b&b viŠja strokovna Šola2.1 zgodovina vw hroŠČa obstaja veliko volkswagnovih avtomobilov, le...

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar

VZDRŢEVANJE IN RESTAVRIRANJE

STARODOBNIH VOZIL

Mentorica: mag. Terezija Povše Pesrl, univ. dipl. org. Kandidatka: Nataša Felicijan

Lektorica: Andreja Tasič

Kranj, junij 2010

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici Tereziji Povše Pesrl za vloţen trud in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Andreji Tasič, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala gre moji druţini, še posebej moţu Joţetu Felicijanu, ki me je navdušil za starodobna vozila in me s svojim znanjem ter izkušnjami usmeril tako, da se je ta diplomska naloga premaknila.

IZJAVA

»Študentka Nataša Felicijan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem

ga napisal/a pod mentorstvom mag. Terezije Povše Pesrl.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem

objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK Avtomobili kot prevozno sredstvo predstavljajo za sodobnega človeka predmet, brez katerega si skorajda ni več mogoče predstavljati obstoja. Tempo ţivljenja nas preprosto sili, da ima vsaka druţina avtomobil in je v vsakem trenutku mobilna. Mi pa se bomo v tem diplomskem delu dotaknili malce drugačnih vozil. Vozil, ki imajo zgodovinski pomen in niso namenjena vsakodnevni uporabi. Predmet diplomske naloge je pripomoči k ohranjanju tehničnokulturne dediščine, predstaviti pojem restavriranja starodobnih vozil po fazah, vključno z dobavo ali izdelavo redkih rezervnih delov, montaţo in servisiranjem, pripravo papirjev za registracijo vpisa starodobnega vozila v register, ter pridobitev certifikata starodobnega vozila pri Slovenski veteranski avto moto zvezi (v nadaljevanju SVAMZ). Cilj naloge je predstaviti probleme, s katerimi se soočajo lastniki starodobnih vozil pri vzdrţevanju in postopkih restavriranja svojih vozil, in o postopkih pri pridobivanju dokumentov o lastništvu ter vpisih v registre vozil. Pri starodobnih vozilih nastane največji problem pri vzdrţevanju vozila, ko potrebujemo podatke o vozilih, manjkajoče in nadomestne dele, ki so časovno bolj ali manj oddaljeni od dneva zadnje proizvodnje. Prišla sem do zaključka, da v Sloveniji število lastnikov in ljubiteljev starodobnikov narašča, čeprav je treba včasih na kakšen nadomestni del počakati malce dlje časa in ni poceni, če ga je treba posebej izdelati.

KLJUČNE BESEDE

- Starodobno vozilo - Volkswagnov hrošč - Restavriranje - Certifikat

SUMMARY A motor car as a transportation mean has become an integral and indespensable part of modern existence. A life without a car is almost unimaginable for most of the people. The tempo of life makes us dependable on having a car at practically every family and to be independent and mobile in every moment. However, this graduation thesis was focused on a little bit different vehicles. On vehicles, that are of historical importance and are not intended for every day use. The purpose of this study was to make a contribution to the technical cultural heritage preservation, to present the concept of oldtimer restoration with all the stages, including delivery or manuracturing of rare spare parts, their assembly, servicing the oldtimer vehicles, preparation of papers to enter the oldtimer vehicle onto the Vehicle register and acquisition of oldtimer certificate at the Slovenian Oldtimer Automotive Association. This graduation thesis was aimed to present the problems to which the owners of oldtimers are confronted with when maintaining and restoring their vehicles. The procedures of acquiring the ownership documents and entering the vehicle onto the Vehicle register are described. The greatest problems arise, when oldtimer vehicles need to be maintained. The hardest task is to get the exact information about the vehicle and to provide missing parts. It can happen, that some of the spare parts are not easy to get due to the fact that they are not produced any more. We made a conclusion that in Slovenia, the number of oldtimer owners and adimerers is growing, despite longer supply time for some of the spare parts and despite higher prices of spare parts that need to be extra manufactured.

KEY WORDS

- The oldtimer vehicle - Volkswagen Beetle - Oldtimer restoration - The oldtimer certificate

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................ 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................... 1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA .......................................................................... 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................ 2 1.4 METODE DELA .......................................................................................... 3

2 ZGODOVINA ZRAČNO HLAJENIH VW VOZIL TYPE 1 ..................................... 4 2.1 ZGODOVINA VW HROŠČA ........................................................................ 4 2.2 PODATKI O IZDELAVI, PRODAJI HROŠČEV TYPE 1 ................................ 8

3 RESTAVRIRANJE ........................................................................................... 14 3.1 RAZMERE ZA DELO ................................................................................ 14 3.2 PRIPRAVE NA RESTAVRIRANJE VOZILA ............................................... 15 3.3 POSTOPEK RESTAVRIRANJA ................................................................ 15

3.3.1 FOTOGRAFIRANJE, DEMONTAŢA IN OZNAČEVANJE SESTAVNIH DELOV .......................................................................................................... 15 3.3.2 RAZSTAVLJANJE VOZILA ................................................................ 15 3.3.3 LOČEVANJE SESTAVNIH DELOV NA DOBRE, POŠKODOVANE IN POTREBNE ZA ZAMENJAVO ......................................................................... 18 3.3.4 ČIŠČENJE ......................................................................................... 18 3.3.5 SESTAVLJANJE VOZILA................................................................... 26

4 PRODAJNA POT NADOMESTNIH DELOV ...................................................... 30 4.1 NABAVA ................................................................................................... 30 4.2 SKLADIŠČENJE ....................................................................................... 33 4.3 PRODAJA ................................................................................................ 33

5 PRIDOBITEV CERTIFIKATA ........................................................................... 35 5.1 DEFINICIJA STARODOBNEGA VOZILA................................................... 35 5.2 KAKO PRIDOBITI CERTIFIKAT ................................................................ 35 5.3 PRAVILNIK O UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI VOZIL ............................. 37 5.4 REGISTRACIJA VOZIL BREZ OBSTOJEČIH DOKUMENTOV .................. 38

6 RAZISKAVA .................................................................................................... 40 6.1 KOLIKO STARODOBNIH VOZIL JE V SLOVENIJI .................................... 40

7 ZAKLJUČEK .................................................................................................... 42 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 43 PRILOGE ............................................................................................................ 43 KAZALO SLIK ..................................................................................................... 43 KAZALO TABEL.................................................................................................. 44 KAZALO GRAFOV .............................................................................................. 44 KRATICE IN AKRONIMI ...................................................................................... 44

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Nataša Felicijan: Vzdrževanje in restavriranje starodobnih vozil stran 1 od 44

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Starodobna vozila so del zgodovine, odraz časa oziroma tehnike in tehnologije ter mode časa, v katerem so nastajala in se uporabljala. Z načinom uporabe in materiali ter svojo edinstveno obliko nam dajo vedeti, kakšno je bilo potovanje pred mnogimi leti. Zaradi tega jih uvrščamo med premično kulturno dediščino Republike Slovenije, ki je določeno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD). »Premična kulturna dediščina so posamezni predmeti ali skupine predmetov, nastali kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja. Premična kulturna dediščina, ki jo hranijo muzeji, arhivi in knjižnice je z zakonom razglašena za spomenik. Kot narodno bogastvo poleg muzejskih predmetov štejejo še s posebnimi akti razglašeni kulturni spomeniki državnega in lokalnega pomena, arheološki predmeti, elementi kot sestavni del spomenika, ki je bil razstavljen, predmeti, ki so del opreme ali zbirke cerkve ali cerkvene ustanove in tisti predmeti, ki imajo za RS kulturno vrednost zaradi zgodovinskega, umetnostnega, znanstvenega ali splošnega človeškega pomena (http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/kulturna_dediscina/premicna_ kulturna_dediscina, dne 5. 6. 2010).« Za starodobnike se po slovenskih merilih štejejo vsa motorna vozila, ki so starejša od 25 let. Status starodobnika se podeli vozilu, kadar je tehnično vzdrţevano in tako ohranjeno, da je skladno z originalno konstrukcijsko obliko in sestavo ter ima zaradi tega zgodovinski in tehnični pomen. Slednje potrjuje tudi pridobljen certifikat, ki za imetnika pomeni tudi določene ugodnosti, in sicer 90-odstotni popust pri obveznem avtomobilskem zavarovanju vozila ter plačilu cestnine. Restavriranje vozila pomeni veliko volje, truda in časa za iskanje tehnične literature, rezervnih delov, mojstrov, ki so še vešči stare obrti, in lastne iznajdljivosti. Tu pa nastane naš problem. Pri restavriranju vozila se velikokrat pokaţe, da je kakšen del treba zamenjati ali obnoviti. Slovenija postane velikokrat premajhna za take nakupe, zato te dele običajno iščemo v tujini ali pa smo jih primorani izdelati sami, kar pa zahteva veliko znanja, časa in potrpeţljivosti.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Začetki dejavnosti druţinskega podjetja Felicijan segajo v začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je začel Joţe Felicijan ljubiteljsko opravljati avtokleparska in avtoličarska dela v prostem času. Ljubezen do teh del je kmalu prerasla v popoldansko obrt, ki pa je s povečanjem dela leta 1990 prešla v polno obrt. Leta 2001 se je firma iz s. p. preoblikovala v d. n. o., ko je vajeti v svoje roke vzel sin Joţe. Od vsega začetka uporabljamo najboljše materiale, kajti moto našega poslovanja je, da delo opravimo kompletno z dobrimi materiali – ali pa ga raje ne opravljamo. Podjetje je organizacijsko razdeljeno na naslednja področja.



Storitve, kamor spadajo: restavriranje in obnavljanje starodobnih in ostalih vozil; servisiranje in vzdrţevanje VW zračno hlajenih vozil; predelava vozil; sodelujemo s kooperanti za odpravo napak, ki jih v naši delavnici ne moremo

odpraviti; avtoličarstvo; avtokleparstvo; poslikave airbrush; izdelujemo in urejamo spletne strani.

Trgovina, kamor štejemo: dobavo rezervnih delov za avtomobile v popravilu; skladišče rezervnih delov VW zračno hlajenih vozil; mešalnico avtomobilskih lakov Sikkens; poslujemo tudi preko internetne trgovine, v kateri lahko naročite profesionalne

barve za les proizvajalca Sikkens, razno orodje in izdelke, ki jih v klasični trgovini teţko najdete;

prodaja gospodinjskega plina.

Osnovni podatki o subjektu Felicijan in Felicijan d. n. o. Status subjekta: vpisan Datum vpisa subjekta v sodni register: 24. 4. 2001 Matična številka: 1619705000 Davčna številka: SI91783895 Firma: Felicijan in Felicijan, storitve in trgovina,

d. n. o. Skrajšana firma: Felicijan in Felicijan d. n. o. Sedeţ: Podnart Poslovni naslov: Podnart 19, 4244 Podnart Pravnoorganizacijska oblika: Druţba z neomejeno odgovornostjo

d. n. o. Število delnic: ni vpisa Vrsta organa nadzora: ni vpisa

Vir: Ajpes

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Za restavriranje vozil je pomembno predvsem dobro in kvalitetno opravljeno delo. Čas ne igra posebne vloge, ko se lotimo takega opravila. Svojo vlogo igrajo tudi rezervni deli, kar pomeni, da smo prihranili čas, ko smo jih našli in nam jih ni treba izdelati. V postopku nabave se je z leti marsikaj izboljšalo, marsikaj pa še vedno čaka na izboljšave. Vloga našega podjetja se je povečala, predvsem ko smo postali prepoznavni po restavriranju, vzdrţevanju in servisiranju VW zračno hlajenih vozil.



Dejstvo je, da igra restavriranje, vzdrţevanje in servisiranje VW zračno hlajenih vozil zelo pomembno vlogo pri ohranitvi podjetja. Predpostavke Predpostavljamo, da je moţno povečati obseg restavriranja v Sloveniji, ker

opaţamo vsako leto večje število starodobnikov in zanimanje zanje.

Tudi v času svetovne recesije ni bilo opaziti zmanjšanja povpraševanj. Omejitve Omejitev na podjetje Felicijan. Omejitev na starodobna VW zračno hlajena vozila. Omejitev le na osebna vozila. Omejitev do dostopa podatkov in gradiva.

1.4 METODE DELA Ţe pojem restavriranje pomeni veliko raziskovanja. Osredotočili smo se na vse faze restavriranja, od zbiranja dokumentov o vozilu, dokumentiranja vozila, iskanja redkih rezervnih delov do nabave ali izdelave redkih rezervnih delov. Šele potem ko pridobimo rezervne dele, se lotimo restavriranja, obnove karoserije, varjenja, peskanja, glajenja, nanašanja brizgalnega kita, finega brušenja, lakiranja in na koncu najlepšega opravila, sestavljanja vozila. K posameznim fazam je dodano tudi naše videnje problemov, ki se pojavljajo sproti. Vse skupaj pa bomo poskusili podkrepiti še s strokovnim besedilom.



2 ZGODOVINA ZRAČNO HLAJENIH VW VOZIL TYPE 1 2.1 ZGODOVINA VW HROŠČA Obstaja veliko Volkswagnovih avtomobilov, le malo pa jih je tako zakoreninjenih v naših srcih in tehničnokulturni dediščini kot hrošč. Nemci mu pravijo käfer, Italijani maggiolino, Francozi coccinelle, Brazilci fusca, Nizozemci kever, Hrvati, Srbi in Bosanci mu pravijo buba, ko ga ves svet pozna po imenu bug ali beetle. Najpopularnejši avto, kar jih svet pomni, je imel toliko neuspešnih startov, da je ţe začetek proizvodnje spominjal na pravi mali čudeţ. 1912 Hroščeve korenine segajo v daljno leto 1912, ko je dr. Ferdinand Porsche zgradil štirivaljni motor z nasproti stoječimi si bati (bokser), namenjen za pogon letal. Ta projekt je kazal neverjetno podobnost s poznejšimi serijskimi motorji.

Slika 1: Pogled na motor VW hrošča brez ohišja, hlajenja in ventilatorja, Felicijan in Felicijan,

d. n. o.

Ferdinand Porsche (1875–1951) Ferdinand Porsche se je rodil 3. septembra 1875 nemškim staršem v avstro-ogrskem mestecu Mattersdorf. Za razliko od večine avtomobilskih inţenirjev je bil presenetljivo ustvarjalen na več področjih: avtomobili, tovornjaki, motorna kolesa, letalski motorji, vetrnice, tanki in druga vojaška vozila. Njegovih je več kot 70 modelov, najbolj pa izstopajo: hrošč, porsche, tanka Tiger I in Tiger II ter lovci na tanke, imenovani Elephant. Kot glavnega oblikovalca ga je leta 1906 zaposlil Austro-Daimler, kjer je čez 10 let napredoval v poloţaj direktorja druţbe in pridobil častni doktorat Dunajske tehnološke



univerze. Deleţen je bil tudi zmag leta 1922, ko je njegov dirkalnik zmagal kar na 43 dirkah od 53. Zaradi razhajanj glede prihodnosti druţbe je leta 1923 odstopil. Podjetju Daimler-Motoren-Gesellschaft se je kot tehnični direktor pridruţil malce pozneje; tam je njegov dirkalnik Mercedes-Benz SSK dominiral na dirkah za veliko nagrado v dvajsetih letih. Podjetje se je z Benz & Cie zdruţilo v Daimler-Benz, njihova vozila pa so tako dobila ime Mercedes-Benz. Za kratek čas se je leta 1929 zaposlil v druţbi Steyr Automobile, nato pa zaradi gospodarske krize kmalu postal brezposeln.

Slika 2: Prof. dr. h. c. Ferdinand Porsche (1875–1951)

(http://catalogauto.files.wordpress.com/2009/11/ferdinand-porsche.jpg) Svoje podjetje po imenu Dr. Ing. h. c. F. Porsche GmbH, Konstruktionen und Beratungen für Motoren und Fahrzeugbau je ustanovil leta 1931 v Stuttgartu, kamor je privabil nekatere inţenirje, kot so Karl Rabe, Erwin Komenda, Franz Xaver Reimspiess in njegov sin Ferry Porsche.

Kot vojnega kriminalca so ga aretirali skupaj s sinom Ferryjem in Antonom Piechom leta 1945. Sina Ferryja so izpustili kmalu, medtem ko sta ostala dva morala ostati v zaporu brez obsodbe in sojenja, vendar z določeno odkupnino vsak po 500.000

frankov.

Novembra 1950 ga je sin še zadnjič popeljal po tovarni v Wolfsburgu, kjer je stekla proizvodnja hrošča, nato ga je kmalu zadela kap, zaradi katere je 30. januarja 1951

tudi umrl. Za seboj je pustil mnogo zapuščine in svoje ime.

1931 Saga o Volkswagnu se začne šele leta 1931, ko je Porscheja najel nemški proizvajalec motociklov Zündapp, ki se je ţelel podati tudi v avtomobilistične vode.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Porsche

http://sl.wikipedia.org/wiki/Porsche

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stuttgart

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karl_Rabe&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Erwin_Komenda&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Franz_Xaver_Reimspiess&action=edit&redlink=1





1935 Oktobra je bil predstavljen prvi prototip hrošča, za katerega so upali, da bo postal ljudski avto. 1936 Med oktobrom in decembrom so bili ustvarjeni trije prototipi hrošča, od katerih je vsak prototip naredil pribliţno 30.000 milj. 1937 Naredili so serijo testnih vozil z oznako (VW 30). Teh 30 avtomobilov je prevozilo 1,8 milijona milj.

Slika 3: 1937 KDF Wagen – prototip

http://alexescu.files.wordpress.com/2008/07/1937-kdf-wagen-proto-replica-a31.jpg 1938 26. maja 1938 je Adolf Hitler v Wolfsburgu poloţil temeljni kamen za Volkswagnovo tovarno, ki so jo poimenovali »City of the KDF car«. Mesto Wolfsburg je nastalo zgolj kot delavsko naselje tovarne Volkswagen. Pred tem je tam stal le grad Wolfsburg. Ko je bila gradnja tovarne v polnem teku, so nove prototipe vozila predstavili novinarjem in 3. julija 1938 je New York Times kot prvi avto poimenoval »hrošč«. Adolf Hitler je imel svoje mnenje glede imena, uradno ga je poimenoval KDF-Wagen, KDF pomeni »Kraft durch Freude« (moč skozi veselje). V tem letu je bil tudi oblikovan prvi pravi hrošč za serijsko proizvodnjo.



Slika 4: Wolfsburg

http://volkswagenbeetle.goyalive.com/img/volkswagen-factory-wolfsburg-1.jpg 1946 Po vojni je iz tovarne prišel 10.000. volkswagen. 1948 V Hebmuellerju je bil narejen prvi hrošč kabriolet. 1949 8. januarja sta bila na Nizozemsko odposlana prva dva hrošča. Njuna končna postaja je bila Amerika. Tako je bil prodan prvi hrošč v Ameriki za ceno 800 dolarjev. 13. maja je prišel iz proizvodnje 50.000. volkswagen, narejen po vojni. 1. junija je bil predstavljen (Export Model), kateremu so dodali okrasne letvice iz kroma, nove zunanje barve in boljšo opremo v notranjosti. V istem času je bil narejen prvi štirisedeţni kabriolet, katerega konstrukcijo je naredil Karmann. Ta je postal najbolje prodajani kabriolet na svetu. Prodali so jih 330.281. 1950 Proizvedenih je 100.000 volkswagnov. 1972 Po letih neprestanih posodabljanj se je hrošč prodajal izredno dobro. 17. februarja je prišel iz proizvodnje 15.007.034. hrošč in s tem postal najbolje prodajni avto vseh časov ter prehitel legendarni Fordov model T. 1974 1. julija so v tovarni v Wolfsburgu po 30 letih in po narejenih 11.916.519 avtomobilih prenehali s proizvodnjo hroščev. Proizvodnja hroščev v Evropi se nadaljuje v Emdnu in Bruslju.



1977 Narejen je bil zadnji hrošč v Ameriki; njegova cena je bila 3.599 dolarjev. 1978 V Nemčiji v Emdnu je bil narejen zadnji hrošč. Produkcija hroščev v Volkswagnovih tovarnah po svetu (Brazilija, Mehika in Nigerija) je še vedno 1000 hroščev na dan. 1979 V Ameriki je bil narejen zadnji kabriolet. Njegova cena je bila 6.495 dolarjev. 1980 10. januarja je bil narejen zadnji hrošč kabriolet v tovarni Karmann. 1981 Narejenih je 20.000.000 hroščev. 1985 12. avgusta je bil uvoţen zadnji hrošč v Emden. V tem letu hrošč zapusti evropski trg. 1996 V Volkswagnovi tovarni v Mehiki še vedno proizvedejo 400 hroščev na dan. 1997 V Volkswagnovi tovarni v Mehiki še vedno proizvedejo 110 hroščev na dan. Do 31. marca je bilo proizvedenih 21.276.932 hroščev. V Ameriki je bilo prodanih 4.988.350. 2003 Konec proizvodnje hroščev v Mehiki. Vsega skupaj je bilo prodanih skoraj 22.000.000 avtomobilov.

2.2 PODATKI O IZDELAVI, PRODAJI HROŠČEV TYPE 1 Število proizvedenih hroščev type 1 Tabela 1: Število proizvedenih hroščev type 1

Leto Število proizvedenih avtomobilov

Kraj izvedbe, model, oblike

1931 1 Nemčija – prototip, osebni avto dr. Ferdinanda Porscheja (prva oblika hrošča)

1932 2 Nemčija – prva prototipa Zündappa

1933 1 Nemčija – zadnji prototip Zündappa

1934 3 Nemčija – edini prototip NSU

1935 2 Nemčija – prva prototipa KdF-Wagna

1936 3 Nemčija

1937 30 Nemčija – zadnji prototip KdF-Wagna

1938 44 Nemčija – prva proizvodnja KdF-Wagna



1939 50 Nemčija – KdF-Wagen

1940 8532 Nemčija – prvo leto za model Kübelwagen

1941 8532 Nemčija

1942 13427 Nemčija – prvo leto za model Schwimmwagen

1943 13904 Nemčija

1944 13673 Nemčija – zadnje leto modela Schwimmwagen

1945 12852 Nemčija – zadnje leto modela KdF-Wagen

1946 10132 Nemčija – zadnje leto modela Kübelwagen

1947 8987 Nemčija – prvi izvoz na Nizozemsko

1948 19244 Nemčija – zadnje leto s CEO in Ivanom Hirstom

1949 46146 Nemčija – prvo leto s CEO in Heinzom Nordhoffom

1950 89895 Nemčija

1951 98709 Nemčija

1952 114348 114,339 Nemčija

1953 151323 151,315 Nemčija

1954 202174 199,975 Nemčija

1955 279986 278,592 Nemčija

1956 33319 321,523 Nemčija

1957 380561 365,087 Nemčija

1958 451526 432,619 Nemčija

1959 575407 554,624 Nemčija

1960 739443 701,203 Nemčija

1961 82785 776,142 Nemčija

1962 876255 795,944 Nemčija

1963 838488 747,143 Nemčija

1964 94837 836,799 Nemčija

1965 1090863 976,653 Nemčija

1966 1080165 954,080 Nemčija

1967 925787 794,818 Nemčija

1968 1136134 1,024,375 Nemčija

1969 1219314 1,042,048 Nemčija

1970 1196099 982,629 Nemčija

1971 1291612 1,029,489 Nemčija

1972 1220686 898,282 Nemčija

1973 1206018 860,726 Nemčija

1974 791053 423,306 Nemčija

1975 441116 111,872 Nemčija

1976 383277 85,957 Nemčija



1977 258634 32,762 Nemčija

1978 271673 19,131 Nemčija

1979 26334 19,569 Nemčija

1980 236177 544 Nemčija

1981 157505

1982 138091

1983 119745

1984 118138

1985 86189

1986 46633

1987 17166 Zadnje leto v Peruju

1988 19008

1989 32421

1990 84716

1991 85681

1992 86158

1993 99931

1994 115656

1995 59458

1996 40395 Zadnje leto v Braziliji

1997 39825 Plus 320 Golf – na osnovi »New Beetles«

1998 4179 Plus 107,090 Golf – na osnovi »New Beetles«







(Vir: http://www.thesamba.com) Proizvodnja hrošča limuzine v Nemčiji in Juţni Afriki Skupaj 3.600.491 vozil (1970–1977) 1. 1970 (1302 limuzina): 883.847 – (1971 model leta v ZDA) 2. 1971 (1302 limuzina): 885.756 – (1972 model leta v ZDA) 3. 1972 (1303 limuzina): 758.858 – (1973 model leta v ZDA) 4. 1973 (1303 limuzina): 705.605 – (1974 model leta v ZDA) 5. 1974 (1303 limuzina): 297.861 – (1974 model leta v ZDA) 6. 1975 (1303 limuzina): 38.273 – (1975 modelno leto v ZDA – od teh je bilo 13.273 prodanih v ZDA in Kanadi, preostalih 25.000 je bilo 1976 modelno leto v Juţni Afriki)



7. 1976 (1303 limuzina): 26.115 – (1977 modelno leto v Juţni Afriki) 8. 1977 (1303 limuzina): 4.176 – (1978 modelno leto v Juţni Afriki)

Slika 5: Volkswagen limuzina

http://www.oldbug.com/332%20277.jpg

http://www.oldbug.com/332%20277.jpg



Slika 6: Schwimmwagen

http://hsfeatures.com/images/scwimmdh_2.jpg Karmann Ghia V letih 1949–1980 je bilo proizvedenih 331.847 modelov Karmann Beetle & Super Beetle, od tega je bilo 160.826 proizvedenih na podvozju 1302 in 1303 Super Beetle. Število proizvedenih modelov Karmann Ghi

Tabela 2: Število proizvedenih modelov Karmann Ghi

Leto Produkcija

1949 364

1950 2695

1951 3938

1952 4763

1953 4256

1954 4740

1955 6361

1956 6868

1957 8196

1958 9624

1959 11006



1960 11939

1961 11998

1962 10133

1963 10599

1964 10355

1965 10754

1966 9712

1967 7597

1968 13354

1969 15826

1970 18008

1971 24273

1972 14865

1973 17685

1974 12694

1975 5327

1976 11083

1977 14216

1978 18511

1979 19589

1980 518 (Vir: http://www.thesamba.com)

Slika 7: Karmann Ghia

http://cochologo.files.wordpress.com/2009/06/68karmann_ghia.jpg

http://www.thesamba.com/



3 RESTAVRIRANJE Restavratorsko-konservatorski kodeks etike kot osnovno nalogo konservatorja restavratorja opredeljuje ohranjanje kulturne lastnine za sedanje in bodoče generacije. Konservacijo delimo na preventivno in aktivno. Preventivna konservacija je sestavljena iz posrednih ukrepov za upočasnitev procesov propadanja in preprečevanje s tem povezane škode z ustvarjanjem optimalnih pogojev za zaščito kulturne lastnine v mejah, ki omogočajo njeno druţbeno koristnost. Preventivna konservacija vključuje pravilno uporabo, transport, hranjenje in restavriranje. Aktivna konservacija vključuje v glavnem neposredne posege na predmetih z namenom upočasnitve nadaljnjih procesov propadanja.

Restavriranje vključuje neposredne posege na poškodovanih in propadlih predmetih kulturne dediščine z namenom njihovega laţjega razumevanja z istočasnim upoštevanjem njihove estetske, zgodovinske in fizične celovitosti. Najpomembnejša naloga je umetnine zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Materiali, ki jih dodajamo na novo, morajo biti odstranljivi, na predmetu pa izvajamo čim manjše in najnujnejše posege. Upoštevati moramo tudi preventivno konservacijo, ki pa jo bomo dosegli le, če za kulturno dediščino ne bo skrbela le stroka, temveč vsi, ki se z njo srečujemo.

3.1 RAZMERE ZA DELO

Za uspešno restavriranje je pomembno, da imamo prostor oziroma delavnico z naslednjimi lastnostmi: da je suha in topla, dobro razsvetljena, ustrezno prostorna, čista, pospravljena in ima stojalo za avtomobile.

Opremljena naj bo z ustrezno strojno opremo (kompresor za stisnjeni zrak, varilni aparat, aparat za točkovno varjenje, aparat za točkovno ravnanje pločevine, brusilni stroji, rezalni stroji, vrtalni stroji, odstranjevalci oksidacije in nečistoč, fen za odstranjevanje debeloslojnih zaščitnih premazov, pištola za nanašanje tankoslojnih in debeloslojnih premazov ...).

Potrebujemo tudi orodje za preoblikovanje pločevine (za krivljenje, raztegovanje, krčenje, okrogline in posebne oblike – utore, kanale).

V podjetju Felicijan uporabljamo tudi vrhunsko mešalnico avtomobilskih lakov Sikkens, s katero lahko zmešamo pribliţno 50.000 odtenkov barv. Sestavljena je iz 30 tonerjev, povezana z računalnikom, tehtnico in vsebuje tudi bazo podatkov o avtomobilskih lakih starodobnih vozil.

Za končno barvanje avtomobila potrebujemo lakirno komoro, opremljeno z ventilacijskim sistemom za dovod sveţega zraka in odsesavanje onesnaţenega zraka. Čiščenje onesnaţenega zraka je urejeno s sistemom vodnega čiščenja in suhimi filtri.



3.2 PRIPRAVE NA RESTAVRIRANJE VOZILA

Najprej moramo pridobiti čim več podatkov o vozilu, ki ga bomo restavrirali (znamka, model, tip, letnik, tehnični podatki o pogonskem agregatu – motorju, dimenzije).

Glede na zgoraj navedene podatke moramo poiskati čim več literature o tem vozilu. Če literature ni, je treba pridobiti stare fotografije in se posvetovati s strokovnjaki.

Ocena stanja vozila: ugotavljanje manjkajočih delov, spisek potrebnih delov za obnovo ali zamenjavo.

Ugotoviti originalnost.

Ocena moţnosti pridobitve nadomestnih delov.

Naročanje nadomestnih delov (vse vitalne dele je treba pridobiti pred začetkom restavriranja).

Izdelava nedobavljivih nadomestnih delov.

3.3 POSTOPEK RESTAVRIRANJA 3.3.1 FOTOGRAFIRANJE, DEMONTAŢA IN OZNAČEVANJE SESTAVNIH DELOV Za primer restavriranja bomo vzeli VW hrošč, letnik 1962. Ko se lotimo restavriranja vozila, najprej poslikamo vse razstavljene dele, sproti beleţimo in jih oštevilčimo. Razstavljene dele potem shranjujemo po sklopih v zaboje. 3.3.2 RAZSTAVLJANJE VOZILA Ni posebnega pravila, kje začeti z razstavljanjem. Pri nas se običajno lotimo najprej razstavljanja odbijačev, blatnikov, luči in stekel. Ko smo vse to odstranili, se lotimo vozila znotraj in odstranimo še sedeţe, tapete in strop. Potem je na vrsti ločevanje karoserije od podvozja, odstranitev motorja in menjalnika ter električne napeljave. Ko se vozilo razstavi, običajno lastniki ţelijo tudi na novo oblečene sedeţe, tapete in strop. Za vse to se ţe vnaprej dogovorimo s kooperanti: za nove prevleke sedeţev, barve blaga in podobno, da je vse narejeno pravočasno. Prav tako smo ţe poskrbeli za naročilo nadomestnih delov, za katere ţe vemo, da jih je treba zamenjati.



Slika 8: VW hrošč, letnik 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Slika 9: Podvozje z obesami in menjalnikom Felicijan in Felicijan, d. n. o.



Slika 10: Razstavljanje ohišja motorja, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Slika 11: Ločevanje delov, Felicijan in Felicijan, d. n. o.



3.3.3 LOČEVANJE SESTAVNIH DELOV NA DOBRE, POŠKODOVANE IN POTREBNE ZA ZAMENJAVO Za fizični pristop k restavriranju je najvaţnejši korak defektaţa, ki je pogoj za vse nadaljnje odločitve glede postopkov obnove. Pri izdelavi defektaţe se mnogokrat zgodi, da odkrijemo vso zgodovino vozila. 3.3.4 ČIŠČENJE Obstaja več načinov čiščenja, in sicer: osnovno ali prvo čiščenje nesnage, pri katerem se odločimo za vsak naslednji korak, in čiščenje kovine, za kar se najpogosteje uporabljata lava in peskanje. Lava se uporablja pri manj poškodovanih delih in je kemični postopek čiščenja s topili. Sredstvo je treba pred uporabo dobro premešati. Nanesemo ga s čopičem ali pleskarsko lopatico enkrat ali po potrebi večkrat v razm iku nekaj ur. Ko je premazna plast dovolj omehčana, jo preprosto odstranimo s pleskarsko lopatico in površino speremo z vodo. Peskanje se uporablja za čiščenje površin in kot predpriprava na barvanje pri močno poškodovanih delih. Peskanje pomeni čiščenje površin s pomočjo abrazivnega materiala, ki ga pod pritiskom zraka nanašamo na površino. S peskanjem se površina očisti, hkrati pa postane hrapava, kar predstavlja neoporečno osnovo za nanašanje zaščitnih sredstev. Hrapavost površine je odvisna od materialov, ki jih uporabljamo za proces peskanja.

Ker korozija ne povzroča zgolj vidnih poškodb, temveč vpliva tudi na čvrstost kovine, se ji poskušamo izogniti tako, da rizične površine premaţemo z zaščitnim sredstvom. Da bi bila zaščita karseda učinkovita, je površine pred tem priporočljivo temeljito

pripraviti s peskanjem.

Ţivljenjska doba premaza z antikorozivno barvo, ki se uporablja za jeklene površine, je v veliki meri odvisna od tega, kako temeljito je bila površina pred tem pripravljena za barvanje. Pomembno je tudi, da lahko jasno in natančno specificiramo zahtevano kvaliteto priprave za vsak posamezni primer.

V skladu s tem je bil potrjen mednarodni standard SIS 05 59 00, ki so ga leta 1967 izdali Švedski inštitut za korozijo, Ameriška druţba za testiranje in materiale (ASTM) in ameriški Svet za barvanje kovinskih struktur (SSPC). Ta natančno določa štiri stopnje rjavenja in število pripravljalnih stopenj, od katerih vsaka določa kakovostno stopnjo priprave pred zahtevanim zaščitnim barvanjem jeklene površine, ki je v določeni stopnji rje. Te stopnje so v tem standardu predstavljene tudi v slikah, ki nudijo jasnejšo in hitreje ocenljivo definicijo.

V spodnji tabeli 3 so prikazane standardizirana zarjavelost in pripravljalne stopnje, ki so definirane z barvnimi slikami in predstavljajo pogled na celotno skalo dela površine.



Tabela 3: Stopnje zarjavelosti

STOPNJA ZARJAVELOSTI

A B C D

Jeklena površina je popolnoma prekrita z lepljivimi luskami rezkanja in malo, če sploh, rje.

Jeklena površina, ki je začela rjaveti in od katere so se začele luščiti rezkalne luske.

Jeklena površina, na kateri so rezkalne luske odpadle z rjo ali bile z njo spraskane, toda z zelo majhnimi brazgotinami, ki so vidne očesu.

Jeklena površina, na kateri so rezkalne luske odpadle z rjo in kjer so vidne precejšnje brazgotine.

PRIPRAVLJALNE STOPNJE Strganje in ţično ščetkanje

Zahteva se, da se jeklena površina pred obdelavo očisti umazanije in maščobe ter da se večje plasti rje odstranijo z odkrušenjem.

St. 2

Temeljito strganje in ţično ščetkanje – strojno ščetkanje – brušenje itd. S tem postopkom je treba odstraniti ohlapne rezkalne luske, rjo in tujke (tuje snovi). Na koncu se površina očisti s sesalnikom, čistim suhim komprimiranim zrakom ali čisto ščetko. Potem mora imeti moten kovinski sijaj.

St. 3 Zelo temeljito strganje in ţično ščetkanje – strojno ščetkanje – brušenje itd. Priprava površin kot za st. 2, toda mnogo temeljiteje. Po odstranitvi prahu mora imeti površina izrazit kovinski sijaj.



PRIPRAVLJALNE STOPNJE Čiščenje z razprševanjem pod pritiskom

Pred postopkom je treba jekleno površino očistiti umazanije in maščob. Z odkrušenjem je treba odstraniti tudi velike (teţke) plasti rje.

Sa. 1 Čiščenje z razprševanjem svetlobe pod pritiskom. Odstraniti je treba ohlapne rezkalne luske, rjo in tuje snovi.

Sa. 2

Temeljito čiščenje z razprševanjem pod pritiskom. Odstraniti je treba skoraj vse rezkalne luske, rjo in tuje snovi. Na koncu površino očistimo s sesalnikom, čistim zrakom ali čisto ščetko. Nato mora biti površina sivkaste barve.

Sa. 2½

Zelo temeljito čiščenje z razprševanjem pod pritiskom. Odstraniti je treba toliko rezkalnih lusk, rje in tujih snovi, da so sledi, ki preostanejo, samo majhni madeţi v obliki lis ali črt. Na koncu površino očistimo s sesalnikom, čistim suhim komprimiranim zrakom ali čisto ščetko.

Sa. 3

Čiščenje z razprševanjem pod pritiskom do čiste kovine. Popolnoma je treba odstraniti rezkalne luske, rjo in tuje snovi. Na koncu površino očistimo s sesalnikom, čistim suhim komprimiranim zrakom ali čisto ščetko. Potem mora imeti enotno kovinsko barvo.

(Felicijan in Felicijan, d. n. o.)



Slika 12: Speskano podvozje, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Slika 13: Speskana karoserija, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.



Na sliki 12 vidimo speskano podvozje VW hrošča, 1962, pred nanosom osnovne epoxy barve. 2K EPOXY PRIMER je dvokomponentna barva na bazi epoksi smole za zunanjo in notranjo uporabo. Aktivni pigment zagotavlja odlično antikorozijsko zaščito. Ne vsebuje svinca in kromatov. Premaz je zelo obstojen na kemikalije. Uporablja se kot temeljni premaz za jeklo, pocinkano površino, aluminij, naprave v kemijski industriji, pri elektrarnah, kovinskih konstrukcijah, mostovih in ladjedelništvu. Na sliki 13 vidimo napake, ki so se pojavile po peskanju in so bile skrite pod nanosi barve. Pred nanosom osnovne epoxy barve so bile napake odpravljene. Sledi nanos brizgalnega kita Dynacoat Acrylic Filler 4 + 1. To je dvokomponenten, visokopolnilen, hitro sušeč se filler, ki ima zelo dobre brusne in polnilne lastnosti. Nanosimo 2 enojna nanosa, pustimo odzračevati od 5 do 10 minut med nanosom. Če sušimo na silo, pustimo odzračevati minimalno 5 minut. Ko se ta nanos posuši, je ponovno na vrsti glajenje in brušenje do ustreznosti. Sledi nanos brusilnega kita Autosurfacer Rapid, ki je visokopolnilen, dvokomponenten primer fillerja z ekstremno hitrim sušenjem na zraku in z infrarjem. Autosurfacer Rapid je brez kromatov in se odlično nanaša in brusi ter daje izvrsten oprijem na vse Sikkensove vrhnje premaze.



Slika 14: Zaščiteno podvozje, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Podvozje, na katerega smo nanesli epoxy temeljno barvo in prekrivno akrilno barvo.



Slika 15: Karoserija, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Karoserija pred nanosom brizgalnega polnila, ki je bila predhodno pobarvana z epoxy temeljno barvo, je bila izravnana s poliestrskimi kiti, po spojih pločevine je bila nanesena tesnilna masa, na spodnjih delih je bila nanesena odbojna masa, na delih, kjer se je pokazala surova pločevina, je nanesen tankoslojni temeljni premaz. Poliuretanska tesnilna masa 3M omogoča trajno in fleksibilno tesnjenje ter ohranja originalen videz. Njene dobre lastnosti so: da se ne krči, lahko jo prebarvamo takoj, ko se posuši, je površina trda, lahko jo nanesemo z brizganjem ali čopičem … Šele nato sledi obstoječi končni nanos barve – Autowave MM je vodno bazirani osnovni premaz, izdelan za avtomobile in reparature obstoječih OEM dvoslojnih in troslojnih sistemov ter dizajnov. Končni nanos mora vedno biti popolnoma suh, preden se nanese prozorni lak.



Slika 16: Karoserija, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Slika 17: Sestavljanje VW hrošča, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.



3.3.5 SESTAVLJANJE VOZILA Sestavljanje vozila se začne ravno v nasprotnem vrstnem redu, in sicer: Zaščiteno podvozje, na katerega smo poloţili izotekt. Izotekt je hidroizolacijski

trak, izdelan iz poliestrskega nosilca, ki je z obeh strani obloţen s kakovostno bitumensko maso. Njegovi dodatki mu dajejo visoko odpornost na staranje, UV-svetlobo in povišano temperaturo. Zamenjali smo tudi vse zavorne cevi in namestili tesnilno gumo, na katero postavimo karoserijo.

Vgradnja motorja, če je ţe pripravljen, drugače ga lahko vgradimo tudi na koncu.

Sestavljanje vrat, blatnikov, sprednji in zadnji pokrov, odbijači. Sledi namestitev stekel, pri katerih smo zamenjali vse tesnilne gume. Med sestavljanjem vozila smo v votle in notranje dele nanesli tanek sloj zaščitnega voska Tectyl Valvoline. Nove tapete na vratih, obnovljeni sedeţi in nov strop. Končna dela: električna vezava, čiščenje, obračun stroškov.

Slika 18: Dvobarvno lakiran kolesni obroč, Felicijan in Felicijan, d. n. o.



Slika 19: VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Slika 20: Motor, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.



Delno sestavljen obnovljen motor, ohišje motorja je peskano in perlano (peskanje s steklenimi perlami), pločevine so peskane in pobarvane z epoxy temeljno barvo, preko katere je nanos dvokomponentne akrilne barve.

Slika 21: Vgrajen motor, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

Vgrajen generalno obnovljen motor (menjava vitalnih delov – ventili, leţaji glavne gredi, leţaji ojnic, obročki batov, nov izpušni sistem, nove grelne komore, nova električna napeljava, nov jermen, obnovljena dinama, obnovljen uplinjač, prebarvano ohišje hladilnega sistema). Ker je vozilo restavrirano, so na motorju tudi originalne označbe, npr. razmik ventilov.



Slika 22: Obnovljen VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o.

V celoti restavrirano vozilo, pripravljeno za prevzem lastnika.



4 PRODAJNA POT NADOMESTNIH DELOV 4.1 NABAVA V teoriji obstaja kar nekaj opredelitev nabavne funkcije, ki so si precej podobne, kljub temu pa med njimi prihaja do nekaterih razhajanj. Kot navaja Kotnik (1990, 1), je nabava obravnavana predvsem z vidika proizvodnega podjetja. Njene naloge vidi v preskrbi podjetja z nadomestnimi deli, napravami, surovinami, materialom, stroji in storitvami za kontinuiran potek proizvodnje oziroma poslovanja. Dejavnosti nabave razdeli na: pripravljalne (pridobivanje informacij o nabavnem trgu, oblikovanje nabavne

politike in izdelava izvedbenih načrtov nabave) in izvršilne (naročanje, prevzem, skladiščenje in čuvanje blaga, prevoz, obračun

računov in evidentiranje nabavnih poslov). Nabavna funkcija vključuje opravila, katerih namen je opredelitev specifikacije za potrebni material in storitve, izbiro najprimernejšega, pogajanje z dobavitelji, naročanje, spremljanje in kontrolo izpolnitve naročila ter poznejšo ocenitev opravljene dobave. Nabavna funkcija je pridobivanje vsega blaga, potrebnega za delovanje, vzdrţevanje in vodenje podjetja. Njen pomen je doseči čim manjše nabavne stroške in s tem zmanjšati lastno ceno izdelka. Kljub temu pa mora nabava zadovoljiti tudi zahteve po kakovosti nabavnega materiala, zmanjševanju zalog in skrajševanju rokov v logistiki (Weele 1998, 29–36). Zaradi čedalje večjega pritiska na prodajne cene in dobiček se je hkrati povečal tudi pritisk na nabavne stroške. Da lahko nabava zadrţi nabavne cene na najniţji ravni, mora biti ves čas aktivna. Zato vključuje nove nabavne strategije, kot so: vključevanje nabave v logistiko (učinkovitost nabave lahko povečamo s

sodelovanjem med načrtovanjem proizvodnje, vodenjem zalog, kontrolo kakovosti in nabavo; sodelovanje najlaţje doseţemo z avtomatizacijo načrtovanja materialnih potreb);

usklajevanje nabavnih potreb (zdruţevanje skupnih nabavnih potreb več obratov v podjetju);

»narediti ali kupiti« (podjetje mora temeljito proučiti, kaj se mu bolj splača glede na ceno, kvaliteto in hitrost; informacije iz nabavnega oddelka lahko precej pripomorejo k ustrezni odločitvi);

vključevanje nabave v razvoj izdelkov (pri razvoju mora nabava sodelovati pri sestavi specifikacije materiala za izdelek, da lahko optimalno izrabi poznavanje trga in materialov ter tako doseţe najboljše rezultate);

kontrola kakovosti in proizvodnja po načelu »just in time«; sporazumi o vzajemnosti in kompenzacijske obveznosti (podjetja morajo

dostikrat del svoje prodaje kompenzirati s povratnim nakupom – protiprodaja); vprašanja v zvezi z okoljem (naloga nabavnega oddelka je, da z dobavitelji

omili vplive na okolje, povezane z embalaţo in razgradnjo po končni uporabi). Poleg tega nabava zajema še številne druge dejavnosti, kot so: planiranje nabave, spremljanje nabavnih odločitev, raziskovanje nabavnega trga, priprava nabave (nabavni postopek),



analiziranje nabave, nadzor nabave, evidentiranje nabave.

(Potočnik 1998, str. 65) Nabava je ena izmed osnovnih funkcij vsakega podjetja in je poleg prodaje edina, ki ima neposreden stik z zunanjim okoljem. Okolje predstavlja tveganje, ki ga lahko obvladujemo s strateškim odnosom do dobaviteljev. V številnih podjetjih so nabavo obravnavali kot nujno zlo, neproduktivno dejavnost, kot prinašalca stroškov, namesto da bi nanjo gledali kot na prinašalca dobička. Postopek nabave v podjetju Felicijan Oskrba z nadomestnimi deli in potrošnim materialom za namen vzdrţevanja VW starodobnih vozil je specifična dejavnost, predvsem zaradi ozkega kroga proizvajalcev in dobaviteljev. Naše podjetje večji del nadomestnih delov naroča pri podjetju Hoffmann Speedster v Nemčiji, nekaj ga uvozimo iz Kalifornije, kakšen redek del lahko kupimo tudi na eBayu, od zbirateljev v Sloveniji, ali pa ga po naključju odkrijemo na kakšnem srečanju starodobnikov. Kakšen kos pa izdelamo tudi doma (dele karoserije in ostale dele iz pločevine, električna napeljava, tapeciranje notranjih oblog, streha za kabriolete …). Iskanje ponudb – povpraševanje Ker običajno povprašujemo za redkimi nadomestnimi deli, moramo najprej zbrati čim več podatkov o artiklu, ki ga potrebujemo. Pri tem si največkrat pomagamo z internetom in dopisovanji naših dobaviteljev preko elektronske pošte. Podjetja, s katerimi sodelujemo, so: Hoffmann Speedster Za pregled nadomestnih delov si pomagamo s povezavo

http://shop.hoffmann-speedster.com/catalog/index.php/cPath/3121, 6. 6. 2010 Custom Speed Parts

http://www.vwcustomspeed.com/katalog.html, 9. 6. 2010 eBay (največja svetovna spletna trţnica)

Pogajanja med dobavitelji in podjetjem Felicijan S podjetjem Hoffman Speedster imamo sklenjeno pogodbo z dogovorjenimi popusti. Po preteklem letu seštejejo promet, na osnovi katerega dobimo določen popust. Za ceno nadomestnih delov se lahko pogajamo samo pri zbirateljih, na srečanjih starodobnikov in pa seveda na eBayu.

http://shop.hoffmann-speedster.com/catalog/index.php/cPath/3121

http://www.vwcustomspeed.com/katalog.html



Pogodba Pogodba je pravniški izraz za sporazum med dvema ali več strankami glede medsebojnih obveznosti. Običajno so pogodbe narejene v pisni obliki, redkeje pa tudi v ustni. Shema prodajne pogodbe v našem podjetju: pogodbene stranke, predmet pogodbe, cena, čas, kraj izročitve, embaliranje, prevoz, zavarovanje, klavzule pri mednarodnih pogodbah (CPT, DAF, EX works …), pogodbena kazen, zamudne obresti, ugotavljanje kakovosti in količine, reševanje reklamacij, pridrţek lastninske pravice, jamčevanje, izključitev, čas in kraj plačila, reševanje sporov, arbitraţna klavzula.

Stranki v pogodbi natančneje določita pravice in obveznosti, cene, količino, kakovost, plačilne pogoje, rok in način plačila. Pogodbo morata podpisati in ţigosati pooblaščena predstavnika prodajalca in kupca. Vsebovati mora tudi datum in kraj podpisa. Veljavna je od dneva podpisa obeh pogodbenih strank. Naročilo Sprejemanje naročila je konkretna prodajna akcija, ki pomeni neposreden poslovni kontakt s kupcem in predstavlja tudi ustvarjanje dejanske pravne obveznosti. Sprejetje naročila mora biti čim bolj precizno in naj zajema vse pogoje, tako količino, kvaliteto, ceno, nabavne roke, dobavne in plačilne pogoje, postopke pri odklonih od osnovnih pogojev, reklamacijske roke in podobno. Bolj ko so vsi elementi dorečeni, manjša je verjetnost poznejših sporov (Potočnik 2001, 143–144). Naročilo blaga je pomembna funkcija, ki mora biti evidentirana in kontrolirana, zato je običajno v pisni obliki. Naročila dobaviteljem v tujino običajno pošljemo po elektronski pošti in morajo obvezno vsebovati kataloško številko artikla, leto izdelave in količino. Na osnovi tega nam dobavitelj pošlje potrditev naročila, ki vsebuje poleg zgoraj naštetega še ceno, rok dobave in plačilni pogoj. Priloga 1: Naročilo, Felicijan in Felicijan, d. n. o. Priloga 2: Potrditev naročila in predračun podjetja Hoffmann Speedster Dostava – prevzem blaga Dostava blaga je dogovorjena vnaprej, ker moramo našemu dobavitelju sporočiti, kdo bo prevzel blago v našem imenu. Ob prevzemu blaga preverimo, ali se količine in številke artiklov ujemajo z našim naročilom. Če se količina blaga na dobavnici in dejanska količina razlikujeta ali če je blago poškodovano, je treba napisati reklamacijski zapisnik in ga posredovati dobavitelju ter se dogovoriti o rešitvi nastalega problema.



Priloga 3: Prejeta dobavnica, Hoffmann Speedster

4.2 SKLADIŠČENJE Skladiščenje se nanaša na gospodarjenje s prostorom, ki je potreben za gibanje proizvodov znotraj skladišča med skladiščenjem materiala in delovnimi mesti, med posameznimi delovnimi mesti in skladiščenjem končnih izdelkov. Osnovni cilj skladiščne dejavnosti je premagovati časovne razlike med časom prispetja materiala oz. proizvodnje gotovih proizvodov in časom uporabe ali odprave. Pri premagovanju te časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj in drugih manipulacij v skladišču ter preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi varnostni ukrepi, da v skladiščih ne pride do kraj in poškodb (Logoţar 2004, 23–23). Sprejemanje odločitev o količini in vrednosti zaloge je povezano s potrebo prodaje. Zato trgovska podjetja tako oblikujejo politiko zaloge, da zagotavlja pravočasno razpoloţljivost blaga, skladno z gibanjem prodaje, in da hkrati z gibanjem prodaje ne nastanejo preveliki stroški zaradi prevelikih količin. Odločitve o vrednosti zaloge so izredno pomembne, saj zaloga blaga veţe preteţni del obratnih sredstev, vrednost zaloge pa je največkrat odvisna od splošnih trţnih gibanj, pravilne izbire blaga, nakupnega vedenja porabnikov, delovanja konkurenčnih podjetij, vremena, pa tudi socialnih in druţbenih dejavnikov (Potočnik 2001, 100). V podjetju Felicijan imamo skladišče nadomestnih delov za starodobna zračno hlajena vozila VW razdeljeno v tri skupine: potrošni material, ki ga porabimo pri vgradnji (svečke, platine, ţarometi ...); deli, ki jih lahko obnovimo (uplinjač, bencinska črpalka, volanski končniki,

zglobi ...); karoserijski in nadomestni deli (blatniki, podna, odbijači, vrata, pokrov motorja

...). Organiziranost in skladiščno poslovanje temeljita bolj na filozofiji in praksi »just in time«, kar pomeni dobava nadomestnih delov v vnaprej načrtovanem trenutku na ustrezno mesto naročnika. Z dobro organizirano dostavno sluţbo dosegamo prodajo, takojšno montaţo ali razpečavo določenih izdelkov, ne da bi jih bilo treba dolgo skladiščiti.

4.3 PRODAJA Prodaja je najpomembnejša faza poslovanja trgovskih podjetij, v kateri se vrednost nabavljenega blaga pretvori nazaj v denar. Če ta faza poslovanja ne uspe, so bile vse prejšnje nepotrebne, saj šele porabniki s svojim nakupom dokončno potrdijo upravičenost proizvodnje. Ker je posredovanje blaga od proizvajalcev do porabnikov glavna naloga trgovskih podjetij, je prodaja usodna poslovna funkcija, pri tem pa ne



smemo zanemariti pomena ostalih funkcij, ki omogočajo izvajanje prodaje, zlasti nabave, financ in kadrov (Potočnik 2001, 110). Dejavnost našega podjetja je namenjena širšemu krogu potrošnikov, saj poleg restavriranja starodobnih in ostalih vozil nudimo tudi servisiranje in vzdrţevanje VW zračno hlajenih vozil, predelavo vozil, avtoličarska in avtokleparska dela, poslikave airbrush. Poleg tega: Dobavimo vse rezervne dele za avtomobile v popravilu. Poiščemo kooperante za odpravo napak, ki jih v naši delavnici ne moremo

odpraviti. Imamo največje skladišče rezervnih delov VW zračno hlajenih vozil v Sloveniji. Imamo mešalnico avtomobilskih lakov Sikkens. Poslujemo tudi preko internetne trgovine, v kateri lahko naročite profesionalne

barve za les proizvajalca Sikkens, razno orodje in izdelke, ki jih v klasični trgovini teţko najdete.

Izdelujemo in urejamo spletne strani. Namen prodaje nadomestnih delov je predvsem povečanje prihodka v podjetju in zagotavljanje nemotenega dela v mehanični ter karoserijski delavnici. Prodaja originalnih nadomestnih delov, dodatne opreme zunanjim kupcem in nudenje popolne storitve za naše kupce. Ker je pri večji zalogi potrebnih več finančnih sredstev, imamo v skladišču optimalno zalogo. Poleg vseh ostalih dejavnosti, ki se izvajajo vsakodnevno, zadnja leta restavriramo pribliţno 3–4 starodobna vozila na leto. Povpraševanja po restavriranju se iz leta v leto povečujejo, kar je razvidno tudi z naše čakalne liste. Trenutno imamo v vrsti 8 VW zračno hlajenih vozil predvsem naročnikov iz Avstrije. Priloga 4: Izdan račun, Felicijan in Felicijan, d. n. o.



5 PRIDOBITEV CERTIFIKATA

5.1 DEFINICIJA STARODOBNEGA VOZILA Definicija starodobnega vozila, zapisana v Zakonu o varnosti v cestnem prometu (v nadaljevanju ZVCP), Uradni list št 83/2004, člen 194, 3. alineja, pravi: »Starodobno vozilo je mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot petindvajsetimi leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju, za katerega skrbi oseba ali organizacija in se ga zaradi njegovega zgodovinskega in tehničnega pomena praviloma ne uporablja za vsakodnevne prevoze. Ministrstvo, pristojno za homologacijo, izda odločbo o statusu takega vozila.« V tem odstavku je jasno definirano, da mora biti vozilo ohranjeno in tehnično vzdrţevano primerno času nastanka. Tako vozilo se ne uporablja za vsakodnevno uporabo. S to trditvijo se popolnoma strinjam. Tudi mi se s svojim starodobnim vozilom (VW, letnik 1965) prevaţamo samo na srečanja starodobnikov, razstave, na katere nas velikokrat povabijo in prosijo za potrditev udeleţbe.

5.2 KAKO PRIDOBITI CERTIFIKAT V Sloveniji imamo dve zvezi, pri katerih lahko pridobimo certifikat za svoje starodobno vozilo. Ti zvezi sta SVAMZ in pa Starodobna vozila Slovenije (v nadaljevanju SVS). SVAMZ je vseslovenska neprofitna organizacija, ki zdruţuje društva in posameznike, ljubitelje starodobnih vozil. V zvezo je včlanjenih več tisoč članov z okoli 6000 starodobnimi vozili. Imetniki 80 % vseh predvojnih in 60 % povojnih starodobnih vozil na Slovenskem so včlanjeni v SVAMZ.

Slika 23: Logotip SVAMZ, http://www.fiva.org/Images/SVAMZ-logo%20%282%29.jpg

Zveza je bila ustanovljena kot prva v Sloveniji ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima sedeţ in glavno pisarno. V register društev, ki ga vodi Upravna enota Ţalec, je bila vpisana pod zap. št. 283 z dnem 5. 11. 1999. Za predsednika društva je bil imenovan dr. vet. Rok Rotar, za gen. sekretarja z vsemi pooblastili pa Petja Grom, univ.dipl.inţ.arh. Danes opravlja funkcijo predsednika

zveze Bernard Oblak (http://www.svamz.com/kaj_je_svamz.htm, 6. 6. 2010).

http://www.svamz.com/kaj_je_svamz.htm



Osnovna načela in področja delovanja zveze so:

ohranjanje tehničnokulturne dediščine, delovanje v javnem interesu na področju kulture, izdelava certifikatov za starodobna vozila, izdajanje revije Avto & Motor Classic, vodenje registrov starodobnih vozil, sodelovanje z domačimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi strokovnimi

organizacijami, zdruţenji in njihovimi delovnimi ali strokovnimi telesi ter posamezniki,

sodelovanje z drugimi organizacijskimi enotami ministrstev in drţavnimi ter mednarodnimi organi v okviru skupnih projektov,

pravna pomoč lastnikom starodobnih vozil, izobraţevanje v okviru seminarjev, priprava predavanj z gostujočimi tujimi in

domačimi strokovnjaki, svetovanje pri uvozu/izvozu vozil, omogočanje članom tudi do 90 % popusta pri zavarovanju starodobnih vozil, vodenje Kluba ugodnosti,

organizacija strokovnih ekskurzij in raznih dogodkov.

Priloga 5: Pravilnik Priloga 6: Vloga za pridobitev certifikata Zveza SVS je bila ustanovljena 3. oktobra 1997 (notarski zapis g. Srečka Gabrila iz Ţalca, št. OV 3592/97). Sedeţ zveze SVS je na Šmarski 3, Škofljica, kjer ima zveza prostore za sestankovanje in veliko dvorano (do 200 ljudi) za večja srečanja in predavanja z vso opremo za nemoteno delo.

Slika 24: Logotip SVS, http://www.dkts.si/Povezave/logo-svs.gif

Zveza SVS deluje na ljubiteljski in nepridobitni osnovi. Organizirana je z namenom ohranjanja tehniške dediščine na področju starodobnih cestnih vozil in zdruţevanja interesov lastnikov in ljubiteljev starodobnih cestnih vozil pri njihovem pridobivanju, restavriranju, vzdrţevanju ter uporabi v rednem cestnem prometu. SVS izvaja tudi turistične prireditve in točnostna ter spretnostna tekmovanja s starodobnimi vozili, ne organizira pa hitrostnih tekmovanj (http://www.zveza-svs.si/index.php/zveza.html, 6. 6. 2010). Starodobna vozila v zvezi SVS razvrščajo glede na njihovo originalnost, ohranjenost in pravilnost restavriranja vozila v tri kategorije. To delo opravljajo člani tehnične

http://www.zveza-svs.si/index.php/zveza.html



komisije – tehnični komisarji. Tehnična komisija zveze SVS skrbi za izdelavo meril in pogojev za razvrščanje starodobnih vozil v kategorije, izvaja oglede vozil, izdaja izkaznice za vozila in vodi register izdanih izkaznic. Pregled izdanih izkaznic zveze SVS po letih: Tabela 4: Pregled izdanih izkaznic SVS po letih, Edi Glavič, Predsednik tehnične komisije SVS

Vrsta vozila 2006 2007 2008 2009

Motorna kolesa

157 157 177 179

Osebni avto 373 377 410 354

Motorno kolo s prikolico

15 22 13 12

Ostalo (traktor, TV avtobus)

12 14 30 23

Skupaj 557 570 630 568

Tehnični kodeks: Pravilnik o ocenjevanju in evidentiranju starodobnih vozil: http://www.zveza-svs.si/index.php/tehnini-kodeks.html, 6. 6. 2010 Priloga 7: Evidenčni list in prijava za pridobitev izkaznice za starodobno vozilo Priloga 8: Vloga za izdajo izkaznice FIVA Vozilu z dopolnjeno starostjo petindvajset let se lahko prizna status starodobnega vozila, če izpolnjuje pogoje za izdajo le-tega, po določenih kriterijih (v prilogah) zvez SVAMZ ali SVS. Ko lastnik starodobnika pridobi certifikat, lahko uveljavlja 90-odstotni popust pri večjih slovenskih zavarovalnicah: Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Adriatic-Slovenica. Če lastnik nima izkaznice starodobnega vozila, mu običajno zavarovalnice priznajo le 50-odstotni popust pri zavarovanju. Vendar samo v primeru, če jim lastnik ob sklenitvi zavarovanja vozila pokaţe potrjeno člansko izkaznico kluba starodobnih vozil za tekoče leto.

5.3 PRAVILNIK O UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI VOZIL

»V 42. členu Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 105/2009) je določeno:

(1) Fizična ali pravna oseba, ki uvozi vozilo, lahko pri strokovni organizaciji vloži zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.

http://www.zveza-svs.si/index.php/tehnini-kodeks.html



(2) Starodobnik je vozilo, ki je starejše od 25 let, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena praviloma ne uporablja za

vsakodnevne prevoze.

(3) Kot starodobno vozilo po prejšnjem odstavku se lahko razvrsti vozilo, če izpolnjuje zahteve enega od štirih razredov starodobnikov, ki jih glede na njihovo skladnost z originalno zgradbo določa Mednarodna organizacija starodobnih vozil – FIVA:

avtentično vozilo, originalno vozilo, restavrirano vozilo, sestavljeno vozilo.

(4) Razvrstitev vozila med starodobna vozila opravi strokovna organizacija na podlagi identifikacije vozila in dokumentov, ki jih predloži vlagatelj in iz katerih so razvidni proizvajalec, leto izdelave vozila in tehnični podatki o vozilu, ter poročila o uvrstitvi vozila v posamezen razred iz prejšnjega odstavka, ki ga izda nacionalna organizacija starodobnih vozil, ki je članica Mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. Poročilo o uvrstitvi vozila v posamezen razred mora vsebovati tudi popoln zapisnik o

oceni vozila in fotografijo vozila.

(5) Strokovna organizacija zavrne razvrstitev vozila med starodobna vozila, če ugotovi neskladnost med vozilom in poročilom o uvrstitvi vozila v posamezen razred.

(6) Postopek razvrstitve vozila med starodobna vozila iz tega člena se lahko uporabi tudi za vozila, ki so v Republiki Sloveniji že registrirana in so šele kasneje izpolnila

starostni pogoj.«

5.4 REGISTRACIJA VOZIL BREZ OBSTOJEČIH DOKUMENTOV

Zbirateljem starodobnih vozil, ki niso imeli dokumentov ali so bili uničeni in izgubljeni, se je končno odvalil kamen od srca, ko je stopil v veljavo Zakon o varnosti v cestnem

prometu, saj 1. alineja 194. člena citiranega zakona pravi:

»(1) Vozilo se registrira na predlog lastnika vozila. Predlogu za registracijo vozila je

treba priloži naslednja dokazila:

dokaz o lastništvu vozila (račun o nakupu vozil, prometno potrdilo oziroma drug ustrezen dokument, s katerim se dokazuje lastništvo, vsa dokazila o spremembi lastništva vozila od zadnje registracije vozila oziroma od prvega nakupa vozila, če vozilo še ni bilo registrirano) in lastništvu posameznih delov vozila, ki so bili naknadno vgrajeni (šasija, motor itd.);

dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi, ki urejajo področje vozil;

dokaz o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.«



S tem členom nov ZVCP ne predpisuje več potrdil za registracijo ocarinjenih vozil, ki so prej sluţila pri uvozu. V drugi alineji ZVCP (Uradni list RS, 83/2004) 194. člena je zapisano:

»(2) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka, se registrira motorno

vozilo, ki predstavlja del tehnične kulture (starodobno vozilo).«

S tem korakom nam je zakonodajalec odprl moţnost, da lastniki starodobnikov lahko uradno uredimo dokumente o lastništvu. S tem ko smo pridobili dokumente o

lastništvu, imamo moţnost to vozilo potem tudi registrirati.



6 RAZISKAVA

6.1 KOLIKO STARODOBNIH VOZIL JE V SLOVENIJI Naredila sem manjšo raziskavo, in sicer koliko starodobnih vozil, ki imajo pridobljen certifikat, je v Sloveniji. Na ţalost točnih podatkov o tem ni. Edini, od katerih sem dobila odgovor, je zveza SVAMZ. Prvo leto je bilo v SVAMZ včlanjenih vsega skupaj le nekaj ljudi. Zveza je začela praktično iz nič in je potrebovala pribliţno pet let, da so se stvari premaknile in je zadeva počasi postala zanimiva. Zadnja tri leta je opaziti porast vozil, kajti biti lastnik starodobnega vozila prinaša tudi nekatere ugodnosti. Evidenca v registru se vodi po vozilih, zaporedne številke vozila ostanejo, tudi če člana ni več, ker so vezane na vozilo. SVAMZ zanima število vozil, ki jih imamo v Sloveniji in ki jim rečemo starodobniki. Z vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 se je povečal uvoz starodobnih vozil, ker so se postopki uvoza vozil poenostavili. Zadnji dve leti v zvezi SVAMZ opaţajo, da se je uvoz starodobnih vozil še povečal zaradi padca cen starodobnih vozil v Veliki Britaniji in Zdruţenih drţavah Amerike (v nadaljevanju ZDA).

Graf 1: Število vseh starodobnih vozil s pridobljenim certifikatom v SVAMZ-u

V grafu 1 je prikazano število starodobnih vozil s pridobljenim certifikatom v zvezi SVAMZ. V njihovem registru je stanje na dan 3. 5. 2010 7055 starodobnih vozil, članov je logično manj, ker imajo nekateri tudi po več starodobnikov.



Graf 2: Razdeljeno število starodobnih vozil s pridobljenim certifikatom v SVAMZ-u

V grafu 2 je prikazano razdeljeno število starodobnih vozil po skupinah s pridobljenim certifikatom v zvezi SVAMZ. Od skupnega števila 7055 je tri četrtine avtomobilov, ostalo so motocikli in drugo. Stanje se letno povečuje za pribliţno od 8 do 10 %. Sem niso prišteti tisti, ki imajo več vozil v SVAMZ-u in pridobivajo nove certifikate, niso pa novi člani.



7 ZAKLJUČEK Odnos do starodobnih vozil je v Sloveniji zaţivel po osamosvojitvi RS. Slovenija kot mlada drţava šele ureja določena področja, povezana s starodobništvom. Izboljšave so se pokazale na področju pridobitve lastništva v primeru, ko starodobno vozilo nima dokumentov, in z 90-odstotnim popustom pri zavarovalnicah, če imamo pridobljen certifikat. Ljubitelji in člani največjega kluba hroščev v Sloveniji – VW Hrošč kluba Slovenije se borimo po svojih močeh za ohranjanje tehničnokulturne dediščine s širjenjem znanja in spodbujanjem ljudi, tako da prirejamo razna srečanja, kjer si izmenjamo izkušnje in navdušujemo obiskovalce s svojimi edinstvenimi vozili. Velikokrat kot člani VW Hrošč kluba Slovenije pomagamo izpolniti razne ţelje, npr.: posodimo svojega starodobnika za snemanje reklame, prevoz na poroko ali prevoz kot darilo za rojstni dan, prevoz na svečane otvoritve ... V veliko pomoč ljubiteljem starodobnih VW vozil je prav naše podjetje, ki s svojo zalogo in moţnostjo naročanja nadomestnih delov skrbi za nemoteno vzdrţevanje teh vozil. Treba je izboljšati poznavanje restavriranja starodobnih vozil, ker vse preveč ljudi s svojim neznanjem uničuje tehničnokulturno dediščino. Moţna rešitev bi bila tudi uvedba posebnih tablic za starodobnike, kar se po zadnjih podatkih ţe pripravlja. Za vozila, ki bodo imela vpisan status starodobnega vozila, bodo uvedene posebne tablice (verjetno modre barve) in bodo obvezne, kar pomeni, da se bo bolj dosledno upoštevala določba v zakonu, da se starodobna vozila ne uporabljajo v vsakodnevne namene. Policija bo namreč imela laţji vpogled v sistem (MRLV), kako pogosto je vozilo s statusom na cesti. Lastniki starodobnikov bi si ţeleli sistem menjalnih tablic, kakršnega poznajo v Avstriji. Registriraš najmočnejše vozilo oziroma vozilo z največjimi dajatvami in uporabljaš potem te tablice na več avtomobilih. Na ţalost se je povečalo število oseb, ki vidijo v nakupu starodobnika pridobitniško dejavnost, ki jim je pridobitnost prednost pred ohranjanjem tehničnokulturne dediščine. S takim ravnanjem povzročajo škodo pravim ljubiteljem. Povečuje se število ljudi, ki so preusmerili vlaganje denarja iz vrednostnih papirjev v nakup starodobnika, ker je trenutno bolj zanesljiva naloţba. Sicer ima manjši donos, vendar bolj zanesljiv. Prišla sem do zaključka, da v Sloveniji število lastnikov in ljubiteljev starodobnikov narašča, čeprav je treba včasih na kakšen nadomesten del počakati malce dlje časa in ni poceni, če ga je treba posebej izdelati. Ţelim si, da bi se nam pridruţili tudi tisti, ki svojega lepotca še skrivajo doma v kakšnem zaprašenem seniku, da obrišejo prah z njega in se končno zavedo, kakšno bogastvo imajo doma, ter se nam pridruţijo na kakšnem srečanju.



LITERATURA IN VIRI Knjige: Brate, T. (1991). Tehniški spomeniki. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba. Logoţar, K. (2004). Poslovna logistika. Ljubljana: GV. Nelson W. H. (1998). Small Wonder. Cambridge: Robert Bentley.

Petar, S. (2006). Prodano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Potočnik, V. (2001). Trženje v trgovini. Ljubljana: GV Zaloţba. Singer, B. (2007). Psi prodaje. Zaloţba Katarina Zrinski. Tavčar, M. (1996). Uspešna prodaja je ključ do uspeha. Novi forum. Van Weele, Arjan, J. (1998). Nabavni management. Ljubljana: GV. Wood J. and Motor Racing Publications Ltd. (1997). VW Bettle. West Yorkshire: The Amadeus Press Ltd, Huddersfield. Spletne strani: http://www.hroscklub.com, 1. 5. 2010 http://www.svamz.com, 2. 5. 2010 http://www.fiva.org, 5. 5. 2010 http://www.thesamba.com, 5. 6. 2010 http://tms.pfmb.uni-mb.si, 10. 6. 2010 http://www.muzej-motociklov.com, 10. 6. 2010

PRILOGE Priloga 1: Naročilo, Felicijan in Felicijan, d. n. o. Priloga 2: Potrditev naročila in predračun podjetja Hoffmann Speedster Priloga 3: Prejeta dobavnica, Hoffmann Speedster Priloga 4: Izdan račun, Felicijan in Felicijan, d. n. o. Priloga 5: Pravilnik Priloga 6: Vloga za pridobitev certifikata Priloga 7: Evidenčni list in prijava za pridobitev izkaznice za starodobno vozilo Priloga 8: Vloga za izdajo izkaznice FIVA

KAZALO SLIK Slika 1: Pogled na motor VW hrošča brez ohišja, hlajenja in ventilatorja, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ....................................................................................................... 4 Slika 2: Prof. dr. h. c. Ferdinand Porsche (1875–1951) .............................................. 5 Slika 3: 1937 KDF Wagen – prototip ......................................................................... 6 Slika 4: Wolfsburg ..................................................................................................... 7 Slika 5: Volkswagen limuzina .................................................................................. 11 Slika 6: Schwimmwagen ......................................................................................... 12 Slika 7: Karmann Ghia ............................................................................................ 13 Slika 8: VW hrošč, letnik 1962, ................................................................................ 16 Slika 9: Podvozje z obesami in menjalnikom ........................................................... 16 Slika 10: Razstavljanje ohišja motorja, .................................................................... 17 Slika 11: Ločevanje delov ....................................................................................... 17

http://www.hroscklub.com/

http://www.svamz.com/

http://www.fiva.org/

http://www.thesamba.com/

http://tms.pfmb.uni-mb.si/

http://www.muzej-motociklov.com/



Slika 12: Speskano podvozje, VW hrošč, 1962, ....................................................... 21 Slika 13: Speskana karoserija, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. .......... 21 Slika 14: Zaščiteno podvozje, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ............ 23 Slika 15: Karoserija, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. .......................... 24 Slika 16: Karoserija, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. .......................... 25 Slika 17: Sestavljanje VW hrošča, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ...................... 25 Slika 18: Dvobarvno lakiran kolesni obroč, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ................... 26 Slika 19: VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ........................................... 27 Slika 20: Motor, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ................................. 27 Slika 21: Vgrajen motor, VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. .................... 28 Slika 22: Obnovljen VW hrošč, 1962, Felicijan in Felicijan, d. n. o. ........................... 29 Slika 23: Logotip SVAMZ ........................................................................................ 35 Slika 24: Logotip SVS ............................................................................................. 36

KAZALO TABEL Tabela 1: Število proizvedenih hroščev type 1 ........................................................... 8 Tabela 2: Število proizvedenih modelov Karmann Ghi ............................................. 12 Tabela 3: Stopnje zarjavelosti ................................................................................. 19 Tabela 4: Pregled izdanih izkaznic SVS po letih, Edi Glavič, Predsednik tehnične komisije SVS .......................................................................................................... 37

KAZALO GRAFOV Graf 1: Število vseh starodobnih vozil s pridobljenim certifikatom v SVAMZ-u .......... 40 Graf 2: Razdeljeno število starodobnih vozil s pridobljenim certifikatom v SVAMZ-u . 41

KRATICE IN AKRONIMI d. n. o. Druţba z neomejeno odgovornostjo FIVA Fédération Internationale des Véhicules Anciens s. p. Samostojni podjetnik SVAMZ Slovenska veteranska avto moto zveza SVS Starodobna vozila Slovenije VW Volkswagen ZVCP Zakon o varnosti cestnega prometa ZVKD Zakon o varstvu kulturne dediščine

b&b viŠja strokovna Šola2.1 zgodovina vw hroŠČa obstaja veliko volkswagnovih avtomobilov, le...

Documents