balkoni - university of...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Študijski program: Biologija in gospodinjstvo
BALKONI
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Kandidatka: Živa Tavčar
Ljubljana, januar, 2015
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
II
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez za
strokovno pomoč in zanimive ideje pri nastajanju diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za podporo in razumevanje v času svojega
študija.
Hvala, ker ste verjeli vame!
Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
III
POVZETEK
Skozi stoletja balkoni po vsem svetu niso imeli le okrasne funkcije, ampak so
predstavljali tudi uporaben del objektov. Materiali, iz katerih so balkoni izdelani v
našem okolju, so različni: starejši balkoni so bili predvsem iz kamna ali lesa, zavarovani
s kovano železno ograjo ali s kamnito balustrado, v novejših časih pa se uporabljajo tudi
sodobnejši materiali kot so aluminij, nerjavno jeklo, steklo, termo les. Gradbeno so
balkoni lahko izvedeni na več načinov: kot konzole, vpete v nosilno konstrukcijo
objekta ali kot samostojne gradbene konstrukcije. Poleg klasičnega balkona pa poznamo
še t.i. zunanje, notranje in linearne balkonom podobne konstrukcije. Znamenite balkone
lahko najdemo tudi v književnosti, filmu, glasbi in seveda v slikarstvu. V geografiji je
beseda balkon uporabljena za geografske in geološke pojme, ki spominjajo na balkon.
Namembnost balkonov je odvisna od geografske lege objekta (podnebja) in od kulturnih
navad oz. vzorca obnašanja prebivalcev. V nekaterih evropskih državah zakonodaja
ureja tako uporabo kot tudi gradbene posege v balkone in s tem tudi v sam objekt. V
Sloveniji to področje zaenkrat še ni pravno povsem urejeno. Slovenija pa ne zaostaja za
drugimi državami v kulturni dediščini, kjer lahko najdemo čudovite balkone na stoletja
starih objektih kot so domačije, cerkve in celo kozolci.
Anketa je pokazala, da so balkoni pomemben del bivalnega okolja, saj nudijo stik z
zunanjim okoljem in so vsestransko uporabni, predvsem za sušenje perila, druženje ter
počitek, gojenje rož in še veliko več, za zasteklitev pa se odloča le malo ljudi.
Ključne besede: balkon, balkoni v umetnosti, balkoni v geografiji, namembnost
balkonov, balkoni v slovenski arhitekturi.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
IV
ABSTRACT
Throughout the centuries balconies all over the world have not performed only a
decorative function but were also regarded as useful parts of buildings. They were built
from a variety of materials: older balconies were mainly constructed from stone or
wood and secured with a wrought iron railing or stone balustrade; in recent decades,
however, new materials have been introduced such as aluminium, stainless steel, glass,
thermically treated wood. Balconies can be constructed as consoles fixed into the
building structure or they can be built as separate structures. Besides the classical form
of balconies there are also external, internal, and linear constructions that are similar to
balconies. Balconies can also be found in literature, film, music, and of course in
painting. In geography the word balcony denotes geographical and geological concepts
which are akin to a balcony.
Functions of balconies depend on geography (climate) and on cultural habits or
behaviour patterns of citizens. In several European countries the functions and
structural changes are legally regulated. In Slovenia this particular area has not been
fully regularized. Slovenia, however, does not trail beind other countries as far as
cultural heritage is concerned, which offers splendid examples of balconies on
hundreds of years old buildings such as homesteads, churches and even hayracks.
The questionnaire proved balconies to be an important part of urban surroundings as
they provide connection with outdoors and are multifunctional; especially for drying the
washing, socializing and relaxation, growing flowers and so on. Glazing, on the other
hand, was not welcomed by many participants.
Key words: balcony, balconies in art, balconies in geography, functions, balconies in
Slovene architecture.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
1
KAZALO VSEBINE
I. UVOD ......................................................................................................................... 5
1.1. OPREDELITEV IN UTEMELJITEV IZBORA TEME ............................................ 5
1.2. PREDSTAVITEV TEME DIPLOMSKEGA DELA ................................................ 6
II. OBRAVNAVANA VSEBINA ................................................................................. 7
2.1. BALKONI - DEFINICIJA IN KRATKA ZGODOVINA: ..................................................... 7
2.2. VRSTE BALKONOV ............................................................................................ 14
2.2.1. Zunanje balkonom podobne konstrukcije ............................................................ 14
2.2.2. Notranje balkonom podobne konstrukcije ............................................................ 17
2.2.3. Linearne balkonom podobne konstrukcije ........................................................... 21
2.2.4. Gradbene izvedbe balkonov ................................................................................. 24
2.2.5. Balkoni v geografiji .............................................................................................. 26
2.3. NAMEMBNOST ..................................................................................................... 29
2.3.1. Zakonska ureditev uporabe balkonov v Sloveniji ................................................ 30
2.3.2. Zakonska ureditev uporabe balkonov v tujini ...................................................... 33
2.4. BALKONI V UMETNOSTI .................................................................................... 37
2.4.1. Književnost ........................................................................................................... 37
2.4.2. Film ....................................................................................................................... 38
2.4.3. Glasba ................................................................................................................... 39
2.4.4. Likovna umetnost ................................................................................................. 39
2.5. BALKONI V SLOVENSKI ARHITEKTURI ......................................................... 41
2.5.1. Vodnikova domačija ............................................................................................. 50
2.5.2. Cerkev sv. Mihaela na Barju ................................................................................ 51
2.5.3. Liznjekova hiša v Kranjski Gori ........................................................................... 53
2.5.4. Simončičev toplar ................................................................................................. 53
III. EMPIRIČNI DEL................................................................................................. 55
1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................. 55
1.1. RAZISKOVALNI PROBLEM ............................................................................... 55
1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................................... 55
1.3. HIPOTEZE .............................................................................................................. 55
2. METODOLOGIJA ..................................................................................................... 56
2.1. RAZISKOVALNA METODA ................................................................................ 56
2.2. VZOREC ................................................................................................................. 56
3. REZULTATI IN INERPRETACIJA .......................................................................... 59
4. SKLEP ........................................................................................................................ 64
5. ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 65
IV. VIRI ......................................................................................................................... 67
MONOGRAFIJE ............................................................................................................ 67
ELEKTRONSKI VIRI .................................................................................................... 67
V. PRILOGE ................................................................................................................. 73
1. UČITELJEVA PRIPRAVA ........................................................................................ 73
2. VPRAŠALNIK ........................................................................................................... 76
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
2
KAZALO SLIK
Slika 1: Hans Christian Andersen verjetno 28.6. 1865 v Frijsenborg Manor sedi na
balkonu, ............................................................................................................................ 6 Slika 2: Montažni balkon .................................................................................................. 8
Slika 3: Kamniti balkon, Koper ........................................................................................ 8 Slika 4: Leseni balkon, Kersnikova ulica, Ljubljana ........................................................ 8 Slika 5: Železobetonski balkoni, Kersnikova ulica, Ljubljana ......................................... 8 Slika 6: Patio de la Reja, Granada .................................................................................... 9 Slika 7: Ronda, Španija .................................................................................................... 9
Slika 8: Sevilla, Španija .................................................................................................... 9
Slika 9: Vasica v Španiji ................................................................................................. 10 Slika 10: Madrid, Španija ............................................................................................... 10
Slika 11: Zaragoza, Španija ............................................................................................ 10 Slika 12: Barcelona, Španija ........................................................................................... 10 Slika 13: Peniscola, Španija ........................................................................................... 11 Slika 14: Valencija, Španija ........................................................................................... 11
Slika 15: Lesen zaprti balkon, Hribarjevo nabrežje, Ljubljana ...................................... 11 Slika 16: Grad Estenze, Ferrara, Italija........................................................................... 12
Slika 17: Gotska hiša 14.st., Koper ................................................................................ 12 Slika 18: Balkoni s kovinskimi podporniki, Tavčarjeva ulica, Ljubljana ...................... 12 Slika 19: Francoski balkon, Koper ................................................................................. 13
Slika 20: Malteški balkon ............................................................................................... 13
Slika 21: Balkon z okrasnimi vazami: Cankarjevo nabrežje, Ljubljana......................... 13 Slika 22: Klasični balkon: Portorož ................................................................................ 15 Slika 23: Zunanja prižnica: Katedrala v Pratu, Italija .................................................... 15
Slika 24: Altana: Univerza v Ljubljani ........................................................................... 15 Slika 25: Altana: Kazina, Ljubljana ............................................................................... 15 Slika 26: Predzidje: Tabor, Ljubljana ............................................................................. 16
Slika 27: Dalmatinova ulica, Ljubljana .......................................................................... 16
Slika 28: Župančičeva ulica, Ljubljana .......................................................................... 16 Slika 29: Slovenska cesta, Ljubljana .............................................................................. 17 Slika 30: Lože:Ženeva, Švica ......................................................................................... 18 Slika 31: Prižnica: Frančiškanska cerkev, Ljubljana ...................................................... 18 Slika 32: Terasa .............................................................................................................. 19
Slika 33: Veranda ........................................................................................................... 19
Slika 34: Pomol: Miklošičeva ulica, Ljubljana .............................................................. 19
Slika 35, slika 36: Empora: Galerija Emporium, Ljubljana ........................................... 20 Slika 37: Galerija: stanovanjski blok, Vošnjakova ulica, Ljubljana............................... 20 Slika 38: Francoski balkoni, Dvorakova ulica, Ljubljana .............................................. 21 Slika 39: Mezanin, Kersnikova ulica, Ljubljana ............................................................ 21 Slika 40: Arkade: Alhambra, Španija ............................................................................. 22
Slika 41: Obrambni hodnik: Pokriti obrambni hodnik na mestnem obzidju v mestu
Worms, Nemčija ............................................................................................................. 22 Slika 42: Portiko: Bruselj, Belgija .................................................................................. 22 Slika 43: Peristil: Pompeji, Italija ................................................................................... 22 Slika 44: Pariška Opéra Garnier s parterjem, ložami in balkonom ............................... 23
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
3
Slika 45: Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani ..................................... 23
Slika 46, slika 47: strešni balkon Cabrio ........................................................................ 24 Slika 48: Montažni balkon 1 ........................................................................................... 25 Slika 49: Montažni balkon 2 ........................................................................................... 25 Slika 50: Montažni balkon 3 ........................................................................................... 25 Slika 51: Montažni balkoni v Kosezah, Ljubljana ......................................................... 25
Slika 52: Berlinski balkon, Nemčija ............................................................................... 26 Slika 53: Altonski balkon ............................................................................................... 27 Slika 54: Corniche, Luksemburg .................................................................................... 27 Slika 55: Corniche, Luksemburg .................................................................................... 28 Slika 56: Kanjon reke Kokre, Kranj, Slovenija .............................................................. 28
Slika 57: Bazilika Sv. Petra, Vatikan ............................................................................. 29
Slika 58: Dvorišče med Gosposvetsko, Kersnikovo in Vošnjakovo ulico, Ljubljana .... 31 Slika 59: Žar na terasi ..................................................................................................... 36
Slika 60: ''okrašen'' balkon .............................................................................................. 36 Slika 61: Sušenje mesnin na balkonu ............................................................................. 36 Slika 62: Jean Genet ....................................................................................................... 37 Slika 63: Prizor iz filma Romeo in Julija ....................................................................... 39
Slika 64: Balkon, Edouard Manet................................................................................... 40 Slika 65: Maji na balkonu, Francesco Goya ................................................................... 40
Slika 66: Na balkonu, Oscar Bluhm ............................................................................... 41 Slika 67: »Revolucionarni« predlog prenove bloka na Prulah, Ljubljana ...................... 42 Slika 68: »Evolucijski« predlog prenove bloka v Šiški, Ljubljana ................................ 43
Slika 69: Prvotni balkoni, Šišenska ulica, Ljubljana ...................................................... 43
Slika 70: Razširitev prvotnih balkonov, Šišenska ulica, Ljubljana ............................... 43 Slika 71: Izvirna fasada: Blok, Koseze, Ljubljana ......................................................... 44 Slika 72: Enaka fasada z dodanimi balkoni: Sosednji blok, Koseze, Ljubljana ............. 44
Slika 73: Naselje Ob potoku, Lavrica, Ljubljana ........................................................... 44 Slika 74, Slika 75: Večstanovanjska objekta na Kolarjevi ulici 7 in Kamniški ulici 20 v
Ljubljani ......................................................................................................................... 45
Slika 76: Knezovi štradoni, Ljubljana ............................................................................ 45
Slika 77: Knezovi štradoni, Ljubljana ............................................................................ 46 Slika 78: Eko srebrna hiša, Ljubljana ............................................................................. 46 Slika 79: Situla, Ljubljana .............................................................................................. 47 Slika 80: Situla, Ljubljana .............................................................................................. 47 Slika 81: Situla, Ljubljana .............................................................................................. 48
Slika 82: Balkonski bazen .............................................................................................. 48
Slika 83, slika 84: Hiša drevo ......................................................................................... 49
Slika 85: Vodnikova domačija, Ljubljana ...................................................................... 51 Slika 86: Plečnikova cerkev na Barju ............................................................................. 52 Slika 87: Liznjekova hiša, Kranjska Gora ...................................................................... 53 Slika 88: Simončičev toplar, Bistrica pri Šentrupertu, © 2010, Dijana Lukić, .............. 54
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
4
KAZALO GRAFIKONOV
Graf 1: Spol .................................................................................................................... 56 Graf 2: V katero starostno skupino spadate? .................................................................. 57 Graf 3: Katera je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba ........................................ 58 Graf 4: V kateri regiji prebivate ..................................................................................... 58
Graf 5: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?..... 59 Graf 6: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?
Delitev glede na to ali imajo balkon ali ne. .................................................................... 60 Graf 7: Ali je vaš balkon zastekljen? .............................................................................. 62 Graf 8: Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred
nakupom/najemom stanovanja? ..................................................................................... 63
Graf 9: Ali razmišljate o zasteklitvi? .............................................................................. 63
KAZALO TABEL
Tabela 1: Spol ................................................................................................................. 57 Tabela 2: Uporaba balkonov........................................................................................... 61
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
5
I. UVOD
Balkoni so del našega okolja, tako kot ceste, hiše, stolpnice, mostovi, le da jih ponavadi
sploh ne opazimo, kaj šele, da bi o njih posebej razmišljali. Če pa bi, bi si gotovo
zastavili kar nekaj vprašanj: Zakaj imajo hiše balkone? Ali so balkoni res potrebni?
Kakšne bi bile zgradbe brez njih? Odgovor na zadnje vprašanje verjetno ni težak:
najbrž bi bile hiše dosti bolj puste, če bi bile brez balkonov – no, morda to ne velja
samo za nekatere kockaste bloke. In če začnemo načrtno opazovati balkone povsod, kjer
hodimo ali se vozimo, bomo presenečeno ugotovili, kako čudovit arhitekturni element
je lahko balkon. In to ne le na stoletja starih hišah, tudi nova arhitektura ponuja
zanimive rešitve, nove barve in materiale, ki zgradbo naredijo bolj funkcionalno in
zanimivo.
1.1. OPREDELITEV IN UTEMELJITEV IZBORA TEME
Namembnost balkonov je zelo raznolika in prepuščena domišljiji arhitektov in njihovih
uporabnikov. Balkoni imajo lahko čudovit razgled na pokrajino, morje, hribe, jezera ali
na domačo sosesko. Z balkona lahko zgodaj zjutraj občudujemo sončni vzhod ali pa se
v rdečkasto oranžni svetlobi poslavljamo od napornega dneva. Balkoni nam nudijo
dodatno veselje ob prihodu pomladi, saj si z malo truda in navdušenja pomlad lahko
prinesemo dobesedno domov. Nekateri si na balkonu ustvarijo prave male vrtičke in
neznansko uživajo v izbiranju, kupovanju in gojenju različnega cvetja in drugih rastlin.
Tisti, ki imajo srečo, da je njihov balkon velik in obrnjen stran od prometne ceste in
izpušnih plinov, si nanj postavijo celo drevesa, bazene, na njih prirejajo piknike in
uživajo v poletnih večerih. Na njih se lahko sončijo, skriti pred radovednimi pogledi ali
pa poklepetajo s prijazno sosedo na sosednjem balkonu.
Balkoni imajo torej tudi pozitiven socialni pomen. Z njih lahko opazujemo svet pod
seboj, dogajanje, ljudi, ki hitijo po svojih opravkih, lahko pa iz balkonov naredimo tudi
prijetno točko za druženje s prijatelji.
V starih časih so balkoni navdihovali zaljubljence, da so pod njimi prepevali serenade
svojim izvoljenkam. Nepozaben je prizor iz Romea in Julije, ko si zaljubljenca
izpovedujeta ljubezen, tako da ni nič čudnega, da je "Julijin balkon" v Veroni eden
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
6
najslavnejših, pa čeprav Julija nikoli ni stala na njem. Navdušenje je šlo celo tako daleč,
da se francosko okno v angleščini imenuje "Juliet balcony".
Tema "balkoni" se mi je torej zdela dovolj velik izziv za izdelavo diplomskega dela, saj
ponuja nepregledno množico gradiva, odkriva neskončno domišljijo in iznajdljivost
ljudi. Balkoni so vključeni tako v posvetne kot sakralne zgradbe, poleg tega pa jih ne
najdemo le v arhitekturi. Znamenite balkone poznamo tudi v likovni in besedni
umetnosti, skratka, o balkonih se da veliko povedati in napisati.
1.2. PREDSTAVITEV TEME DIPLOMSKEGA DELA
V pričujočem diplomskem delu sem najprej želela pojasniti osnovne pojme v zvezi z
arhitekturno konstrukcijo, ki jo imenujemo balkon. Nadaljevala sem z vrstami oz.
izvedbami balkonov in njim podobnih konstrukcij, ki zajemajo dosti več konstrukcijskih
elementov, kot samo klasični balkon. Pri tem sem naletela tudi na zanimive geografske
in geološke pojme, ki imajo v svojem imenu besedo balkon. Nadalje sem omenila
namembnost in uporabo balkonov in podobnih konstrukcij, pri čemer se mi je zdelo
zanimivo omeniti tudi pravni vidik uporabe balkonov. Kot zanimivo in morda
neznačilno področje za to temo sem se nato lotila še povezave balkoni – umetnost.
Zaključila sem s kratkim pregledom balkonov v Sloveniji.
Slika 1: Hans Christian Andersen verjetno 28.6. 1865 v
Frijsenborg Manor sedi na balkonu,
Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HCA_at_Frijsenborg
_1865_by_Henrik_Tilemann_02.jpg
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
7
II. OBRAVNAVANA VSEBINA
2.1. BALKONI - DEFINICIJA IN KRATKA ZGODOVINA:
Poznamo več definicij balkonov, npr.:
balkon: 1) previsna ali na konzole oz. oporne trame postavljena ograjena ploščad na
zunanjščini stanovanjskih in reprezentančnih stavb;
2) nadstropni del gledaliških avditorijev, koncertnih ipd. dvoran.
Ali: Balkon je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci
in je zaprta z ograjo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika ga opredeljuje takole:
balkón -a m o ograjen pomol iz hišnega zidu, z vrati povezan z notranjimi
prostori
(http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=balkon&hs=1)
Različne definicije balkonov pa lahko združimo oz. poenostavimo v naslednjo:
Balkoni so konstrukcijski elementi, ki segajo iz stavbe. So odprti ali zaprti
(pokriti) deli stavb, ki nam omogočajo stik z okolico.
Etimologija besede balkon: besedni koren balco- najdemo v večini zahodnoevropskih
jezikov npr.: nemško balkon iz starovisokonemško balcho - bruno, tram, prečnik),
italijansko balcone (iz staroitalijansko balcone - gradbeni oder), francosko balcon,
angleško balcony, špansko balcón, švedsko in norveško balkong, češko, poljsko,
hrvaško, slovensko balkon.
Balkon lahko torej opišemo kot pohodno ploščad, ki v določeni višini nad tlemi sega iz
stavbe in je približno v višini enega metra zaščitena z ograjo, balustrado ali drugače s
plastičnimi ali steklenimi ploščami, lesenimi elemeti ipd. Balkon je lahko izveden kot
konzola, ki je vpeta v nosilno konstrukcijo stavbe, lahko je podprt s stebri ali pa je
dodan zgradbi kot samostojen element. Lahko je lesen, kamnit, železobetonski ali
kovinski. Omogoča nam stik z okolico in se lahko uporablja v različne namene.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
8
Slika 2: Montažni balkon
Vir: http://www.inox-ograje-
pv.si/galerija/category/10-montazni-balkoni-
galerija
Slika 3: Kamniti balkon, Koper
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 4: Leseni balkon, Kersnikova ulica,
Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 5: Železobetonski balkoni, Kersnikova
ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
9
Balkone lahko zasledimo že pred dva tisoč leti v antični Grčiji. Njihova vloga je bila
verjetno zgolj funkcionalna, namenjena prezračevanju in osvetljevanju notranjih
prostorov. V Alhambri, palači iz 9. stoletja, lahko občudujemo balkone, ki gledajo na
vrtove in notranja dvorišča z vodnjaki, kot je npr. Patio de la Reja iz leta 1655, ki se
tako imenuje zaradi mreže iz kovanega železa, ki daje videz balkona. Kraljičina
garderoba v stolpu iz l. 1537 ima prostoren balkon, ki ponuja čudovit razgled na mesto.
Španija je sploh polna čudovitih balkonov iz kamna ali kovanega železa.
Slika 6: Patio de la Reja, Granada
Vir:
http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Spain/Andalucia
/Granada-266541/Things_To_Do-Granada-Alhambra-BR-
3.html
Slika 7: Ronda, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar Slika 8: Sevilla, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
10
Slika 9: Vasica v Španiji
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 10: Madrid, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 11: Zaragoza, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 12: Barcelona, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
11
Slika 13: Peniscola, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 14: Valencija, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Prav tako sta otoka Malta in Gozo znana po balkonih. Prvi, popolnoma kamniti odprti
balkoni datirajo še iz srednjega veka, kasneje pa so začeli delati znamenite lesene zaprte
balkone, ki so dobili po otoku tudi ime malteški balkon. Vogalni balkon na palači
Velikega mojstra v Valletti iz leta 1679 je domnevno prvi zaprti balkon iz lesa in
stekla. V 18. stol. se je ta oblika razširila tudi po vaseh.
Slika 15: Lesen zaprti balkon, Hribarjevo nabrežje, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
12
V srednjem veku in renesansi so bili zunanji balkoni podprti s kamnitimi ali lesenimi
konzolami.
Slika 16: Grad Estenze, Ferrara, Italija
Vir: http://www.svetlana.si/?p=6224
Slika 17: Gotska hiša 14.st., Koper
Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/common
s/d/d1/Koper_%28Kidri%C4%8Deva_33%29_-
_gotska_hi%C5%A1a%2C_14._st._-
_lesene_konzole_in_kockast_vzorec_fasade.jpg
Od 19. stol. dalje pa so začeli uporabljati tudi podpornike iz litega železa, železobetona
in drugih materialov.
Slika 18: Balkoni s kovinskimi podporniki, Tavčarjeva ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
13
V prvi polovici 19. stol. so se začeli v Angliji pojavljati francoski balkoni, ki so imeli
sprva ograje iz kovanega, kasneje pa iz litega železa in so služili kot okras na bogatih
hišah, hkrati pa so omogočali boljše prezračevanje in osvetlitev. Zlasti v obdobju
regentstva (1811-1820) so ograjam dodajali tudi okrasje v obliki vaz ali želodov.
Francoski balkon pa je doživel največji razcvet v viktorijanskem obdobju (1837-1901),
ker je napredek v industriji omogočal izdelavo večjih in cenejših steklenih površin, ki so
jih uporabljali za francoska okna. Francoski balkoni so se tako raztezali vzdolž več
oken, ograje pa so bile umetelno izdelane iz kovanega železa ali izrezljane iz lesa.
Slika 19: Francoski balkon, Koper
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 20: Malteški balkon
Vir: http://www.mepa.org.mt/wooden-balconies
Slika 21: Balkon z okrasnimi vazami: Cankarjevo nabrežje, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
14
Balkoni so še dandanes priljubljen arhitekturni element. Poleg kamna in lesa se
uporabljajo tudi drugi materiali; tehnologija je šla celo tako daleč, da lahko balkone
naknadno dodajamo na hiše, kar sem podrobneje opisala v poglavju o balkonih v
slovenski arhitekturi.
2.2. VRSTE BALKONOV
Glede na način izvedbe ločimo več vrst balkonov:
2.2.1. Zunanje balkonom podobne konstrukcije:
klasični balkon: je konstrukcijski element, ki sega iz stavbe. Navadno ga
prekriva streha objekta. Podprt je lahko z nosilnimi stebri ali konzolnimi nosilci;
altana: je odprta platforma v višjem nadstropju zgradbe, ki jo podpirajo
stebri ali zid – za razliko od klasičnega balkona, ki ga podpirajo konzole oz.
podobne podporne konstrukcije. Ime izhaja iz latinskega izraza altus – visok.
Altane so značilne za beneške hiše; stebre, ki jih podpirajo pa imenujemo
kariatide in atlanti;
zunanja prižnica: zunanje prižnice so značilne predvsem za romarske
cerkve, ker so na ta način lahko pridigali ali kazali relikvije množici romarjev.
Dostopne so lahko iz notranjosti cerkve ali po zunanjem stopnišču. Istemu
namenu lahko služi tudi altana ali balkon nad portalom, ki ju v tem primeru
imenujemo zunanja prižnica;
predzidje: je dvignjena, ploščad pred glavnim vhodom v poslopje, do katere
vodijo
stopnice, praviloma obdane z ograjo. Služilo naj bi kot zaščita vhoda in pritličja
pred poplavljanjem. Prvotno je bilo izdelano iz lesa, kasneje iz opeke ali peščenca,
najlepša so zgradili v obdobju renesanse.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
15
Slika 22: Klasični balkon: Portorož
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 23: Zunanja prižnica: Katedrala v Pratu,
Italija
Vir:http://en.wikipedia.org/wiki/Prato_Cathedra
l#mediaviewer/File:Prato,_duomo_pulpito_di_d
onatello_e_michelozzo.JPG
Slika 24: Altana: Univerza v Ljubljani
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 25: Altana: Kazina, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
16
Slika 26: Predzidje: Tabor, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Atlanti:
Slika 27: Dalmatinova ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 28: Župančičeva ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
17
Slika 29: Slovenska cesta, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
2.2.2. Notranje balkonom podobne konstrukcije:
loggia oz. loža: balkon, ki je, konstrukcijsko gledano, vgrajen v stavbo, kar
pomeni, da je odprt samo s sprednje strani. Nosilnost mu zagotavlja njegova
vpetost v nosilne zidove objekta, ki ga hkrati ščitijo pred zunanjimi vplivi. Loža
ima enako funkcijo kot odprti klasični balkon. Lože najdemo v gledališču,
operi ali kinu, pa tudi na športnih stadionih;
prižnica: privzdignjeno mesto v cerkvah, sinagogah in mošejah, od koder
svečeniki pridigajo vernikom. Največkrat so izdelane iz lesa ali kamna;
terasa: je balkon večjih dimenzij, ki je zaradi svoje velikosti navadno
zgrajen v višini tal, v sodobnem času pa je vedno pogosteje lahko izvedena tudi
v višjih legah objekta. Navadno pokriva zgolj eno stran objekta, po želji pa se
lahko nadaljuje tudi ob strani objekta, včasih celo na zadnjem delu objekta;
veranda: je terasi podoben arhitekturni element oz. pokrita terasa, ki uvaja
sprednji ali zadnji vhod v objekt. Njena funkcija je namenjena počitku pred
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
18
vstopom ali izstopom iz hiše. Pri nas se uveljavljajo šele v zadnjem času,
predvsem v povezavi s sodobnim načinom gradnje;
pomol: je arhitekturni element, ki rahlo izstopa iz fasade objekta, je pokrit in
obdan s stenami. Optično poveča prostor in omogoča večjo osvetljenost in boljši
razgled kot navadno okno;
empora: je povišana galerija ali tribuna, ki je po vzdolžni strani odprta v
večji notranji prostor. Najdemo jih npr. v knjižnicah, trgovinah, pa tudi v
sakralnih objektih;
galerija: v ožjem smislu označuje hodnik v zgornjem nadstropju, ki se
vzdolžno odpira v večji prostor. Konstrukcijsko je galerija lahko podobna
balkonu ali arkadam. Od empore se razlikuje po tem, da se lahko odpira tudi v
zunanji prostor;
francoski balkon: gre pravzaprav za do tal segajoče okno, ki samo
malenkost izstopa iz fasade objekta in je zaščiteno z ograjo. Prednost takega
okna je, da prepušča več svetlobe, kot navadno okno;
mezanin: v arhitekturi je to vmesno nadstropje med glavnimi nadstropji
zgradbe. Navadno ima nizek strop (oz. ima isti strop kot nadstropje pod njim) in
je videti kot balkon. Izraz se uporablja tudi za najnižji balkon v gledališču oz.
prvih nekaj vrst sedežev na tem balkonu. Beseda izhaja iz italijanske besede
mezzano in pomeni "sredina".
Slika 30: Lože: Ženeva, Švica
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 31: Prižnica: Frančiškanska
cerkev, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
19
Slika 32: Terasa
Vir: http://www.ubytovna-
kralupy.cz/img/ubytovna.viktor.kralupy.restaura
ce-terasa2.jpg
Slika 33: Veranda
Vir:
http://img.posterlounge.de/images/wbig/maresa-
pryor-stuehle-auf-einer-veranda-bei-
sonnenaufgang-194223.jpg
Slika 34: Pomol, Miklošičeva ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
20
Slika 35, slika 36: Empora: Galerija Emporium, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 37: Galerija: stanovanjski blok, Vošnjakova ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
21
Slika 38: Francoski balkoni, Dvorakova ulica,
Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 39: Mezanin, Kersnikova ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
2.2.3. Linearne balkonom podobne konstrukcije:
oboki (arkade): v arhitekturi označujejo hodnik, odprt na eno stran, ki je
podobno kot loža vgrajen v stavbo. Odprto stran tvori vrsta obokov, ki lahko
tako poteka vzdolž ceste ali trga. Na ta način nastane javni prostor, ki je zaščiten
pred vremenom. Za razliko od lože, ki je ob straneh zaprta in namenjena
bivanju, so oboki namenjeni prehodu. Pri modernejših stanovanjskih objektih pa
ne govorimo o obokih, ampak o prehodu ali galeriji, ki teče vzdolž objekta in
povezuje posamezne stanovanjske enote;
obrambni hodnik: najdemo pri utrdbah kot so npr. gradovi, trdnjave ali
utrjeni samostani. Poteka ob vrhu obrambnega obzidja ali obrambnega stolpa
kot hodnik, namenjem branilcem. Lahko je lesen ali kamnit;
kolonada: v klasični arhitekturi kolonada označuje dolgo vrsto stebrov, ki
lahko stojijo samostojno ali so del zgradbe. Če stojijo na pročelju pred vhodom,
jih imenujemo portiko, če pa omejujejo odprto dvorišče, govorimo o peristilu.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
22
Slika 40: Arkade: Alhambra, Španija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 41: Obrambni hodnik: Pokriti obrambni
hodnik na mestnem obzidju v mestu Worms,
Nemčija
Vir:
http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:
Worms_Stadtmauer_Torturm_2005-05-
27a.jpg&filetimestamp=20050527123433
Kolonade:
Slika 42: Portiko: Bruselj, Belgija
Avtor fotografije: Bojan Tavčar
Slika 43: Peristil: Pompeji, Italija
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Peristil
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
23
V gledališču se balkon imenuje nadstropni del gledališke dvorane nad parterjem:
Slika 44: Pariška Opéra Garnier s parterjem, ložami in balkonom
(zgoraj)
Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Zuschauerraum
Slika 45: Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani
Vir: http://www.cd-cc.si/sl/dvorane/gallusova-dvorana/
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
24
2.2.4. Gradbene izvedbe balkonov:
konzolni balkoni: balkon je izveden kot konzola, ki je vpeta v nosilno
konstrukcijo objekta, zato niso potrebne zuanje opore. Tak balkon je treba
predvideti že v gradbenem načrtu in ga ne moremo dodajati na že obstoječo
stavbo. Ker pa balkonska plošča leži izven toplotno izolacijskega ovoja objekta,
je na mestu stika balkona z objektom toplotna izolacija prekinjena in balkon
tako predstavlja toplotni most. To težavo se da zmanjšati s pravilno načrtovano
gradnjo;
balkoni na stebrih: tak balkon je lahko samostojna konstrukcija, ki jo podpirajo
vertikalni stebri. Ti stebri prenašajo težo balkona ali balkonov v tla, kjer so
učvrščeni z betonskimi temelji in zato ne obremenjujejo objekta;
strešni balkoni in terase: ta izvedba je zelo primerna za mansardna stanovanja.
V Sloveniji to rešitev ponuja podjetje Velux, ki takole opisuje svoj izdelek:
" Ta edinstven okenski sistem deluje kot majhen balkon v strešnem oknu. Dvokrilni
element se odpre navzven v balkon in omogoča uporabniku stopiti na prosto. Poleg tega
pa nudi ogromno naravne svetlobe v mansardi.
Slika 46, slika 47: strešni balkon Cabrio
Vir: http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-terase-so-resitev-za-mansardna-stanovanja/
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
25
Ko je strešni balkon Cabrio zaprt, je videti kot združena strešna okna in se popolnoma
prilega strehi. Zgornji element se z ročico odpira navzven do kota 45°, medtem ko se
spodnji element odpira v vertikalo, ki je z okvirjem okna trdno povezana z zaščitno
ograjo. Vgradnja je mogoča v strehe z naklonom od 35° do 53° in parapetnim zidom do
višine 45 cm. Na voljo v dimenziji 94 x 252 cm." (http://domidej.si)
Kdor pa si želi več prostora in ima možnost, si lahko zgradi strešno teraso, kar pa je bolj
zahteven projekt.
montažni balkoni: to je zaenkrat še dokaj nova in morda malo nenavadna ideja,
je pa uporabna predvsem takrat, ko želimo balkon naknadno dodati na objekt.
Balkon je narejen iz lahke kovinske konstrukcije (nerjavno jeklo ali barvano ali
vroče pocinkano železo , ki je s posebnimi vmesniki, z jeklenimi kabli ali kako
drugače pritrjena na steno.
Slika 48: Montažni balkon 1 Slika 49: Montažni balkon 2 Slika 50: Montažni balkon 3
Vir: http://www.inox-ograje-pv.si/montazni-balkoni
Slika 51: Montažni balkoni v Kosezah, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
26
2.2.5. Balkoni v geografiji
Prav posebne vrste balkoni pa so: Berlinski balkon, Altonski balkon v Hamburgu in
Corniche v Luksemburgu. Tu ne gre za arhitekturne elemente ampak za geološko oz.
geografsko značilnost.
Berlinski balkon je pobočje med berlinskima mestnima predeloma Mahlsdorf in
Kaulsdorf, kjer je dobro vidna višinska razlika med višje ležečim Barnimom 57 m
nadmorske višine in berlinsko glacialno dolino 42 m nadmorske višine . Pokrajina
spominja na veliko teraso, ki precej strmo prehaja v nižino. Od tu se ponuja tudi lep
razgled po okolici.
Slika 52: Berlinski balkon, Nemčija
Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4e/Berliner_Balkon_-
_Blick_vom_Aussichtspunkt_ nach_Westen.jpg
Altonski balkon označuje zeleni pas v hamburški mestni četrti Altona, ki se razteza ob
reki Labi in od koder je izjemen razgled na Labo in na živahno hamburško pristanišče.
Takšno ime je dobil zaradi svoje lege in razgledne ploščadi 27 m nad reko, zaradi česar
dobi obiskovalec vtis, da stoji na ogromnem balkonu.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
27
Slika 53: Altonski balkon
Vir: http://www.elblicht.net/parks-und-gaerten/altonaer-balkon.html
Corniche dobesedno pomeni pot, ki poteka po vrhu strme stene ali klifa- tako pa se
imenuje tudi pešpot po obzidju v mestu Luksemburg, ki jo imenujejo tudi "najlepši
balkon Evrope". Poteka po vrhu obzidja, ki je ostanek trdnjave, ki so jo zgradili Španci
in Francozi v 17. stoletju ob dolini reke Alzette. Do leta 1870 so bile na najbolj strmih
mestih stopnice. Na levi strani obzidja so plemiške hiše, na desni pa starodavni
dominikanski samostan in cerkev sv. Mihaela.
Slika 54: Corniche, Luksemburg
Vir: http://www.tripwolf.com/en/guide/show/274579/Luxembourg/Luxembourg/Chemin-de-la-Corniche
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
28
Slika 55: Corniche, Luksemburg
Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Corniche_%28Luxemburg%29
V Sloveniji imamo podobno geografsko značilnost v Kranju, kjer se staro mestno jedro
kot pomol strmo dviga nad sotočjem Kokre in Save:
Slika 56: Kanjon reke Kokre, Kranj, Slovenija
Vir: http://kraji.eu/slovenija/kanjon_reke_kokre/photos/slo
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
29
2.3. NAMEMBNOST
Balkoni so bili že od nekdaj sestavni del zgradb, vendar njihov namen ni bil le nuditi
estetsko zadovoljstvo, bili so tudi potreben del bivališč. Bogate hiše so imele na sprednji
strani čudovite balkone, na katerih so se stanovalci lahko zadrževali in ki so bili pravi
okras hiše, vendar so bili na zadnji strani še "navadni" balkoni, na katerih so npr. sušili
perilo. V srednjeveški Italiji so ženske nakupovale tako, da so z balkonov spuščale
košare z denarjem, trgovec pa je nato vanje naložil blago. Še danes je takšno
"nakupovanje" v navadi predvsem v južni Italiji npr. v Neaplju in na Siciliji.
Seveda je bila namembnost balkonov vedno zelo raznolika. Na balkonih so se radi
pokazali kralji in spregovorili svojim podanikom ali pokazali ženina in nevesto ali
novorojenega princa oz. princesko. Tudi politikom je ustrezal dvignjeni vzvišeni
položaj, ki so ga imeli, če so z balkona razlagali svoje programe in načrte. Kdo ne
pozna slavne Evite Peron, žene argentinskega predsednika, ki je večkrat skupaj z
možem stala na balkonu njune predsedniške palače Casa Rosada in nagovarjala
navdušene množice. Na balkonu bazilike sv. Petra, na t.i. "benediktinski loži", škofi
oznanijo ime novoizvoljenega papeža, ki prav tako s tega mesta na vsako Veliko noč
blagoslavlja vernike.
Slika 57: Bazilika Sv. Petra, Vatikan
Vir: http://metro.co.uk/2013/03/14/pope-francis-begins-papacy-with-visit-to-benedict-xvi-3541713/#jp-
carousel-3541520
Umestitev balkona na objekt je odvisna od veliko dejavnikov, ki jih je dobro upoštevati
že pri načrtovanju: ali nam balkon ponuja lep razgled; iz katerega prostora želimo imeti
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
30
razgled - iz spalnice, dnevne sobe ali iz kuhinje? Ali ima dovolj sončne svetlobe,
jutranje ali popoldansko sonce, nekaj ur na dan ali samo eno uro zjutraj oz. zvečer, ali
bo zmanjšal osvetljenost prostora pod njim? Ali leži objekt v bližini vode in bo zato na
balkonu ves dan mrgolelo komarjev, vešč in drugih insektov? Ali nam bo balkon
ponujal dovolj zasebnosti ali pa so sosednje hiše zelo blizu in nas bodo vsi sosedje
gledali, ko se sončimo ali pečemo na žaru? Poleg tega je treba balkon vzdrževati: čistiti
ploščad, barvati ograjo, menjati počene ploščice, preverjati stabilnost ipd.
2.3.1. Zakonska ureditev uporabe balkonov v Sloveniji
Kljub vsem tem pomislekom so balkoni v različnih izvedbah in oblikah še vedno
skorajda obvezen del stanovanjskih stavb. Na novogradnjah lahko velikokrat vidimo
kovinske balkonske konstrukcije z ograjami iz prosojnega stekla ali barvaste plastike ali
z ograjami iz nerjavnega jekla. Pri starejših zgradbah pa se v zadnjih desetletjih na
balkonih množično izvaja zastekljevanje. To pomeni, da je balkon nad ograjo zaprt s
stekleno konstrukcijo. Na ta način dobimo zaprt prostor, ki je zaščiten pred
vremenskimi vplivi in ki ga nekateri spremenijo v dodatno sobo ali zimski vrt, drugi pa
v shrambo ali ropotarnico. Z zasteklitvijo balkona dosežemo tudi dodatno toplotno in
zvočno izolacijo, kar je še posebej dobrodošlo v večjih mestih in ob prometnih ulicah.
Problematično pri zastekljevanju balkonov pa je dejstvo, da vsak stanovalec to opravi
po svoje in posledica te samovolje je, da je večina večstanovanjskih zgradb na zunaj
zelo neestetskega videza. Zakonodaja je bila na tem področju dokaj nedosledna,
28.2.2013 pa je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o razvrščanju objektov glede
na zahtevnost zgradbe, ki med drugim zastekljevanje balkonov in teras opredeljuje kot
vzdrževanje 7. člen, priloga 3 . To pomeni, da za ta dela ni potrebno pridobiti
gradbenega dovoljenja ali soglasja solastnikov v večstanovanjskih objektih. Tudi na
Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor zastekljevanje balkonov pregledujejo
le v primeru, da je izvajalec posegel v konstrukcijo objekta, za kar bi moral imeti
gradbeno dovoljenje. Prav tako gradbena inšpekcija nima pristojnosti glede neenotne
podobe večstanovanjskih stavb. Je pa res, da je takšna zasteklitev poseg v avtorske
pravice arhitekta. Če ima neki objekt zadoščeno raven individualnosti, lahko arhitekt
zahteva prepoved, odstranitev ali odškodnino.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
31
Slika 58: Dvorišče med Gosposvetsko, Kersnikovo in Vošnjakovo ulico, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Samovoljno in stihijsko zastekljevanje pa ni edina težava, ki bi jo morali zakonsko
urediti. Problemov je več: od kajenja na balkonu do sušenja perila, shranjevanja raznih
predmetov ipd. Na internetnih forumih divjajo prave besedne vojne o tem, ali imajo
stanovalci popolno svobodo in pravico početi na balkonu vse, kar hočejo, ali pa bi se
morali v duhu dobrososedskih odnosov ozirati tudi na sostanovalce, kar velja zlasti za
blokovska naselja.
Kot rečeno, neke konsistentne zakonodaje tu ni. Kaj storiti, če spodnji sosedje kadijo na
balkonu, tako da morajo zgornji zapirati okna, ker jim sicer celo stanovanje smrdi?
Kadilci so sicer mnenja, da na svojem balkonu pač lahko kadijo in da je to njihova
pravica. Hkrati pa imajo tudi ostali sosedje pravico do čistega zraka in okolja. Zato v
takem primeru obstaja pravna podlaga in sicer v 73. členu Stvarnopravnega zakonika,
kar pomeni, da lahko sprožimo spor na sodišču zaradi kršitve prepovedi vznemirjanja.
Seveda bi bilo veliko bolje, če bi s sosedi lahko dosegli dogovor in se s tem izognili
sodnim postopkom.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
32
Zelo različna so tudi mnenja o sušenju perila na balkonu. V sredozemskih in
mediteranskih mestih je to seveda nekaj običajnega, pravijo, da celo daje mestom
določen "sredozemski čar". Kljub temu so v izolski občini l. 2010 sprejeli Odlok o
zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola, ki v 37. členu
navaja, "da je med drugim prepovedano nad mestno ulico, cesto, trgom ali parkom
zračiti ali sušiti perilo in druge predmete." (Hrastar, 2014) Na Ptuju pa je npr. z
občinskim odlokom prepovedano stepanje preprog ali katerakoli druga dejavnost, pri
kateri z balkona prihajajo smeti ali voda. (Hrastar, 2014)
Po drugi strani pa je zanimivo, kako se pojavljajo tudi novi, drugačni trendi uporabe
balkonov. Vse več je ljudi, ki na balkonih gojijo začimbe in celo pravo zelenjavo,
blitvo, paradižnike, solato ... in to ni le modna muha, ampak je lahko znak ekološke
osveščenosti. Tako kot čebelji panji na pariških balkonih in terasah, ki so se jim v
zadnjem času pridružile celo kokoši, kajti:
" Ena kokoška na dan pridela eno jajce, na leto poje 150 kilogramov organskih
odpadkov in ne zaudarja tako, da bi motila sosede, trdijo francoski balkonski rejci teh
pernatih živali. Podjetje iz vzhodne Francije, ki izdeluje miniaturne kokošnjake, vsak
dan dobi po deset novih naročil, v francoski verigi vrtnih trgovin Truffaut pa so lani
prodali 30 tisoč mini kokošnjakov, primernih za balkon ali terase." (Hrastar, 2014)
V Ljubljani zaenkrat še niso sprejeli nobenega odloka, ki bi določal oz. prepovedoval
uporabo balkonov in teras v različne namene. Edina regulativa v tej smeri je Pogodba o
medsebojnih razmerjih, ki bi jo morali sprejeti in podpisati vsi stanovalci
večstanovanjskih stavb in s katero bi lahko uredili in rešili marsikatero težavo. Veliko
stvari se da urediti tudi s hišnim redom.
Za ilustracijo navajam del članka Mateje A. Hrastar:
Bele spodnjice in stari hladilniki
Ko smo dobili informacijo o klobasah na jarških balkonih, smo seveda takoj šli v akcijo.
Balkoni v ljubljanskih spalnih naseljih so pisana in atraktivna zmes urbanega in
ruralnega. V pozitivnem smislu.
Gromozanske stolpnice so se tistega dopoldneva svetile v soncu, njihovi balkoni pa so
bili kot pisani bomboni na torti. Niti dva nista enaka. Zastekljeni so na sto in en način,
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
33
zastrti z rafijo ali mrežo, ki naj bi preganjala golobe. Na njih smo opazili vso mogočo
kramo, od starih hladilnikov do omar, kjer hranijo čevlje. So podaljški kuhinj, shrambe,
kjer so lepo zloženi kozarci ostankov ozimnice. So priročne kleti, kjer so v starih
omarah shranjene smučke in oprema za kampiranje. Nekateri balkoni so fitnes centri s
tistimi nikoli uporabljenimi tekaškimi stezami in utežmi, na stenah pa so pritrjena
gorska kolesa, ki čakajo na poletno uporabo.
Spet drugi so pravljične goščave s pisano dekoracijo, visokimi lončnicami in ptičjimi
hišicami. In čisto v najvišjem nadstropju je bil tudi balkon, ki je imel lično urejeno toplo
gredo. Na balkonih so visele vreče s čebulo, na vrveh so se sušile plastične vrečke,
gospodinje so na sončen dan po dolgi zimi razprostrle preproge.
In seveda perilo. Na vrveh so brezsramno visele spodnjice, take prave starinske bele in
gromozanske. Ob njih pa pisane otroške nogavice. Neka gospodinja se je potrudila in
perilo razporedila po barvah, tako da je nastala mavrica.
Le klobas in legendarne koze ni bilo več. Kokoši pa so bile na enem izmed majhnih
dvorišč ob cesti, prav nasproti največjega nakupovalnega središča v državi. (Hrastar,
2014)
Na prvi pogled avtorica članka na zabaven način opisuje, kako doživlja balkone v enem
večjih ljubljanskih naselij. Vendar pa pozoren bralec lahko prepozna njen namen, da
prav s humorjem kritično opozori na popolno samovoljo stanovalcev glede uporabe in
zastekljevanja balkonov. Kaotično zastekljeni balkoni morda res spominjajo na pisane
bombone na torti, vendar v resnici še zdaleč niso tako dobri. Razprostiranje in stepanje
preprog na balkonih je morda res (bilo) del folklore, toda danes si v mestih tega ne
smemo več privoščiti. Kot si ne moremo privoščiti, da sušimo na balkonu perilo, ki po
možnosti celo plapola spodnjemu sosedu pred nosom. Morda bi se le morali zamisliti
nad znanim aforizmom: Tvoja pravica, da zamahneš s pestjo, se konča tam, kjer se
začne moj nos.
2.3.2. Zakonska ureditev uporabe balkonov v tujini
Tudi v tujini, zlasti v zahodni Evropi, veljajo pri uporabi balkonov določene omejitve.
Znano je, da je v Londonu striktno prepovedano sušenje perila na vidnem mestu, prav
tako v Zagrebu, kjer so leta 2008 sprejeli pravilnik o komunalnem redu, ki predvideva
visoke denarne kazni za sušenje perila na balkonih in dvoriščih, obrnjenih na ulice. V
Skopju so februarja 2014 prepovedali sušenje perila, preprog, paprik, skratka vsega, kar
bi lahko motilo videz hiše.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
34
V Nemčiji ima veliko ljudi navado, da svoj poletni dopust preživljajo v "Balkoniji". To
pomeni, da ne odpotujejo nikamor, ampak ostanejo doma. Seveda pri tem ne gre brez
pečenja na žaru na balkonu. Ker pa so Nemci pedanten narod, so naredili red tudi na
tem področju. Načeloma je žar na balkonu v poletnih mesecih dovoljen, če pri tem ne
motimo sosedov. Šest ur pečenja na leto naj bi bilo sprejemljivih.
Nekaj primerov razsodb o pečenju na žaru na balkonu, ki pa se nanašajo predvsem na
najemnike stanovanj: (http://www.mietrechtslexikon.de)
- po 22.00 uri sosed ni dolžan prenašati hrupa, ki nastaja zaradi pečenja. Štirikrat na
leto pa naj bi bilo dovoljeno peči do 24.00 ure. Okrajno sodišče v Oldenburgu,
29.7.2002).
- najemniki v večstanovanjskih zgradbah lahko od aprila do septembra enkrat mesečno
pečejo na balkonu ali terasi, če so 48 ur pred tem obvestili ostale najemnike (razsodba
sodišča v Bonnu, 29.4.1997 .
- odločitev sodišča v Hamburgu iz leta 1973 ni bila tako popustljiva do pečenja na
balkonih najetih stanovanj: uporaba žara na balkonu ne spada v uporabo stanovanja
kot je določeno v najemni pogodbi, ker dim in vonj motita ostale sostanovalce. Kot pa je
razvidno iz zgornje razsodbe sodišča v Bonnu, to ne velja več.
Uporabo žara na balkonu pa se lahko popolnoma prepove z najemno pogodbo ali pa s
hišnim redom zgradbe. Deželno sodišče v Essnu, 2002 .
- Žar v poletnih mesecih sodišča čedalje bolj tolerirajo, če le ne gre za prekoračitev
meje dopustnega. Deželno sodišče v Munchnu,12.1.2004).
Tudi sušenje perila na balkonu je že sprožilo tožbe, vendar pa so sodišča takšne tožbe v
glavnem zavrnila, ker ne gre za poseganje v fasado ali konstrukcijo zgradbe.
Podobno je tudi v Švici: najemniki morajo upoštevati določila iz najemne pogodbe ali
hišnega reda. Ta določila pa so lahko zelo natančna, npr.:
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
35
- Žara na balkonu pravzaprav ne moremo prepovedati, vendar pa najemnik ne sme
uporabljati odprtega žara na oglje, ampak električnega ali zaprtega, da ne pride do
motenja sosedov. Zelo mastno meso je treba peči v alufoliji. Raznim marinadam se je
treba izogibati ne le zaradi vonjav ampak tudi iz zdravstvenih razlogov. Sosedom ni
treba prenašati v stanovanju smradu, ki pri tem nastaja. Prav tako se na balkonu po
22.00 uri ne sme več glasno pogovarjati ali smejati.
Obešanje perila je dovoljeno v normalnem obsegu, vendar najemnik brez dovoljenja
lastnika ne sme pritrditi nobenih kavljev ali obešalnikov.
Enaka določila veljajo tudi za lastnike stanovanj – zakon jih zavezuje, da se do sosedov
obnašajo obzirno. Prav tako niso na balkonu dovoljeni kakršnikoli gradbeni posegi, ki
bi spreminjali zunanji videz .
K uporabi balkona sodi tudi kajenje na balkonu, kar tudi v Švici ni zakonsko
prepovedano. Za razliko od javnih prostorov, kjer je kajenje prepovedano, takšne
prepovedi ne moremo uvesti za lastnike stanovanj, ki imajo pravico kaditi med svojimi
štirimi stenami, kamor seveda spadajo tudi balkoni. Če pa da lastnik stanovanje v
najem, lahko v najemni pogodbi prepove kajenje v stanovanju in s posebnim določilom
tudi na balkonu. Če torej kajenje ni izrecno prepovedano v najemni pogodbi, lahko
najemnik kadi tako v stanovanju kot tudi na balkonu. Če kdo pretirano kadi npr. cigare
ali pipo in dim uhaja v zgornja oz. sosednja stanovanja, se lahko zahteva prepoved
kajenja med 23.00 in 7.00 uro, ker se ne more pričakovati od sosedov, da bodo spali pri
zaprtih oknih. Sicer je kajenje bolj predmet medsosedskega dogovora in uvidevnosti
kot pa zakonodaje. Če se sosedje nikakor ne morejo dogovoriti, ostane še tožba, katere
izid pa je negotov, kajti kajenja na prostem – tako podnevi kot ponoči – zankrat še ni
mogoče prepovedati. Zakon ureja samo povečane emisije plinov, o čemer pa pri kajenju
na balkonu verjetno le ne moremo govoriti.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
36
Slika 59: Žar na terasi
Vir:
http://herlostuniverse.blogspot.com/2011_12_01
_archive.html
Slika 60: ''okrašen'' balkon
Vir:
http://www.lobzik.pri.ee/catalog/singl/balkon.jp
g
Slika 61: Sušenje mesnin na balkonu
Vir: http://www.forum-lov.org/forum/showthread.php?719-Lovske-salame-in-klobase/page5
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
37
2.4. BALKONI V UMETNOSTI
Balkoni se kot sestavni del našega življenja pojavljajo tudi v umetnosti. To tematiko
najdemo na različnih umetniških področjih: v književnosti, filmu, likovni umetnosti in
glasbi. Največ se s to tematiko ukvarja likovna umetnost, predvsem slikarstvo, kjer
sem našla na desetine slik.
2.4.1. Književnost
V književnosti balkoni nimajo tako očitne vloge kot v
slikarstvu, sem pa našla dve deli, ki ju tu podrobneje
omenjam. Seveda pa bi lahko z obširnejšim raziskovanjem
balkone našli še v kakšnem književnem delu. Najprej
omenjam dramo francoskega književnika Jana Geneta, ki
ima preprost naslov Balkon in ki jo poznamo tudi v
Sloveniji, nato pa še kriminalko dveh švedskih avtorjev.
Slika 62: Jean Genet
Vir: http://en.unifrance.org/directories/person/335602/jean-genet
Jean Genet (1910-1986), francoski romanopisec, dramatik in pesnik. Bil je
nezakonski sin šivilje in delavca, mati ga je zapustila, tako da je otroštvo
preživel v sirotišnici in pri krušnih starših. Že pri desetih letih je pričel krasti,
zato so ga dali v poboljševalnico, od koder je pobegnil, se pri devetnajstih letih
včlanil v tujsko legijo, a je kmalu dezertiral, nato se je skoraj deset let klatil po
Evropi in bil zaprt v več jetnišnicah. Pisati je začel l. 1939 in v naslednjem
desetletju napisal več avtobiografskih romanov, v katerih je opisoval
buržoazijo, ki ga je zavračala. Leta 1948 je bil zaradi ponavljajočih se kraj
obsojen na doživljenjsko ječo, vendar je bil pomiloščen na prošnjo pisateljev
kot so Jean-Paul Sartre, André Gide in Jean Cocteau. Za njegova dela je
značilno poveličevanje zla, opisuje prostitutke, zvodnike, homoseksualce,
tatove... V poznih štiridesetih je Genet začel pisati za gledališče, vendar so bile
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
38
njegove drame preveč kontroverzne, da bi jih igrali v Franciji. Med njimi je
bila tudi drama Balkon, katere dogajanje je postavljeno v javno hišo po imenu
"Balkon". Kot pri mnogih drugih njegovih delih gre tudi tu - poenostavljeno -
za spopad med oblastjo in ljudmi.
V Sloveniji je dramo v režiji Janeza Pipana izvajalo Slovensko mladinsko
gledališče v sezoni 1987/88.
Moški na balkonu je kriminalka, katere avtorja sta Šveda Maj Sjöwall in Per
Wahlöö. Gre za tretji del serije kriminalk z naslovom Roman o zločinu, glavni
junak je komisar Martin Beck.
2.4.2. Film
Vloga balkona v filmih je odvisna predvsem od režiserja. Lahko posnema resnično
situacijo, kot npr. v filmu Evita, lahko ima simbolno vlogo kot npr. v filmih o Romeu
in Juliji. Če gre za priredbo literarnih del, v katerih je tako ali drugače omenjen balkon,
je seveda prisoten tudi v filmski različici.
Genetovo delo Balkon je bilo tudi predloga za scenarij istoimenskega
ameriškega filma iz leta 1963. Premiera je bila v Ameriki 21.marca 1963,
medtem ko v Nemčiji filma niso predvajali. Šele 10. decembra 1993 je
originalno verzijo filma z nemškimi podnapisi predvajala televizijska postaja
3sat.
Poor Pretty Eddie je leta 1975 posnet ameriški film, katerega scenarij temelji
na Genetovi drami. Čeprav je v filmu igrala Shelley Winters, filma kritiki niso
dobro sprejeli.
Režiser Daniel Alfredson je leta 1993 posnel film po predlogi švedske
kriminalke Mož na balkonu.
V filmu Evita iz leta 1996 je pevka Madonna, ki je igrala Evito, zapela svojo
znamenito pesem Don't Cry for Me Argentina na resničnem balkonu
argentinske predsedniške palače.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
39
Režiser Andy Sommer je leta 2002 v finski TV produkciji Parveke posnel
Balkon še enkrat in sicer za francosko televizijo.
Poletje na balkonu pa je nemški film iz leta 2004, režiserja Andreasa Dresna.
Gre za »socialno komedijo« o dveh prijateljicah, ki »med nebom in zemljo
sedita na balkonu in opazujeta pisano, težko življenje, v katerem so pravi
moški pogosto napačni moški«. Filmstarts.de
Slika 63: Prizor iz filma Romeo in Julija
Vir: http://www.rottentomatoes.com/m/romeo_and_juliet_2012/pictures/movie-108531/
2.4.3. Glasba
BalconyTV je vodilni online viralni šov, v katerem ansambli, glasbeniki in podobni
umetniki nastopajo na balkonih po vsem svetu.
2.4.4. Likovna umetnost
Balkoni so bili v likovni umetnosti velikokrat uporabljeni tako samostojno kot tudi kot
okolje za druge motive npr. portrete. Najdemo jih lahko na freski v vili iz Pompejev,
skozi stoletja pa so jih upodabljali številni umetniki kot so Rafael, Tizian, Carpaccio,
Veronese, Goya, Manet ... Zanimivo je, da sta sliki slednjih medsebojno povezani.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
40
Balkon je naslov slike, ki jo je naslikal francoski slikar Édouard Manet (1832–1883).
Nastala je v letih 1868/69 in prikazuje moškega in dve ženski na balkonu, vsi trije so
bili slikarjevi prijatelji. Berthe Morisot na levi
daje videz romantične in nedostopne junakinje,
medtem ko se violinistka Fanny Claus in slikar
Antoine Guillemet zdita odmaknjena in
nezainteresirana. Fant v ozadju je Manetov sin,
Léon. Maneta naj bi navdahnila Goyeva slika
Maji na balkonu. Slika je bila sicer razstavljena
na pariškem salonu l. 1878, vendar so jo kritiki
raztrgali kot "ekscentrično realistično". Mediji so
jo označili kot "neskladno", zaradi barvnih
kontrastov – ozadje zelo temno, obrazi in obleke
beli, ograja in polknice pa so zelene.
Slika 64: Balkon, Edouard Manet
vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29
Francesco Goya pa je 59 let pred Manetom naslikal
sliko Maji na balkonu, ki prikazuje štiri osebe na
balkonu. Medtem ko Manetove osebe gledajo vsaka
v svojo smer, kot da nimajo skupnega nič drugega,
kot da pozirajo slikarju, je pri Goyi drugače. Vse
štiri osebe so osredotočene na središče slike, kot da
jih nekaj povezuje. Razlika je vidna tudi v izbiri
barv: Manetove barve so hladne, kot da še
poudarjajo distanco med osebami, medtem ko so
Goyeve barve topli rjavkasto rdeči odtenki, ki
odsevajo strast, ki povezuje osebe na balkonu.
Slika 65: Maji na balkonu, Francesco Goya
Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
41
Zanimiva je tudi slika nemškega slikarja Oskarja Bluhma 1867-1912). Konec 19.
stoletja je bilo moderno upodabljati ženske
v bolj sproščenih pozah kot nasprotje
formalnim portretom. Ta trend se opazi
tudi na tej sliki: ženska sproščeno sloni na
balkonski ograji in se ne zmeni za
zamišljenega kavalirja ob strani. Slikar je
tudi z barvo nakazal razliko med njima:
njena obleka je živo modre barve, medtem
ko je moški v svoji črno beli večerni
kombinaciji poosebljenje formalnosti in
zadržanosti. Ženska nemoteno gleda
naravnost »v občinstvo«, poza njenega
spremljevalca pa kljub roki v žepu izraža
neko zadrego.
Slika 66: Na balkonu, Oscar Bluhm Vir: http://sh.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Oscar_Bluhm_Auf_dem_Balkon.jpg
2.5. BALKONI V SLOVENSKI ARHITEKTURI
Kot drugod po svetu najdemo balkone tudi v slovenski arhitekturi. Njihova izdelava in
funkcionalnost se ne razlikujeta dosti od arhitekture drugih narodov. Najdemo jih
tako na posvetnih srednjeveških stavbah kot v sakralnih objektih. Starejši so izdelani
iz lesa ali kamna, dandanes pa uporabljamo mnoge druge materiale kot so
železobeton, plastika in kovina. Tudi ograje so narejene iz različnih sodobnih
materialov – zadnja leta so prav moderne in priljubljene ograje iz stekla in kroma.
Takšni minimalistični balkoni se pač ujemajo s kockasto arhitekturo zadnjega
desetletja ali dveh. Tudi funkcionalnost in smiselnost sta po mojem mnenju večkrat
vprašljivi, glede na to, da so nekateri balkoni prav majhni in se človek nehote vpraša,
čemu služijo, čemu jih je arhitekt sploh predvidel.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
42
Poleg balkonov v slovenski kulturni dediščini pa ne moremo prezreti novih idej in
trendov, ki se pojavljajo v zadnjem času in ki jim je do neke mere verjetno botrovala
tudi gospodarska kriza. Na Mesecu oblikovanja v Ljubljani, ki se je odvijal od 6.10. do
6. 11. 2014, je podjetje Baumit v sodelovanju z arhitekturnima birojema Studio Krištof
in HIŠERIŠE arhitekturo predstavilo ideje za prenovo starejših objektov. Gre za
dodajanje balkonov in teras starejšim stanovanjskim blokom. Ideje so vsekakor sveže in
inovativne in se lepo vključujejo v okolje, zato bi nedvomno zvišale kulturo bivanja v
izbranih objektih.
Slika 67: »Revolucionarni« predlog prenove bloka na Prulah, Ljubljana
Vir: Arhitektura: Studio Krištof d.o.o. Avtorja: Tomaž Krištof, u.d.i.a. in Rahela Pahovnik, abs. arh.
Sodelavci: Blaž Budja, u.d.i.a., Rok Jereb, u.d.i.a. in Nina Majoranc, u.d.i.a. (Jereb in Budja arhitekti
d.o.o.) Prostorski prikazi: Vlado Avramović, u.d.i.a.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
43
Slika 68: »Evolucijski« predlog prenove bloka v Šiški, Ljubljana
Vir: Arhitektura: HIŠERIŠE arhitektura, Avtorja: Špela Narodni Kovač, u.d.i.a. in Damjana Zaviršek
Hudnik, u.d.i.a. Fotografije in prostorski prikazi: Blaž Jamšek, abs. arh.
V Šiški in Kosezah v Ljubljani so stanovalci sami predelali fasado objekta in dozidali
balkone:
Slika 69: Prvotni balkoni, Šišenska ulica,
Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 70: Razširitev prvotnih balkonov, Šišenska
ulica, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
44
Slika 71: Izvirna fasada: Blok, Koseze,
Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Slika 72: Enaka fasada z dodanimi balkoni:
Sosednji blok, Koseze, Ljubljana
Avtor fotografije: Živa Tavčar
Inovativne ideje in pristopi arhitektov v zvezi z balkoni pa se kažejo tudi v
novogradnjah, kjer najdemo zanimive, včasih celo drzne in nenavadne konstrukcije.
Balkoni niso več enostavna ploščad, ki štrli iz zidu, ampak so terase, lože, našla sem
celo idejo, da je balkon izdelan kot bazen.
Predstavljam nekaj primerov novogradenj v Ljubljani, ker mi prostor ne omogoča, da bi
vključila še novogradnje iz drugih slovenskih mest.
Balkoni na stanovanjskih blokih na Lavrici pri Ljubljani štrlijo iz fasade in ji s tem
dajejo moderen, razgiban videz, ob so strani zaprti, tako da dajejo vtis lože. Siva barva
kot kontrast rdeči barvi fasade še poudarja občutek "dodanosti".
Slika 73: Naselje Ob potoku, Lavrica, Ljubljana
vir: http://www.iprojekt.si/
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
45
Večstanovanjska objekta na Kamniški in Kolarjevi ulici v Ljubljani sta navzven bolj
klasična in imata na eni strani francoske balkone na drugi pa so vogalno umeščeni
klasični balkoni s francoskimi okni in stekleno ograjo.
Slika 74, Slika 75: Večstanovanjska objekta na Kolarjevi ulici 7 in Kamniški ulici 20 v Ljubljani
Vir: http://www.stanovanja-bezigrad.si/
Izredno drzno in zanimivo pa so zasnovani objekti Knezov štradoni na Rudniku v
Ljubljani. Arhitektura je asimetrično razgibana, k modernemu videzu pripomorejo tudi
sodobni materiali in žive barve.
Slika 76: Knezovi štradoni, Ljubljana
Vir: http://www.slonep.net/slonep/novice/novice/knezovi-stradoni-v-ljubljani-12851
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
46
Slika 77: Knezovi štradoni, Ljubljana
Vir: http://www.slonep.net/slonep/novice/novice/knezovi-stradoni-v-ljubljani-12851
Pravo nasprotje individualnemu bivanju v dvojčkih Knezovi štradoni pa je kompleks
Eko srebrna hiša na Dunajski cesti v Ljubljani, ki "zagotavlja izjemno udobno bivanje z
moderno arhitekturo in premišljeno energijsko ozaveščeno razporeditvijo prostorov " in
kot taka ponuja francoske balkone, lože in celo terase.
Slika 78: Eko srebrna hiša, Ljubljana
vir : http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=981
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
47
Predstavila bom še zadnjo izbrano novogradnjo v Ljubljani, to je poslovno-stanovanjski
kompleks Situla ob Vilharjevi cesti v Ljubljani. Na prvi pogled se zdi, kot da gledamo
ostanke stavbe po kakšni katastrofi, seveda pa predstavlja Situla primer vrhunske
slovenske arhitekture. Zunanjost objekta je obdana z
aluminijsko konstrukcijo v rjavem odtenku z
neenakomerno razporejenimi odprtinami in deluje
razmeroma zaprto. Situla nima klasičnih balkonov,
ampak se notranji prostor kot balkon podaljšuje preko
roba fasade in je zunaj omejen s stekleno ograjo, zato
so prostori kljub nenavadni zunanjosti zračni in svetli.
Slika 79: Situla, Ljubljana
Vir: http://www.deloindom.si/stanovanjske-stavbe/odprte-hise-slovenije-dva-dni-za-ogled-izbrane-
arhitekture
Slika 80: Situla, Ljubljana
http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=958
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
48
Slika 81: Situla, Ljubljana
http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=958
Naj zaključim poglavje o novogradnjah še z dvema primeroma, ki kažeta, da se da v
arhitekturi doseči tako rekoč vse: balkon, ki je lahko bazen in objekt v obliki drevesa,
ki so ga zgradili v francoskem mestu Montpellier.
Slika 82: Balkonski bazen
Vir: http://www.siol.net/trendi/dom/novice/2014/01/nenavadne_nore_in_prelepe_ideje_za_dom.aspx
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
49
Slika 83, slika 84: Hiša drevo
Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2580704/Apartment-block-looks-like-white-tree-The-
ultimate-tree-house-inspired-outdoor-lifestyle-set-come-life-French-Mediterranean.html
Vendar pa ima večina novogradenj v Sloveniji pomanjkljivost in sicer to, da so
stanovanja v njih izredno draga in si jih v času recesije lahko privošči le malokdo.
Posledica tega pa je, da ti objekti, ki jih resnično lahko uvrščamo v vrh moderne, varčne
in ekološke arhitekture, večinoma ostajajo prazni in celo propadajo kot npr.
stanovanjsko naselje Nokturno v Kopru.
Zelo lepe primere balkonov pa najdemo v starejši arhitekturi. Podrobneje sem opisala
naslednje zgradbe:
Vodnikovo domačijo v Ljubljani kot primer primestne vaške arhitekture, kjer
je bil balkon ("gank") dodan kasneje, kar kaže konstrukcija s podporniki;
Plečnikovo cerkev na Barju z lesenim korom kot primerom empore ali
galerije;
Liznjekovo hišo v Kranjski gori kot primer stare gruntarske domačije s
tipičnim "gankom";
Simončičev kozolec toplar iz Bistrice pri Šentrupertu kot primer
gospodarskega poslopja z "gankom".
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
50
2.5.1. Vodnikova domačija
Leta 1979 jo je odkupila občina Ljubljana–Šiška, ki je poskrbela za obnovo in
razglasitev za kulturni spomenik. Konservatorska prenova, ki je potekala od leta 1982
do 1984, je hiši dala videz iz leta 1858, ko so na njeno pročelje vzidali spominsko
ploščo pesniku. Danes je to osrednja šišenska kulturna ustanova, ki v preurejeni kašči
in kleti gosti razne prireditve, likovne razstave, tudi podstrešje je preurejeno v prostor za
kulturne dejavnosti. V sklopu domačije se nahaja še prenovljena gostilna Pri Vodniku,
ki združuje nekdanjo in sodobno slovensko kulinariko, gostom pa so na voljo tudi
prenočišča.
Hiša ima zelo zanimivo zgodovino:
" Vodnikova domačija se nahaja v Zgornji Šiški v Ljubljani, in sicer med
Vodnikovo cesto in Cesto pod hribom. Predstavlja značilen osrednjeslovenski
kmečki dvorec, ki jih je še danes veliko v okolici Ljubljane ter v mestih in trgih
južnega dela Gorenjske. Domačijo sestavljajo hiša, gospodarsko poslopje,
pritlična stavba, vrtni paviljon ter kamnita miza z lipo in skupino kostanjev. Hiša
je nadstropna stavba, v tlorisu rahlo zamaknjena, s čimer je bivalni del ločen od
gospodarskega; pokrita je z dvokapno streho na čop. Prvotno je bil spodnji del
hiše s kletjo namenjen gostinstvu, zgornji del pa je imel bivalne prostore s kaščo,
ki je bila kasneje prezidana.
Leta 1730 je domačijo, imenovano Na jami, kupil dedek Valentina Vodnika, ki
je s seboj prinesel hišno ime Pri Žibertu. Njegov sin Jožef je imel z ženo Jerco
Pance deset otrok, izmed katerih se je leta 1758 v kamri številka 3 prvi rodil
Valentin. Jožef je najverjetneje že imel gostilno, za katero se je pozneje
uveljavilo ime Pri kamnitni mizi. V tem času je bila Zgornja Šiška obcestna vas,
kjer se je večina ljudi ukvarjala s kmetijstvom. Gostilna je v tem naselju imela
pomembno vlogo. Ob gostilni je bilo gospodarsko poslopje, kjer je bilo največ
prostora namenjenega govedoreji in konjereji, predvsem furmanskim konjem,
kajti gostilna je bila znana kot furmanska gostilna.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
51
Slika 85: Vodnikova domačija, Ljubljana
Vir: http://www.dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija
Leta 1864 je domačijo kupil posestnik in gostilničar Jakob Matjan. Odtlej se je
gostilna imenovala Pri Matjanu. Leta 1880 je hiša doživela korenite spremembe,
ko ji je novi lastnik zamenjal portal, prezidal kaščo v bivalne prostore in dodal
»gank«, torej odprt hodnik vzdolž pročelij stanovanjskih in gospodarskih stavb,
na zadnji fasadi pa je uredil sanitarije in pod streho mansardo.
Leta 1912 je domačijo kupil Anton Pogačnik, ki je imel v hiši gostilno do leta
1930, nato pa so v njej ostala le še stanovanja."
Balkon podpirajo štirje tanki stebri, ograja iz kovanega železa pa omejuje tanko
pohodno ploščo, zato balkon deluje zelo krhko. K temu občutku pripomorejo še zavite
stopnice, ki od zunaj omogočajo dostop na balkon.
2.5.2. Cerkev sv. Mihaela na Barju
Gre za eno najbolj domiselnih Plečnikovih stvaritev. Tloris je v obliki črke T, značilen
je nenavaden zvonik, ki spominja na kraško preslico. Cerkev so postavili l. 1937,
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
52
arhitekt pa jo je zasnoval za svojega nečaka Karla Matkoviča. V sakralni dediščini je
cerkev opisana takole:
"Zunanjost stenastega zvonika je zidana iz kamna in opeke, deli pročelij so obloženi s
kamnom in lesom. Pred zvonikom in cerkvijo je široko betonsko stopnišče, ki pelje
skozi slavoločno odprtino do svetišča v nadstropju. V pritličju pod cerkvijo so
stanovanjski prostori duhovnika.
Cerkveni prostor je urejen kot prečno na vhod postavljen kvader z lesenimi stenami in
klopmi v treh razdelkih. Enoten prostor podpirajo štirje čokati betonski stebri, ki nosijo
ostrešje. Tramove podpirajo dodatni dekorativni leseni slopiči.
Oprema v notranjosti je nastajala postopoma, oltar l. 1940, ozek lesen pevski kor ob
strani in spovednice v petdesetih letih. Posamezni detajli, npr. svetilke, gong, oltarni
dodatki, so izjemno domiselno oblikovani iz različnih predmetov kravji rog, kavni
mlinček in materialov.
Slika 86: Plečnikova cerkev na Barju
Vir: http://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=6242&lng=1
Preplet zasnove spominja na severnjaške lesene stavbe in vplive Daljnega vzhoda ter na
izhodiščni tlorisni koncept univerzitetne knjižnice, kjer se obiskovalec po stebrišču
dviga k luči znanja, pri sv. Mihaelu pa k božji luči. Celota učinkuje zelo uravnoteženo
in domače.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
53
2.5.3. Liznjekova hiša v Kranjski Gori
Stara kmečka hiša z "gankom", kot jo opisujejo:
"Med posvetnimi stavbami je najbolj ohranjena 300 let stara
Liznjekova hiša v središču Kranjske Gore. Bila je bogata
gruntarska domačija, nekaj časa gostilna. Še lesena "hiša" je
bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja, zidana kamra poleg
nje pa v 18. stoletju, v baroku.
Slika 87: Liznjekova hiša, Kranjska Gora
Vir: http://www.kranjska-gora.si/Kulturne-znamenitosti/Liznjekova-hisa
V celoti podkletena hlev in klet , v pritličju zidana, z leseno hišo, zidano črno kuhinjo,
kamro, široko vežo ter s čumnato in "vežno" kamro in enim lesenim štiblom nad
vhodom je bila Liznjekova hiša za svoj čas ena najnaprednejših arhitektur pri nas -
prototip kmečke hiše; ostala je nespremenjena vse do konca 19. stoletja.
Vse od tega časa se razen oken v pritličju in nove stene v veži ter stranskega vhoda ni na
stavbi nič spremenilo. V njej je ob črni kuhinji in ohranjenem razporedu prostorov zdaj
etnografska muzejska zbirka ter stalna razstava o življenju in delu Josipa Vandota,
avtorja priljubljenih otroških zgodb o Kekcu." (http://www.kranjska-gora.si)
2.5.4. Simončičev toplar
Simončičev toplar stoji na Bistrici pri Šentrupertu, na vasi, ob cesti Mirna–Mokronog.
Gre za enega najlepših kozolcev na Slovenskem, poznavalci dediščine ga poznajo
predvsem kot vrhunskega predstavnika arhitekturnega razvoja kozolcev. Leta 1936 ga je
postavil "tesar Janez Gregorčič iz bližnje Slovenske vasi, ki je prav pri tem kozolcu
dokazal svoje izjemno tesarsko in mizarsko mojstrstvo. S skupino sodelavcev je
postavil kozolec, polno poudarjen z različnimi lesnimi zvezami, gankom, stebriči in
raznovrstnimi okraski, ki zapolnjujejo najbolj imenitno čelno stran kozolca. Toplar ima
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
54
tri pare oken, dvokapno streho in čop. Zatrepni del z gankom, ki je obrnjen proti cesti,
je bogato rastlinsko ornamentiran.
Slika 88: Simončičev toplar, Bistrica pri Šentrupertu, © 2010, Dijana Lukić,
vir: Osebni arhiv Dijane Lukić
Simončičev kozolec je pogost okras letnih koledarjev in turistično-oglasnih tiskov ter
nujen predmet analize vseh resnejših spisov o slovenski kulturni dediščini. Zaradi
slikovitega videza je pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena, toda brez
prvotne namembnosti je že vrsto let le samotna turistična zanimivost."
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
55
III. EMPIRIČNI DEL
1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
1.1. RAZISKOVALNI PROBLEM
Balkoni so del našega okolja, tako kot ceste, hiše, stolpnice, mostovi, le da jih ponavadi
sploh ne opazimo, kaj šele, da bi o njih posebej razmišljali. Vendar je lahko balkon
čudovit arhitekturni element, ki kot pojem presega osnovno pojmovanje balkona zgolj
kot konstrukcije, ki sega iz stavbe. Zato sem se odločila, da v diplomski nalogi na
podlagi študija strokovne literature in svojih opazovanj predstavim balkone ne le v
arhitekturni, ampak tudi v drugih funkcijah ter raziščem njihovo namembnost in
uporabo.
1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Ali balkon/terasa ljudem predstavljata pomemben del bivalnega prostora?
2. V kakšen namen ljudje najpogosteje uporabljajo svoj balkon/teraso?
3. Ali je zasteklitev balkonov v današnjem času v porastu?
1.3. HIPOTEZE
H1: Balkon/terasa sta pomemben in priljubljen del bivalnega okolja tako za ljudi, ki ju
imajo, kot tudi za tiste, ki balkona ali terase nimajo.
H2: Balkone/terase se najpogosteje uporablja za sušenje perila, gojenje rastlin, kot
shrambo in v družabne namene.
H3: Zastekljevanje balkonov je postalo trend in je v porastu.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
56
2. METODOLOGIJA
2.1. RAZISKOVALNA METODA
Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja sem kot instrument
raziskovanja uporabila anketni vprašalnik. Anketa je bila izvedena preko spleta, saj sem
tako v vzorec zajela anketirance različnih starosti in izobrazbe, kar mi je pri nadaljnji
analizi ankete omogočalo primerjavo med različnimi starostnimi skupinami.
Anketo sem izvedla preko spletne strani https://www.1ka.si/, kjer ponujajo tudi
avtomatsko obdelavo podatkov in izris tabel in grafov, s katerimi sem rezultate
diplomske naloge tudi ponazorila.
2.2. VZOREC
Vzorec je naključen in zajema ljudi vseh starosti in spolov iz različnih koncev
Slovenije, ki živijo bodisi v hiši bodisi v stanovanju, vključno s tistimi, ki
balkona/terase nimajo.
V vzorec je bilo zajetih 112 ljudi, od tega jih je 88 vprašalnik v celoti izpolnilo.
Glede na spol je na od 88 ustrezno odgovorjenih vprašalnikov odgovorilo 31 35%
moških in 57 65% žensk.
Spol: (n = 88)
Graf 1: Spol
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
57
Tabela 1: Spol
XSPOL Spol:
Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa
1 Moški 31 35% 35% 35%
2 Ženski 57 65% 65% 100%
Veljavni Skupaj 88 100% 100%
Povprečje 1.6 Std. Odklon 0.5
Glede na starost sta bila do 20 let stara 2 (2%) anketiranca, med 21- 30 leti je bilo 18
(16%) anketirancev, med 31 in 40 leti je bilo 30 (27%) anketirancev, med 41 in 50 leti
je bilo 10 (9%) anketirancev, med 51 in 60 je bilo 12 (11%) anketirancev, ter 61 in
več let je bilo starih 16(14%) anketirancev.
V katero starostno skupino spadate? (XSTAR2a4)
Graf 2: V katero starostno skupino spadate?
Pri vprašanju o formalni izobrazbi smo prišli do ugotovitve, da ima večina, 50
(56,82%) anketirancev, višjo ali univerzitetno izobrazbo. Takoj za njimi so anketiranci
s srednješolsko izobrazbo, 34 (38,64%) in nazadnje 4 (4,55%) anketiranci z manj kot
srednješolsko izobrazbo.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
58
Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? (XIZ1a2)
Graf 3: Katera je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba
Pri vprašanju glede regije, v kateri bivajo anketiranci, smo prišli do ugotovitve, da je
večina, 72 83%) anketirancev, iz osrednje Slovenije.
V kateri regiji prebivate? (n = 87)
Graf 4: V kateri regiji prebivate
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
59
3. REZULTATI IN INERPRETACIJA
1. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Ali balkon/terasa predstavljata ljudem
pomemben del bivalnega prostora?
Hipoteza 1: Balkon/terasa sta pomemben in priljubljen del bivalnega okolja neglede
na to ali stanovanjski objekt balkon/teraso ima ali ne.
Na vprašanje, kako pomembno je za anketirance, da ima bivalni objekt balkon
oziroma teraso, je 74 (84%) anketirancev odgovorilo, da se jim zdita balkon oziroma
terasa pomemben del bivalnega okolja, 11 13% anketirancem je vseeno, če balkon
imajo ali ne, 3 (3%) anketiranci pa menijo, da sta balkon oziroma terasa nepomembna.
Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso? (n = 88)
Graf 5: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?
Če razdelimo anketirance na tiste, ki imajo balkon ali teraso in na tiste, ki ju nimajo,
lahko opazimo, da je sta obeh skupinah balkon ali terasa priljubljen del bivalnega
okolja. Pri tistih anketirancih, ki imajo balkon ali teraso, je 62 (87%) anketirancev
odgovorilo, da je balkon pomemben del bivalnega okolja, 8 (11%) anketirancev je
odgovorilo, da jim je vseeno, 1 (1%) pa se zdita balkon ali terasa nepomemben del
bivalnega okolja. Pri anketirancih brez balkona ali terase pa jih je 12 (71%)
odgovorilo, da sta balkon ali terasa pomembna, 3 (18%) anketirancem je vseeno, 2
(13%) pa menita, da sta balkon ali terasa nepomemben del bivalnega okolja.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
60
Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso? (Q3)
Delitev glede na to ali imajo balkon ali ne.
Graf 6: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso? Delitev glede na to ali
imajo balkon ali ne.
Hipotezo 1, ki pravi, da sta balkon ali terasa pomemben in priljubljen del bivalnega
okolja tako za ljudi, ki ju imajo, kot tudi za tiste, ki balkona ali terase nimajo, smo
oblikovali na podlagi lastnih izkušenj in opazovanj. Ugotavljamo, da hipotezo 1 lahko
potrdimo na podlagi odgovorov, saj večina meni, da sta balkon ali terasa pomemben
del bivalnega okolja.
2. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: V kakšen namen ljudje najpogosteje
uporabljajo svoj balkon/teraso?
Hipoteza 2: Balkone/terase se najpogosteje uporablja za sušenje perila, gojenje cvetja,
kot shrambo in v družabne namene.
Najbolj pogosto, torej 50,7% 41% moških, 55,6% žensk anketirancev uporablja
balkon za sušenje perila. Temu sledi druženje (36,2%), kar raje počnejo ženske
(37,8%); nato gojenje rastlin (30,4%), kar tudi prevladuje med ženskami 31,1%); za
počitek uporablja balkon 26,1%, od tega ženske 35,6% veliko več počivajo kot
moški 8,3 ; kavo, čaj (17,4%) na balkonu najraje pijejo moški 33,3%); sončenje
13,0% je zlasti priljubljeno pri ženskah 17,8% ; branje, učenje ter reševanje
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
61
križank (13,0%) je ravno tako priljubljeno pri ženskah 17,8%); za shrambo pa
balkon uporablja 11,6% anketirancev od tega 8,3% moških in 13,3% žensk; itd.
Hipotezo 2 lahko na podlagi raziskave le delno potrdimo. Glede na lastne izkušnje in
opažanja menimo, da se balkone najpogosteje uporablja za sušenje perila, gojenje
cvetja, za shrambo ter v družabne namene, vendar ne bi mogli trditi, da spada uporaba
balkona za shrambo med najbolj pogoste uporabe. Lahko pa potrdimo ostale tri
predloge za uporabo balkona, ki jih predvideva hipoteza 2, da se balkone najpogosteje
uporablja za sušenje perila (50,7%), za druženje (36,2%) ter za gojenje rastlin
(30,4%).
Tabela 2: Uporaba balkonov
MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ
OPRAVILO Število Procent Število Procent Število Procent
Sušenje perila 10 41,7% 25 55,6% 35 50,7%
Branje, učenje, reševanje križank 1 4,2% 8 17,8% 9 13,0%
Pitje kave, čaja 8 33,3% 4 8,9% 12 17,4%
Druženje 8 33,3% 17 37,8% 25 36,2%
Kajenje 4 16,7% 1 2,2% 5 7,2%
Sončenje 1 4,2% 8 17,8% 9 13,0%
Kosilo/obed 2 8,3% 4 8,9% 6 8,7%
Počitek 2 8,3% 16 35,6% 18 26,1%
Gojenje rastlin 7 29,2% 14 31,1% 21 30,4%
Igra 0 0,0% 2 4,4% 2 2,9%
Termometer 1 4,2% 1 2,2% 2 2,9%
Ples 0 0,0% 1 2,2% 1 1,4%
Uta 1 4,2% 0 0,0% 1 1,4%
Shramba 2 8,3% 6 13,3% 8 11,6%
Izhod na zrak/zračenje 2 8,3% 3 6,7% 5 7,2%
Popravilo stvari 1 4,2% 0 0,0% 1 1,4%
Hišna opravila/čiščenje 1 4,2% 1 2,2% 2 2,9%
Zunanja "dnevna" soba 0 0,0% 1 2,2% 1 1,4%
Brez posebne namembnosti 0 0,0% 1 2,2% 1 1,4%
Razgled 1 4,2% 2 4,4% 3 4,3%
Skupaj 24 100% 45 100% 69 100%
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
62
3. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Ali je zasteklitev balkonov v današnjem času
v porastu?
Hipoteza 3: Zastekljevanje balkonov je postalo trend in je v porastu.
Na prvo vprašanje, v katerem sprašujemo, kdo ima zastekljen balkon in kdo ne, je kar
90% anketirancev odgovorilo, da balkona nima zastekljenega, pri ostalih 10% pa je
balkon zastekljen.
Ali je vaš balkon zastekljen? (n = 71)
Graf 7: Ali je vaš balkon zastekljen?
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo ali so se tisti, ki imajo zastekljen balkon, sami
odločili za zasteklitev ali pa je bil balkon zastekljen že pred nakupom ali najemom
stanovanja. Ugotovili smo, da se je 83% anketirancev samih odločilo za zasteklitev
balkona, pri ostalih 17% pa je balkon že bil zastekljen pred nakupom ali najemom
stanovanja.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
63
Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred nakupom/najemom
stanovanja? (n = 6)
Graf 8: Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred nakupom/najemom stanovanja?
Vprašali smo se tudi, če tisti anketiranci, ki nimajo zastekljenega balkona, razmišljajo
o zasteklitvi ali ne. Večina, 92%) anketirancev, ne razmišlja o zasteklitvi, ostalih 8%
pa razmišlja o zasteklitvi balkona.
Ali razmišljate o zasteklitvi? (n = 64)
Graf 9: Ali razmišljate o zasteklitvi?
Menimo, da je zasteklitev v porastu, saj smo opazili, da se zadnja leta pojavlja čedalje
več zastekljenih balkonov, glede na rezultate pa je iz danega vzorca anketirancev
razvidno, da večina nima zastekljenih balkonov. Zelo malo anketirancev razmišlja o
zasteklitvi, večina tistih, ki ima zastekljen balkon, pa se ni sama odločila za
zasteklitev. Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da zastekljevanje balkonov ni v
tolikšnem porastu, kot smo mislili sprva in s tem ovržemo hipotezo 3, ki predvideva,
da je zastekljevanje balkonov postalo trend in je v porastu.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
64
4. SKLEP
Namen raziskave je bil ugotoviti priljubljenost balkonov med ljudmi, njihovo
namembnost ter v kolikšni meri se ljudje odločijo za zasteklitev balkonov. Želeli smo
raziskati tudi, zakaj bi se ljudje odločili za zasteklitev, oziroma zakaj razmišljajo o
zasteklitvi, vendar smo hipotezo o porastu zastekljevanja balkonov zavrgli, zato bi
bila analiza odgovorov na ti dve vprašanji neuporabna. Lahko rečemo, da se zaenkrat
za zasteklitev balkona odloči le malo ljudi. Vsekakor pa je balkon zelo zaželen in
priljubljen del bivalnega okolja, saj je raziskava pokazala, da se skoraj vsem
anketirancem balkon zdi zelo pomemben. Uporaba balkonov je vsestranska in
raznovrstna. Najbolj od vseh pa izstopa sušenje perila, saj glede na raziskavo skoraj
vsak drugi anketiranec suši perilo na balkonu. Takoj za perilom sledita druženje in
počitek ter gojenje rož in drugo.
Balkoni so torej zanimiv in uporaben del bivalnega okolja, ki popestrijo tako
stanovanje kot okolico.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
65
5. ZAKLJUČEK
Verjetno bi se dalo o balkonih napisati še veliko več, kot poskuša prikazati pričujoče
diplomsko delo, vendar bi šlo pri tem že za dokaj strokovno in arhitekturno bolj
poglobljeno razpravo in raziskavo, kar pa niti ni bil moj namen. Želela sem se na
kratko dotakniti te teme, ki se zdi na prvi pogled trivialna in samoumevna, pa vendar
je v njej veliko več – balkoni niso samo nemi priveski stavb, so okras in potreba, v
ljudeh vzbujajo pozitivna čustva, so oaza sredi ponorelega sveta. Četudi gledajo na
prometno ulico, se lahko na njih sprostimo, zvečer, ko se svet umiri in ostanemo sami
na svojem malem koščku sveta, sredi rož ali pa samo na udobnem stolu in z nogami,
dvignjenimi na ograjo. Na njih lahko prirejamo piknike in zabave – odvisno od
velikosti balkona ali terase – in kot sem ugotovila, tega izrecno ne prepoveduje noben
zakon; obnašati se moramo pač kulturno, obzirno in v skladu z dobrososedskimi
odnosi.
Zelo zanimive so se mi zdele tudi t.i. balkonom podobne konstrukcije, saj sem odkrila
kar nekaj novosti in zanimivosti, npr. da spada sem tudi obrambni hodnik na gradovih,
pa predzidje in pomol; da arkade in kolonada ni eno in isto, na kar v vsakdanjem
govoru kar pozabljamo.
Še zlasti zanimivi pa so se mi zdeli balkoni kot poimenovanje za geografske (Altonski
balkon, Corniche oz. geološke zbačilnosti Berlinski balkon .
Balkoni so seveda tudi del umetnosti. Na spletu sem našla nešteto čudovitih
umetniških slik, na katerih je balkon uporabljen bodisi kot primerno okolje za
portrete ali kot samostojen motiv. Seveda nisem pozabila omeniti nesmrtnega
Julijinega balkona iz Verone, ki je botroval angleškemu poimenovanju za t.i.
"francosko okno". Tudi v književnosti sem našla besedo balkon kot naslov dramskega
dela, ki je – kot je velikokrat v navadi – služilo za osnovo za filmski scenarij. Še celo
v glasbi se je našel balkon.
Na koncu sem v diplomsko delo vključila tudi balkone na Slovenskem. Kajti v
Sloveniji imamo čudovite balkone na čudovitih starih stavbah, tudi mi si znamo iz
balkona narediti pravi botanični vrt in tudi pri nas poleti večkrat zadiši po mesu na
žaru. Se pa da videti tudi moderne balkone iz rdečega pleksi stekla, pa male kockice,
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
66
kjer še za kužka ni prostora, pri zasteklitvah smo pa tudi mi mojstri. Tolikšne
domišljije in toliko različnih materialov, izvedb in rešitev si človek skoraj
predstavljati ne more. Torej tudi tu prav nič ne zaostajamo za ostalim svetom. Tudi mi
sušimo perilo, če in ko nam vreme to dopušča in se ne menimo za to, kako grda je
zaradi tega videti naša hiša ali blok in koliko s tem sosedom zastiramo pogled in
svetlobo. Praktičnost ima v vsakdanjem življenju pač prednost pred estetiko.
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
67
IV. VIRI
MONOGRAFIJE:
Cevc, T. 1984. Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na
slovenskem. Ljubljana: DZS.
Cevc, T., Primožič, I. 1988. Kmečke hiše v Karavankah. Ljubljana: Tiskarna
Ljudske pravice.
Kragelj, A. 2001. Kakšnega balkona bi se razveselila ob prihodu domov? Hiše-
revija za nove razsežnosti bivanja 3 (9): 108-109.
Kregar, R. 1946. Naš kmečki dom I. del. Hiša na vasi. Ljubljana: Grdabena
strokovna založba.
Moškon, D. 1992. Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem. Maribor: Založba
Obzorja.
Veliki splošni leksikon.Ur. Javornik M. 1997. Prva knjiga. Ljubljana: DZS.
ELEKTRONSKI VIRI:
Altonski balkon. http://www.elblicht.net/parks-und-gaerten/altonaer-balkon.html
(dostopno na medmrežju 2.10.2014).
Balkon, Edouard Manet.
http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29 (dostopno na
medmrežju 2.10. 2014).
Balkon. http://sl.wikipedia.org/wiki/Balkon (dostopno na medmrežju 2.12.2014).
Balkone. http://de.wikipedia.org/wiki/Balkon (dostopno na medmrežju 9.6.
2014).
Balkonski bazen.
http://www.siol.net/trendi/dom/novice/2014/01/nenavadne_nore_in_prelepe_ide
je_za_dom.aspx (dostopno na medmrežju 25.12.2014).
Bazilika Sv. Petra, Vatikan. http://metro.co.uk/2013/03/14/pope-francis-begins-
papacy-with-visit-to-benedict-xvi-3541713/#jp-carousel-3541520 (dostopno na
medmrežju 4.12.2014).
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
68
Berlinski balkon, Nemčija.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4e/Berliner_Balkon_-
_Blick_vom_Aussichtspunkt_ nach_Westen.jpg (dostopno na medmrežju
5.12.2014).
Corniche, Luksemburg.
http://de.wikipedia.org/wiki/Corniche_%28Luxemburg%29 (dostopno na
medmrežju 5.12.2014).
Corniche, Luksemburg.
http://www.tripwolf.com/en/guide/show/274579/Luxembourg/Luxembourg/Che
min-de-la-Corniche (dostopno na medmrežju 5.12.2014).
Der Balkon. http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Film%29 (dostopno
na medmrežju 3.6. 2014).
Dom idej. http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-terase-so-resitev-
za-mansardna-stanovanja/ (dostopno na medmrežju 30.10.2014).
Eko srebrna hiša, Ljubljana.
http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=981 (dostopno
na medmrežju 25.12.2014).
Evolucijski predlog prenove bloka v Šiški. Arhitektura: HIŠERIŠE arhitektura,
Avtorja: Špela Narodni Kovač, u.d.i.a. in Damjana Zaviršek Hudnik, u.d.i.a.
Fotografije in prostorski prikazi: Blaž Jamšek, abs. arh. (dostopno na medmrežju
10.11.2014).
Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani. http://www.cd-
cc.si/sl/dvorane/gallusova-dvorana/ (dostopno na medmrežju 29.10.2014).
Gotska hiša 14.st., Koper.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/Koper_%28Kidri%C4%8
Deva_33%29_-_gotska_hi%C5%A1a%2C_14._st._-
_lesene_konzole_in_kockast_vzorec_fasade.jpg (dostopno na medmrežju
25.12.2014).
Grad Estenze, Ferrara, Italija. http://www.svetlana.si/?p=6224 (dostopno na
medmrežju 25.12.2014).
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
69
Hans Christian Andersen verjetno 28.6. 1865 v Frijsenborg Manor.
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HCA_at_Frijsenborg_1865_by_Henrik
_Tilemann_02.jpg (dostopno na medmrežju 9.6.2014).
Hiša drevo. http://www.dailymail.co.uk/news/article-2580704/Apartment-block-
looks-like-white-tree-The-ultimate-tree-house-inspired-outdoor-lifestyle-set-
come-life-French-Mediterranean.html (dostopno na medmrežju 26.12.2014).
Hlaj, N. Moteče plapolanje modrčkov.
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Motece-plapolanje-modrckov.aspx
(dostopno na medmrežju 5.11.2014).
Hrastar, A. Mateja. Klobase in kokoši na balkonih.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/02/klobase_in_kokosi_na_balkonih.as
px?hide_hf=1&mob=1 (dostopno na medmrežju 5.11.2014).
Jean Genet. http://en.unifrance.org/directories/person/335602/jean-genet
(dostopno na medmrežju 2.12.2014).
Knezovi štradoni, Ljubljana.
http://www.slonep.net/slonep/novice/novice/knezovi-stradoni-v-ljubljani-12851
(dostopno na medmrežju 26.12.2014).
Kostenlose Urteile. http://www.kostenlose-urteile.de/LG-Nuernberg-Fuerth_7-S-
626589_Mieter-duerfen-Waesche-auf-dem-Balkon-trocknen.news9722.htm
(dostopno na medmrežju 30.5.2014).
Kanjon Kokre, Kranj, Slovenija.
http://kraji.eu/slovenija/kanjon_reke_kokre/photos/slo (dostopno na medmrežju
26.12.2014).
Liznjekova hiša. http://www.kranjska-gora.si/Kulturne-znamenitosti/Liznjekova-
hisa dostopno na medmrežju 5.5.2014).
Maji na balkonu, Francesco Goya.
http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29 (dostopno na
medmrežju 2.12.2014).
Malteški balkon. http://www.mepa.org.mt/wooden-balconies (dostopno na
medmrežju 2.12.2014).
Mietrechtslexikon. http://www.mietrechtslexikon.de/a1lexikon2/g1/grillen.htm
(dostopno na medmrežju 30.5.2014).
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
70
Montažni balkon. http://www.inox-ograje-pv.si/galerija/category/10-montazni-
balkoni-galerija (dostopno na medmrežju 25.12.2012).
Montažni balkoni. http://www.inox-ograje-pv.si/montazni-balkoni (dostopno na
medmrežju 30.10.2014).
Na balkonu, Oscar Bluhm.
http://sh.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Oscar_Bluhm_Auf_dem_Balkon.jpg
(dostopno na medmrežju 3.12.2014).
Naselje Ob potoku, Lavrica, Ljubljana. http://www.iprojekt.si/ (dostopno na
medmrežju 25.12.2014).
Obrambni hodnik: Pokriti obrambni hodnik na mestnem obzidju v mestu
Worms, Nemčija.
http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:Worms_Stadtmauer_Torturm_2
005-05-27a.jpg&filetimestamp=20050527123433 (dostopno na medmrežju
26.12.2014).
Odlok o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola
http://izola.si/obcina-izola/iskalnik-predpisov/?stran=6 (dostopno na medmrežju
10.11.2014).
Okrašen balkon. http://www.lobzik.pri.ee/catalog/singl/balkon.jpg (dostopno na
medmrežju 26.12.2014).
Pariška Opéra Garnier s parterjem, ložami in balkonom (zgoraj).
http://de.wikipedia.org/wiki/Zuschauerraum (dostopno na medmrežju
3.12.2014).
Patio de la Reja, Granada.
http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Spain/Andalucia/Granada-
266541/Things_To_Do-Granada-Alhambra-BR-3.html (dostopno na medmrežju
25.12.2014).
Peristil: Pompeji, Italija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Peristil (dostopno na
medmrežju 3.12.2014).
Plečnikova cerkev na Barju.
http://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=6242&lng=1 (dostopno na
medmrežju 5.4.2014).
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
71
Prizor iz filma Romeo in Julija.
http://www.rottentomatoes.com/m/romeo_and_juliet_2012/pictures/movie-
108531/ (dostopno na medmrežju 25.12.2014).
Rauchen auf dem Balkon. http://www.hev-schweiz.ch/recht-
steuern/nachbarrecht/artikel/?tx_ttnews[tt_news]=1804&cHash=52144d0b054d
8268b6c1f26ee9e4f8da (dostopno na medmrežju 30.5. 2014).
Revolucionarni predlog prenove bloka na Prulah. Arhitektura: Studio Krištof
d.o.o. Avtorja: Tomaž Krištof, u.d.i.a. in Rahela Pahovnik, abs. arh. Sodelavci:
Blaž Budja, u.d.i.a., Rok Jereb, u.d.i.a. in Nina Majoranc, u.d.i.a. Jereb in Budja
arhitekti d.o.o.) Prostorski prikazi: Vlado Avramović, u.d.i.a. (dostopno na
medmrežju 10.11.2014).
Simončičev kozolec. http://www.gremoven.com/Kraji/Simoncicev-
kozolec/menu-id-13 (dostopno na medmrežju 5. 4. 2014).
Simončičev toplar © 2010, Dijana Lukić. Osebni arhiv Dijane Lukić dostopno
na medmrežju 8.12.2014).
Situla, Ljubljana. http://www.deloindom.si/stanovanjske-stavbe/odprte-hise-
slovenije-dva-dni-za-ogled-izbrane-arhitekture (dostopno na medmrežju
25.12.2014).
Situla, Ljubljana.
http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=958 (dostopno
na medmrežju 26.12.2014).
Slovar slovenskega knjižnega jezika. http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=balkon&hs=1 (dostopno na
medmrežju 15.12.2014).
Sommer vorm Balkon. http://www.filmstarts.de/kritiken/39688-Sommer-vorm-
Balkon.html (dostopno na medmrežju 3.6.2014).
Strešni balkon Cabrio. http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-
terase-so-resitev-za-mansardna-stanovanja/ (dostopno na medmrežju 30.6.2014).
Stvarnopravni zakonik.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242 (dostopno na
medmrežju 14.11.2014).
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
72
Sušenje mesnin na balkonu. http://www.forum-
lov.org/forum/showthread.php?719-Lovske-salame-in-klobase/page5 (dostopno
na medmrežju 14.11.2014).
Terasa. http://www.ubytovna-
kralupy.cz/img/ubytovna.viktor.kralupy.restaurace-terasa2.jpg (dostopno na
medmrežju 26.12.2014).
Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. http://www.uradni-
list.si/1/content?id=112171 (dostopno na medmrežju 14.11.2014).
Večstanovanjska objekta na Kolarjevi ulici 7 in Kamniški ulici 20 v Ljubljani.
http://www.stanovanja-bezigrad.si/ (dostopno na medmrežju 24.12.2014).
Veranda. http://img.posterlounge.de/images/wbig/maresa-pryor-stuehle-auf-
einer-veranda-bei-sonnenaufgang-194223.jpg (dostopno na medmrežju
26.12.2014).
Vodnikova domačija. http://www.dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija
(dostopno na medmrežju 5. 4. 2014).
Zunanja prižnica: Katedrala v Pratu, Italija.
http://en.wikipedia.org/wiki/Prato_Cathedral#mediaviewer/File:Prato,_duomo_p
ulpito_di_donatello_e_michelozzo.JPG (dostopno na medmrežju 2.12.2014).
Žar na terasi. http://herlostuniverse.blogspot.com/2011_12_01_archive.html
(dostopno na medmrežju 2.12.2014).
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
73
V. PRILOGE
1. UČITELJEVA PRIPRAVA
Priimek in ime učitelja/kandidata: Tavčar Živa
Šola: OŠ Razred: 5
Predmet: Gospodinjstvo
Učna tema: Ekonomika gospodinjstva Učna enota: Dom in družina
Operativni učni cilji:
Učenci spoznajo različne vrste balkonov, seznanijo se z različnimi izvedbami balkonov,
spoznajo, da balkoni niso le del bivalnega okolja, temveč se pojavljajo na različne
načine v umetnosti, spoznajo balkonom podobne konstrukcije, spoznajo, da je balkone
možno naknadno dodati – montažni balkoni, spoznajo namembnost in uporabnost
balkonov ter primerjajo zakonsko ureditev uporabe balkonov v Sloveniji in tujini,
spoznajo balkone v slovenski arhitekturi.
Didaktična -e) oblika (-e):
Skupinska, frontalna
Metoda (e):
Razlaga, izkušenjsko učenje - ogled mesta
Učna sredstva:
a Učila: /
b Učni pripomočki:
powerpoint
IZVEDBA UČNE ENOTE
Ureditev delovnega mesta (skica)
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
74
Etape/
Faze Učna strategija
Učitelj Učenec Metode/ oblike dela Čas
(min)
Učila/ učni
pripomočki
UV
C
napove temo, vpraša
učence, kako bi
opredelili balkone.
Poskušajo
opredeliti
balkone.
M: razprava
O: frontalna
10
NZ
P
Učitelj in učenci se
odpravijo v mesto
oziroma okolico šole
na ogled najbolj
zanimivih in
pomembnih balkonov.
Učitelj razloži kaj so to
balkoni, katere vrste
balkonov poznamo,
kakšne so gradbene
izvedbe, uporabnost
blakonov, omeni, da
obstaja tudi zakonska
uredba uporabe
blakonov…
Sodelujejo pri
ogledu mesta,
poslušajo
razlago.
M: razlaga
O: izkušenjsko
učenje
45
DEM
I
Po ogledu se učitelj in
učenci odpravijo v
šolo, kjer si na
PowerPointu ogledajo
balkone, ki jih na
ogledu ni bilo mogoče
videti, ter balkone v
umetnosti…
Ogledajo si
PowerPoint in
poslušajo
razlago.
M: razlaga
O: frontalna
20 Računalnik,
projektor
U
U
Učencem razdeli liste
in učence razdeli po
skupinah in jim naroči,
da si zapišejo najbolj
zanimive in pomembne
vtise z ogleda po mestu
in PowerPointa ter
skušajo umestiti svoj
balkon.
Učenci zapišejo
svoje vtise z
ogleda mesta in
PowerPointa ter
umestijo svoj
balkon.
O: skupinsko delo 10 List papirja
Z
Z
Skupaj z učenci
pregleda zapisane vtise
in vodi razpravo,
odgovarja na
vprašanja.
Učenci
sodelujejo v
razpravi in
postavljajo
vprašanja.
M: razprava
O: frontalna
5
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
75
VSEBINSKA PRIPRAVA
Učitelj učno uro prične z motivacijskim vprašanjem: ''Opredelite balkone, kaj so
balkoni?'' Nato se z učenci odpravi v mesto na ogled balkonov, kjer učenci ob ustrezni
razlagi spoznajo balkone. Učitelj na začetku ogleda definira balkone in povzame kratko
zgodovino, nato na primerih razloži značilnosti ter vrste balkonov – zunanje in notranje
balkonom podobne konstrukcije, linearne balkonom podobne konstrukcije, navede
gradbene izvedbe balkonov in pokaže montažne balkone. Na poti v šolo se z učenci
pogovarja o uporabnosti balkonov in kot zanimivost omeni, da je uporaba balkonov tudi
zakonsko urejena. Ko se vsi skupaj vrnejo v učilnico, si ogledajo še PowerPoint
predstavitev, kjer učitelj prikaže balkone v slovenski arhitekturi - Vodnikova domačija,
Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Barju, Liznjekova hiša v Kranjski Gori, Simončičev
toplar, prikaže tudi balkone v umetnosti – film, likovna umetnost ter balkone v
geografiji. Po zaključeni predstavitvi učitelj razdeli učence v skupine, jim razdeli liste,
jim naroči, da si zapišejo, kar so si najbolj zapomnili in kar se jim je zdeo najbolj
zanimivo ter na koncu še umestijo svoje balkone. Zapisane vtise skupaj z učiteljem
pregledajo in o njih razpravljajo.
PowerPoint predstavitev:
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
76
2. VPRAŠALNIK
VPRAŠALNIK
Vsakega izmed vas bi lepo prosila, da si vzame minuto časa za zelo kratek vprašalnik,
ki je del moje diplomske naloge.
Namen raziskave je ugotoviti priljubljenost balkonov, v kakšne namene se uporabljajo
ter kako priljubljeno in pogosto je zastekljevanje balkonov. Omejitev pri odgovarjanju
na vprašalnik ni, saj je zaželeno, da so anketiranci različnih starosti in spolov ter iz
različnih koncev Slovenije. Ker starejši nimajo računalnikov ali elektronske pošte vas
naprošam, da za svoje stare starše in druge starejše na vprašalnik odgovorite v njihovem
imenu.
Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem,
Živa Tavčar
Balkoni
Kratko ime ankete: Balkoni
Število vprašanj: 14
Anketa je zaključena.
Aktivna od: 11.10.2014 Aktivna do: 11.01.2015
Avtor: ziva1 Spreminjal: ziva1
Dne: 09.10.2014 Dne: 09.11.2014
Opis:
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
77
Q1 - Živite v hiši ali stanovanju?
v hiši v stanovanju
Q2 - Ali ima vaše stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?
da ne
Q3 - Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?
zelo pomembno vseeno mi je ni pomembno
IF (1) Q2 = [1] Q10 - V kakšen namen uporabljate balkon/teraso?
IF (2) Q2 = [1] Q5 - Ali je vaš balkon zastekljen?
da ne
IF (4) Q2 = [1] Q6 - Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred nakupom/najemom stanovanja?
odločili smo se sami je že bil zastekljen
IF (8) Q6 = [1] Q7 - Zakaj ste se odločili za zasteklitev balkona?
Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni
78
IF (10) Q2 = [1] Q8 - Ali razmišljate o zasteklitvi?
da ne
IF (12) Q2 = [1] Q9 - Zakaj razmišljate o zasteklitvi balkona?
XSPOL - Spol:
Moški Ženski
XSTAR2a4 - V katero starostno skupino spadate?
do 20 let 21 - 30 let 31 - 40let 41 - 50 51 - 60 61 let ali več
XLOKACREGk - V kateri regiji prebivate?
Osrednja Slovenija Zahodna Slovenija Severozahodna Slovenija Vzhodna Slovenija Jugovzhodna Slovenija Severna Slovenija Severovzhodna Slovenija
XIZ1a2 - Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?
manj kot srednja šola srednja šola višja ali univerzitetna