Univerzitet Sv. Kiril i Metodij - SkopjeMedicinski fakultet

Seminarska rabota po predmetotEpidemiologija

Na tema

Askaridijaza

Izrabotila:Boltevska Ivana 15323

Grupa B6

Maj 2009

[to e askaridijaza?

Askaridijaza pretstavuva infekcija so detska glista (ascaris lumbricoides). Adultniot parazit e dolg 15-30 cm i se nao|a vo lumenot na tenkoto crevo. @enkata koja podlaga neembrionirani jajca se narekuva oviparna. Oplodenoto jajce ima embrion i rapava nadvore{na

membrana. Embrionot se osloboduva vo crevoto na poma}inot i od nego se razviva larva. Oslobodenite larvi pominuvaat niz crevniot yid , a preku krvotokot doa|aat i do belite drobovi i traheata. Pri goltawe larvite dospevaat do tenkoto crevo kade se razvivaat vo askarise.

Na levata slika e prika`ano neoplodeno jajce, dodeka na desnata slika oplodeno jajce.

@ivoten krug

Ascaris lumbricoides ili val~est crv predizvikuva infekcija kaj ~ovekot koga od ingestiranoto infektivno jajce ke se oslobodi larva koja penetrira vo yidot na duodenum i navleguva vo krvta. Od tuka doa|a do hepar ili srce a odtuka doa|a i do pulmonalnata cirkulacija kade se osloboduva vo alveolite i raste. Po tri nedeli larvata od respiratorniot trakt mo`e da se iska{la, ili pak povtorno da se progolta i na toj na~in se vra}a vo tenkoto

crevo kade sozreva vo adultna `enska forma. Od progoltuvaweto do ovoj moment pominuva okolu 2-3 meseci. Toga{ mo`e da se oplodi i `enkata da sozdade duri 200 000 jajca dnevno vo tek na cela godina. Ovie jajca stanuvaat infektivni po dve nedeli. Tie mo`at da perzistiraat vo vla`na sredina pove}e od 10 godini.

Iako neoplodenoto jajce mo`e da se progolta sepak toa ne e infektivno.

Jajceto ima lipidna obvivka koja sodr`i askaridi {to go pravi u{te porezistenten na kiselini i

2

alkali kako i na mnogu drugi hemikalii. So ova se objasnuva zo{to ovoj parazit e ubikvitaren.

Infektivnost

Naj~esto se javuva kaj decata po {to i e dobieno imeto detska glista. Infekcijata nastanuva po feko-oralen pat, odnosno pri ingestija na jajcata, koi se isfrlaat preku stolica, a osobeno e karakteristi~en za podra~ja kade ima niski higienski standardi i kade humaniot feces se koristi za |ubrewe. Naj~esto se javuva vo tropskite regioni poradi nivoto na higienata.

Drugi vidovi od rodot Ascaris se isto taka se paraziti i mo`at da predizvikaat zaboluvawe kaj doma{nite `ivotni.

Izvor na infekcija e zemjata i vegetacii koi se kontaminirani so fekalni materii koi sodr`at jajca na paraziti. Ingestija na infektivni jajca od zemja kontaminirana so human feces ili transmisija so kontaminiran zelen~uk i ovo{je kako i kontaminirana voda e primarna ruta na infekcija.

Transmisija od lu|e na lu|e so direkten kontakt e nevozmo`na.

Na slikite e prika`ana larva koja izleguva od jajce.

Prevencija

Prevencija se postignuva so otvarawe na eduativni centri, odr`uvawe na kolektivna i li~na higiena, osobeno kaj onie koi rakuvaat so hrana. Drugi merki za prevencija se: koristewe na toaleti, protekcija na hranata od ne~istotija, temelno ~istewe na produktite koi se koristat za ishrana. Hranata koja e padnata na zemja treba ubavo da se izmie pre povtorno da se konsumira, osobeno vo endemi~nite podra~ja.

Prevalenca

Okolu 1,5 bilioni lu|e se zarazeni, osobeno ~esto se javuva vo Afrika i Azija. Askaridijaza e endemi~na za SAD, Nigerija, i Ju`na Azija. Ista`uvawata poka`uvaat deka prevalencata vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi iznesuva 4 milioni ili 2% od tamo{nata populacija. Vo ruralnite sredini toj broj e pogolem (od 431 lica testirani za Ascaris 28,1% bile pozitivni i site bile do 20 godini).

Istra`uvawe od 1978 poka`alo deka 75% od primerocite zemeni od talogot na otpadnata kanalizaciska voda vo SAD imalo jajca od Ascaris so visoka zastapenost, 5-100 jajca na litar. Vo Frankfurt i Indijana 87,5%

3

od site primeroci zemeni od otpadni void bile pozitivni na Ascaris, vo Saudiska Arabija bile detektirani nad 100 jajca vo litar otpadna voda.

Askaridijaza mo`e da bide ispituvana i vo hranata. Od edna terenska studija vo Maroko kade po~vite na koi se odgleduvala hrana bile |ubreni so human otpad , jajca os Ascaris bile detektirani i toa 0,18 jajca/kg kompiri, 0,25jajca/kg {ekerna repa, 4,63 jajca/kg nane, 0,7 jajca/kg morkovi. Sli~na studija na ista teritorija poka`ala deka 73% od deca koi rabotat na ovie farmi bile zarazeni so helminti, osobena so Ascaris.

Simptomatologija

Infekcijata naj~esto e asimptomatska,osobeno koga nivniot broj e pomal. Dokolku se javat tie zavisat od stadiumot na parazitot kako i od organot koj go zafa}aat. Mo`e da se javi ~uvstvo na jade` naj~esto okolu nosot, usnata i anusot. Najgolem del od simptomite se povrzani so digestivniot sistem kako {to se: gubitok na apetit, oblo`en jazik, neprijaten zdiv vo ustata, gubitok na telesna te`ina duri do anoreksija, ma~nina i povra}awe, bolka vo stomakot, dizenteriformen sindrom propraten so dijarea. Dokolku se zafateni i belite drobovi mo`e da se javi~uvstvo na te{ko di{ewe, ka{lica, bolka vo gradite i dispneja. Isto taka mo`e da dojde i do otok na liceto, kowuktivitis, poka~ena temperatura kako i alergiski reakcii. Simptomite se javuvaat po 4-16 dena po infekcija.

Komplikacii

Prodor na askaridot vo apendiks doveduva do negovo vospalenie (appendicitis), vo bilijarniot trakt doveduva do hepati~na kolika, vo pankreasniot kanal mo`e dovede do pankreati~na ciroza. Dokolku dojdat larvite do belite drobovi mo`at da predizvikaat pneumonija. Alergiskite reakcii se dosta ~esti i mo`at da se doka`at so pozitivna ko`na proba na askaris.

Na slikata se prika`ani jajca od A.lumbricoides vo apendiks od biopsija,

Postavuvawe na dijagnoza

Dijanozata za askaridijaza e sigurna samo ako se najdat vozrasni paraziti vo stolicata ili karakteristi~ni parazitski jajca. Retko mo`at adultnite formi na paraziti da se isfrlat so povra}awe. Dokoleku se zafateni belite drobovi mo`e dijagnozata da se vospostavi i so respiratoren sekret. Za vospostavuvawe na dijagnoza isto taka mo`e da se iskoristi i alergiskite manifestacii i pozitivnata ko`na proba na askarisot ili poka~en broj na eozinofili vo krvta. Funkcionalnite hepatalni testovi mo`at da poka`at hepatalno o{tetuvawe ili nizok proteinski status. So rentgenografija ili endoskopija mo`e da se vidi prisustvo na parazitot vo tenkoto crevo.

4

Lekuvawe

Glavno se upotrebuvaat Askaricidi koi gi ubivaat val~estite crvi. Tuka spa|aat:

Mebendazol ( Vermox) (C16H13N3O2) - Predizvikuva bavna smrt na adultnite formi, selektivno i ireverzibilno blokiraj}i go prezemaweto na glukoza i drugi nutritienti od crevoto. Oralni dozi: 100 mg na 12 ~asa vo tek na tri dena.

Piperazine ( C4H10N2 ; C6H10O4) - Slab paralizira~ki agens koj predizvikuva blokirawe na mo}ta na parazitot so acetilholin. Narkotizira~kiot efekt ja imobilizira adultnata forma na parazitot, so {to se spre~uva migracija , naj~esto se koristi po primawe na slabi lekovi kako thiabendazole. Ako se koristi samo piperazine toga{ predizvikuva isfrlanje na crvot preku feces. Doza: 75mg/kg kako edine~na oralna doza.

Pyrantel pamoate ( Antiminth, Pin-Rid, Pin X) (C11H14N2S) - Gi depolarizira gangliite blokiraj}i gi za nikotinski nevromuskulni transmisii. Rezultira so spasti~ka paraliza na adultnata forma na parazitot. Pri pogolem broj na paraziti prisutni vo crevata mo`e da dovede do kompletna opstrukcija. Doza: 11mg/kg, da ne se pre~ekori pove}e od 1 g kako edine~na doza.

Albendazole ( C12H15N3O2S) - Antihelmetik so {irok spektar koj ja namaluva produkcijata na ATP vo adultnata forma na parazitot, predizvikuva energetsko iscrpuvawe i imobilizacija a podocna i smrt. Doza: 400 mg edine~na oralna doza (kontraindicirano e kaj trudnici i deca pod 2 godini).

Thiabendazole - Ovoj lek mo`e da predizvika migracija na adultnata forma do ezofagus, zatoa obi~no se kombinira so piperazine.

Hexlresorcinol - Efektiven e vo edine~na doza. Santonin - Pove}e toksi~en od Hexlresorcinol. Chenopodium - vo forma na maslo.

Simptomatolo{ki za lekuvawe na inflamacija se koristi corticosteroidi.Nativni Amerikanci tradicionalno koristele epazote (Chenopodium

ambrisioides) kako tretman, koj ne e tolku mo}en kako farmaceftskite lekovi , no sepak se doka`alo deka ima nekoi pozitivni efekti.

5

Na slikite se prika`ani beli drobovi so askaridijaza od biopti~en materijal.

Prognoza

Dokolku ne se lekuva so antihelminti ili pak ne se hirur{ki otstrani , nekoi od infekciite mo`at spontano da se re{at, no pogolem broj mo`at da dovedat go mnogu komplikacii duri do malnutricija i smrt.

Mitovi i neto~ni podatoci za

askaridijaza

Poradi ~estoto javuvawe Askaridijaza im bila poznata na lu|eto pred mnogu godini. Zatoja postojat i nekoi neto~ni veruvawa:

1. Mo`e da se zarazi ~ovekot so Ascaris lumbicodes od ku~e ili ma~e. Neto~no - Nematodite vo ku~iwata i ma~iwata se od drug vid i nikoga{ nemo`at da se najdat vo digestivniot sistem na ~ovekot. Golemata intestinalna glista od sviwi mo`e da se javat kaj ~ovekot, me|utoa toa ne e doka`ano.

2. Stavawe na par~e leb ili nedope~eno meso vo usta ke go namami crvot nadvor od ustata. Neto~no - Larvenata forma na ovoj parazit mo`e da se javat vo ustata no tie ne jadat le bi meso. Ovie paraziti se adaptirani da se ishranuvaat so nutritienti od crevnata sodr`ina.

3. Pred okolu 1600 godini se smetalo deka A.Lumbricodes se sozdavalle spontano vo tenkoto crevo.

4. Vo Evropa i Dalekiot istok dolgo vreme se veruvalo deka askaridijaza predizvikuva zabrzano srcebiewe, mese~arewe na polna mese~ina i nenadejna smrt.

5. Se smetalo deka dokolku crvot se istol~i, isu{eni ili izgori do pepel bile upotrebuvani vo Kina za lekuvawe na o~ni zaboluvawa, a vo nekoi kulturi i kako afrodizijak.

6

Sumirano

Vid i rod

Ascaris lumbricoides

Narodno ime Giganstki intestinalen val~est crv

Etiolo{ki agens Ascariasis

Infektiven stadium Oplodeno jajce

Kraen doma}in ^ovek

Vlezna vrata Usta

Na~in na transmisijaIngestija na oplodeno jajce preku kontaminirana

hrana ili voda

Mesto na `iveewe Tenko crevo

Patogena forma Adultna forma, larva

Na~in na prestoj (odr`uvawe)

Retencija vo mukozata i pritisok

Na~ina na ishrana Hranata {to ~ovekot ja konsumira

Patogeneza

Larva - pneumoija, Loeffler-ov sindrom;

Adultna forma- opstrukcija, appendicitis so krvno-belodrobna faza.

Labaratoriska dijagnoza

Detekcija na larvi vo feces

Tretman Albendazole, Mebendazole, ili Pyrantel pamoate

7

Koristena literatura:- Katedra po mikrobiologija i parazitologija , Univerzitet Sv. Kiril i

Metodij - Medicinski fakultet Skopje: Praktikum po medicinska mikrobiologija i parazitologija, Skopje, 2006

- Bogdan Karaka{evi} i saradnici : Mikrobiologija i parazitologija, Medicinska kwiga, Beograd - Zagreb, 1987

- http://www.porodicnidoktor.com/157,svrab-oko-nosa-usana-i-269;mara-oblo%C5%BEen-jezik-gubitak-tjelesne-te%C5%BEine-mu-269;nina-bol-i-nadimanje-u-stomaku.html

- http://hpps.kbsplit.hr/hpps2001-pdf/dok-21a.pdf

8