Arhivski trojni A ali uvod v čudoviti svet arhivov za nearhiviste

Dejan Zadravec, Zgodovinski arhiv na Ptuju

Obdelava zapuščin in rokopisov v slovenskih knjižnicah

9. maj 2019, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

(Splošno) o ključnih arhivskih pojmih

• ARHIVISTIKA:

je veda o arhivskem gradivu in dejavnosti v zvezi z njim

• ARHIV:

izvor besede: arhiv – archives – archivum – arkheion – arkho

je ustanova, v kateri se hrani arhivsko gradivo

• ARHIVSKO GRADIVO:

je izvirno in reproducirano pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, optično ali magnetno zapisano dokumentarno gradivo, nastalo pri delu pravnih oz. fizičnih oseb, ki ima trajen pomen za

znanost in kulturo

vrste: matične knjige (rojstne, krstne, mrliške), zdravstveni kartoni, spričevala, kupne in prodajne pogodbe, šolske kronike, zapisniki sestankov, osebni dokumenti, članske izkaznice, listine, rokopisi, zemljevidi, karte, načrti, fotografije, razglednice, plakati, letaki…

Ureditev arhivskega gradiva v arhivu

Gradivo je v arhivu urejeno po ustvarjalcih!

ARHIVSKI FOND: obsega vso gradivo, ki nastane pri enem samem ustvarjalcu

ARHIVSKA ZBIRKA: obsega istovrstno gradivo, nastalo pri različnih ustvarjalcih

Ustvarjalci arhivskega gradiva

• So lahko pravne osebe oz. institucije in fizične osebe oz. posamezniki:

– Oblastveni organi: parlament, vlada, ministrstva, uradi, inšpekcije, matične službe, sodišča

– Gospodarske institucije: podjetja, trgovci, obrtniki

– Družbene institucije: šole, muzeji, bolnice, galerije

– Posamezniki in družine

Arhivi torej zbirajo arhivsko gradivo s področja:sodstva, šolstva, uprave, zdravstva, gospodarstva, zasebnega in družbenega življenja.

Razlika med arhivom, muzejem in knjižnico!

• Muzej hrani in skrbi za materialno dediščino: predmete, pohištvo, slike, stavbe, spomenike…

• Knjižnica hrani tiskane knjige, časopise, revije…

• Arhiv hrani in skrbi za različne zapise, ki nastanejo pri poslovanju pravnih in fizičnih oseb ter pri vsakdanjem življenju.

Dejavnost domoznanskega oddelka v knjižnici se v mnogočem prekriva z dejavnostjo arhiva!

Primer: dejavnost domoznanskega oddelka UKM• pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo, ki je vsebinsko

vezano na Maribor in severovzhodno Slovenijo, ki je nastalo na območju

Maribora in severovzhodne Slovenije ter ga je ustvaril avtor, ki živi in deluje

na tem območju ali iz njega izhaja;

• zbira in posreduje informacije o preteklem in aktualnem dogajanju, vsebinah

in osebah, ki so povezane z Mariborom in severovzhodno Slovenijo;

• bibliografsko obdeluje raznovrstno domoznansko gradivo (časopisje, zborniki)

v vzajemnem knjižničarskem sistemu COBISS;

• pripravlja domoznanske razstave in obeležuje različne dogodke;

• izvaja domoznanske projekte (mikrofilmanje, digitalizacija razglednic);

• izdeluje domoznanske bibliografije, opravlja raziskovalno in publicistično

delo;

• sodeluje in se povezuje s sorodnimi institucijami na območju Maribora in

severovzhodne Slovenije.

Domoznanski oddelek knjižnice je konkurent arhivu pri zbiranju in hrambi določenih zvrsti knjižničnega oziroma arhivskega gradiva

• Domoznanski oddelki knjižnic povečini poleg „klasičnega“ knjižničnega gradiva zbirajo in hranijo tudi rokopisno gradivo, osebne zapuščine znanih posameznikov, razglednice, fotografije, zemljevide…

• Zakon o knjižničarstvu

3. člen

(knjižnično gradivo)

I) Knjižnično gradivo so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja.

II) Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeno potrebam iz prejšnjega odstavka.

III) V dvomu, ali gre za knjižnično gradivo, odloča pristojni minister iz 58. člena tega zakona.

JAVNI IN ZASEBNI ARHIVI V SLOVENIJI

Območje delovanja Zgodovinskega arhiva na Ptuju

• UPRAVNA ENOTA PTUJ: 649 km2, 16 občin

(MO Ptuj, Hajdina, Markovci, Gorišnica, Dornava, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas, Sv. Andraž v Sl. goricah, Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Žetale, Majšperk, Cirkulane)

• UPRAVNA ENOTA ORMOŽ: 212 km2, tri občine

(Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž)

(Kratka) zgodovina arhivov• 3. in 2. tisočletje prnš: arhivi z

glinenimi ploščicami

• Starodavni Kitajci in antični Grki ter Rimljani (tabularia)

• Zgodnji srednji vek: arhivska “črna luknja”

• Pozni srednji vek: arhivi nastajajo pri cerkvah, škofijah, samostanih, vladarskih sedežih in mestih

• Tajni arhiv: 1610 v Prusiji, 1612 v Vatikanu

• Habsburška monarhija: arhiv ustanovljen 1749

• Moderna arhivistika ima korenine v Francoski revoluciji

• 30. leta 19. stoletja: rojstvo modernega arhiva, dostopnega širši javnosti

Pred- in zgodovina Zgodovinskega arhiva na Ptuju

• Najstarejšo ptujsko mestno pisno dediščino do dobrega uničijo požari 1684, 1705 in 1805

• Mestni arhiv v sobi ob zaporu v pritličju mestne hiše

• Uporabljajo ga vsi vidnejši ptujski zgodovinarji: Simon Povoden, minorit Ludvik Pečko, Johann Hönisch, Edward Damisch, Ferdinand Raisp

• 1893 ustanovitev Muzejskega društva na Ptuju – prvi zametki javne arhivske uprave

• Močna konkurenca v zbiranju gradiva iz Gradca: Štajerski deželni arhiv, arhivska popotovanja, arhiv mesta Ptuj se 1908 seli v Gradec

• Od 1878 nabira starejše gradivo in knjižne redkosti na Ptuju tudi prof. Franc Ferk (1844-1925)

• Društvo iz leta v leto z darovanji, nakupi in prevzemi dobiva čedalje več arhivskega gradiva. Z ostalimi muzealijami ga hranijo v prostorih dominikanskega samostana

• Želja po ločitvi muzejev in arhivov postopoma privede 24. marca 1955 do ustanovitve Mestnega arhiva Ptuj (ostane v treh sobah samostana)

Vedno več gradiva, čedalje manj prostora!

• 1962 občina Ormož prevzame soustanoviteljske pravice in arhiv se preimenuje v Zgodovinski arhiv Ptuj

• 1969 arhiv pridobi še prostore Študijske knjižnice Ptuj

• 1973-1974 se prične adaptacija prostorov

• Arhivska skladišča pokajo po šivu: 2054 tm polic in 2000 tm gradiva

• 2012: prenovljena stara vojašnica postane nov dom Zgodovinskega arhiva na Ptuju

Prototip arhivista in njegove naloge

Arhivist je profesionalec z najmanj univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom, ki skrbi za in ureja gradivo, ki

vsebuje podatke, ki imajo trajno vrednost za zgodovino ter pomagastrankam najti in razumeti informacije, zapisane v tem gradivu.

• NALOGE ARHIVISTA:

– Sodeluje z institucijami in posamezniki, ki ustvarjajo arhivsko gradivo,

– Ocenjuje, ali ima nek pisni dokument, razglednica, fotografija ipd. zadosti zgodovinske in reprezentativne vrednosti, da se ga obdrži,

– Daje navodila za in posredno sodeluje pri odbiranju arhivskega iz dokumentarnega gradiva,

– Popisuje arhivsko gradivo in ga ustrezno tehnično opremi,

– Piše strokovne in znanstvene članke, pripravlja razstave, podaja referate na različnih strokovnih posvetih in srečanjih, sodeluje v različnih komisijah s področja kulture,

– Se vseskozi izobražuje, tako z udeležbo na seminarjih kot tudi z prebiranjem domačih in tujih strokovnih revij in knjig.

(Zaželene) arhivistove spretnosti in znanja(zgodovinar, pravnik in informatik)

– Dober poznavalec zgodovine ter mojster v znanju nemškega (in tudi latinskega ter še kakšnega) jezika

– Dober poznavalec pomožnih zgodovinskih ved (paleografija, numizmatika, heraldika, epigrafika, rodoslovje, sfragistika ipd.)

– Dober poznavalec nekaterih mednarodnih standardov ter splošnih in področnih zakonov, uredb, pravilnikov…

– Delo z ljudmi

– Poznavanje osnovnih restavratorskih in konservatorskih veščin

– Delo z računalnikom

– Dober logik, organiziran, zna polagati pozornost tudi podrobnostim

– Raziskovalne sposobnosti

Ugodnosti in pravice obiskovalcev arhiva

Kaj za božjo voljo mi lahko arhiv sploh ponudi?

Udobnega fotelja in pregrešno velikega televizijskega zaslona s hladno pijačo in prigrizki žal ne. Pač pa:

– uporabniki: neposredno uporabo tistega originalnega arhivskega gradiva, ki je javno dostopno v skladu z veljavno zakonodajo, v čitalnici in strokovno, raziskovalno pomoč v zvezi z njim

– stranke s pravnim interesom: pridobitev overjenih potrdil, prepisov oziroma kopij arhivskega gradiva (za dokazovanje lastništva nad nepremičninami, gradbenih posegov, določitve višine pokojnih, določitve poteka meje s sprtim sosedom ter teh in onih nebodigatreba)

– svetovanj s področja arhivskega gradiva in materialnega varstva le-tega

– predstavitve novih knjig in drugih publikacij

– različnih tematskih razstav in občasnih predavanj…