebej doplačik> za že izdano gradbeno dovoljenje in načit za izdelavo brunarice; Pak>v)če • Bistrica nad Tržičem, v izmeri 1.097 mz, cena 6.582.000.00 SfT (27466.19 EUR).

ITD N E P R E M I Č N I N E , d .0 .0 . MAISTROV TRG 7.

4000 KRANJ TEL: 04/23-81-120.

04/23-66-670 041/755-296. 040/204.661 ,

041/900-009 e-poSta: itd.nepremični n e ® siol.net

www.itd-ptus.si

lilij

Žirovnica: spodnja etaža hiše, trisobno, 78 m2. popolnoma obnovljeno 06, garažna nadstrešnica, takoj vseljivo, sončna lokacija, cena 19 mio SIT

(79-300 EUR). Tržič - mestrto jedro: dvosobno, pritli(^

z atrijem, 55 mz, popolnoma obnovl-

jeno leta 05. vsi prikljudci, takoj vseljivo.

cena \^.ooo.ooo.oo SIT (62.594 EUR). Kranj • Zbto polje garsonjera 17 m2, V.

nad,, popolnoma obnovljena 06, nova

mini kuhinja, takoj vseljiva, cena 14 mio

SIT (58420 EUR). Kranj • Planina I: dvosobno. 65 m2, XII./XII, obnovljeno 05. nova okna. no-tranja in vhodna vrata, nova kopalnka vsi priključki, ZK urejena, vredno ogle-da. Cena 26.700.000,00 SIT (in.500 EUR).

Kranj - Planina I: dvosobno. 65 mz, P./XI1. na novo preurejeno, lepo vzdrževano, vsi priključki. ZK urejena, vredno ogleda. Cena 26.500.000,00 SIT (110.600 EUR).

Kianj - Ptanina III: trisobno, 80 m2, del-no v mansardi, 4/4 nad., leto izgradnje 87. vsi priključki, delno obnovljeno, vredno ogleda, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 07/07. Cena 27.799.000.00 SIT (116,000 EUR).

FESST, d. o. o., nepremičninska družba,

Stritarjeva ulica 5. Kranj.

Telefon: 236 73 73

Fax: 236 73 70 E-pošta:

inf0@fifsst.st

Internet:

www.fessl.5j STANOVANJA PRODAMO: KRAN) • Čirče: trisobno • novogradnja 2005, 76,00 m2, vsi priključki, cena 32.800.000,00 srr (136.871,97 EUR). KRANJ • Pbnina I: enosobno stanova-nje v bloku, PR. 43,00 m2,1. izgradnje 1977, brez balkona, cena 18.000.000.00 SfT (77199,32 EUR). PREDDVOR: enosobno stanovanje v pridihu manjšega bloka. 41,55 mz, I. izg. 1983, nadstreŠM za avto, uporaba zele-njavnega vrta, cena 22.000.000,00 SIT (EUR 91.80437). KRANjSKA GORA • JASNA: v veČstano-vanjski hiši trisobno pritlično stanova-nje z atrijem, 59 mz, v cebti obnovljeno I. 2003, cena 43.135.000.00 SrT (EUR 180.000). BLED - v alpskem bbku štirisobno sta-novanje. 99 mz, I. nadst, I. izg. 1983, cena 44333.000,00 SfT (185.000 EUR). SKOFIA LOKA: dvosobno stanovanje, V. nadstropje, 55,10 mz, cena 20.000.000,00 srr (83458,52 EUR). KRANJ: obnovljeno stanovanje v stano-vanjski hiši. I. nadstropje, 60 m2. 19.000.000.00 SIT (79.285,59 EUR). KRANJSKA GORA: dvosobno, 59,12 mz, I. izgradnje 1973. vsi priključki, takoj vseljivo, cena 38.342.000,00 SfT (160.000,00 EUR). TRŽiC: pritličje večstanovanjske hiše. 53,30 mz z vso opremo, prenovljeno 2003. vsi priključki, cena 15.300.000,00 SIT (63.845.76 EUR). HISE PRODAMa KRANJ - PREDOSgE: stanovanjsko hišo. biv. povr. 120 m2. I. izgradnje 1963. obnovljena 1.2002, zemljišča 939 mz. cena 55.000.000,00 SIT (229.511 EUR). SELŠKA DOUNA - v bližini Soriške pla-nine prodamo starejšo bivalno hišo, 70 m2 povr.. neizdelana mansarda. L izg. 19ZJ. I. Z003 v celoti obnovljena streha, zemljišča 334 mz, cena 15.000.000.00 srr (63.593.89 EUR). BOH. BELA: polovico dvostanovanjske hiše (dvosobno stanovanje z balkonom 54. 43 mz pol kleti * pol podstrešja) na zemljišču 305 mz. I. izg. 1974 cena 22.000.000,00 srr (91.804,37 EUR). PARCELE:

KRANJ: gradbena parcela, 1092 mz. cena 52.337.376,00 SIT (218.400,00 EUR). STANOVANJA ODDAMO: KRANj - VOKLa tnsobno stanovanje v veČstanovanjski hiši, 100 m2,1. nadst, delno opremljeno, 155.800.00 SIT /me-sec s stroški, razen elektrike (650,00 EUR). BRNIK: garsonjera 32 m2 v stanovanj-ski hiši, najemnina 250,00 EUR -59.910.00 srr + stroški, variSčina; novo-gradnja soba za dve osebi 3400 mz. dve najemnini po 40.000.00 SIT (167,00 EUR) + stroški, garsonjera 15,00 m2, dve najwinini po 35.000,00 srr + stroški (146,00 EUR), varščina za vsa stanovanja.

www.fesst.si

Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali

najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor? Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno • jasno • Preudarno

AJP d.0.0. Kranj Koroška cesta 2 , 4 0 0 0 Kranj

gsm: 031/330 - 040

PARCELO PRODAM

ZG. BITNJE 150 m od glavne ceste.

666.5 do 1336 m2. Cena

22.765,80 SIT/m2 (95,00 EUR/m2). Za znane stranke kupimo parcelo

cca. 1060 mz (prodajalec ne plača

provizije), starejšo hišo z večjim vr-

tom na Gorenjskem ter eno-, dvo-,

trisobna stanovanja • Kranj, Skofja

Loka.

m P PROJEKT

Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111

ZA NAM POZNANE STRANKE NUJ-NO KUPIMa • enosobno stanovanje v Kranju na Planini;

• dvosobno stanovanje z dvema

kabinetoma v nižjem nadstropju v

Kranju:

• garsonjero ali enosobno stanovanje do 59.000 EUR (14.138.760 SIT) v Kranju ali §k. Loki;

- zazidljivo parcelo 500*1000 mz v Stražišču ali bližnji okolici;

- bivalni vikend na Gorenjskem do

125.000 EUR (29.955.000 SIT):

• dvodružinsko hišo V Kranju in

okolici do 200.000 EUR (47.928.000 SIT);

- večjo površino obdelovalne zemlje

v Kranju, na levem bregu Save.

CELOTNO PONUDBO NEPREMIČNIN

NAJDETE NA NASI SPlfTNI STRANI

www.mp-projekt .s

NcfMcrniMnskiagcndpCAROUNE 66,d&0. Tmovlje9,4207 C«Hi%: ra Coranjskem, obfiv

JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN IN VOZIL

I. Predmeti javne dražbe so: 1. osebni avto VOLVO 850 GLT, 1.1994, izklicna cena 250.000.00 SIT (EUR I.043.19) 2 osebni avto MERCEDES-BENZ SLK 200.1, 2004, izklicna cena 7.990.000.00 srr (EUR 33.341.68)

parcela. 454 mz, Lesce-izklicna cena 11.^2,00 SfT/mz

(EUR 50,00/m2), veljajo pogoji za pro-dajo kmetijskega zemljišča 4. zazidljiva parcda. 723 mz. Kranj-Bit-nje. izklicna cena 31.153,20 SIT/mz (EUR i30,00/m2) 5. poslovni prostor, i6m2, Sko^a Loka. Kapucinski trg 8, izklicna cena 4.500.000.00 srr (EUR 18.778,17) 6. dvosobno stanovanje. 55 mz. Kranj-šorli-jeva. I. 2001, obnovljeno, izklicna cena 24.900 000,00 srr (EUR 103.905.86) 7. gostinsko-stanovanjski objekt. 1780 m2. Ljubljana-Koseze, izklicna cena 718.920,000.00 srr (EUR 3,000.000.00) 8. dvosobno stanovanje 61 m2. Tržič-De-tdjica. 1.1981. izklicna cena 20.000.000,00 srr (EUR 83458,53). vseljivo febrnarja 2007 9. zazid. parcela, 1187 m2, Smane Sap. izkl. cena 30.194.64 SIT/mz (EUR i26.oo/m2) vkl. DDV 10. Dve zazidljivi parceli v skupni izmeri 565 mz v Cerini pri Čatežu. Izklicna cena 5.310 SfT/mz (22.16 EUR). II. Nepremičnine in vozila, opreddieni v I. točki, bodo naprodaj na javni dražbi, ki bo v petek. 27.10.2006. ob 15. uri, v sejni dvorani na naslovu Caroline 66. d. o. o.. Jezerska cesta 41, Kranj (Dom kra-janov na Primskovem). III. Pogoje za sodelovanje, pravib dražb« razpisno dokumentacijo in osnutek po-godbe, termin za ogled nepremičnin m voal. lahko pravne ali fizične osebe, ki že-lijo sodetevati na javni dražbi, dvignejo na naskmi: CAROUNE 66, d. o. o., jezerska

Več informacij na: GSM: 041/305 955

tel.: 04/23419 88, 04/23419 89 e-poSta: caroline.66@siol.net

MALI OGLASI info@g-^as.si 29

novogrAdnje. ddAptacije. nepf«ml£nir>e

ven um., o 8ritof4j, 4000 Kranj td./fcr. 04/234-3^0 tUK. 031/684-777 e-foi Bdijs vcnum i

PRODAJ Kran^ ŽupanSčeva, prodamo trisobno stanovanje s kabinetom, niansarda/2. brez balkona, zelo svetlo, razgibano, opremljeno, staro cca. 20 let. 1960. cena: 36.000000,00 sit Kranj, Jurčičeva, prodamo dvosobno stanovanje, 5$ ma. 1.1951. obnovljeno, mansardno. s PP, cena: 19.000000,00 sit.

Blejska Dobrava, 406 in 675 ma. sončni, mirni, zazidljivi parcdt, priključ-ki ob parceli, cena po dogovoru NAJEM

Kranj in bSžnja okoBca. za najem iiče> mo 150 mz poslovnih prostorov za mimo dejavnost (avtodeli. plastika). Na em za več let NAKUP

Kranj - okotka, NUjNO iščemo večje Stevik) zazidljivih rarcel od 500 • 600 mz.

Preddvor. Sk. Loka ali gubljana. Če se odk>č3te za prodajo, nas pokiičrtel

www.venum.$i

Tavčarjeva ulica 22. P.E. Stritarjeva ul. 4 .4000 Kranj

td.: 04/2380.430,04/2365-360 fec 04/2365-365,

e-poita: info<3>agerTtkranj3i

PRODAMO

GARSONJERE

KROPA, prodamo garsonjero v izmeri 30.29 m2,4. nad., starost 30 let, prenov-ljeno leta 2005. CK, vsi priključi, opre-mljenost po dogovoru, vseljivost konec februarja leta 2007. CENA: w.8oo.ooo.oo SIT (45.067.60 EUR). ENOSOBNA STANOVANJ KRANJ - TAVČARJEVA, prodamo man-sardno enosobno stanovanje velikosti 43.69 m2, starost 16 let, CK - olje. v kompletu opremljerio. vse ivost po 1.1. 2007. CENA: 17.500.000.00 SIT {73.026 EUR).

DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Mrakova uL, prodamo dvosob-no stanovanje v visokem pritli ^u, veli-kost 54.S6 m2, prenovljeno leta 2000. dve kieti. CK • plin skupna, porabnina po števcu, vseijtvo avgusta 2007. CENA 23.500.000.00 SIT (97.920.00 EUR).

TRŽIČ • RAVNE, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 60,90 m2. 2-/4 nad., starost cca. 28 let. balkon. CK. vsi priključki, vseljivost po dogovoru. CENA 17.000.000.00 SIT (70.939,37 EUR).

KRANJ - PLANINA lil, prodamo dvo-sobno stanovanje, velikost 63.66 m2. M/3 nad., starost 20 let, CK - toplovod, vsi priključki, vseljivost po dogovoru. CENA 23.000.000.00 SIT (95.977.30 EUR).

TRI in VEČSOBNO STANOVANJE KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo lepo Stirisobno stanovanje, velikost 100 m2, v prrtli^u. adaptirano v celoti leta 2003. trenutno opremljeno kot posk>v-ni prostor • primemo za pisarniško de-javnost z uporabnim dowljenjem. vsi priključki, CK • o^e • lastno, vsdjivost in prepis takoj. CENA 34.000.000,00 SIT {»41.87943 EUR). POSEBNA PONUDBA OD 21.09.2006 DO 23.102006 PRODAJALCEM ZARAČUNAMO SAMO 0,85% PROVIZIJE!! Hi&t ZC BESNKA prodamo 1/2 hiSe v iz-meri 120 m2 stanovanjske povriine s 102 m2 pripadajočega zemljiSča, adap-tirano leU 2001, balkon. CK - lastna na olje. vsi prikijučld. vseljivost po dogovo-ru. CENA 33.000.000.00 SIT {137.706.56 EUR).

BRITOF . PRIMSKOVO, prodamo sa-mostojno hiSo, velikost stanovanjske povriine 250 mz. na parceli velikosti 479 ni2. sUid 25 kfl, delno obnovljena leta 2005. CK - f in, vseljivost po d^o-voru. CENA: 68.000.000,00 SIT (283.758.97 EUR).

SP. BESNICA, prodamo enodružinsko htio z garažo, velikost sta. povrSine cca. 150 mz, na parceli vel. 450 012. starost 50 let v fazi adaptacije, nova fasada. CK • olje, vsi pnkljuad, vseljivost po dogo-voru. CENA' 34.cxx).ooo,oo SIT (141.879.00 EUR). ZEMgiSČA:

KRANJ - MLAKA, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 529 m2, prepis po do-govoru. CENA 12.500.000.00 srr. BA^ELJ, prodamo parcek> namenjeno za tzgr^njo bivaln^ vikenda, velikost 1151 m2, CENA: 23.484.72 SIT {98 EUR)/m2. KUPIMO:

KUPIMO več različnih nepremičnin za že znane kupce.

www.aeentkr3nj .si

KsKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12.4000 Kranj Tel. 04/20213 53,202 25 66

CSM 051/320 700, Emaih infb9k3-kerasi

POSLOVNI PROSTORI:

Oddama

KRANJ (Planina): 130 m2 v pritli^u, dva prostora {54 mz in 76 mz), mima dejav-nost, lastna parkirišča, staro 22 let ceria - 8 EUR/m2 {1.917.00 SIT/m2). KRANJ: I2v42 m2 v pritli^u posk>vnega objekta, obnova 2006, cena « 20 EUR/m2 (4.792,00 SIT/m2). KRANJ: pisarne v izmeri 185 mz v pritlič-ju in 155 m2 v nadstropju, obno^jeno pred 10 leti, lastna parkirišča, cena » 6 EUR/m2 (1438.00 SrT/m2). KRANJ: mestno jedro. meSčanska hiia, 2 pisarni 16 in 20 m2. souporaba WC in Čajne kuhinje, v I. nad., obnova 2002, cena - 1 0 EUR/m2 {2.39640 SIT/mz). KRANJ: bližina, posk}vni prostor 81 mz. en prostor, v i. nadstropju, letnik 2002, lastna parkiriSča, cena • 7,5 EUR/m2 (1.797.30 SIT/m2). r\ 11| I , rTOOamO;

KRANJ, tih ob centiu • proizvodno, skla-diSČni, trgovski prostori v izmeri cca. 5.000 m2 v pritličju In 5.000 m2 v 1. nad., letnik 1992, takoj na voljo, mož-nost nakupa po delih, cena - 420 EUR/m2 za 1. nad. {100.648.8 SfT/m2) in 520 EUR/m2 za priti i^ {124.612,8 SIT/m2). KRANJ • proizvodno-skiadiSčni prostor 656 m2 v pritličju objekta, obn. leta 2004. samostojen vhod. klimati. takoj na voljo, cena -131.802.00 SIT/mz (550 EUR/mz).

HISE: Prodama

BTTNJE: atrijska stanovanjska hiia, pri-d i g 103 m2, prav toliko v nadstropju in mansai i, letnik 81, parcela 980 rm, pri-merna tudi za dvostanovanjsko hi$o. mirna lokacija, cena • 67,0 mio SIT (279.586 EUR).

MLAKA, na Griču: v naselju novejših hiš. stanovanjska htša v III. gr. h š (klet 140 m2, priti i^ 150 m2 in mansarda 113 m2). parcela 772 rm na sončni teka-dji. primenna tudi za dvostariovanjsko hilo, možnost poslovne dejavnosti, cena - 40.9 mio SfT (170.672 EUR). DRULOVKA stan. hiša stara 45 let. pri-mema tudi za dvodaižinsko h ^ . stan. površina 270 mz, velikost parcele 1.000 nfi2, cena - 55,0 mio SIT (229.510 EUR) VELfSOVO: dvostanovanjska hiša let-nik 1979, cca. 85 m2 na etažo (K, P, N in podstrešje), parcela 681 mz, cena -44,0 mio SIT (183.608 EUR). ŠENČUR: Sten. hiša, letnik 60, uporab-ne površine 200 mz, obnova v letu 2004, izdelana kiet, pritličje in mansar-da, parcela 900 m2. c£na - 45,0 mio SfT (187.781 EUR). PODNART (Taleš): bmnarica 5 x 4 m, spodaj bivalni p f oW s kuhinjo, zgoraj ležišča, stara 20 let, poleg p c M nad-strešek z žarom, panšia 7y> mz. cena -8.387.000.00 SfT {35.000 EUR). VIRMASE: stan. hiša vel. 9x11 m, (klet, pritii^ in mansarda), parcela 320 m2, letnik 1965, obnovljena leta 2000 (stre-ha. fasada, okna, vrata, tlaki), cena • 49,5 mio srr (206.559 EUR). BASELJ: brunarica 60 rm in 10 m2 tera-sa, v p^i^u dnevni prostor, kopalnica, v nadstropju dve spalnid in balkon, sta-ra 20 let, 450 m2, cena « 35.0 mio SIT (146.052 EUR). ZEMgiSČA: Prodama

Bašdj. Stav. parcela 500 m2 po 19.171,20 SIT/m2 (80 EUR/nru). Mače: stav. parcela 1186 m2 po 19.171.00 SIT (80 EUR/m2) in parcela 336 m2 po 4.792.80 SfT (20 EUR/m2). Coriče: stav. parcelo 998 m2 po 23.964,00 SIT/m2 (100 EUR/m2). stiska vasi pod Krvavcem: stav. parcelo 530 m2 po 22.765 SIT/m2 (95 EUR/m2).

Bitnje: stav. parcelo 1335 m2 po

21.567,00 SIT/mz (9oEUR/m2). STANOVANJA:

Prodanto:

COftIČE: trisobno v pridihu hiše 81 mz, klet 8 nn2, terasa 14 mz in 34 mz, vrt 227 m2. obnovljeno leta 2002, cena - 25,9 mio srr {108.078 EUR). KRANJ: drosobno 60 m2 v pritli^u. sta-ro 60 let, nt CK, cena - 17.5 mio SIT (73.026 EUR).

KRANJ: trisobno 71.73 mz v 4. nad., ob-nova delno 2005, cena » 27.0 mio SIT (112.669 EUR).

KRANJ: trisobno 77 m2 v 9. nad, obno-va p r^ 8 leti. cena - 25,0 mio SIT (104.323 EUR).

KRANJ: trisobno 79,6 mz v visokem pri-tli^u/2 nad., obrvo^ 2003, cena - 28.5 mio SIT {118.928 EUR). TRŽIČ: enosobno 44,75 m2 v 1. nad., obnova 94, cena -14,0 mk) SfT (58w}20 EUR).

TRŽlC trisobno 125 m2 v pritli ^u hiše, obnova 86, cena >22/) mio srr (91.804 EUR).

wvww.k3-kcrn.

STE V DILEMI PRI KATERI BANK! vzen KREDIT?

LAHKO VAM S V E T U J E M O IN UREDIMO NAJUGODNEJŠO

MOŽNOST NAJEMA! Triple A-lnvest Kranj. KKJnčeva c. 12

tel 04/20 28 405, mob 040/521 660

www.hltrlKREDIT.com

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

GARSONJERO. Kranj. Planina I. 25.5 m2. z vsemi priključki, Klet, 3./3 nad., cena po dogovoru. « 031/719-235

6000103 DVOINPOLSOBNO, stanovanje. Pla-nina I. delno obnovljeno, cena 22.600.000 SIT. 9 031/377-001

600906« DVOSOBNO, stanovanje. 651 m2. Tr-žič Deteljica, 4. nad.. JV le^, vsi pri-ključki, 1. 81. vpis v zemljiško knjigo v postopku, loža. klet. cena 23 mio SIT (95.977. 30 EUR). Traxi nepremičnine Lj. 9 01/435-01-21. 041/638048

0009003

ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRC 7.

4000 KRANJ TEL: 04/23>8M20,

041/755-296. 040/204-661 , 0 4 1 / 9 0 0 0 0 9

e-poita: itd.nepremicnine^sid.net wv .ft(i-plus.si

Iki DVOSOBNO stanovanje Šk. Loka -Trata. 58 m2.1. 86. 4./4 nad., klima, CK. KTV. velik balkon, cena: 23.500.000,00 s r r , « 041/941-353

600907« KRANJ, Planina. 2SS. 68,60 m2. I. 58. delno adaptirano I. 94. 1. nad., cena 19.900.000 SIT (83.041 EUR), TA-BU, d.o.o.. Pod hr«>om 78. U . « 01/514-15-95, 041/608-843

eoooost

VODOVODNI STOLP. 2 SS+k. adapt.2004. 52 m2. 20,8 mio SIT (86.797 EUR), « 04/23-44-080. 041/366-896. www.frast.si

6000196 ZLATO POUE. 2 SS. 53 m2. rravogr. 2007. pokrit parking 21,6 mio (90.135 EUR). « 04/23-44-080. 041/366-896, www.frast.si

6000195 TRISOBNO, stanovanje z garažo v Šortijevem naselju. « 041/414-260

TRISOBNO Stražiiče. opremljeno, re-r>ovirano. z lastnim parkiriščem, pisano vZK. « 040/633-411

»00M23 V KRANJU, Zlato polje, dvosobno sta-novanje 50 m2. ugodno prodamo, s 031/378-038 aooaooo

jI Janko S. StuSek j, župan Radovljice

lj NAJBOgŠI tukaj in ZDAJ

KRANJ, nebotičnik. 4-sobno . 87,5 m2. balkon, klet, garaža, svetlo, lep razgled. slike na www.free-webs.com/prodajalec1. okv. cena 33.360.000 srr, 9 031/607-875

6009016 ODDAM

SOBO. v Kranju, opremljeno, ogreva-no. samskemu moškemu. 9 04/232-50-59 6000172 OPREMUENO ENOSOBNO. stano-vanje v Kranju. 9 040/554-783

eoooiu NAJAMEM

ENOSOBNO. stanovanje na območju Kranja in okolice. 9 031/417-498

«000063 HISE PRODAM HIŠO, z gospodarskim poslopjem v Britofu, lepa tokacija, 9 040/537-387

Jezerska c. S4/B, PE Suceva 27, Kranj

V 30. dneh prodamo vašo nepremičnino

HIŠO. Železniki okolica v III. gr. fazi. novogradnja 2004. na sončni parceli ob robu gozda, priključki urejeni, 9 031/372-238 ©ooorn

PRIMSKOVO. 1/2 hiše, 1.85, 100 m2. parcela 150 m2, odlična lokacija, garaža. 29 mio SfT (121.015 EUR). 9 04/23-44-080. 041 /366-896. www.frast.si 60O0t07

STANOVANJSKO HIŠO. v Stražišču pri Kranju. 180 m2 bivalne p c ^ n e na parceli 733 m2. možnost večih stano-vanj. 1.72, vseljivo takoj. 9 040/842-038 6000104

STAREJŠO, dvostanovanjsko hišo na parceli 920 m2 na lepi lokaciji 12 km iz Kranja. 9 041 /209-066 too6M

ŠKOFJA LOKA, Podiubnik, atrijska hiša. lahko dvostanovanjska (120+80 m2). parcela 320 m2. Vsi priključki, bližina vrtca in šote. mimo okolje, cena 55 mio SIT. 9 041/330^)04

eoooit?

VIRMAŠE, sam. hiša. 180 m2. parce-la 457 m2.1.1940. potrebna adaptaci-je. 24 mio (100.150 EUR). 9 04/23-44-080. 041/366-896. www.frast.sl

6000196

POSESTI PRODAM

ZAZIDUIVO PARCELO, 700 m2. na Trsteniku. šifra: SONCNA Z RAZGLE-DOM 60091&3

POSLOVNI PROSTORI ODDAM

TRGOVSKI LOKAL. Radovljica cen-ter, 45 m2. « 04/531-83-24

<ooe»76 142 m2. velik prostor v Šk. Loki - Tra-ta primeren za skladišče, obrt. garažo, Aleš, 9 041 /533-733 6009i40

GARAŽE PRODAM

GARAŽO, v tripleksu pri nebotičniku 2.4x4.5 m. 9 031/761-139 SOOOIM

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

04/23 44 080.041/626 581, 041/366 896, 041/734198

24ur/dan ncpremicnme frasusi

ODKUP. PRODAJA, PREPIS, rablje-nih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d.o.o.. Kranj. Savska 34, Kranj. 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 6006662

PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmatike in platišča - amortizerji T*o*«oif: hitri servis vozi - avtooptika. vse za podvozje vozil, - izpušni sislem«. katalizalorjt f

To} M/25 76 052 Http://www.3gganlar.s]

AVTOMOBIU, odkup • prodaja rablje-nih vozi), gotovinsko plačilo, uredimo prepis, Mepax. d.o.o.. Planina 5, 4000 Kranj, 9 041/773-772 6ooaro4

BMW 325.1. 92. usnjeni sedeži z do-datno opremo. Kolenovič. Tekstilna cesta 12. Kranj. 9 031/520^91

6009168 BMW 316 I. I. 93, 165.000 km, zelo ohranjen, cena po dogovoru. 9 041/664-433 ooooo««

CITROEN EVASION 2.0. I. 98. 143.000 km. enoprostorec. reg. 8/07. klima. el. paket, cena: 1.000.000.00 SIT. 9 051/435-699

«009151 KOMBI CITROEN JUMPER, 1.95. 2.5 diesel. 118.000 kmk. lepo ohranjen. Cena 560.000 SIT. 9 041/706 328

FIAT. PUNTO 1.2.1.02, 1. lastnik, ser-visna knjiga, možno plačilo na položni-ce. lepo ohranjen, možna menjava, go-tovinski popust. Avtomaš, d.o.o.. češ-njeveK 22, Cerklje. « 031 /490012

FIAT PUNTO 1.2 SX. I. 01. 78.000 km. 1. lastnik, klima, vsa oprema. 9 041/398-574 6009>a9

FIAT UNO. I. 96. registriran še en me-sec. 90.000 SIT (po dogovoru). 9 031/506-673 6009094

FORD. KA. 1.00. lepo ohranjen, mož-nost menjave, gotovinski popust, mož-nost kredita na položnice, Avtomaš d.o.o.. (iešnjevek 22. Cerklje. 9 031/490012 6009204

FORD, Fiesta 1.3.1.97, 5 vrat. 90.000 km. lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust. Avtomaš d.o.o.. Cešnjevek 22. Cerklje. 9 031/490-012 6009207 FORD. MONOEO 1.8. ISV. 1.01. klima in ostala oprema, možnost plačila na položnice, možna menjava, gotovinski popust, Avtomaš d.o.o.. (I^ešnjevek 22. Cerklje. »031/4904D12 0000210

FORD FIESTA 1.1.1. 94. 120.000 knn. 1. lastnik, 9 04/518-60-70 6009i«i

HVUNDAI. ACCENT 1.3.1. 97. 5 vrat. možna menjava, gotovinski popust, Av-tomaš. d.o.o.. Cešnjevek 22. Cerkij«. «031/490-012 eoo92'ii

MERCEDES. A170 CDi. 1.99. klima in ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, možnost kredita na potožnice. Avtomaš d.o.o., Cešnjevek 22. Cerklje. 9 031/490-012 6009206 PEUGEOT 206 m 1.4 HDI diesel, I. 05. 24.800 km, 5 vr. + zad.s.. 1. last-niča. orig. alarm, radio MP3, S 041/896-535 0009188

R-5 FIVE. I. 95. zelo ohranjen, pet vrat, bele barve. 9 04/23-32-761

S00917I RENAULT. Megane 1.6, 1.96. lepo ohranjen, možna menjava. TOtovinski popust. Avtomaš d.o.o.. Cešnjevek 22. Cerklje. 9 031/490-012

0 Janko S. Stuiek župan Radovljice j

3 NAJBOgŠI tukaj in ZDAJ i

RENAULT. Twingo 12. 1.98. lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, možen kredit na položnice. Av-tomaš d.o.o., (Cešnjevek 22. Cerklje, « 0 3 1 / 4 9 0 0 1 2 60002CI

RENAULT, laguna 1.8. 16 V, 1.99, kli-ma in ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotoviski popust, možnost kredita na položnice, Avtomaš d.o.o.. (t^ešnjevek 22. Cerklje. 9 031/490012 6000207

RENAULT, Clio 1.2. model 03, klinia in ostala oprema, lepo ohranjen, mož-na menjava, gotoviski popust, možnost kredita na potožnlce, Avtomaš d.o.o.. Cešnjevek 22, Ceri<IJe. 9 031/490-0 1 2 6 0 0 9 2 0 3

RENAULT, Clio 1.2, 1.98. novi model, lepo ohranjen. možf>ost menjave, go-tovinski popust, možnost kredita na položnkie. Avtomaš d.o.o.. (Cešnjevek 22. Cerklje. «031/490012

« 0 0 9 2 0 «

RENAULT. CUO 1.4 RT, I. 99. klima in ostala oprema, kreditna položnica, lepo ohranjen, možna menjava, ^to-vinski popust. Avtomaš, d.o.o.. Ce^ njevek 22. Certdje, « 031/490012

6 0 0 9 2 1 2

RENAULT CUO 1.4 RT. I. 95. 5 vrat. servo, el. oprema, zelo ohranjen. 9 041/787050 6009100

RENAULT ESPACE 2.2 DCi, I. 03. pri-vilege oprema. 1. lastnik, garažiran. nove gume. redno servisiran, « 041/62-52-72 600»i6«

RENAULT TW1NG0. I. 97, 70.000 km, ugodno. « 040/268-382

0 0 0 0 I 3 &

SEAT IBIZA, I. 01. klima, zelo dobro ohranjena, « 031/848-635

6 0 0 0 0 9 1

SUBARU JUSTY. I. 92. 4x4, cena: 340.000,00 srr. « 041/819-642

6 0 0 0 1 3 2

ŠKODA FEUCIA 1.6. I. 97. cena po dogovoru, « 041/963-526 eooeot«

GOLF dizel. I. 96. « 031/209-277 6 0 0 0 0 3 6

VOLKSWAGEN GOLF 11. 1. 89. cena po dogovoru, temno zelena kovinska barva, dobro ohranjen. « 031/688-223 6009127 VW. Polo 1.4. model 97, servo volan. ier>o ohranjen, možna n>enjav^ goto-vinski popust. Avtomaš d.o.o., Cešnje-vek 22. Cerklje, « 031/490012

6 0 0 9 2 0 6

VW G0L5IV TDl karavan. 1.02.1. last-nik. servisna knjiga, gara^ran. kupljen v SLO. «041/546^94

6009166 AVTODELI IN OPREMA PRODAM

4 RABUENE GUME. 185/70/14 Sava S3. s platišči za Peugeot 405, 406. « 031 /430-727 6009i39 NOVE. zimske gume Sava Goodyear matador različnih dia>enzij 30% cene-je, « 0 4 1 / 8 1 2 - 6 4 5 600911^

Š T I R I , jeklena platišča 13" za WV Polo na 4 vijake ali zamenjam za 14" za Clio, «031/811-931 6009109

KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM

KARAMBOURANO VOZILO, ali vozilo v okvari od 1.97 dalje. Ogted m plačilo takoj, «031/761-711 eooao4o

POŠKODOVANO VOZILO, tudi total-ka - ponujam največ, takojšen odkup, prevoz. « 0 3 1 / 7 7 0 ^ 3

6 0 0 M 9 3

i I LDS j! 1 radovljica » I gradimo sedanjost ' { NAJBOU^I tukaj m ZDAJ

STROJI IN ORODJA' PRODAM

ELEKTRIČNI SKOBUlČ, Mokfta. šir. 17 cm. «041/350-385

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM

2 m3, suhih borovih desk. deb. 18 mm. cena po dogovoru. « 041/677-544 60090M 200 KG. gašenega. uležanega apna. primennega za beljenje. « 041/952-618 6000096 HRASTOVE PLOHE, deb. 5 cm in punte, « 04/51-21-662 wo9o*7

ODKUPUJEMO HLODOVINO, hrata, bukve, jesena ter smreko, « 04/51-80-220.041/639-348 eoo9iis

SNEGOLOVCE. za bramac 800 kos iz nerjaveče pločevine 1,5 mm. « 041/893-682 «x»»75

KUPIM

ODKUPUJEMO, smrekovo hlodovino, plačilo takoj. Verea. d.o.o., « 04/25-51-209.041/665-360 ooo9t34

STAVBNO POHIŠTVO PRODAM

DVOJA, nova notranja vrata v hrastovi barvi. « 041 /448-148 6009i46

NOTRANJA VRATA, m okroglo nerja-veče korito s pipo. « 051/200-255

6009070 NOVA. vhodna vrata s podbojem 30% ceneje. « 04/23-10020 60O903t

KURIVO PRODAM

20 M2. suhih bukovih drv. « 041/607-378 «009tr« BUKOVA, in mešana dn/a z dostavo. « 041/705-177

BUKOVA, dn/a. « 031/35-11-72 6009046

DRVA. bukova in mešana. « 031/817-768 6009054

DRVA. bukova, mešana in brezova, lahko razžagamo, možna dostava. « 040/338-719 6009M4

DRVA. bukova, suha. hlode, goli in pse čistokArne berr\ardince. « 04/572-50-42. 040/610-958

6009)M LESNE BRIKETE, za kurjavo. « 040/328-708 6009476

LESNE BRIKETE. za kurjavo, ugod-no. « 04/53-31-648. 040/88-74-25

6009>3I SUHA. bukova drva. « 041/884-882

6009062 SUHA. mešana drva m deske ter ku-pim bikca simentalca. « 041/841-632 6009093 SUHA. hrastova in mešana drva. mož-nost razreza in dostave. « 041/236-083 6009107 SUHA, bukova drva. razžagana z do-stavo na dom. « 041/208-159

6009110

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

KAVČ. z l^iščem in zgornji vložek, ugodno, « 0590/15018

• «009147 MASIVNO POSTELJO, z jogijem 190x90 cm. leseno kamiso 180 cm ter avtoradio Kenv/ood. « 041/652-710 6009037 NOVO KUHINJO. « 031/20S-724

600S4I?

1 radovljica I gradimo sedanjost f NAJBOLJŠI tukaj in ZDAJ

3 0 MALI OGLASI

Janko s. Stušek i župan Radovljice (2? KUPIM

NAJBOLJŠI tukaj m ZD/VJ

SPALNICO, z jogijem, železno poste-ljo z jogijem podarim, a 04/253-58-2 9 0009164

STARINSKI KAVČ. « 04/58-91-239 0009041

GOSPODINJSKI APARATI

PRODAM

ELEKTRIČNI, sušilec sadja in pleten-ke. «040/252-166 ocoei«

KUHINJSKO NAPO, vgradno pečico in plinsko ploščo Gorenje. 9 0 4 0 / 4 1 ( M 5 0 6009032

POMIVALNI STROJ. Gorenje, ugod-no. 9 04/204-16-95 tootiej

SUŠILNI STROJ, Gorenje ET 741 zelo malo rabljen, 9 031/491-190

8009090

PODARIM

ŠTEDILNIK, kiperbuš. obnovljen. « 04/23-10-159 0009193

GLASBILA PRODAM

PROFESIONALNO, klaviaturo Farfisa G7 in zvočni mtdi modul, brezhibno, ugodno. 9 041 /589-989 eoo9io6

TURIZEM ODDAM APARTMA, 2-4 osebe. 5.000 SIT/dnevno. 1000 m visoko, Pokljuka - Gonuše. 9 051/602-448

HOBI PRODAM

NEKAJ, starih predmetov. 040/238-007

OTROŠKA OPREMA PRODAM

OTROŠKO POSTEUlCO. zograjicov beli barvi, kot nova. 9 041/62-52-72

60091S6

: I radovljica I gradimo sedanjost I NAlBOUŠi tukaj in ZDAl

PO ZELO UGODNI CENI. prodam malo rabljeno opremo za dojenčka. 8 041/270-618. po 15. uri 6000040

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

VRTNE, robidnice, brez trnja, zelo rodne, trajnice, vzgojene na vrtu. ugodno. 9 04/36-14-640, 031/532-562

MAČEHE IN KRIZANTEME, v loncih, ikebane ter rezano cvetje. Konc, Moš-nje 37, Radovljica. 9 04/533-80-17. 041/607-464 6O09159

PODARIM

DVA ČB MUCKA, stara dva meseca. «051/817-885 eo090M

DVE. mladi muci. « 041/754-547 «009W

MLADE MUCKE. Stare pol leta. « U4U/bt>9-U12 0009I67

ŠTIRI VELIKE, asparaguse, « 04/25-21-101 eoooiM

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI

PRODAM

CIRKULAR 5.5 KW. motor, plug za sneg in mlin za sadje. « 051/340-723 0009020

ROVOKOPAČ. SKIP. rotacijsko kosil-nico SIP 135 in večjo količino bukovih drv. « 040/212-819 0009066

TEHTNICO, na utež, 100 kg. Hotema-že 50. « 04/253-15-02 6009030

ZETOR 53-41. super, I. 98, cena po dogovoru. « 041/774-308 6009064

DVOBRAZDNI PLUG. za oranje, veli-kost 12 ohranjen. « 031/846-549. po 15. uri eoo90/t

KARDAN. za cepilec drv, « 031/287-7 2 5 6009026

STAREJŠI TRAKTOR. « 031/753-4 8 4 6008627

TRAKTOR. Univerza!, Štore ali Zetor. od lastnika, plačilo takoj, « 031/245-2 3 9 6000076

PRIDELKI PRODAM

BELI, jedilni in krmni krompir, možna dostava, « 031/585-345 0009027

BESNIŠKO VOŠČENKO. in mošt iz neškropljenih jabolk. « 031/553-357

6009034

DOBRO ULEŽAN. hlevski gnoj, « 041/347-507 eoodieo

DOMAČA, neškropljena jabolka -ugodno. « 04/533-00-21 oooa99s

DOMAČA, jabolka, kosmač. jonatan. Žejo 1. « 04/25-71-822 000905«

DOMAČA, neškropljena jabolka, « 04/531-59-78 ooo9»;3

DOMAČA, neškropljena jabolka, več dobrih starih sort. sladek jabolčni mošt, « 04/531-05-29

.6009186

DOMAČA JABOLKA, za ozimnico, več vrst, Sr. Bitnje 54. « 04/231-23-0 9 0009072

DOMAČI, jabolčni sok iz neškropljenih jabolk, cena 100 SIT. « 040/666-4 3 6 «009)38

EKOLOŠKO certificirana, jedilna ja-bolka za ozimnico (voščenka. krivope-celj. rumena lepocvetka, jonatan, maj-da...} in krompir tar 15 m3 mešanih drv. Slibar. «031/612-199

0009036

HLEVSKI GNOJ, uležan, kvaliteten, brez žagania, možnost dostave za vr-tičkarje, « 040/845-860

60090S?

HRUSKE IN JABOLKA, jesenska in za ozimnico vam nudimo Pri Markuti, ča-dovlje 3. Golnik, « 041/829^76

6006801

JABOLKA, kvalitetna, ugodno, kmetija Princ. Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič. « 041/747-623

JABOLKA, neškropljena in jabolčni kis, Ribno, « 04/57-43-294

6009046

JABOLKA. r>a drevesu, neškropljena. za mošt. kis aH ozimnico, « 04/25-21-854 6009046

JABOLKA. boskop«ki kosmač in sta-rejše sorte ter hruške zimske. « 04/255-11-71,051 /410-138

60090M

JABOLKA, voščenka za mošt ali žga-nje. «04/250-30-35 6009067

JABOLKA, zlata parmena, krivopecelj, kosmač. voščenke in hruške. « 04/25-78-450 B009n4

JABOLKA, neškropljena voščenka za mošt ali ozimnico, ugodno. « 04/255-15-51 6009I63

JEDILNI, in krmni krompir. 27-321

01/36-600916/

KOSTANJ, lep. svež. debel, cena 400 SIT/kg, « 031/621-835. 031/621-8 5 8 0009066

KRAŠKI TERAN, poreklo Dutovlje sre-dišče krasa z uradno deklaracijo, več-ja količina možna dostava. « 041/911-405 0009026

KRMNO PESO. in jedilni krompir, 9 04/25-91-355 60090e0

NEŠKROPUENA. jabolka, carjevič. jonatan. kanada. 9 041/564-773

«009072

NEŠKROPUENA. jabolka, voščenke in jonatan na drevju, cena 50 SIT/kg, « 04/95-?3-?54

6009079

NEŠKROPUENA. jabolka bobovec za ozimnico ali mošt, ugodno, Dež-man, Podhom 34, 9 04/572-56-12

6009)09

NEŠKROPUENA, dom. jabolka jona-tan. rd. boskop. voščenke. rjavčke. Zg. Brtnje. « 051/812-660

6009133

NEŠKROPUENA. zimska jabolka. 8 04/51-46-175 60091»

NEŠKROPUENA. jabolka, voščenke. «041 /281-514 6009176

I

radovljica I gradimo sedanjost ! NAIBOLJŠI tukaj in ZDAJ

0

V FORME 12 ŽABNICA

TRGOVINA

KUPIM

VSE ZA OTROKE IN ^ O D R A S L E

DO • 25 % PRODAJA R A B L j E N E O T R O Š K E O P R E M E

NEŠKROPUENE. voščenke in bo-bovce. cena 20 SIT/kg. 2g. Brnik 26. « 04/25-22-759 60090?4

OBRANA, neškropljena jabolka, ja-bolčni kis in sladki mošt. « 04/25-60-224 0000049

OKROGLE, silažne bale. odlične kvali-tete, « 041 /67-54-53 ooo9»73

RDEČO PESO. in korenje. « 04/25-71-548.041/512-945 6009165

REPO. za krmo In kisanje, « 041/728-092 ooo9t42

SILAŽNO. koruzo, « 041/881-722 6009023

SILAŽNO. koruzo, « 031/592-950 6009160

SILAŽNO KORUZO. « 041/597-168 6009018

SILAŽNO KORUZO, v okolici Brnika. «041/608-630 6009135

Janko S. Stuš«k župan Radovljice

1 N A J B O g Š I tukaj in Z D A J

VARAŽDINSKO, zelje v glavah in krompir za ozimnico. « 041/860-207

6009033

VARAŽDINSKO ZEUE, v glavah. Žabnica 57. « 04/23-10-268. 041/595-355 6009138

ZEUE PRODAM. 04/25-22-571 0009006

KUPIM

ODKUPIM, domačo meto in majaron. večje količine. « 031/357-485

6009073

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

BREJO KOZO, srnaste pasme. « 041 /825-687 6oo9i32

BREJO KRAVO. « 04/58-72-078 0009I62

ČB BIKCA, starega 14 dni. « 040/516-409 6009i?i

ČB BIKCA, starega 14 dni, « 031/356-669 6009i40

DVE BREJI KRAVI, simentalki. « 04/27-21-786 eoo9o?i

DVE ČB TELICI, breji, « 041/961-2 2 0 8009067

KOBILO, z žrebetom ali brez, « 041/603-310 6009067

KOBILO, posavko, brejo z žrebetom. «041/293-776 6009>29

KOZLA, brez rogov, starega leto in pol. « 04/595-87-96 6009i4s

KRAVO, simentalko s teletom, « 04/57-41-624 6009«30

KRAVO, telice in breje ovce. Gozd pod kriško goro. « 04/595-74-64. Lo j ze 6009156

KUNCE, belgijski ooak, samca in sami-co. stara 9 mesecev. « 04/231-11-76 000906»

KUNCE, francoski ovnač. siva, za ple-me. «031/730-725 ooo9ue

PET ZAJCEV, za zakol ter krmno in je-dilno korenje.« 04/595-68-91 0009100

PRAŠIČE, različno težke, možnost do-S!?WA. « nd1/7?d-144 fl«WMy>

PRAŠIČE, težke približno 30 kg. « 041/693-441 60090S8

TELICO. simentalko, brejo 7 mese-cev. «04/514-66-30 eoo9099

TELIČKO, simentalko. staro 10 dni. « 04/25-21-641 6009115

TELIČKO, simentalko, staro 14 dni, « 04/57-21-319 6009120

TEUČKO, simentalko. staro 10 dni, « 031/635-401 6009137

TEUČKO. mesne pasme, staro 7 dni. Zalog 38, Cerklje 6009199

ZAJKUE, mešane, nemški orjak/li-sec. stare 6 mes.. « 04/513-41-27

600912«

ŽREBČKA, lipicanca, starega dve leti in pol z rodovnikom. « 041 /67-54-53

60091?-«

BIKCA, simentalca od 50 do 150 kg. « 0 3 1 / 5 6 8 - 1 4 0 6009015

KRAVO, simentalko ali sivo, visoko brejo, « 031/765-738 600904?

ODKUPUJEMO, mlado pitano govedo bike, krave, teleta. « 051/650-975

5008534

TELETA, simentalca od 150 do 300 kg. « 041 /884-882 6009061

VEČ BIKCEV, simentalcev 150 do 250 kg, « 04/252-16-95. zvečef

OSTALO PREŠANJE JABOLK, in prodaja ja-bolčnega soka. Kmetija Jerala, Pod-brezje 218. « 04/530-66-44

PRODAM

GNOJ. konjski, uležan. (Preddvor). « 041/249-371 6009097

VEČJO KOLIČINO, uležanega. hlev-skega gnoja. « 04/25-22-569. 031/474-211 6009113

KUPIM

OHRANJEN, gumi voz. 16 col, « 04/23-32-761 6009170

ZAPOSLITVE NUDIM

DELO. dobi natakar ali natakarica, in dekle za delo v šanku. kličite od 10. ure dalje. Huan Gong, d.0.0., Gospos-vetska 1. 4000 Kranj. « 04/202-72-6 1 6009192

IŠČEM FANTA, ali dekle v gostinstvu, Pintar Jože s.p.. Sv. Duh 21. Škofja Lo ka 0009177

IŠČEMO, dekle za delo v strežbi v po-poldanskem času, v okrepčevalnici Seljak, Šiška 12, Preddvor. « 031/663-095 6006S70

IŠČEMO DEKLE, za strežbo. Karanta-nija. d.o.o.. Drulovka 40. Kranj. 9 040/452-861 6O09077

IŠČEMO NATAKARJA, ali natakarico, zaželene izkušnje, gostilna Pri Kajbitu. Zminec 5. Škofja Loka. « 04/51-26-7 0 0 6009089

IŠČEMO ŠTUDENTKO, za pomoč v trgovini s tekstilom In obutvijo, dolo je za daljši čas. LOOK ČEVEU. Mestni trg 7, Šk. Loka, Harjen, d.o.o.. Fran-kovo naselje 165, Škofja Loka. « 031/676-209. Maja e009084

NATAKARJA, oz. natakarico zaposli Picerija Romano. Tavčarjeva 31. Kranj. « 041/663-062, Janez 0009179

OKREPČEVALNICA MIMI, Potoče 3, Preddvor, honorarno zaposli deWe v strežbi, « 041/299-652 6009191

PICOPEKA AU. peka zaposli Pizzerija Romano. Tavčarjeva 31. Kranj. « 041/663-062 «009)84

SVET NA KOLESIH Smo mlad ambfctozen team. ki potre-buje za doseganje zastavljenih ciljev novega sodelavca

KOMERCIALISTA (m/ž) ZA PRODAJO VRHUNSKIH NEGOVALNIH POSTEU

Od kandidatov pričakujemo vi^o izob-razbo ekonomste aii podobne smeri. Če ste pripravljeni sprejeU izziv in ima-te željo po pridobivanju novfh znanj, nam ponudbo z dokazili pošljite na naš naslov: Svet na kolesih, d. 0 .0. . Mlakaijeva 93,4208 Šenčur ali na e-pošto:$pela@snK^

ZAPOSLIMO, natakarico, zaželene iz-kušnje. Informacije od 16. ure dalje Er-javšek Zvone s.p.. Slovenska c. 39. Cerklje. « 04/252-91^0

00067M

ZAPOSLIMO, kuharja. Dicopeka. de-kle za strežbo in šoferja za razvoz hra-ne. Picerija okrepčevalnica Ledina, Gorenjesavska cesta 52. Krar^j, « 040/854-300 6009061

ZAPOSLIMO NATAKARICO. 02. de-klo za delo v strežbi gostov. Gostilna Pr'Birt. Praprotno 17. Selca, « 04/514-12-55. 041/328-019

600S856

ZAPOSLITEV, dobi kuhar v gostilni Kresnik Naklo. Kokalj Tanja s.p.. Kranjska c. 2 a. Nakk>. « 04/271-11-80 eoo8S76

ZAPOSLIMO, voznika kamiona. GVT Štraus, d.o.o., Selo pri Bledu 43, Bled. « 04/530-29-40, 041/623-8 3 5 6C0697I

ZAPOSLIMO, resnega voznika Sovor-nega vozila, z vozniškim izpitom C ka-tegorije za prevoze po Sloveniji. AS TOP-TEAM. d.o.o.. Bedrih 10. Ziri. « 041/374-342 60oooe6

ZAPOSLIMO VOZNIKA, kombija. CCLAN. d.o.o.. Britof 182, Kranj. « 041/640-380 6009060

PE KRANJ, priuči In zaposli telefonist-ko/telefonista. izobrazba ni potrebna. Fantom International. d.o.o.. Ul. M.Grevenbroich 13. Celje. « 031/811-379 6007907

POSLOVNI STIKI

Z O B N O ASISTENTKO ZAPOSLIM V KRANJU

Z A P O L N I DELOVNI ČAS.

Heon, d. o. o., Savska cesta lo, looo Ljubljana

ZA NEDOLOČEN ČAS. zaposlimo za-stopnike in vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pogdi in uvajanje v delo. Sinkopa. d.o.o.. Žirovnica 87. « 041/793-367.040/666-345 60oe&$i

ZAPOSLIMO PRODAJALCE, na tere-nu. zanimivi in dobro prodajani izdelki, odlično plačilo. DIGITAUD, Marico Pol-janec s.p., Sebenje 44, Križe. « 041/344-141

POGODBENO, zaposlimo mlajšo, vestno, pošteno in spretno delavko za pomoč v delavnici, do konca letošnje-ga leta. Plačito 700 SIT/ uro. pričetek dela takoj. Inf. v podjetju Supremat d.o.o.. Hotemaže 47. Preddvor«009t6o

RONK RONAKRANJ^d. 0.0. Šuceva 25.4000 Kranj

Iščemo kandidate za: KOVINOSTRUGARJA(m/^) 2 prosti delovni mesti

• Delovne izkušnje na krivuljnih avtomatskih stružnicah (lahko tudiCNC)

. Delavnost, poštenost, resnost vestnost, samostojnost

Nudimo: • Dodatno pokojninsko zavarovanje . Dober in reden zaslužek

PRIPRAVNIKA (m/ž) Pogoji: • Izobrazba strojne smeri . Delavnost poštenost resnost vestnost samostojnost

Nudimo: • Dodatno pokojninsko zavarovanje • Dober in reden zaslužek

Prošnje pošljite na naš naslov v roku 8 dni.

TAKOJ ZAPOSUM. izučenega dimni-karja za nedoločen čas. Dimnikarstvo Franc Bakan s.p.. Slap 7, Tržič. « 031/582-542 6O09161

ZAPOSLIMO, upravljavca lahke grad-bene mehanizacije, za delo na terenu. Prijave na naslov: GM Jagodic, d.o.o.. Ob šoli 3, 1217 Vodice oz. na tel., « 041/628-081, Igor Jagodic

0009010

KOSELJ DUPLJE d.o.o., Zg. Duplje 91, Duplje, zaposli delavca izdelava in montaža raznih kovinskih Izdelkov - ob-likovalec kovin. Pogoji: triletna poklic-na šola - oblikovalec kovin ali brez po-klica, «041/619-282

6009162

REDNO AU HONORARNO, zaposlim pomožnega delavca pri razrezu lesa na žagi. Kem Ivan s.p.. Lahovče 66. Cer-klje, « 040/68-76-28

6006646

TAKOJ ZAPOSUMO. lesarskega teh-nika ali inžoniria lesarstva v tehnološki pripravi dela. šenk Irade. Britof 23. Kranj, « 04/204-20-64

6006/60

ZAPOSLIM FRIZERKO. Lenart Pire s.p., C. Staneta Žagarja 40, Kranj

0008804

ZAPOSLIMO OSEBO, z osnovnošol-sko ali poklicno izobrazbo, zaželene iz-kušnje v ličarstvu. Pisne ponudbe na naslov: Glide service, Franc Novak s.p., Alpska cesta 43. Lesce. « 1

6009116

ZAPOSUMO ŠIVlUE. Navtika tekstil, d.o.o., Zabreznica 12. Žirovnica. « 041/411-507 60090/4

IŠČEM

IŠČEM DELO. kot varuška otroka v popol-danskem času. TrSč.« 041/487-675

600914)

DUO ROLO. Išče delo na obletnicah, porokah z zabavno In narodno glasbo. «041/224-907 6009100

IŠČEM DELO, pomoč starejši osebi, imam dolgoletne izkušnje, « 031/621-184

6006994

KREDITI Do 7 let na osebni ciohodek ali

pokojnino, do 50 % obremenitve. Krediti na osnovi vozila, ter leasingi

za vozila stara do 10 let M O Ž N O S T ODPLAČILA

NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM!

NUMERO UNO Robert Kukovec MRnska u l 22, Marft>or TeL 02/252-4&-26,

mob: 04i/75«>56o. 04 /33 -99

FESST d.0.0., PEStrilarleva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil,

ugodne obresti 0 4 / 2 3 6 - 7 3 - 7 5

Fesst 4AA. i'o«ae« 74.

STORITVE NUDIM

ADAPTIRAMO HIŠE. in celotna stano-vanja. MegamatriK, d.o.o., Staretova 39. Kranj, « 041/570-957 6009i0?

ALI ŽELITE, na novo ix>barvati fasado in lesen napušč? Ugodno! Megama-trix, d.o.o.. Staretova 39. Kranj. « 041/570-957 60Q9iot

ASTERIKS SENČILA. Rozman Peter s.p., Senično 7. Krtže. tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, rotoji, rolete, la-mebie zavese, plise zavese, konwniki, marKize, vvvhw.dsteriks.net 6ooe649

BYTYQI BENE IN OSTAU d.n.o., Struževo 3a, Kranj, izvaija vsa gradbe-na dela, notranje omete, fasade, adap-tacije. urejanje in tlakovanje dvorišč, z vašim ali našim materialom, škarpe s kamenjem In betonom. « 041/561-838 eooe?39

BYTYQI SKALA d.n.o., Struževo 3a, Kranj, izvajamo dela od temeljev do strehe, notranje omete, fasade, adap-tacije. kamnite škarpe. urejanje in tla-kovanje dvorišč, z našim ali vašim ma-terialom, « 041/222-741 6008432

DELAMO VSA ZIDARSKA DELA, In adaptacije, notranje omete in fasade z našim ali vašim materialom. Gradbeni-štvo Gashi In ostali d.n.o.. Struževo 3a. Kranj. « 041/288-473 6008703

GRADBENIK REXHO. Adergas 13. Cerklje, izvaja od temeljev do strehe, notranji ometi, vse vrste fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje In tlakova-nje dvorišč. « 041 /589-996 6OO8&37

IZVAJAM, vsa slikopleskarska dela. barvanje napušča. beljenje fasad, klta-nje in beljenje notranjih površin in de-korativni opleski, antiglivični premazi. Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179, Naklo, « 031/39-29-09 6006674

IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrta-nje. zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o., Ljut:>ljanska 89, Domžale. « 041/898-102, 031/422-800 6006255

IZVAJAMO VSA, krovsk)>kJeparska in te-sarska dela. Pooblaščeni krovec Geraid BramacTondach. M ^ S s ^ s.p., Gm> čeva31. Kranj. «041/64-24-24 eooeun

Janko S. Stušek župan Radovljice (2?

j: NAJBOUŠI tukaj in ZDA) 1

SLO DOM, zaključna dela, stene, stro-pi. knauf. armstrong. adaptacije, novo-gradnje, laminati. vrata, okna Velux. beljenje. Slavko Markotič s.p.. Suška

c. 28. Šk. Loka. « 0590/20-722, 041/806-751 6006022

TESNJENJE OKEN IN VRAT. uvože-na tesnila do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha In prahu ni večl Zmanj-šan hrup. 10 let garancije. BE & MA, d.o.o., Eksterjeva 6. Kamnik. « 01/83-15-057,041/694-229 6OO6651

ZIDARSTVO, in fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela, novogradnjo, vse vrst fasad, adaptacijo in notranje omete. Bytyqi In ostali d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj, « 04/202-81-20, 041/760-614 6007609

IZOBRAŽEVANJE NUDIM

MATEMATIKA, FIZIKA, STATISTIKA, in poslovno acta^ije za vse šole. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resniks.p., Milje 67, « 04/253-11-45, 041/564-991. enacba.kiesi.com coooot;

^ ^ n . radovljica i I gradimo sedanjost : i NAJBOLJŠI tukaj in ZDAJ

MALI OGLASI, ZAHVALE info(§>g-0as.si 31

VITRAŽ TIFFANV. tečaj pri vas doma. Uvodni, en ali dva udeleženca. 4 ure. cena 40.000 SIT. zajema ma-terial in uporabo orodij, izdelki so vaii. Marko Juhant s.p.. cmrij, Praše 58a, Mavčiče. 9 041/771-607

6009076

ZASEBMI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZA-UPANJE. posmduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, nai se Vas še več!. 9 031/505-495

MOŠKi, 40^h let, komercialist, simpa-tičnega videza iz okolice LJ. bi spoznal negovano žensko, za intimne trenutke v dvoje. Spoznavni SMS lahko pošlje na. « 031/871-680 00090»

RAZNO PRODAM

BISERNO KOPEL, za polovično ceno. še nerabljeno, « 04/235-49-31, 041/334-836

LESTVE, vseh vrat In dolžin dobite Zbh Ije 22, « 01/36-11-078

NOVO PIT, stikalo 20a. kino projektor 16 mm. tel. tajnico na kaseto, « 041/27-15-15 6009183

PLASTIČNE GAJBICE, 58 cmx 36 šir., stropne garažne luči, več elektro-motonev, « 04/513-71 -41 600«038

RABUENO CISTERNO, za kurilno oTje in oljni gonlec. « 04/51-91-676, 051/6(V39^7 eoo9u»

WWW,CORENJSKICLAS.SI

Hvala ti, mama, za rc^stvo, življenje, ZAHVALA hvala za Čast, za ljubezen, skrfji, hvala za bisere, vtkane v trpljer^e, mama, naj ve^ ti luč gori!

(F.Ankerst) Za vedno smo se poslovili od naše najdražje

A N T O N I J E JUGOVIC roj. Sajovic z OtSevka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, moDtev in sv. maSe. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kemovi in osebju Kliničnega centra v l ^ l j a n i , ge. žup-nikoma Grilu Isteniču in Ivanu V i l ^ u , pogrebniku NavČku. ga. Pepd Kok, pevcem za lepe žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Peter, hčerki Mateja in Tatjana z Darkom, vnukinji Maruša in Katarina z družino in vsi. ki smo jo imeli radi

Globoko žalostni smo mi, ker tebe več med nami ni, utihnil tvoj je ^as mili, v srcih naših ostali bodo le spomini.

SPOROČILO O SMRTI

Za vedno nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga mami, babica in tašča

JOŽEFA KOKALJ roj. Dolžan

Od nje smo se tiho in skromno, kot je živela, v ožjem družin-skem k r c ^ poslovili v soboto, 14. oktobra 2006, na pokopališ-ču na Kokrid.

Hčerka Damjana z družino Kokrica, 14. oktobra 2006

Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močn^'Sc. brez pomena zanje so razMje, kraj in čas...

(MilaKačič)

ZAHVALA

Prekmalu nas je zapustil naš dragi

RAFKO PIRNAVER ML. iz Gorič 27

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo n j^ovi osebni 2xlravnid dr. Teranovi in njenemu osebju ter prim. Nadji Triller in prim. Saši Letonja iz bol-nišnice Golnik. Iskrena hvala tudi Rafkovim prijateljicam iz Kokre, bivšim in sedanjim sodelavcem ter sodelavcem Mercatorja, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izreicamo tudi govorniku Borutu za ganljive besede slovesa. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ostali neimenovani, a ste nam karkoli pomagali. Pogrešali te bomo.

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

V 82. letu nas je zapustila mama, babica, prababica in tašča

STANISLAVA KOŽELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. Domu starejših občanov Preddvor, gospodu župniku, cerkvenim pevcem z Brnika, pogrebniku Navčku, pritrkovalcem, praporščakoma in sosedom.

Žalujo6: sinova Francelj in Janez ter sestra Milena z družinami Brnik, 12. oktobra 2006

Tako mlad si za vedno odšel. Težko je dojeti. Ni nam dano razumeti.

V SPOMIN

23. oktobra 2 0 0 6 bo minilo osmo leto, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu sinu in bratu

A L E Š U BAJŽLJU

Hvala vsem za vsako prižgano svečko, položen cvet in lepo misel ob njegovem preranem grobu. Še posebej HVALA vsem njegovim prijateljem iz Bitenj.

Ati, mami, brat Primož z družino

ZAHVALA

Umrla je naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča

IVANKA MAVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in našim poslovnim partnerjem, ki so se poklonili njenemu spominu, darovali za maše in jo v tako velikem Številu spremili na zadnjo p o t Lepa hvala gospodu župniku iz Hrastja za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se pod-jetju Savske elektnmne in sindikatu ter sodelavcem Iskraemeca za cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem praporščakom in komunal-nemu podjetju iz Kranja za organizadjo in pripravo pogreba. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.

Žalujoti otrod: Lojze. Silva, Milan in Ani z družinami Prebačevo, 5. oktobra, 2006

Le ddo, ^ah, ubezen irt trpljenje zapolnjevalo tvcjeje žaAjet^e. Nato po^ so tt mod. zapHa trudne si oči. Sedaj pokc^io spiš, a z nami še napr^ živiš.

ZAHVALA

Za vedno je prenehalo biti plemenito srce naše diage mame, stare mame. prababice, tete in botre

IVANE MIKLAVČIČ B 'nčeve Johance, 21.02.1920 -10.10.2006, z Grenca pri Škofji Loki

Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijatdjem in znancem za darovano cvetje, svete maše in sveče. Bog plačaj za vse dobro dr. Mileni MediČ, inter-ventni službi ZD Skofja Loka ter celotnemu osebju bdnišnice Golnik. Prisr-čna hvala g. župniku Romanu Polaku za spodbudne besede in darovano sv. mašo. Hvala tudi p. kapudnom ter goriškemu g. župniku. Zahvala pogreb-nemu zavodu Akris, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste prinesli objeme in tofrfe besede. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti Hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi MAMA, HVALA!

Tvoje hčere in sinova z družinami

ZAHVALA

V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica in tašča

MARIJA KEJŽAR roj. Koder iz DavČe

Zahvaljujemo se vsem sosedom iz Davče in Hafnerjevega naselja, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem OŠ Skof-ja Loka - Mesto, TO DavČa za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Ivu Kožuhu za lepo opravljen obred, MPZ Davča pod vo^tvom g. Franca Petemela za zapete žalostinke. Zahvaljuje-mo se tudi osebju bolnišnice Golnik. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.

VSI NJENI Davča, Škofja Loka

OSMRTNICA

Sporočamo žalosmo vest, da je umrl

V I N K O ŠTALC upokojeni delavec Pošte Slovenije P£ Kranj

Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v sredo, 18. oktobra 2006. ob 16, uri na pokopališče v Železnildh. Ohranili ga bomo v lepem spominu.

Delavd Pošte Slovenije, P£ Kranj

32 GG info@g-glas.si

A N K E T A

Z a l o č e n o z b i r a n j e

o d p a d k o v

B O Š T J A N B O G A T A J

Na Studenem od začetka tedna obratuje zbirni center za ločeno zbiranje komunal-riih odpadkov. Kako so za-dovoljni s sedanjim siste-mom ločenega zbiranja od-padkov v občini Železniki?

Foto: Tina Doki

Jože Megušar iz Železnikov:

"Vem, da je zbirni center odprt. Tudi sam skrbno lo-čujem odpadke in menim, da je za to v Železnikih do-bro poskrbljeno. Vsi bi mo-rali bolj zavzeto ločevati od-padke."

Matej Čemažar iz Podblice:

"Slišal sem za novi center, čeprav ne prihajam iz Želez-nikov. V Podblici ločujemo le pločevinke, papir in ste-klo, lahko pa bi bilo veliko bolje."

Janez Grilc iz Ribnega:

"Na Bledu imamo sistem ločenega zbiranja odpadkov dobro urejen. K temu sodi tudi zbirni center za odpad-ke, ki sem ga uporabil tudi sam, ko sva z ženo odvrgla proč stara oblačila."

Bojan Jauševec iz Zabrekev:

"Ločeno zbiranje je na vasi povsem drugače organizira-no, saj ekološki otočki niso prav pred hišo, zato bi jih bilo lahko več. Odprtje cen-tra je korak v pravo smer, tudi sam ga bom uporabljal."

Lojze Markelj iz Železnikov:

"Verjetno bom center upo-rabljal. Seveda tudi sam sor-tiram odpadke in upam, da jih bo tako ravnalo še več, saj ne smejo obležati po grapah, kot se je to večkrat dogajalo do sedaj."

Spori v Planici ostajajo športno društvo Planica je delavcem prepovedalo začeti s pripravo skakalnic za tekmo, ki bo marca prihodnje leto.

U R Š A P E T E R N E L

Planica - Medtem ko so v sredo v Planici predstavniki vlade predstavljali velikopo-tezne projekte ureditve Nor-dijskega centra Planica, pa nihče ni naglas omenjal ne-rešenih sporov med Šport-nim društvom Planica in Smučarsko zvezo Slovenije. Ker ne moreta najti skupne-ga jezika, se kaj lahko zgodi, da se bodo spet pojavile te-žave pri pripravi skakalnice za tekmo marca prihodnje leto. Kljub napovedim, da bodo letos prej začeli s pri-pravo skakalnice in ostalih objektov, v Planici v teh dneh vse miruje. Športno društvo Planica je namreč, kot je potrdil predsednik društva Bogomir Košir, de-lavcem prepovedalo začeti s pripravo skakalnic, dokler ne bodo rešena nesoglasja s Smučarsko zvezo Slovenije. Povedal je: "Športno druš-tvo Planica je najemnik vseh parcel v Planici. Prejš-nja leta je društvo prirejalo tekme, lani pa je Smučarska zveza Slovenije enostransko prekinila pogodbo z nami. Športno društvo je zvezi očitno odveč in kljub pogod-bi ima društvo že leto dni blokiran transakcijski ra-čun. Če zveza hoče prirediti

Lastniki zemljišč v Planici na srečanju z ministrom dr. Milanom Zverom

tekmo marca prihodnje leto, se bo morala dogovori-ti z najemnikom terena, to-rej nami. Mi bomo vztrajali na svojih zahtevah, prvi po-goj je poravnava pogodbe za leto 2 0 0 6 , zahtevamo pa tudi pogodbo, ki bo pomeni-la sanacijo društva." Direk-tor Smučarske zveze Slove-nije Jaro Kalan je na to od-govoril, da je zveza izpolnila

vse svoje obveznosti, Šport-nemu društvu Planica je na-menila dogovorjenih 15 mi-lijonov tolarjev iz prihodka prireditve. Ker pa je društvo imelo blokiran račun, je del denarja žal vzela davčna uprava, je dejal Kalan. Tako ta trenutek zveza še nima sklenjene dolgoročne po-godbe z društvom, kljub ne-soglasjem pa Kalan pričaku-

je dobro voljo športnega društva. V zvezi upajo, da bodo s pripravo skakalnic pričeli takoj, ko bo dovolj mraz za pripravo umetnega snega. Na vprašanje, ali je zaradi sporov finale sveto-vnega pokala tretji konec tedna v marcu lahko ogro-žen, je dejal: "Če se bodo vlekli predolgo, je tekma res lahko ogrožena."

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Danes bo oblačno, občasno bo deževalo, jutri bo spre-menljivo do pretežno oblačno in suho, v nedeljo pa spet bolj oblačno z občasnim dežjem. V višjih legah bo pihal ju-gozahodni veter.

Agencija RS z» oltolie . Urad za Metcorlogijo

PETEK

(C) 9 / 1 2 ° C

SOBOTA

1 0 / 1 6 ° C

NEDELJA O 16/1 s-c

Murska Sobota/ v le/io-c

Zagreb o 16/11-C

NA KONCU

K R A N J

Škafarjeva uradno potrjena

Andrejo Cerkvenik Škafar, dr. med., so za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Bolnišnica za ginekologijo in po-rodništvo Kranj imenovali na svetu zavoda že 22. februarja leta 2005, za direktorico pa so jo potrdili 13. septembra le-tos. V začetku oktobra je prejela sklep o imenovanju tudi s strani vlade. "Zastavljenih ciljev in želja Imamo kar nekaj, treba je posodobiti našo bolnišnico, tako znotraj in zunaj nje. Od zaposlenih pričakujem sodelovanje, inovativnost, predloge in tudi konstruktivne kritike ter pomoč pri novih projektih, ki jih bomo morali uresničevati za doseganje na-ših skupnih ciljev," je povzela načrte Škafarjeva. S. K.

T R Ž I Č

Obnovljena župnijska cerkev

V nedeljo, 22. oktobra, ob 10 . uri bo ljubljanski nadškof Alojz Uran blagoslovil obnovljeno notranjščino tržiške župnijske cerkve Marijinega oznanjenja. Tržiški župnik Roman Stare je povedal, da je obnova stala okrog 30 milijo-nov tolarjev. Obnova notranjščine je del priprav na prosla-vitev 200-letnice začetka zidave cerkve. J. K.

N A K L O

Odprli turistično pisarno

V Naklem so dobili prvo turistično agencijo. V pisarni, ki je odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, deluje tudi TIC Naklo. Občina Naklo in družba Integral AR iz Tržiča sta se dogo-vorila za skupno delo na področju turizma. Občina je namreč uredila pisarno za Turistično informativni center v novi stavbi z gostinskim lokalom ob bencinski črpalki. Od prej-šnjega tedna tam deluje Turistična agencija Integral, ki bo skrbela tudi za dejavnost informativnega centra. Kot je ob uradnem odprtju v sredo dejal direktor tržiške družbe Drago Cril, bosta v Naklem dva zaposlena. Vodja agencije je Stanka Žontar, referent pa Jože Mohorič. S. S.

. 0 1 0

97,3 Ml-f^

(lonumi nE(imčEK

RADIO K R A N J d . 0 . 0 . St r i t a r j eva ul. 6 , K R A N J

lELETON: (04) 2812-220 noAHOu

(04) 2812-221 iKOiu,

(04 ) 2022-222 noimu.

(OS I ) 303-S0S imuuuit

FAX: (0«> 2812-229 nciuKCuA

(04> 2812-228 n7FH>

E-poSto: r«dlokr«n|<]^sidio-kranJ.af

spletna slron: www. ra< l io-k ranJ.s l

N B J E O U p o s L u S a n f l R H D M S K B P O S T H J B n n c o R E n j s K E m ^

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • I

» e e e e e # e e # s w e e e e e # e # e

» • • • • M a a a i ^ ^ ^ ^ B i • • •

»• • • • i f n ^ ^ ^ B i « • • • • •

• • • •

• • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • •

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA

GLASBA, TELEVIZIJA NOVIČKE Hrvaški 'navijači' Blind Guardian

Minulo s o b o t o s o "Lubil jano" (tako piše na uradnih ma-j i cah) obiska l i nemški heavy metalc i Bl ind G u a r d i a n . Vstopnice s o v predprodaji pošle v dveh dneh, zadnji dan pa si je vs topnico izborilo lahko s a m o š e kakih sto sreč-

nežev . Veliko obiskovalcev je pr ipotova lo iz s o s e d n j e Hrvaške in večina teh je bila precej glasnih. Ko bi ne bila njihova g l a s n o s t negativna in m o č n o patriotsko narav-nana, s m o začeli razmišlja-ti, č e m u s o sploh prišli na koncert. Na srečo pa sta s e o b e strani zedinili ob priho-du Cuardianov na oder. Čla-ni skupine s o bili tokrat rah-lega zdravja, saj s e jih je lo-

teval prehlad, a s o dali vse od s e b e in zadovoljili množi-c o z Imaginat ions From The Other Side, Valhalla, And Then T h e r e W a s S i lence , Mirror , Mirror ter drug imi u s p e š n i c a m i . M. C .

Nino pogoltnila ljubezen? Marlenna osta ja s svo jo erotično o d d a j o na TV3. Pred-v s e m pa s e bo sedaj več oglašala s terena. O tem, kaj s e dogaja Nini Osenar, eni izmed missic, ki se je tudi odlo-čila, da s e poda v pevsko kariero in je zadnje čase v javno-sti ne v id imo veliko, pričakujemo pa njeno vrnitev na sce-no. Novembra naj bi lansirala prvi singel M o m e n t Line This, pri č e m e r s o ji pomagal i Leeloojamaisi , a lbum naj bi sledil prihodnje leto. Nina si je omislila tudi novo spletno

stran. Človeka, ki mu je za-upala izdelavo spletne stra-ni, j e zaradi njegovega dol-gega ustvarjanja (prvega ok-tobra letos) p o i m e n o v a l a kar z ' l en ivcem preklet im' , s e mu zahvalila, ker je konč-no stvar izpeljal, ter mu obe-nem čestitala za njegov 105. rojstni dan. A. B. Marienna in Nina /fom tv}

A n d r e j Š i f / r e r

vam predstavlja mednarodni glasbeni speklakel

. Kdaj 6i zadnjič ^ k a k š n o s t v a r

n a r e d i l p T V l C ?

CHRISTOPHER CROSS, ZDA EAMONN CAMPBELL. Irska

MUSICAL VOUTH. VB EUGENE -HIDEAVVAV BRIDGES, ZDA bi. JEM COOKE. VB

BESTWOOD. ZDA MURAT & JOSE, SLO

vstopnte: vww.evenlim.8l

20.10. Ob 19.30 uri KRANJ

(Dvorana Zlato polje) 16 .10 .

ob 21. uri NOVA GOR ICA

(Perla)

17.10. ob 18. in 21. uri L JUBLJANA

(Cankarjev dom)

19.10. ob 19.30 uri MAR IBOR

(Dvorana Tabor)

Biseri zlate ofirftce: Medijski spoftzoc

•žmot l I I ~ ~

(VnnpluaB

ATOMIČNI ČETVEREC Morda jim prihodnost prinese priložnost, ko se tudi oni odpravijo čez lužo, na obisk v Ameriko.

Nina Valant

Sk u p i n a A t o m i k H a r m o n i k te d n i veliko časa preživi v studiu, kjer s n e m a svoj novi a lbum, ki

ga napoveduje n j ihov novi k o m a d Zavriskaj na ves glas, za katerega so pred kraddm na Veliki planini posneli vi-deospot

Te jč i je ž e vaša tretja pevka. Lahko rečete, da "gre v tret-je rado"?

"Menimo, da je rado šlo ž e v prvo, glede na to, da s m o s Špelco preživeli dve nepoza-bni leti, žal pa se n a m je po-nesrečilo z Iris. Tejči se je iz-vrstno vključila v skupino i n večkrat s m o prav preseneče-ni , kako hitro s e privaja atomskega življenja."

S strani medi jev je bilo ved-n o dovolj očitkov, da Špelca ni znala dobro peti. Kaj pa Tejč i? K a k š n e so n j e n e pev-s k e sposobnost i?

" S e v e d n o osta ja Š p e l a prva g lasovna ženska violi-na zasedbe A t o m i k H a r m o -nik . T e j č i p r i d n o hodi n a pevske vaje in d a n za d n e m pili svoje pevsko-plesne spo-sobnosti . "

Atomik Harmonik /foioiTmiDoH

K a k š n i so bili odzivi obisko-valcev na koncert ih , k o ste predstavili novo pevko?

"Glede na to, da je Tejči že vajena odra (dolgo je nasto-pala kot plesalka s Piko Božič na koncertih), nas ni popol-n o m a nič skrbelo glede na-stopov. No, malce nervoze je že bilo - kajti ni dovolj, da je všeč le nam."

Kako kaže z v a š i m sodelo-v a n j e m o z i r o m a koncertira-n j e m čez vel iko lužo?

"Skoraj ni dneva, da ne bi dobili kakega elektronskega sporočila iz Amerike . Ta tre-nutek s m o usmer jeni k izde-lavi novega a l b u m a za slo-vensko tržišče. Vsekakor pa enkrat v prihodnosti obišče-m o tudi Z D A . Lahko povem.

da n a s v oktobru p o n o v n o obišče zrtana Lynn Marie."

Kdaj l a h k o oboževalci priča-kuje jo v a š novi a l b u m ?

"Kot s m o že o m e n i l i , ga pr ipravl jamo. Prvi dokaz je novi s ingle Zavr iskaj na ves g las , za katerega s m o po-snel i v i d e o s p o t na Ve l ik i p lanini z z n a n i m F r a n c e m P e s t o t n i k o m - Podokničar-jem. Po dveh letih pa k m a l u pričakujete novi a l b u m Za-vriskaaaj !"

Pr iprav l ja te za novi a l b u m k a k š n o p o s e b n o preseneče-nje?

" S k l a d b e bodo resn ično raznolike. Tr io Fantastikus: Dare Kaurič, Aleš Čadež in Martin Št ibemik so poskrbe-li, da bo a l b u m resnično fan-tastičen in za v s a k o dobro žurko. Ja , pripravlja se eno veliko sodelovanje z legendo, v e n d a r p o č a k a j m o na al-bum."

S e boste tudi letos prijavili na E M O ?

" D v o m i m o , da n a m bo ča-sovno uspelo. Priprava albu-m a n a m v z a m e k a r neka j časa, v e n d a r s m o še vedno optimist ični ob misl i , da bi se S loveni ja pojavila s har-moniko tudi na Evrosongu."

EMOCIONALNOST IN ŽEUA PO SLAVI Med finalisti resničnostnega šova Dirkal so se začele nabirati močne emocije vseh vrst odtenkov. Fantje in dekleta kažejo prve znake tekmovalnosti na precej glasen način.

Alenka Brun

Dvanajsterica res-n i č n o s t n e g a šova Dirka! se je začela krčiti. Sta se Dani in Maja

res poročila in kako zgleda, ko so se med finalisti začele nabirati močne emoci je vseh vrst odtenkov, si lahko ogle-date vsako sredo na Kanalu A ob 2 0 . uri. Izoblikovala sta se n a m r e č tabora priljublje-nih i n m a n j ali ce lo nepri -l jubl jenih sotekmovalcev . M e d slednje sodi Modri Dir-kač Klemen Grašič. ki bi ga kot nasprotnika izbrala veči-na finalistov. K lemen , ki je na začetku veljal za organiza-torja skupnih podvigov, zdaj (razumljivo) skrbi le za svojo promocijo in ime. Pravijo, da tudi zelo rad uveljavlja svojo

vol jo in težko pr i s luhne m n e n j u , ki se razl ikuje od njegovega. Strategija, ki očit-no deluje.

M e d deklet i pa je naj-m a n j š e pozornost i s strani sotekmovalk deležna Edita, ki ne skriva, da je v Dirko! prišla po slavo. Žel i s i televi-zi jskega vodenja oddaj v sti-lu "taUc show-a". M e d nasto-p o m v Dirki! pa se je enaka želja porodila tudi podprva-ku S loveni je v teku na 1 1 0 metrov z ovirami Bori ju. Na v p r a š a n j e , ali že l i vodit i športno oddajo, je suvereno odgovoril: "Ne, bi pa sloven-ske športne komentator je in voditelje z vese l jem česa na-uč i l . " Bor i j se na Dirko! v prvi vrsti ni pri javi l zarad i želje p o zmagi , temveč zara-di m e d i j s k e pozornost i . T e je deležen na vseh tekmah, želi pa se tudi naučit i komu-

Borij bi športne komentator-je z vesel jem č e s a naučil.

n idra t i z novinarji . M e d po-po ldansk im poči tkom so de-kleta razvi la celo debato o p l a s t i č n i h o p e r a c i j a h , na-t a n č n e j e o povečavi prs i . Teja je priznala, da j ih ima, Edita, da si jih želi, T a n j o je

)e Modrt dirkač s labe volje zaradi sotekmovalcev?

z a n i m a l o , k a k š n o košar ico l a h k o d o b i š za 8 5 0 tisoča-kov, H e l e n a pa ni m o g l a verjeti , d a se sotekmovalke res pogovarja jo o tem in ne-n e h n o spraševala: "A ti bi si j ih res dala povečati?"

TELEVIZIJA

SAMOPROMOCIJE JE KONEC č e p r a v je bil m e n e d ž e r Bara G a b e r sp loh na začetku videti t ako kritičen d o Barovcev , pravi, d a je z njimi v s e bol j z a d o v o l j e n . " R e s n i č n o s o bili usmer jen i v preds tav l j an je s a m i h s e b e . V e n d a r s e stvari , tudi zaradi m o j e g a u s m e r j a n j a in kritike, o b r a č a j o v d r u g o s m e r , " ugotav l ja .

A n a H a r t m a n

Kako ocenjuješ dose-danje delo Barov-cev? Bi lahko bili bolj uspešni?

"Res je, na začetku smo imeli razli6ie poglede na od-nos do dela. Imel sem obču-tek, da so bili preveč usmer-jeni v medijsko pojavljanje, kako se bodo predstavili gle-dalcem. A se stvari obračajo v drugo smer. Moja naloga je bila in je, da jim obrazlo-žim, da smo odvisni od osnovnega posla in to je od vodenja in opravljanja dela. In rezultati so tu, njihovo delo je uspešno tudi skozi številke, saj je znašal promet na prejšnjem četrtkovem žuru že krepko čez dva mili-jona tolarjev. Za odlično opravljeno delo sem jim tudi iskreno čestital."

Kaj je po tvojem mnenju največji problem?

"Osebno mislim, da je bil največji problem pri nekate-rih predvsem v njihovi neiz-kušenosti za samo delo v lo-kalu in pomanjkanjem delo-vnih navad. Barovci pa so in bodo s trdim delom in voljo zagotovo postajali vedno boljši. Sam pa jim bom pri tem pomagal po mojih naj-boljših močeh."

Na blogu se je pred časom pojavil očitek, da je Bar med tednom precej prazen, če-prav je v neposredni bližini gimnazija. Menda mlade moti, da čez dan nimate glasbe in da bi dogajanje morali tudi med tednom po-pestriti z manjšimi šovi. Kaj praviš na to?

"Ni res. Bar je ob večerih zelo obiskan, pa tudi čez dan ne manjka obiskoval-cev. Gotovo pa včasih pride tudi večer, ko je v Bachusu manj ljudi, kar je normal-no. Glasba je v Baru priso-tna ves čas, razen ob sne-manju izjav za oddaje, kar pa traja maksimalno do pet minut. Z Barovci se trudi-mo gostom ponuditi kar največ, da se tako tudi z ve-seljem vračajo."

Kako gledaš na sproščanje spolne napetosti nekaterih ^ t o v in na očitke, da se Bar spreminja v "kurbišče"?

"Jaz osebno jim ne očitam ničesar, jih podpiram, do-kler seveda vse skupaj ne bi začelo vplivati na poslovanje Bara. Skratka, ne pričaku-jem nobene seksualne revo-lucije zaradi tega."

Kateri Barovci po tvojem za-virajo uspešnost?

"Trudim se biti maksimal-no nepristranski. Je pa res, da veliko več pozomosti po-svečam tistim, ki ta posel opravljajo s srcem. Vroči stol bodo pa tako ali tako okusili vsi do konca našega sodelo-vanja. Prisluži si ga ne nobe-den, ampak pravila igre so jasna."

Kdo si najbolj zasluži zmago in glavno nagrado?

"Prezgodaj je še, da bi dal komentar na to vprašanje."

Katera BAR generacija ti je bolj pri srcu? Prva ali druga?

"Druga generacija Barov-cev ni niti boljša, niti slabša, ampak drugačna. Z drugo generacijo sem skupaj šele

slab mesec dni. Ko pomis-lim na prvo generacijo, se seveda spomnim vezi, ki so se ustvarile med nami, in uspehov, Id smo jih dosegli. Po podatkih, ki sem jih do-bU od POP TV, je bU Bar i poslovno najbolj uspešen

med vsemi po svetu, ki so se odvijali. Na izjemni, enako dobri poti pa je tudi druga generacija, saj že po treh tednih, zaradi večjega loka-la, ustvarja kar 30 odstotkov več zaslužka kot lanskoletni Barovci."

GG mali oglasi

04/201 4247, e-po§ta: maliogla5i@g-glas.5i

www.gorenjsklglas.si

naročnine 04/201 4241

e-po§ta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.sl

B . R . S T 4

P K T B < 30 . O K T O B I

' L E R S ) ' ( r r n L U R )

SR O B E S H

W W W . O S T R I G R . a R E

ŠPORTKLUBZA ŠPORTNE NAVDUŠENCE M i n u l o s o b o t o je s p r e d v a j a n j e m začel prvi

s lovensk i š p o r t n i p r o g r a m , ki ga b o m o g o č e

spreml ja t i s a m o v kabelskih o m r e ž j i h .

D V i l m a S t a n o v n i k

Nov Sportai kanal ŠPORTKLUB bo mogoče sprem-ljati v kabelskih

omrežjih naslednjih kabel-skih operaterjev: UPC Tele-mach, skupina Telius (Ljub-ljanski kabel, Elektro Tum-šek iz Celja, vsa omrežja, ki so povezana z KRS Rotovž in KRS Tabor iz Maribora), Studio Proteus iz Postojne, Teles Ilirska Bistrica. San-mix Cerknica. Omenjenim kabelskim operaterjem se bodo v prihodnje priključili še nekateri drugi kabelski oj)eraterji. Program ŠPORT-KLUB bo prenašal v živo naj-bolj zanimive tekme iz an-gleške, nemške, francoske in španske nogometne lige, ko-

šarko (evroliga, NLB liga), tekme slovenske rokometne lige, hokej (NHL), tenis (ATP Masters), golf (PGA) ter številne druge atraktivne športe. Program bo oddajal 24 ur na dan, s slovenskimi komentarji in podnapisi.

Začetek oddajanja šport-nega programa ŠPORT-KLUB so s skupnim nasto-pom zagotovili slovenski ka-belski operaterji, j)ovezani v Združenje kabelskih opera-terjev Slovenije. Zaradi nara-ve pridobljenih pravic sta premiemi filmski program HBO in program ŠPORT-KLUB na voljo samo v kabel-skih omrežjih, tako da jih uporabniki satelitskega spre-jemnika in gledalci televizije preko intemetnega protoko-la ne morejo spremljati.

Uživajmo v zdravju z ...

Na drugem programu TV Slovenija bodo odslej ob sredah ob 18.30 skoraj vse do konca leta predvajali polurne zdravstvene izobraževalne oddaje, namenjene mladostnikom med 12. In 19. letom starosti, z naslovom Uživajmo v zdravju z ... V vsako oddajo bodo povabili tudi gosta - vzornika mladih, ki se bo skozi pripravo svo-je najljubše en za zdravje primerne jedi z voditeljem Aki-ra Hasegawo pogovarjal o svojem življenjskem slogu, še zlasti o prehranjevalnih in gibalnih navadah. A. H.

PRELESTNl KRAS " " Datum: sobota, 28. oktobra 2006 Program: Divača, rojstni kraj naše prve filmske Igralke Ite Rine, katere hišo spreminjajo v filmski muzej • Lo-kev z izjemnim vojaškim muzejem > pokušina kraških dobrot v degustacijski dvorani enega zelo znanih pride-lovalcev kraških dobrot, tudi pršuta, gospodu Prunku > Lipica >• Sežana, kjer bomo lahko kupili vrhunska vina, obiskali Botanični vrt ali pa skočili čez mejo >• vrnitev in večerja v dobri domači gostilni Cena: 7.300 SIT (3046 EUR) pri udeležbi najmanj 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa: 1 0 % popusta

IVIARTINOVANJE v soboto, 1 1 . novembra 2006, v Slovenskih Konjicah.

Prijave: Gorenjski glas; teL: 04/201 42 41 .I...' ali narocnlne@g-glas.si. Informacije, prijave in vplafila: Agencija Linda; tel.: 04/235 84 20 ali info@linda.si. S predplačilom si zagotovite sedež.

KULTURA R A D O M M E

Z diapozitivi za kulturno dediščino

Člani Foto kino in video kluba Mavrica Iz Radomelj so pripravili že 30. slovensko pregledno razstavo barvnih diapozitivov. Omenjena razstava je tretja največja prire-ditev Fotografske zveze Slovenije. Z zadovoljstvom pa ugotavljajo, da je število društev in klubov na razstavi zelo dobro zastopano, sodeluje pa tudi nekaj priznanih fotografskih mojstrov. Na razstavi in projekciji diapozi-tivov, ki so jo v radomeljskem kulturnem domu pripra-vili v soboto, 14. oktobra, je sodelovalo petdeset avtor-jev iz štirinajstih slovenskih klubov. Tričlanska strokov-na žirija, ki so jo sestavljali Lado Kutnar,. Peter Pokom in Dušica Kunaver, je pregledala skoraj 420 diapoziti-vov ter podelila šest nagrad in deset diplom. Med na-grajenci so bili tudi Corer>jci. Pri prosti temi sta bili kar dve nagradi podeljeni članoma Foto kluba Jesenice -prvo nagrado je dobil )anez Kramar, tretjo pa Vinko Lavtižar. Druga nagrada pri temi Etnografska dediščina je ostala v domačem klubu, saj je bila podeljena Mirni Pollak iz Kamnika.). P.

BLEO

V knjižnici danes o Josipu Plemlju

V okviru Blejskih večerov bodo danes ob 19.30 v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu predstavili pravkar izdano knjigo o svojem rojaku Josipu Plemlju. Ves mesec v knjižnici poteka tudi razstava knjig in člankov Josipa Plemlja iz zbirke Leopolda Kolmana, razstavljajo pa tudi razglednice, ki jih je pisal svoji sestri. V. S.

K R A N J

Revija obrtniških pevskih zborov Slovenije

V soboto, 21. oktobra, ob 19. uri bo v avli Mestne občine Kranj 24. Revija obrtniških pevskih zborov Slovenije. Revi-ja ni samo pevska prireditev, ampak gre tudi za pred-stavitev kraja gostitelja in obrtništva v njem. S. K.

K R A N J

Kolumbovo jajce

V nedeljo, 22. oktobra, se bo ob 19.30 v Prešernovem gledališču Kranj v režiji Uroša Fiirsta predstavila Mojca FunkI v monokomedljl Kolumbovo jajce. A. B.

RAm<i)DMEV

RADIO C E R K N O , O. O. O. PLATISEVA U U C A 3 9 .

S 2 8 2 C E R K N O

T E L : 0 5 / 3 7 3 4 7 7 0 FAX: 0 5 / 3 7 3 4 7 7 1

E-POŠTA: INFO@RADIOODMEV.NET

90.9, 97JI, 99.5. 103.7 MHZ UKV, STEREO.-fRDŠU

P R E Š E R N O V O G L E D A L I Š Č E

K R A N J www.pgk.si

Prešernovo gledališče Kranj kot organizator 37. tedna slovenske drame objavlja razpis za

NAGRADO SLAVKA GRUMA za najboljše slovensko dramsko besedilo

vvrednosti 2.160.000 SIT (9.000 €).

Za nagrado Slavka Gruma tekmujejo slovenska dramska besedila, predložena strokovni žiriji v letu 2005,

in nominirana besedila na 35. tednu slovenske drame.

Rok za prijavo je 30. november 2006.

Žirija bo nagrado Slavka Gruma podelila enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih.

Dramatiki naj pošljejo tipkopis besedila v petih izvodih na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6,4000 Kranj

Ostali podatki o razpisu in razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.pgk.sl ali preko telefona 04 280 49 00.

Pokrovitelj nagrade Slavka Gruma je KD Group

SLOVENSKI MJUZIKL VIŽEINU GRIŽE

Suzana P. Kovačič

Prešernovo gledališče je bilo v sredo zvečer prežeto s slovenski-mi ljudskimi pesmi-

mi, ki so jih mladi {)evd in glas-beniki zapeli na izviren način. Nena Močnik je dogodek za-snovala kot Ijubezensko-krimi-nalni mjuzikl, idejo za ^odbo pa dobila v telenovelah. Fran-cesce je preimenovala v Fran-cke, Marie pa v Maričke. Zgod-bice o neuslišani ljubezni, o ljubimcih in maščevanju pa niti niso tako tuje v naših po-dalpskih dolinah, kajne? In tudi slovenske ljudske izražajo bolečino in radost, slo in brez-brižje.

Nena, ki je predstavo tudi re-žirala, je okrog sebe zbrala pev-ce in igralce Katjo Verderber, Urško Šlibar, Miha Bizjaka in Klemena Torkarja. V živo so na odru zaigrali Ana Pupedan v izvedbi Ante Upedanten, ko-reografinja je bila luna Omik, odrska delavca in pogrebca Mi-lan Buh ter Evgen Močnik. Za strokovno vodstvo sta poskrbe-la luna Omik in Matjaž Šmalc.

Bučen aplavz za nastopajoče. Nena Močnik je prva z desne.

Nekaj kosov ljudskih oblačil so si sposodili pri FoDdomi skupi-ni Sava, sicer pa je kostume se-šila Alenka Potočnik.

Nena Močnik se je devet let kalila v Otroški folklorni skupi-ni Pastirček pod mentorstvom Jožice Debeljak, nadaljevala pa pri Folklorni skupini Sava.

Pred dvema letoma je prevzela vodenje petja pri Folklorni skupini Sava, je dobra pozna-valka slovenskih ljudskih pes-mi in je študentka drugega let-nika kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Projekt mu-zdkala Viže inu griže so izbrali na Zavodu za ustvarjalno

družbo Tipovej!, Nena je pove-dala, da so intenzivno vadili pet mesecev, ob tem pa je bilo še veliko drugega dela, očem skritega. Zares simpatičen mjuzikl si lahko ogledate v so-boto, 21. oktobra, ob 19.30 v prostorih KUD Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas.

JUBILEJNI KONCERT Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj praznuje 25 let delovanja.

D Simon Šubic,

Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj je v zadnjih letih prerasel ne samo

cerkvene, ampak tudi občin-ske ovire, saj je znan po vsej Sloveniji. Pred 25 leti ga je ustanovil kaplan Matija Se-lan, leta 1984 pa je vodenje prevzel sedanji dirigent Da-mijan Močnik. "Zanimivo je, da ima zbor po 25 letih sko-rajda enako zasedbo kot na začetku. Večina pevk je na-mreč skupaj prehodila pot od otroškega zbora naprej," je pojasnil Močnik.

Velik sloves so pridobili za-radi vsakoletnih koncertov, ki so večinoma tematsko zasno-vani. Posebno pozornost so posvetili manj znanemu, a zanimivemu repertoarju, saj so krstno izvedli dela sloven-skih skladateljev Stanka Pre-mrla, Maksa Strmčnika, Jo-žeta Trošta, Janeza Močnika, Primoža Ramovša, Andreja

Missona. Janeza Osredkarja in Damijana Močnika. Po drugi strani so prvič v Slove-niji predstavili tudi sldadbe številnih tujih skladateljev. Zbor uspešno nastopa tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Na jubilejnem koncertu, ki bo jutri ob 20. uri v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v

Cerkljah na Gorenjskem, bo zbor ob 200-letnici smrti skladatelja Michaela Haydna izvedel tri njegova dela, ob 250-letnici rojstva W. A. Mo-zarta tudi delo znanega skla-datelja, izvedel pa bo tudi dela drugih tujih in sloven-skih skladateljev. V prvem delu koncerta bodo sodelova-li komorni godalni orkester

in solistke Marta Močnik Pire, Kristina Bitenc in Bar-bara Sorč ter Damijana Božič Močnik na pozitivu. V dru-gem delu bodo brez sprem-ljave (acappella) izvedli nekaj standardnih skladb iz svojega repertoarja, kot zanimivost pa tudi mašo za ženski zbor in majhna tolkala švedskega skladatelja P. G. Peterssona.

Ob pogledovanju na predvo-lilno sporočilno preproščino si ne morem reči kaj drugega kot, škoda. Le zelo redki v svo-jih "nagovorih" izgledajo, kot bi morali. Vsaj simpatično, če ne še vsaj grafično, oblikoval-sko "kakovostno". In da takoj odmislim "cirkuški" rumeni avtobus, Id kolovrati po Kranja Hudo! No ja, tudi na podlagi tega se da odločati, kajne.

Še dobro, da imamo BIO -bienale industrijskega obliko-vanja, eno redkih mednarodno uveljavljenih razstav. BIO je bil ustanovljen davnega leta 196}, od leta 1972 pa deluje v okvim Arhitekturnega muzeja Ljub-ljana, ki ima domovanje v gra-du Fužine v Ljubljani. Tako so pred dnevi slavnostno odprli 20. bienale, na katerem je za-stopanih 17 diiav, vse od Ame-rike, Frandje, Švedske, Slova-ške, Estonije, Nemčije, ... Na skoraj 800 kvadratnih metrih se predstavlja 350 eksponatov, precej iz Slovenije, nekaj od njih opaženih in nagrajenih.

žava še prijaznejša za tovrstno ustvarjalno okolje. BIO-u, ki ima od leta 1977 opredeljeno svojo strokovno neodvisnost in je pridruženi član "BEDA", "Icsid" ter "IcoGrad", letos pri-reditvenemu odboru predse-duje podjetnik Janez Škrabec iz družbe Skupina Riko. Pred nagovorom so se zaklepetali in nasmejali v družbi poslanca DZ Jožd& Škdča, bO je kultur-ni minister, zagotovo pa je naj-večkrat opažen na kulturnih dogajanjih in Zotan Jankovič, kandidat za župana, ki mu prav te dni iz omar vlečejo "okostja" prvega soseda. Da gre vsem trem protokol dobro "od rok", se je videlo. Morda še najbolj Zoranu Jankoviču, ki se je spretno nastavljal medijem. Govorna spretnost in javni na-stop pa sla zdaj že prepoznav-na odlika Ribničana Janeza Škiabca, ki bo v letu ali dveh vsaj na pol tudi Blejčan. "Di-zajn cenim in ga imam rad. Rad imam lepo in dobro obli-kovane stvari," je podjetniško

Nikica in Sonja

Škrabec pripelje svetovnega zvezdnika oblikovanja Phili-ppa Starka.

Nekaj dni poprej pa se je praznovalo, veselilo in družilo pri Žirovki v Ljubljani Sonji Poljanšek Škrabec, Janezovi

podpredsednica Gospodarske zbornice. Še pravi čas je odšla "na svoje", se vmes omožila s prvim direktorjem Miaosof-taSlovenije Aaronom Mar-kom, s katerim zdaj skupaj po-slovno svetujeta v družbi Gu-

Stojan Abraham

šo, s svojimi spevnimi in zna-nimi besedili. Ko pa je všečno zaigral še nekaj Oliveijevih, je bilo videti kot "open air" kon-cert Kar klicalo je, da nazdravi-mo prireditvi ob prvi obletnid Suimy Studia. Sonja je k temu

in dve noči prej, nazdravili abrahamu Stojanu Ščurku. Zabava, kot je še ni bilo in je več ne bo. Stojan je Srečen in Velik človek! In ga imamo radi vsi od Prekmurcev, Šta-jercev, Gorenjcev, Primorcev.

Danica Simšič, Peter Krečič, Andrej Vizjak Marta Kos in Aaron Marko Lucienne Petar Crašo

Grajsko peščeno dvorišče je bilo ob odprtju dobesedno pre-polno umetnikov, oblikoval-cev, prijateljev dogodka in fa-nov designa. Morda postaja Fužinski grad malce premalo "nobel" in primeren času, tuj-cem pa zagotovo preveč od rok. Arhitekt dr. Peter Krečič, direktor AML-ja, je moral biti ob jubilejnem, 20. Bienalu se-

razmiSljal. "Kot podjetnika me promovirajo, kot sopotnika 21. stoletja me določajo, intimno me zasvojijo. Oblikovanje je ti-sti del mojega posla, ki ni samo posel," se je nič "slovensko" sramežljivo navduševal nad oblikovanjem. "Vrhunski di-zajn je ^obalen. Zato Slovenec Dan Lenard riše mega jahte, zato si Gorenje mimo najame

simpatični ženL Sonja je meni-la, da leto skupnega druženja v njenem sončnem svetu dobre-ga počutja, zasluži zahvalo za zaupanje. Le redki pa smo ve-deli, da se zadaj sloiva še So-njin osebni praznik. Rojstni dan. Vreme je bilo še vedno pravo, le malce je že hladilo na sondii strehi studia. Pod zani-mivim sončnim dežnikom, iz-

stav Kaesler Training Interna-tional. Marta Kos, sestra še bolj znanega Draga Kosa, dobro leto marketinško svetuje tudi družbi Aaoni z Jesenic Spro-ščenega nasmeha, v zakon-skem objemu, sta bila tudi prvi mož Mercatorja Žiga in njemu draga Metoda Debdjak, ki zna-nje združuje v Zavarovalnid Triglav. Spoznali smo se ob

Janez Škrabec, Jožef Školč, Zoran Jankovič Žiga in Metoda Debeljak Sonja, Movia

veda zadovoljen. Prav tako žu-panja "Mesta" Danica Simšič, ki se ji je ob končevanju man-data zgodil mednarodno pre-poznavni dogodek. Veqetno je bilo še lepše predstavniku vla-de, ministru za gospodarstvo mag. Arjdreju Vizjaku, ki je ob nagovoru povedal, da se bo vla-da z zakoni potmdila, da bo dr-

Pinin&rino, pri nas v Rilcu z veseljem predamo oblikovanje Philippu Starku," je bil Janez Škrabec preprosto razumljen, da gre pri dizajnu za resnico, ljubezen in lepoto ter čustveno ekonomijo. Da je BIO po po-membnosti in tradidji evrop-ska prireditev. In morda čez dve leti, na 21. BIO prav Janez

vimim darilom, je bila Sonja videti še bolj čedna. Ob njej se je smehljalo slikarki Nikkd Ple-terski Sadnikar, sestrični kam-niškega županskega kandida-ta. Nasmejana je bila videti tudi podjetnica Marta Kos Marko v družbi moža Aarona. Marta je bila pred leti odlična RTV do-pisnica iz Nemčije in za tem

vinu v Brdih in nazdravili smo tudi tokrat Sonja je z glasbe-nim prc^ramom poskrbela, da je bilo vzdušje še bolj poletno. Predstavila nam je čudovito pi-anistko Ludenne Lonchina, Američanko, ki ob svojih na-stopanjih spoznava tudi Porto-rož. Dlani in dulia pa nam je ob klavirju razgreval Petar Gra-

dejanju povabila vinarskega zvezdnika Aleša Kristandča -Movia, ki je slavdjenki in povab-ljenim privoščil dvojni mag-n u m steklenico penečega iz modrega pinota z imenom Puro. Prav tega in njegovo "biološko" rebulo z imenom Lunar te dni predstavlja v New Yorku. Morda bodo na tako vinsko zahtevnem trgu razu-meli tudi ta "naravno" pridela-na vina, kot že razumejo nje-govo Veliko belo, v novembr-ski reviji 'VVine Spectator, z 91 točkami ocenjeno kot drugo najboljše slovensko vino. Prvo pa je sušena rebula Leonardo z 92 točkami Marjana Simfiča, prav tako s C ^ e g a v Brdih.

In prav v Brdih, v gradu Do-brovo smo na petek, 13., tri dni

Čez vso noč m u je stisnilo roko okrog 500 ljudi. Prijate-ljev! Pogostil nas je na pravš-nji način. Po briško. Ob svo-jem vinu. Godli so violinisti, pa Faraoni, nasmejali so po-vabljeni z darili, bratranca Simfič in Dolfo, vinarji s pre-senečenjem Ano Lizo. Bilo je vsega. Solz in smeha radosti. Tudi nekaj "foušarije in špeti-ra". In naslednji dan, na so-botno sončno dopoldne je bil Stojan Ščurek čil in zdrav. V nedeljo, ko je praznoval še žu-pan Franc Mužič, svojih 60, so Brid zmagali še v nogome-tu. Kakšen praznik!

To nedeljo bo drugače in prav je tako. Življenje ima drugače oblikovan smisel, haha.

POVPRAŠAJTE in REZERVIRAJTE (ctabkc karte • ladii ke voiovnic« • holeli • vstopnke • poslovna potovanja

HAMMAMET 69.900 OJERBA S9.9001 25.m Bejen^j^ 7 POl, tel u 1) l . n . *(.,. . 7 POU lel te IJ

CIPER 99.930 HURGADA 139.9001 24.10 ,1.11. HNlfu 3- 4 (H, 1(1 ii IJ 28.10. i i i toitn r 7 POl, I« li IJ

^ M a S H E J K H 99.900 TOSKANA S FIRENCAMI 46.800 | 4.11.MMWM4- 7P0l,l«IUl| JMO. lKWr,4l)/2lt.lf0t.lM.I«B

UOKIDCMAR-BARIHONA 66.960 I!RNAGI)RA 69.600 1110,1.11 M'r, s O/IK J m »pikiSui« W/bos n.igi ud k s II/4 I MFEHIN ><«•(.. M/ba

gaienjska@komp3s.si KOMPASKSAIIJ («11« lel. M /MM 261 • KlUHI MtKAtOll ((Nl[« M, (M/MM W

KOMP«SKOII»IOMI«I 04/S111770-i(OMP«sp(o*!|(siNiai«L04/5SM MO

HUMOR, ZA KRATEK ČAS B R A T V S E V I D I , B R A T V S E V E

VRATOVI NA PREPIHU v nedeljo se bomo na

lokalnih volitvah odločali, kdo bodo tisti župani in občinski svetniki, ki jim bomo štiri leta dihali za ovratnike. Da. Izbra-li bomo tiste, ki bodo v nasled-njih štirih letih odgovorni za napredek, zastoj ali nazadek naše občine. Da. Njim bomo dihali za ovratnike. Trenutno oni pihajo nam na dušo. Kot smo ugotovili, se svet vendar-le ne vrti okrog denarja, am-pak okrog sape. Od pihanja

kandidatov je odvisno, ali ga bodo v prihodnje lahko kdaj pihnili tudi na položaju, žu-panskem ali svetniškem.

V uredništvu Velikega brata vam tokrat v izbor ponujamo nekaj ovratnikov (vratov) go-renjskih kandidatk in kandi-datov. Izberite si sebi najljub-šega in glasujte zanj. Tokrat ne odloča ne program ne so-rodstvo, niti golaži in klobase, niti baloni in kemični svinčni-ki. Odloča samo lepota vratu

oziroma modni stil posamez-nika in njegov (njen) smisel za barvne kombinacije. Do-pisnice s številko brata ali se-stre, ki vam je všeč, pošljite v uredništvo Velikega brata. Zmagovalna številka vas sicer ne bo popeljala v lepšo pri-hodnost, zagotovo pa boste med brati (ali med sestrami) pridobili velik ugled. Garant!

Odlodte se za pravi vrat (ovratnik) in živeli boste lažje!

Mali Brat

TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Od-govor nam pošljite do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro ugan-ka, pripišite rešitev + ime in priimek na številko 031/69-11-n, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoiso-va 1, 4000 Kranj, s pripi-som "Tisoč ugank za odrasle".

Majhne in velike se porajajo

in tako kot sanje v nič potonejo.

Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgo-vora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru-gega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za ba-zen. Pravilna rešitev zad-nje objavljene uganke se glasi: copata. Tokrat smo izžrebali Ano Bogataj in Pavlo Demšar.

5 B M M l S u t , 6 A T o S N I , K ^ R M i ^

TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ

"Dvojčica"

Draga Tanja, tudi jaz se ob-račam na vas, da mi poma-gate. Zanima me, koko se bo rešila kriza, ki jo imam v za-konu, in ali sploh še obstaja kakšno upanje za skupno pri-hodnost. Hvala.

Čez leta skupnega partner-stva kar naenkrat postane vse preveč samoumevno. Ne samo, da premalo dobi-mo, tudi sami pozabimo dati kaj od sebe. To se je zgodilo tudi z vašim zako-nom. Kdo je kriv, se sprašu-jete. Vsak malo, kar je čisto normalno. Oba sta malo pozabila in oba hkrati pre-več pričakujeta od drugega. Kot vidim, vam je bil mož vedno zvest, ima vas rad in nikoli ni razmišljal v to smer, da bi vas zapustil.

Tudi pri otrocih je znal pri-skočiti na pomoč. Res pa je, da vam je z leti pozabil po-kazati, da vas ima še vedno rad. Kaj pa vi? Tudi z vam se ni dogajalo nič drugače Preobremenjeni ste z dnev nimi obveznostmi, zmanj kovalo vam je časa, ki bi ga posvetili samo njemu. Oba sta preutrujena in nujno si morata vzeti čas samo za vaju. Še vedno znata skupaj uživati v majhnih stvareh in se smejati šalam, ki ni nuj-no, da so smešne. V vsem tem vrvežu sta pozabila, da se imata še vedno rada. Kri-ze pravzaprav sploh ni, lah-ko pa bi nastala, če vsega tega ne bi pravočasno opa-zili. Rešitev poznate ... Ne čakajte predolgo, škoda je vsakega trenutka, v katerem se lahko imate lepo. Srečno.

"Včeraj in jutri"

Imam kar nekaj zdravstvenih težav, ki mi otežujejo, da bi normalno zaživela, saj živim v nenehnem strahu, kaj vse me še čaka. Prosim, poma-gajte mi z nasvetom.

Prva stvar, ki jo morate ta-koj spremeniti, je ta, da za-čnete pozitivno razmišljati. Ne pravim, da ste kot oseba negativna, a vaše razmišlja-nje je takšno. Ne smete v vsaki stvari videti samo sla-bo, saj se po tem vzorcu tudi resnično začnejo doga-jati same slabe stvari. Ker preprosto začnemo v to ver-jeti. Morda se vam to sliši smešno, a tako je. Enako je, če vzorec spremenite oziro-ma razmišljate pozitivno in začnejo se dogajati dobre

stvari. In zopet je treba v to verjeti. Kot vidim, imate do-brega osebnega zdravnika, in lahko mu zaupate vse, kar vas teži. Operacija, ki ste jo imeli pred leti, je bila zelo uspešna in vam ni pu-stila nobenih posledic, zato res ne razumem, zakaj se s tem obremenjujete. Trenut-ne težave, ki jih imate, niso tako hude in so prehodne. Da se premalo gibate, veste sami. Že sam sprehod bi vam dal ogromno energije, namesto da se skrivate med štirimi stenami v upanju, da se vam potem ne more nič slabega zgoditi. Začnite ver-jeti v sebe in v ljudi, ki vas imajo radi, in vse težave vam bodo počasi izginile. Imejte se radi, to je naravni domači recept. Lep po-zdrav.

HOROSKOP TANJA In MARICA

Oven (21.3. - 214.) Ušteli se boste. Finančna varnost vam pomeni ključ do svobode in neodvisnosti. Storili boste vse, kar je v vaši moči, da boste poravnali stare račune in začeli na novo graditi finančni vzpon. Denar res ni vse, je pa veliko.

Bik (224. - 20.5.) Poslovno področje in vse, kar se vam vrti okoli denarja, se vam bo zaključilo več kot uspešno. Ovire oziroma blokade boste premagovali kot za šalo in ne bo je stva-ri, ki bi vas spravila v slabo voljo. Torek bo vaš srečen dan.

Dvojčka (21.5.: 21.6.) Prijateljstvo vam ne bo nadomestilo ljubezni. Čeprav je iskreno in vam predstavlja žarek upanja. Toda življenje vedno odpre nova vrata, ko ena zapre. Nikar ne glejte predolgo v zaprta vrata, da ne spregledate odprtih.

Rak (22.6. - 22.7.) Vse, kar vam je bilo še pred nedavnim nemogoče in do-cela nedosegljivo, vam bo v naslednjih dneh dostopno in blesteli boste prav pri vsaki stvari v različnem okolju. Presenečeni boste nad očitkom ljubljene osebe, da ima-te premalo časa.

Lev (23.7.-23.8.) Malce bolj morate biti potrpežljivi. Na cilj se ne pride vedno po ravni poti. Pomembno je, da je želja dovolj goreča, pa bo! Pri financah ste se malo preveč zapletli. Še dobro, da se vam obeta večji denar.

Devica {24.8. - 23,9.) Veliko poguma boste potrebovali, da boste realizirali vaše skrite zamisli. Novice, ki jih boste prejeli v nasled-njih dneh, vas bodo še bolj spodbudile, tako da vso za-devo izpeljete, kot je treba. Ob koncu tedna se boste na-smejali v dobri družbi.

Tehtnica (24.9. - 23.10.) Kot prikrit opazovalec boste opazovali dogajanja v svo-ji neposredni bližini in tudi v širšem območju. Ker ne' boste mogli iz svoje kože, se boste slej ko prej vmešali in na koncu zelo pomagali s svojimi Izkušnjami, ki se vam jih je v zadnjem času precej nabralo.

Škorpijon (24.10. - 22.11.) Ko se enkrat odločite za nekaj, vas nobena sila ne more ustaviti in nobena ovira ne more biti previsoka. Želeli si boste le priti na cilj in nič drugega vas ne bo zanimalo. Novice vas bodo presenetile.

Strelec (23.11, - 21.12.) Pokazali boste več različnih sposobnosti, ki ste jih do-slej skrivali zase. Nekateri bodo tako navdušeni, da vam bodo ponudili mamljive ponudbe, ki se jim boste težko odrekli. Na koncu tedna si boste vzeli svojih pet minut.

Kozorog (22.12. - 20.1.) Novice, ki jih boste prejeli, vam bodo dale veliko misli-ti. Pomembni dogodki se vam bodo začeli vrstiti drug za drugim. Komaj boste kos položaju, a zmaga bo kljub vsemu na vaši strani. Neka bližnja oseba vas bo zelo pogrešala, zato je ne puSčajte preveč ob strani.

Vodnar (21.1. -19.2.) Pred vami je malce naporen teden. Nabralo se vam bo več različnih opravkov, ki ste jih v preteklosti nepremiš-ljeno predlagali. V okolju, v katerem delate, boste prišli do zaključka, da niste vi tisti, ki se morate vedno prila-gajati.

Ribi (20.2. - 20.3.) Ne marate plehkih pogovorov, zato boste še toliko bolj veseli sogovornika, ki bo vaših misli. Pogovor se bo zav-lekel in samo od vas bo odvisno, ali bo ostalo samo pri tem. Poslovno se vam obetajo večje spremembe.

SOLA VEDEŽEVANJA Tania ponovno pripravka šoki vedeževanja, poMiMe po tel. 040/514-975.

PETEK 20.10.2006 07

NAGRADNA KRIŽANKA

K R A N I X A V O O 7. K T U U I / . E M K K A N | ^

T O U M S T B O A K D K K A N |

ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ

GLAVNI TRG 2,4000 KRANJ

WWW,T0UR1SH-KRAN].SI

MIKLAVŽEV SEJEM 1.-5. december

BOŽIČNI SEJEM 13. - 23. december

LOKACIJA: GLAVNI TRG, PREŠERNOVA IN POŠTNA ULICA

Na sejemskih stojnicah, ki bodo pod pokritim šotorom na Glavnem trgu in v prazničnih hišicah se smejo prodajati predmeti domače

in umetnostne obrti , ki po svojem namenu in obliki ustrezajo prazničnemu vzdušju, predstavljajo priložnostna darila ali ozko izbrano

gostinsko ponudbo. Sejem bo spremljal bogat program v okviru veselega decembra v Kranju.

DODATNE INFORMACIJE: telefon: 04 2374 342, 031 554 383, 040 279 488 faks: 04 2374 351, E-MAIL: marketing@mprodukt,com

SESTAVI: F.KALAN

JESENSKI MESEC

PFTODA. JALNA KKRG

ARHFTEKT UHEVC

EVROPSKA DENARNA

ENOTA

T>40«AS INCE

DROG NA

VOZU

KOVAŠKI PODSTAVEK

BALANSER KORANA RA6TME

SKELETOM TRENTON

G ^ ^ E

<0 DELO

GUJESTO OfOA^

N£W JERSEY

RRALUAN-SKAPRE-STOLMCA

ZADKJNE

ORGANI, KIIZLO-.

CAJOSEČ

SKUPČK ENAKH CELIC V TELFSU

GORENJSKI GLAS

SOU SOUTRNE nSLME

VESLAČ TUL

OSEBA, »HODI

PO VRVI. VRVO. HOOEC

ORGAN VDA

TBDIO-VALNE SANI

BRZINA

SVOD NAD NAM

VRSTA SOLATE

SKELFČA RANA

OBJEDEK

SETVEHA ( »BM

DRŽAVA 06RANU

PETER PO RUSKO

SMBOL ZATTTAN

MESTO NA MAD-

ŽARSKEM

euD. NARAVA

MEJNA VRH>NOST

NJE

DAU3E DASOVNO OBDOBJE

-GLAVNO-

GRŠKA

19

O R ^ ZAAVMO.

ST/UA

TaOVADM ELBCNT

GLAVNO MESTO GANE

AVTOR BOL£RA

(HAURICE)

ZMERNO VISOKA TO«>E-RATURA

PESMK GRUDEN

SMBOIZA NATKJ

PRI

GLAVNO MESTO

KANADE

ATALOS (kraSE)

AHERt^ IGRALEC COSTNER

OČKA

LFSCNO PHALO

STAR IZRAZ ZA

VTIS

GLAVNO MESTO

MORAVSKE

17

REKAV FRANCU

KRMANSN PRA2NK

15

RDEČE RUMBM SORTA

JABOLK

JUDOV SW

13

KOU&U

TALISMAN

SKUPMA DEVET« PEVCEV

UMETNA VISKOZNA TKAMNA

20

ORANŽAM

JAZZU PODOBEM GLASBENI

STL

14

STARO-RMSK)

POZDRAV

CELOTA

KONJ MMIFIC RASTI

15

GORENJSKI GLAS

VfitARSn SAHBT

(USZLO)

AVTOR ODISEJE

ODPRTA P^OOBA

SKRAM KONEC

PREDMETA

VOJA&KA ČELADA

— W Z A S L O N

NE2NANKA V MATE-

BABICA, STARA

RADU8KI APARAT

IGNAC (DOMAČE)

16

RSN DRAMATK (BERNARD)

10

HRVAŠKA RB(A

10

17

VRSTA KAVČA

Da MEDEMCE

POVRŠINA PO KATERI

HODMO

STAREJŠI MODEL VOZUA

CFTRO»

RUOOLf NUREJEV

IGRALEC REDFORD

GLAVNO MESTO

UBANONA

12

OMHS)

18

LETOVIŠKO MESTO V ZAHODNI

i sm

21

PREKLO, IZVOR

TROPSKA PAPIGA

11

18

MESTOV SEVBM n-ALUl

12

19

PRPADMK LUROV

13

20

RAN&

GORENJSKI Gua

PODUK. NASVET

16

VBJKA POLJSKA

RB(A

14

21

I . *

DRUŽABNA KRONIKA

MOJA SOBA IN TVOJ KONJ Estradnice dobivajo sobe, fotografi razstavljajo, ljudje še vedno berejo z Manco, šport je zanimiv le, če je res ekstremen, v Celovcu bodo preskakovali ovire in razkazovali konje, slovenski barmani pa so obiskali Grčijo.

Pred časom so Ljubljano obiskali direktor sejmišča v Ce-lovcu, dr. Bemhard Erter, vodja sejemskega projekta Man&ed Kianuner ter predsednik celov-škega jahalnega kluba Horse-mania Carinthia Klagenfurt Gethard HieseL Predstavili so Konjeniški sejem Alpe-Jadran ter Hypo praznovanje Koroške-ga društva ljubiteljev konj. Oboje poteka sočasno na sej-mišču v Celovcu od 26. do 29. oktobra. V sklopu omenjenih prireditev bo tudi Mednarodni turnir v preskakovanju ovir.

V grški HaDddiki pa je v za-četku oktobra potekal 55. sveto-vni kongres barmanov, 32. sve-tovno prvenstvo v mešanju bar-

skih pijač, v kategoriji long drink in 7. svetovno prvenstvo v atraktivni pripravi koktajlov. Kongresa in prvenstva se je udeležila tudi dovenska d d ^ -dja barmanov, tekmovanja pa 49 barmanov iz vs<^ sveta. V pripravi long drink je Društvo barmanov Slovenije zastopal Rok Dobnikar iz Sv. Katarine nad Ljubljano. Zasedel je konč-no šesto mesto. V atraktivni pripravi koktajlov pa barman Aleš Prestor iz Radomelj pri Domžalah. Bil je triindvajseti Slovend smo se najbolje odre-zali ekipno (Aleš Ogrin, Slavko Ocepek, Božkiar Kozknč. Rok Dobnikar), saj smo bili drugi. Takoj za Find.

V grosupeljskem Kongu so se odločili, da sobe v hotdu po-imenujemo po znanih osebno

stih, kd pri njih nastopajo, in jih opremijo z vzorci po njihovem izboru. Prva je eni od sob po-klonila svoje ime hrvaška pev-ka Danijda Martinovič, nasled-nja pa bo že to soboto legendar-na Tereza Kesovija.

Rekreativni Gorenjd so se znašli na progi Gorskega mata-tona štirih občin (Tolmin, Bo-hinj, Cerkno, Železniki) -GM4O. Janez Udovič, Darko Kristane, Iztok Bohez in Janez Mam so uspešno prehodili (pretekli) ekstremno varianto maratona trikrat. Z izjemo slednjega maratonca so se uspešno med prvimi vpisali v Klub GM4O že konec septem-bra. Čas: 22 ur 12 minut

V Gorid je potekalo 8. Foto-srečanje, ki ga tradidonalno prireja Fotoklub Skupina 73 iz

Steverjana. Letos so povabili tudi fotoklub Janez Puhar iz Kranja, dela pa je prispevalo 32 avtorjev. Skupina se je predsta-vila z zanimivim kolažem, kot gostujoči fotografi pa so se predstavili še Mitja Juren, Ar-nald Grundner, Miljenko Ma-rotti, Stojan Kerbler in Janez Pelko.

Manca Košir uspešno zapol-njuje svoje dneve. Najbolj se je prijel njen bralni krožek Bere-mo z Manco in pred časom smo jo lahko srečali v družbi pisateljice Brine Svit in pred-sednika uprave Mercatorja Ž ^ Debeljaka. Beseda je tekla o Brinini knjigi Odveč srce, kjer glavna junakinja roman-tične zgodbe Lile spozna zdrav-nika, ne boste verjeli kje - na Bleda

Ji^ I . f - m f - •

' i S

• i . ' .f 111. i

Prva je eni od sob poklonila svoje Ime hrvaška pevka

Danijela Martinovič. /FoioiAMiioih

Svetovna prvakinja v long drinku, barmanka iz Tajvana Kung

Hui Chun / FOM: arhiv tekmovanja

Predstavniki Društva barmanov Slovenije v Grčiji (Aleš

Ogrin, Šte^n Horvat, Anica Oblek, Franci Pišek, Janko Hor-

vat, Dušan Furar, Miro Brlogar) / F<.»: arhK. irtmovanj.

Člani Fotokluba Janez Kuhar iz Kranja (Vlado in Mojca

Kraljič, Marjan Kukec, Damir Cizdavčič in Vasja Doberlet)

/ Foto: athiv Fotosre^anja

Utrujeni.* Še? (Iztok, Darko, Janez) / Foto athivtckucv Manca Košir in bralni krožek, ki ostaja. / Foto: aih™ pnteditvc

VRTIMO GLOBUS Nicole obiskala Kosovo

Minuli konec tedna je Kosovo obiskala ambasadorka dobre volje Združenih narodov Nicole KIdman. V Prištino je pripotovala Iz Rima, kjer je promovirala svoj novi film Fur. "Tukaj sem zato, da izvem čim več o pokrajini in jI v času. Izredno pomembnem za prihodnost,

pomagam ...," je o namenu dvodnevnega obiska povedala avstralska Igralka in nadaljevala: "Da srečam ljudi, slišim njihove zgodbe in se poučim, na ta način se bom lahko zavzemala za Kosovo, če bo potrebno."

Pravi žurer Študentje škotske univerze St. Andrews so doživeli pravo senzacijo, ko je na njihov žur nepnčakovano prišel Bili Murray. 56-letnl hollywoodskl igralec se je na Škotskem udeležil zvezdniškega turnirja v golfu, med popivanjem v nekem baru pa je spoznal 22-letno norveško študentko

Lykke Stavnefin se odzval njenemu vabilu na zabavo. Lykke pravi, da je bila situacija podobna tisti v filmu Zgubljeno s prevodom, kjer Murray Igra osamljenega moškega srednjih let, ki se spoprijatelji z mlado žensko In skupaj odkrivata čare japonskega nočnega življenja.

Kateine zapovedi Britanska manekenka Kate Moss je svoje-mu problematičnemu rockerju Petu Do-hertyju napisala spisek pravil, ki se jih mora držati, sicer bo odpovedala poroko. Britanska manekenka v 'šestih zapovedih' zahteva, da se Pete ne sme več droglrati, prekiniti mora stike s prijatelji, ki so

zgube, svojo najdražjo mora poklicati vsaj trikrat na dan, ne sme fllrtatl z dekleti, mora se zdravo prehranjevati In dve uri dnevno nameniti pisanju pesmi In glasbe.

Zaradi utaje davicov v zapor Zvezdniku akcijskih filmov Wesleyju Sni-

pesu zaradi davčnih goljufij grozi dolgolet-na zaporna kazen. Zaradi nepravilnosti v dohodninski napovedi in večmllijonski utaji davkov v zadnjih desetih letih ga Išče policija, vendar pa 44-letnega igralca, ki živi na Floridi, zaenkrat še niso našli.

Salome je bila znana (znan) po tem, da je z velikim nav-

dušenjem razgaljala svoje novo oprsje. Znašla se je tudi

v voditeljskih vodah, kot mnoge slovenske estradnice pa

se preizkuša tudi v solo pevskih vrstah. /Foto:Airi(iot).