bilten 2 2011 web

biltenKolpingovo združenje Slovenijeovolping

www.kolping-zdruzenje.si XVIII - 2011 - 2K

LjubezenSrce Jezusovo

UpanjeMarija

Zmagavstajenje

Zmaga nad smrtjo je jutro vstajenja,upi vsakdana k Mariji vsa hrepenenjain ljubezen se božja nad nami razliva,ki v Srcu Jezusa in še Marije biva!

F. Š.

Bilten 2 2011:Kolpingov bilten 1 2008 14.7.2011 12:43

Kolpingov bilten, gla si loKol pi ngo ve ga zdru že nja Slo ve ni je,Gle da liš ka 4, 2000 Ma ri borTel./fax: +386 (0)2 25 27 280; email: taj nis tvo@kol ping-zdru ze nje.siwww.kol ping-zdru ze nje.si

Ured niš ki od bor:Fra njo Šau perlEd vard Bel caAn drej Šau perl

Za lo ži la:Slom ško va druž ba, d. o. o., Ma ri bor,šte vi lo iz vo dov 1000.

ISSN: 1854-8822

Gla si lo je za čla ne in sim pa ti zer jebrez plač no.

Prostovoljne prispevke lahko nakažetena TRR 24100-9003975024.

V vseh časih je bila verniku v pomoč in tolažbo. Kakotudi ne, saj je Jezusova in naša Mati. Kolping je z njenopomočjo zmogel dejanja, kakršnih ni mogoče doseči ni-ti v sanjah. Bila mu je »Zvezda vodnica« skozi zanj takorazburkane čase, v katerih je z Marijino pomočjo pribli-ževal dobroto in božjo ljubezen bližnjemu v stiski. Sicerpa, ali naše življenje ni eno samo romanje z Marijo. Ži-vljenje kristjana ni neko brezciljno tavanje nevernika. Je-zus mu po svoji Materi daje smer. Je smerokaz kvišku, vnajvišjo resničnost. Je vzpon k Očetu luči. Nikdar se nekonča v trohnobi groba.

Cerkev v naši domovini skrbi in vznemirja veliko stvari, ki bi jih radi zaupali BožjiMateri Mariji. Tu je vedno bolj pereče vprašanje duhovnih poklicev. Kje je rešitev? Bla-ženi papež Janez Pavel II. odgovarja s svojim »Totus tuus – Ves tvoj, o Mati«; če vesMarijin, tudi ves Jezusov, tudi ves za Cerkev, za Jezusove brate in sestre, za delo odre-šenja, za posvečevanje vsega stvarstva … Tu je temelj, izhodišče, dar in skrivnost krščan-skega življenja in še posebej dar in skrivnost duhovništva in duhovniške službe.

Ob 20. obletnici slovenske državnosti so se na Marijo obrnili posamezniki, molit-vene in druge skupine, da bi ob zaključku devetdnevnice za domovino pripravili danmolitve in posta. To dobrodošlo pobudo so škofje radovoljno sprejeli. Tudi naše Kol-pingovo združenje pri tem ni ostalo križem rok. Molitev in post z Marijino pomočjo,ki je upanje upajočih, globoko posežeta v misel in delovanje ljudi. Pomagata jim, dase usmerijo k sebi, se vidijo v svoji duhovni resničnosti in se v želji po osvoboditvi za-čnejo boriti z mnogimi slepimi navezanostmi in vklenjenostmi. Z duhovno vztrajnost-jo tako uspejo usmeriti pogled na tisto, kar je bistveno, kar želi Bog. Nebeški Oče nasje namreč spremljal pri pomembnih korakih oseb-ne in narodne zgodovine. S stanovitno molitvijomoremo ustvarjati ugodno družbeno okolje za na-šo skupno rast.

Ne pozabimo: potujoče božje ljudstvo smo.Romamo v Očetovo hišo. Marija nas pri temvzpodbuja. Ona je že uresničila naše najlepše sa-nje in to v najvišji možni meri. Zagotavlja nam, daje naša prava domovina tam, kjer je ona, da smona svetu le prehodni gostje.

Danes se pritožujemo nad duhovno plitkostjoin splošno surovostjo. Po naših domovih je vednomanj Bogkovih kotov in Marijinih oltarčkov. Posle-dično se to pač na žalostni način odraža v javnemživljenju. Podoba je, da živimo brez srčne kulture.Če je nimajo starši, kako jo naj potem imajo otro-ci.

Kam torej plove naša družba, naša domovina?Zagotovo ne kvišku! Vzgojeslovni pisatelj Foersterje zapisal: »Za evropsko kulturo ni bil noben de-javnik tako pomemben kot češčenje Matere Bo-žje. Marija je najvišji dosežek človeštva. Marija jenaše upanje. Radostno se ga oklenimo. Spričo njese bodo še tako huda pohujšanja tako mladim kotstarejšim kazala kot zgrešena in blodna pot. Predvsemi bo stal plemenit Marijin lik. Tako bo Marijav naših družinah, predvsem pa v družbi porajalanovo življenje, življenje srca, dobrote in prijazno-sti. Za to se pa zmeraj splača potruditi, ker Marijanikoli ne odreče pomoči.

2. Uvodnik Marija, upanje upajočih

3. Še svet stoji na mladih?

4. 33. Kolpingov evropski študijskiseminar v Strasbourgu

5. Slovesna počastitev 2500 udele-ženke Kolpingovega evropskegaseminarja pri Svtu Evrope

6. Slovenski evroposlanci članiKZS in poslanskega kluba pri EUpralamentu

Seminar za izobraževalne refe-rente v nacionalnih zvezah

7. Skupščina Kolpingove zveze Ev-rope 2011 v Krakowu

8. Odgovor nadškofijske uprave navprašanja KZS v zvezi s Kolpin-govim domom

9. Častno članstvo KZS se povečuje

10. Poročilo predsednika KD Kotljeob 15. obletnici delovanja

11. Srečanje Kolpingovcev iz Italije sslovenskimi Kolpingovci

Ključna dogajanja po KD v Slo-veniji

Aktualnosti iz mednarodne Kol-pinogve ustanove Kolping Inter-national

12. Dolg ne bo nikoli vrnjen

13. Adolf Kolping o Svetem duhu

Iz korenin - Kolpingov dnevnik opotovanju po Sloveniji

14. Slomšek in njegova basen o mo-drijanu in popotniku

Slovenija v političnem krču

15. Literarni klub

16. Stenčas v fotografijah

MARIJA – UPANJE UPAJOČIH

Ko v življenju človek si načrte snujein ko ne gre, kot sam v srcu si želi,naj nikar ne tarna, naj ne obupuje,le k Mariji naj v molitvi po upanje hiti.

Da fant dobil pošteno bi dekle,da dekle našlo fanta bi od fare,naj v Marijo njiju se oko zazre,da zvestobe neomajne lik pokaže.

Ko pod srcem mati dete nosi,in radost z možem si delita,le Marija jima upe srčne trosi,da potomstvo zdravo pridobita.

Kadar starši v skrbi za otroka so,in ko so preslabotne njih moči,zaupanje Marije naj vzor jim bo,pa težavne manj postanejo noči.

Če družino kdaj nemir opleta,Družina Sveta z Marijo naj bo vzor,saj zaupanje v Boga rešitve vse obeta,in smeri nam kaže v upajoči zbor.

Ko težave se starosti namnožijo,tedaj ni čas za tarnanje, obup, misli in molitve k Mariji naj hitijo,ki upajočim razkriva vselej up

Franjo Šauperl

Marjan Plohl, duhovni vodja KZS


Kolpingov bilten 2/2011 3

AKTUALNO �

Kaj se je torej zgodilo z današnjo mladino? Po ra-ziskavi pariškega časopisa Libération 80 % odraslihmeni, da je današnja mladina nesrečna. Odrasli to-rej še enkrat zaskrbljeno gledajo na mlade in zma-jujejo z glavami. Toda s trditvijo, da je mladina ne-srečna, se strinja le 30 % mladih. 70 % mladih po ra-ziskavi Libérationa meni, da so srečni. Kaj je zdaj res?

Kakorkoli že, poglejmo polpreteklo zgodovino ev-ropske mladine in pomagajmo si s sosledjem treh ci-vilizacijskih dob, kot ga najdemo v grški mitologiji.

Prva doba človeštva po starogrški pripovedi, kotjo je zapisal pesnik Hesiod, je zlata. V tej dobi ljudjeuživajo precejšnjo harmonijo. Naprezajo se toliko,kolikor je potrebno za blagostanje, mir in napredek.V moderni Evropi je to obdobje 60-ih in 70-ih letprejšnjega stoletja. Kaos vojne in povojna revščinasta minili, ljudje so začeli ustvarjati demokracijo innovo blagostanje, tehnični napredek je bil viden izdneva v dan. Sledi srebrna mitološka doba. Ljudje senavadijo na blagostanje, so zdravi in živijo dolgo. Ro-di se kultura užitka in brezskrbnosti. Mladi se ne osa-mosvajajo in ostajajo pri starših vse do svoje starosti.Mit govori o stoletnem mladeniču, ki še živi pri ma-mi. Potem, ko se osamosvoji, hitro umre. Ljudje sre-brnega rodu ne spoštujejo nesmrtnikov, še dodajamit. V moderni Evropi je starogrška srebrna dobapodobna obdobju, ki ga živimo zdaj. Tretja mitološkadoba človeštva je po starih Grkih bronasta. Je pravonasprotje srebrni dobi. Zaznamuje jo nasilje, grobost,posurovelost človeka, težke družbene razmere. Zdise, da so naši mladi na pragu te dobe – vsaj če upo-števamo indic „flaše in noža“, ki se je dogajal na po-deželju pred kakšnimi štirimi desetletji.

Četudi ne moremo sedanjega zgodovinskega tre-nutka enostavno ukalupiti v sosledje treh dob člove-štva, nam mitološka predstava precej pomaga. „Da-našnja slovenska in evropska mladina uživa v relativ-nem blagostanju a je tudi žrtev slednjega,“ ugota-vljajo slovenski škofje v postnem pismu 2009, ki jegovorilo o mladini. Blagostanje je ključ za razume-vanje psihosocialnih dejavnikov, ki so značilni za mla-dino – tako v smislu priložnosti, kot jih še ni bilo, ka-kor v smislu groženj in vzgojnih zablod.

Slovenski škofje ugotavljajo, da velik napor po-vojnih generacij (generacij zlate dobe, bi rekli mi), dazgradijo stabilno in uspešno ekonomijo, da si uredi-jo demokratične odnose in varujejo mednarodni mir,ni bil nadgrajen in podkrepljen z ustrezno pedago-giko. Ustvarjalna napetost zlate dobe je z naraščajo-čim blagostanjem upadala. Tako v šolstvu kot po dru-

žinah smo se odrekli vzgojnim naporom, zapadli vnekak površni optimizem, češ, otrok bo zrasel samod sebe, poskrbeti je potrebno le za dobro material-no podlago in mladosti naklonjeno družbeno klimo.Krovne vzgojne politike so stavile predvsem na iz-obrazbo v želji ustvariti „družbo temelječo na zna-nju“, z zaposlitvijo, ki naj bi bila čim bolj intelektual-na in vezana na upravljanje ekonomije in financ. Raz-mahnejo se t. i. humanistični poklici. Naenkrat ima-

mo veliko sociologov, psihologov, učiteljev, umet-nostnih strokovnjakov.

Izobrazba in znanje sta seveda veliki vrednoti,vendar le, če sta v območju bivanjskega smisla, česovpadata s čustvenim in socialnim razvojem mla-dostnika in če sta spremljani z moralno vzgojo. Ra-vno to troje je krovna pedagogika v zadnjih deset-letjih zanemarjala. Največkrat zaradi zagledanosti vutopijo o znanju, pa tudi pod krinko ideološke nev-tralnosti ali celo iz strahu pred krščanskim etosom (tozadnje je specifika slovenskega antiklerikalizma).

Druga pošast, ki se je zaredila v teh razmerah jebrezposelnost. Brezposelnost ima skorajda uničujočučinek na mlade. Brezposelnost preprosto pomeni,da mladega veliki svet gospodarstva in politike ne po-trebuje. Njegove sanje in njegov študij se na koncunamreč ne prelevita v delo. Zaman je bilo dosedanjepotikanje po univerzi in na kupe prebranih knjig. De-la zanj ni. Delo pa je tisto, ki uresničuje človeka, pod-obno kot ga uresničuje ljubezen. Občutek odvečno-sti lahko postane depresiven.

mag. p. Branko Cestnik


4 Kolpingov bilten 2/2011

� MEDNARODNE AKTIVNOSTI

33. Kolpingov seminar z naslo-vom »Integracija Evrope« je tradi-cionalno potekal v Strasbourgu,glavnem mestu Evrope, na zgodo-vinskih tleh, polnih bolečih spomi-nov. Ko stojiš na tleh, kjer sta sedolgotrajno, prostovoljno ali nasil-no integrirali dve kulturi in dva na-roda, te omenjeno dejstvo že sa-mo spodbuja k misli o integraciji.

Evropski študijski seminar vStrasbourgu nam je omogočil, dasmo pokukali v svet Evropskegaparlamenta, Evropskega sveta inEvropskega sodišča za človekovepravice. Udeleženci iz Nemčije,Avstrije, Švice, Poljske, Litve, Ro-munije, Moldavije, Hrvaške, Alba-nije, Ukrajine, Kosova in Slovenijesmo se 5 dni, v okviru programa inizven tega, aktivno ukvarjali z ev-ropsko tematiko. Pogovori o Evro-pi, njenih prednostih, posledicahin spremembah, ki jih je povzroči-la, so se začeli že zgodaj zjutraj prizajtrku in se v poznih večernih

urah pri večerji še nisozaključili.

V teku seminarjasmo bili člani Kolpin-govih družin iz cele Ev-rope deležni spozna-vanja Evropskega so-dišča za človekove pra-vice, ki zagotavlja, dadržave svojim državlja-nom, kot tudi vsako-mur znotraj njihove ju-risdikcije, ne glede naspol, raso, državljan-stvo, etični izvor alidrugo okoliščino, za-gotavljajo spoštovanječlovekovih pravic in te-meljnih svoboščin.Predstavljeni sta nambili dve poti združeneEvrope: Evropski svetin Evropski parlament.

Evropski svet, evropska inštitucija,ki predstavlja politično koordina-cijo na najvišji ravni, sprejema naj-pomembnejše politične odločitvein določa politične smernice zaprihodnost in obravnava aktualneteme. Evropski parlament izražademokratično voljo približno 500milijonov državljanov Unije in za-stopa njihove interese v razpravahz drugimi inštitucijami EU v oblikisprejemanja evropske zakonoda-je, opravljanja demokratičneganadzora nad vsemi inštitucijamiEU in sprejemanja ali zavračanjaproračuna v celoti.

33. in hkrati tudi zadnji evrop-ski seminar je bil srečanje, spo-znavanje evropskih inštitucij, dru-gih narodov in kultur ter zanimivapolitična izkušnja, ki je silila udele-žence k temu, da razmislijo o temkdo so oni sami, kakšno mestoimajo kot narod in država v Evropi,kakšne so naše pravice in dolžno-

sti, želje in zahteve, kaj lahko Ev-ropa naredi za nas in kaj lahko minaredimo za Evropo. Evropa smomi! Mi vsi udeleženci 33. Kolpin-govega seminarja, navzoči organi-zatorji in predavatelji in vi, dragabralka, dragi bralec, ki to berete.Biti aktiven Evropejec pa pomeniveliko več kot kritiziranje domačihpolitikov, zgražanje nad evropski-mi poslanci in zavračanje evrop-ske unije. Kaj je Evropa in kaj ve-mo o njej? Vemo dosti, da jo lahkokritiziramo? Poznamo dovolj do-bro naloge in dolžnosti 736 po-slancev, da imamo pravico ob vsa-ki priložnosti, nedeljskem kosilu združino, službenem sestanku, po-poldanskemu sprehodu, jutranjidirki na delovno mesto, srečanju sprijatelji, nakupovanju ter v čakal-nici pri zdravniku modrovati o nji-hovi nesposobnosti? Biti kritičenEvropejec pomeni več kot izpol-njevati pasivno, receptivno funkci-jo obrekovalca na vsakem mestuin v vsaki vlogi. In Kolpingov ev-ropski študijski seminar je nudil ra-vno to, da se izobrazimo o tem,kar smo in postanemo aktivni kri-tični Evropejci na podlagi pozna-vanja in znanja ter kritiziramo insoustvarjamo Evropo v najširšempomenu, po načelu človekovegadostojanstva, enakosti, enako-pravnosti, spoštovanja, svobode,pravičnosti in miru na svetu, ssrcem in spoštovanjem. Kdor ho-če pridobiti druge ljudi, mora za-staviti svoje srce (Adolf Kolping).

Katarina Poberžnik in Peter Tržan, KD Stari trg pri Slovenj Gradcu



MEDNARODNE AKTIVNOSTI �

Že od leta 1979 reg. rat. AntonSalesny, sicer član upravnega od-bora Kolping International, v Sve-tu Evrope v Strasbourgu, organizi-ra Kolpingove evropske seminarje.Ti seminarji člane Kolpingove usta-nove, še posebej voditelje in mla-de člane, izobražujejo o širitvi inpomenu evropskih integracij.Udeleženci spoznavajo vlogo Sve-ta Evrope in naloge ter vlogo dru-gih evropskih inštitucij.

V okvirju 33. Evropskega semi-narja Kolping International pri Sve-tu Evrope je 11. 4. 2011, na prire-ditvi v "Palais de l'Europe v Stras-bourgu, namestnica generalnegasekretarja dr. Maud de Boer-Bu-quicchio, 2500-ti udeleženki se-minarja, Liubov Osatiuc iz Kolpin-gove zveze Moldavije, izročilasimbolično darilo in priznanje. Vsvojem pozdravnem nagovoru, jedr. Maud de Boer-Buquicchio de-jala: "Kolpingova ustanova je naj-starejša civilna organizacija, ki že37 let deluje pri Svetu Evrope in jeeno izmed najbolj živahnih ter naj-bolj aktivnih organizacij civilnedružbe."

33. Evropski Seminar od je po-tekal od 10. do 15. aprila 2011, insicer pod pokroviteljstvom pred-sednika Evropskega parlamenta,prof. Jerzy Buzeka, nekdanjegapredsednika Evropskega parla-menta, dr. Hans-Gerta Pötteringa,evropskega generalnega sekretar-ja, dr. Thorbjorn Jaglanda, avstrij-skega ministra za zunanje zadeve,dr. Michaela Spindeleggarja indrugih evropskih osebnosti.

Ta 33. Evropski seminar je biltudi zadnji ter je tokrat združil 66udeležencev iz 15 evropskihdržav, ki delujejo v različnih nivo-jih v Kolpingovih ustanovah podržavah Evrope. Od začetka do-danes je spoznavalo delo Sveta

Evrope, Sodišča za človekove pra-vice, Evropskega parlamenta, itd.,več kot 2500 članov in prijateljevKolpingovih ustanov iz 32 držav

Evrope. Znanje so pridobivali izprve roke iz vrst visoko uspos-obljenih inštruktorjev, velikokrattudi iz vidika kritične analize.

Anton Salesny je še poudaril:»Vodstva in člani Kolpingovihzdruženj, so na teh seminarjih vpraksi spoznavali, da se na evrop-ski ravni sprejema veliko odločitev,pomembnih za vsakega posamez-nega Evropejca. Ti seminarji so bi-li koristni za vse udeležence, ki vKolpingovih organizacijah opra-vljajo pomembno delo. Z našimdelom smo naše družbeno-politi-čne in krščanske vrednote znalipokazati in zagovarjati tudi preddrugimi v Evropi. To delo bo Kol-pingova mednarodna ustanovanadaljevala tudi v prihodnje«. Te-žišče dela bo sedaj na vlogi delaEU parlamenta.

Povzetek poročila pripravilIvan Gačnik

dr. Maud de Boer-Buquicchio, Liubov OSATIUC, Anton Salesny

Pripis vodstva KZS: Med ude-leženci Evropskih seminarjev jebilo tudi lepo število članov Kol-pingovega združenja Slovenije insicer: 1995 – Andrej Šauperl,Marjan Plohl, 1999 – Janez Špes,Domen Hren, 2003 – Simon Oz-vatič, Andrej Zemljič, 2004 –Marko Kocuvan, Sonja Hovnik,2005 – Bogdan Fluher, JasnaMak, 2006 – Mitja Makovšek,Natalija Makovšek, 2007 – MajaBrunčič, Ivan Gačnik, UrškaKlančnik, 2009 – Mitja Gajski,Tamara Kos, 2010 – Tomaž Ko-cuvan, tomaž Sekolovnik, 2011 –Katarina Poberžnik in PeterTržan. Kako lepo bi bilo, če biudeleženci znotraj KZS obliko-vali Kolpingov klub udeležencevStrasbourga.



� MEDNARODNE AKTIVNOSTI

V okviru EU parlamenta ima KW Evrope svojo po-slansko skupino v obliki poslanskega kluba, sestavlje-no iz članov Kolpingove ustanove iz različnih državEvrope. Tudi KZS je bilo s strani KW Evrope že predleti vzpodbujeno, da med svoje članstvo pritegne tu-di evroposlance, saj lahko prek njih posredujemo sta-lišča Kolpingove ustanove o življenjsko pomembnihtemah, ki jih sprejema EU Parlament. Tako sta najprejv KZS vstopila Ljudmila Novak in Lojze Peterle. V le-tošnjem letu po obisku delegacije KZS v Bruslju, pasta v KZS pristopila najprej dr. Milan Zver in sedaj šedr. Romana Jordan Cizelj, kot sedma v članstvu Kol-pingovega poslanskega kluba pri EU parlamentu. Slo-venija je tako med evropskimi državami z evropo-

slanci, ki so hkrati člani Kolpingove ustanove, najboljmočno zastopana.

Poleg treh slovenskih evroposlancev so iz članstvaKolpingove ustanove še evroposlanci iz Italije HerbertDorfmann (KW Južna Tirolska) ter iz NemčijeHans-Gert Poettering, nekdanji predsednik Evropskega par-lamenta ter Thomas Ulmer in Peter Liese (KW Nem-čija).

Na Skupščini KW Evrope v Krakowu je bilo Kol-pingovo združenje Slovenije s strani generalnega se-kretarja Huberta Tintelotta še posebej izpostavljenoin pohvaljeno kot vzor glede na število in aktivnost ev-roposlancev, članov Kolpingove organizacije.

Ivan Gačnik

Od 14. do 17. 3. 2011 je bilo v organizaciji Kol-pingove zveze Evrope v mestu Brašov v Romuniji,srečanje predstavnikov nacionalnih Kolpingovih usta-nov iz različnih, predvsem srednje in vzhodno ev-ropskih držav. Predstavniki so razpravljali o najno-vejšem razvoju, povezovanju in sodelovanju medKolpingovimi združenji, kako bi okrepili sodelovanjein izmenjavo dobrih obstoječih praks neformalnegaizobraževanja in kako spodbuditi to izobraževanje.

Jasno je bila prikazana raznolikost ponudbe naj-različnejših Kolpingovih izobraževanj. Na primer v

Sloveniji smo ponudili računalniško usposabljanje zastarejše - tudi tako se starejši ne počutijo osamljenev starosti. V državi gostiteljici, Romuniji, načrtujejoKolpingove družine družbene pobude, ki opozarjajona evropsko leto prostovoljstva. Podrobneje je bilapredstavljena zasnova Kolpingovega dela Nemčije:"Svetovanje in podpora Kolpingovih družin." Sedajse proučuje ali je ta koncept podpore smiselno upo-rabiti v Kolpingovih družinah po Evropi.

Zapis KW Evrope za javnost, prevod Ivan Gačnik

Milan Zver Romana Jordan Lojze Peterle


Vsakoletna skupščina konti-nentalne Kolpingove zveze Evropeje bila letos od 29. 4. do 1. 5. 2011na Poljskem v mestu Krakow, in jesovpadala z razglasitvijo velikegaPoljaka, papeža Janeza Pavla II. zablaženega. KZS sva med 36. pri-sotnimi zastopala delegata Andrejin Franjo Šauperl. Prisotni so bili

delegati iz Albanije, Avstrije, JužneTirolske – Italija, Litve, Madžarske,Moldavije, Nemčije, Poljske, Por-tugalske, Romunije, Slovenije,Srbije, Švice in Ukrajine. Odsotneso bile Češka, Hrvaška, Luksen-burg, Nizozemska in Slovaška.Program je imel naslednje vsebin-ske sklope: pozdravni nagovoriKW Evrope in KW Poljske, pred-stavitev organizacije srečanja, pre-davanje Gregorja Federhena »Ev-ropsko leto prostovoljstva«, pred-stavitev delovanja in projektov KWPoljske, predstavitev filma o izva-janju projektov KW Poljske, pro-stovoljno delo po skupinah (risa-nje in ponudba risb v prodajo zabolnega otroka, zbiranje sredstev

za družino s socialnimi potrebamipo ulicah, sajenje parkovnih dre-ves za otroški vrtec in sajenje par-kovnih dreves za osnovno šolo, pričemer sva sodelovala oba pred-stavnika KZS.

Sledilo je še predavanje o druž-benem angažiranju članov Kolpin-gove ustanove, skupinsko delo

udeležencev (Kul-tura prostovoljstvačlanstva KD kot ča-stna služba – ude-ležen Andrej Šau-perl, nadaljnje iz-obraževanje in kva-lifikacija za častnovodenje – izmenja-va izkušenj, udele-žen Franjo Šauperlter politika in druž-beno angažiranje –nujno usmerjanje k

razvoju prostovoljnega udejstvo-vanja). Me drugim smo si ogleda-li staro mesto Krakow, imeli sveto

mašo v cerkvi Svetega Križa in kul-turni program v počastitev beatifi-kacije božjega služabnika JanezaPavla II., ki je bil v mestu, v kate-rem je preživel velik del svojega ži-vljenja, še posebej svečan.

Statutarna skupščina KW Evro-pe je zajemala sprejem protokolazasedanja KW Evrope, ki je bilo19. 9. 1910 v Bratislavi, poročilapredsednice in vodstva KW Evro-pe, podani so bili nasveti in za-ključki memoranduma za leto pro-stovoljstva, poročilo stalnega opa-zovalca za KW Evropa v Svetu Ev-rope Antona Salesny-ja in sprejemzaključkov Krakovske izjave, poro-čilo Kolpingove mladine Evrope,poslovno poročilo za KW Evropa,informacije o IKW aktivnostih, ak-cijski načrt KW Evrope 2011 –2013, poročila evropskih nacio-nalnih in regionalnih zvez ter ra-zno.

Delegata KZS,Andrej in Franjo Šauperl


KZS IN EVROPA �


Spoštovani!

V zvezi z našim razgovorom z dne 11.03. 2011 in vašim dopisom 22. 03. 2011, kismo ga prejeli 28. 03. 2011, vam sporoča-mo naslednje informacije.

Žal pri pregledu vse dokumentacije, kise je nanašala na stavbo Kolpingovegadoma v Slivnici, nismo našli dokumentovali cenitev, ki bi izkazovale vrednost stav-be leta 1995 ali delež sofinanciranja(nad)škofije pri obnovi stavbe. Tudi po ra-zgovoru z Mirkom Krašovcem, ki je sode-loval pri projektu, do teh podatkov nismomogli priti.

Leta 2005 je na podlagi zakonskih zah-tev in po končanju večine denacionaliza-cijskih zahtevkov za vračilo v naravi, prišlodo odločitve (nad)škofije, da se oceni invnese v knjigovodsko evidenco vse njenopremično premoženje. Vrednost Kolpin-govega doma za potrebe knjigovodstvaje leta 2007 znašala 209.500,00 EUR, dosedaj (na dan 31. 12. 2010) pa znaša odpis24.616,30 EUR.

Objekt Kolpingovega doma zemlji-škoknjižno predstavlja lastništvo Nadško-fije Maribor. Očitno je prejšnja gospodar-ska uprava menila, da kljub dolgotrajne-mu najemu ni zadržkov za zastavo ome-njenega objekta. Pravnih zadržkov na-mreč ni bilo. Dejstvo pa je, da je zaradi ra-zlogov, ki jih navaja te v svojem dopisu,bilo takšno ravnanje sporno, in bi bilo ko-rektno predhodno za to pridobiti tudi va-še soglasje.

Kolpingov dom v Slivnici je ob še ne-katerih drugih nepremičninah zastavljen

za posojilo v višini 3,500.000,00 EUR, ki gaje nadškofija leta 2009 najela pri ZveziBank iz Celovca. Posojilo je bilo najeto zaobdobje do leta 2021 in se bo odplačalov štiridesetih obrokih. Začetek odplače-vanja je datiran na september 2011. Vred-nost Kolpingovega doma za potrebe na-jema posojila je bila ocenjena na350.000,00 EUR.

Menimo, da bi v primeru možnosti na-domestitve nepremičnine – kot predmetzavarovanja – bilo možno objekt Kolpin-govega doma tudi razbremeniti, vendar vtem trenutku sami te možnosti nimamo.V kolikor bi se takšna možnost pojavila,bo objekt Kolpingovega doma med prvi-mi nepremičninami, ki bodo predmet raz-bremenitve. V kolikor bi imelo vaše zdru-ženje kakršno koli možnost za nadome-stitev nepremičnine, ali kakšno drugo re-šitev, se iskreno priporočamo.

Prav tako si bomo prizadevali, da bi vfazi odplačevanja posojila, ko bo to doneke mere odplačano, in ko bo sprejem-ljivo tudi za banko, poskusili objekt Kol-pingovega doma čim prej razbremeniti.

V sedanji situaciji lahko NadškofijaMaribor le izrazi namero in iskreno priza-devanje, da bo obveznosti iz naslovaomenjenega posojila sproti poravnavalain čim prej poskusila zagotoviti pogoje zasprostitev Kolpingovega doma. Žal pa vtem težkem ne more brezpogojno jamči-ti, da do morebitnih težav ne bo prišlo.

Hvala lepa za razumevanje in lepo po-zdravljeni!

p. Lojze Cvikl,ravnatelj gospodarske uprave

V 1. številki Kolpingovega biltena 2011 smo na strani 10 objavili sklepe IO KZS v zvezi s hipoteko na Kol-pingovem domu. 11. 3. 2011 je bilo ožje vodstvo KZS na pogovoru s predstavnikoma Gospodarske upra-ve. Glede na dogovor na tem sestanku smo 22. 3. 2011 Gospodarski upravi Nadškofije Maribor naslovili do-pis z enajstimi vprašanji in 21. 4. 2011 prejeli naslednji odgovor:

P. s.: Celotna korespondenca med KZS in Gospodarsko upravo je bila zaradi preko IKW prijavljenega pro-jekta »Razvoj Kolpingove organizacije v Sloveniji« in vložka nemške vlade v Kolpingov dom, ter na zahtevovodstva IKW, prevedena v nemščino in predana generalnemu sekretarju IKW Hubertu Tintelottu, ki prihaja28. 8. 2011 v Slovenijo na pogovore z vodstvom Nadškofije v zvezi s hipoteko na Kolpingovem domu.

� KZS




KZS �

ANTON FIJAUŽ

je bil pionir pri nastajanju Kolpingove ustanove v mariborski škofiji,član iniciativnega odbora za pripravo Kolpingovega dela na Slovenskemin vse od ustanovne skupščine 8. decembra 1993 dalje član Izvršnega od-bora Kolpingove zveze škofije Maribor, po registraciji po Zakonu o dru-štvih kot Kolping družine Maribor in po statusni ureditvi na nivoju Slove-nije ter po priznanju statusa nacionalne zveze pri IKW, vse doslej pod-predsednik Kolpingovega združenja Slovenije, pri čemer se je z nadpov-prečnim zalaganjem razdajal za razvoj, aktivno delovanje, širitev Kolpin-govih družin ter za mednarodno povezovanje in partnerstvo. Poleg pred-sedovanja Kolpingovi družini sv. Martina Kamnica, ki jo je vodil 18 let raz-vojno do največje in ene najaktivnejših med slovenskimi Kolpingovimi

družinami, je z animacijo svojega članstva vselej poskrbel tudi za aktivno in množično udeležbo članov tein drugih Kolpingovih družin v mnogih akcijah Kolpingovega združenja Slovenije.

Akademikinja dr. ZINKA ZORKO

je kot dolgoletna članica Kolpingove družine sv. Martina Kamnica akti-vno delovala na svojem strokovnem področju z mnogimi predavanji, na-stopi, predavanji v Kolpingovem domu in na različnih prireditvah Kolpin-govega združenja Slovenije, dajala je akademski ton njegovemu delova-nju, hkrati pa na tako ljudsko preprost, materinsko prijazen in Kolpingov-sko socialen način vzpodbujala ter plemenitila akcije Kolpingovih družin,Kolpingovega združenja in posameznikov z vzpodbudami, strokovnimiusmeritvami ter mentorsko podporo tistih članov, ki so posegali na lite-rarno, kulturno in dialektološko področje. S svojo karizmo je sodelovalatudi pri mednarodnih akcijah KZS in Kolpingovih družin. Poleg dolgolet-nega aktivnega rednega članstva v Kolpingovi družini sv. Martina Kamni-ca, je s svojim pojavljanjem na izobraževalnih, pastoralnih, socialnih, kul-

turnih in družabnih aktivnostih Kolpingovega združenja in posameznih Kolpingovih družin vplivala na od-zivnost, popularnost in zanimivost mnogih aktivnosti.

V vodstvu KZS smo ponosni na imenovane častne člane, ki so v naši ustanovi kot svetilniki, ki nam s svojimzgledom in neizbrisnim pečatom v delovanju KZS, kažejo smer našega delovanja.

Vodstvo KZS

Za posebne zasluge, razvoj, dolgoletno aktivno delovanje in prispevek k vseživljenjskemu izobraževanju,podeljuje KZS med ostalim tudi naziv častnega članstva. Doslej so bili za častnega člana KZS imenovani Zdrav-ko Reven (1921 – 2010), ki je bil z zavzetim zbiranjem arhivskega gradiva ljubljanskega Katoliškega rokodel-skega društva in akcijami za denacionalizacijo ljubljanskega Rokodelskega doma zgodovinska vez med ne-kdanjimi katoliškimi rokodelskimi društvi in sedanjim Kolpingovim združenjem Slovenije. Med častnimi članije nadškof msgr. dr. Franc Kramberger, katerega pomembna zasluga je njegova vsestranska podpora terusmeritve za nastanek in 18 letno redno spremljanje delovanja KZS in tudi za to, da je KZS od mariborske ško-fije dobilo v dolgoletni najem zgradbo za Kolpingov dom. Ko smo stavbo celovito prenovili in usposobili zauporabo, jo je tudi slovesno blagoslovil. Številna pa so tudi njegova sodelovanja pri slovesnostih, sprejemih inizobraževanjih. Za neštevilne akcije sodelovanja pri proučevanju življenja in dela bl. Adolfa Kolpinga, strokov-nem in teološkem prevajanju Kolpingovih knjig v slovenski jezik, za opravljene številne slovesne spominske sve-te maše ob pomembnih jubilejih in srečanjih, za predavanja v Kolpingovem domu in stalno spremljavo ter po-moč pri delovanju KZS je pred leti prejel naslov častnega člana tudi naslovni škof msgr. dr. Jožef Smej. Naletošnji Genaralni skupščini KZS sta bila sprejeta sklepa, da se priznanje »častno članstvo« podeli dolgolet-nemu podpredsedniku KZS Antonu Fijaužu in aktivno delujoči članici KD Kamnica, akademikinji, prof. dr.Zinki Zorko z naslednjimi obrazložitvami zapisanimi na listinah o priznanju:



� PO KOLPINGOVIH DRUŽINAH

Ob 15. obletnici obstoja in delo-vanja Kolpingovega društva v Kotljahbo moje poročilo drugačno, saj nezajema samo enega leta, ampak vsoobdobje od začeta do danes, z vse-mi dogodki, ki so se dogodili v temčasu. Od 17 župljanov, ki smo se napobudo našega župnika, 30. marca1996 zbrali v župnišču in ustanoviliKolpingovo družino, smo ostali le šeštirje, vse ostale člane smo pridobilitekom let do danes. Zato menim, daje potrebno, da seznanim vse danesnavzoče o težavah, predvsem pa odelu, ki smo ga opravili v tem času.Ko smo dobili samostojno državo, jeimela nemška Kolpingova zveza ve-lik interes, da se Kolpingova ideja zo-pet vrne v Slovenijo. Zato so v Zre-čah za vse delujoče in bodoče Kol-pingove družine organizirali močanpropagandni dvodnevni tečaj. Takratsmo dobili smernice, kaj naj bi bilonaše delo.

V tistih skromnih začetkih, ko ni-smo imeli in znali prav ničesar, smorazmišljali, ali bi mi v naši župniji lah-ko naredili kaj koristnega. Videlismo, da so vsako leto težave pri po-stavljanju jaslic za Božič, zato smo seodločili, da to delo prevzamemo mi.Trudili smo se, da iz leta v leto po-stavljamo lepše jaslice. Ker je našadolžnost skrbeti za izobraževanje,smo za predavanja poiskali strokov-njake s področja medicine, kulture invere in ti so za nas velikodušno pre-davali brezplačno. Zelo nas je moti-lo, da nimamo svojega prostora, kjerbi se lahko sestajali. Z našim župni-kom smo sklenili dogovor, da nam vžupnišču da na razpolago sobo, ki bijo lahko uporabljali ves čas, doklerbo naša družina v župniji. Ta soba jebila potrebna korenite prenove. Uvi-del sem, da je denarja, ki nam ga jedala naša zveza, premalo za ta na-men, zato sem poiskal sponzorja -mojega prijatelja še iz časa, ko sem

bil še zaposlen. Ta mi je dal na voljodva delavca in ves potreben gradbe-ni material. Skupaj smo delali okoli tritedne in danes je to prav vzoren pro-stor. Za malo denarja je mizar nare-dil dve masivni klubski mizi, stole paso nam priskrbeli člani. Električnonapeljavo je naredil naš Izidor, cen-tralno napeljavo pa je naročil go-spod župnik. Prostor danes upora-bljajo vsi, ki delujejo v župniji, mi pamalo manj, ker je danes prostor žemalo pretesen.

Da bi zapolnili vrzel poletnegamrtvila v čast naše patrone in lepenedelje na predvečer praznika Re-publike Slovenijie že deset let zapo-redoma organiziramo kulturni večerin ga z manj znanimi likovniki in ro-kodelci uspešno izpeljemo. Upam,da bomo s tem nadaljevali.

Vsako leto imamo v eni od po-družničnih cerkva skupinski shod zmašo in piknikom. V tem letu bo tak-šen shod 4. junija na Strojni. Po vzo-ru družine iz Kamnice imamo v sep-tembru tudi kostanjev piknik in ta-krat ne pozabimo na naše jubilante,od abrahama naprej, in jim izročimosimbolna darila. Želimo, da bi se le-tos spomladi srečali s Kolpingovci naRemšniku ob njihovem cerkvenemprazniku, če bo takšna volja. Pred ne-davnim smo prvič uvedli Kolpingovočajanko, saj je zelo pomembno, dase med letom vsaj enkrat skupaj do-bimo in se dogovarjamo in informi-ramo. Da ne bi dobili vtisa, da prevečskrbimo le zase, naj spomnim, dasmo veliko prostovoljnega dela vloži-li v ureditev okolice župnišča, še večpa v obnovo župnijske cerkve. Našimladi, ki so že dolgo naši zvesti člani,pa držijo v svojih rokah vso organi-zacijo notranje obnove naše cerkve,kar jim zelo dobro uspeva. Več najpovedo sami, prav tako o naslednjihnačrtih. Skoraj vsi poznajo naše sho-de doma in v tujini in naše izredno

dobre prijatelje predvsem iz Mar-burga, zato se z njimi radi medseboj-no srečujemo. Večkrat na leto se dru-žimo z našimi družinami, ki so pred-vsem na Koroškem, ker smo z ostali-mi preveč oddaljeni. V jeseni prete-klega leta smo se pridružili naši so-sedni družini iz Šentilja pod Turja-kom, ki je pobratena s Kolpingovodružino iz Anzefahr-ja in z njimi od-potovali v Nemčijo na proslavo nji-hove 60. obletnice.

Na koncu mojega poročila semoram zahvaliti Kolpingovemu zdru-ženju Slovenije, ker smo od njih po-leg finačnega prispevka dobili velikouporabnih oblačil, nekaj pisarniškegapohištva in ležalnih blazin, kar greposebna zahvala g. Fijavžu. Hvalavsem, ki ste nesebično pomagali, po-sebno pa naši predsednici Karitas innašemu župniku za vsestransko pod-poro. V naši družini nas res ni veliko,pa vendar so naši člani delujoči vvseh delih župnijske skupnosti, pose-bno smo nadpovprečno udeleženi vžupnijskem svetu. Prepričani smo, dani moč Kolpingove družine v številučlanov, ampak v kvaliteti in zaveda-nju, da naredimo to, kar nas je s svo-jim zgledom učil Kolping sam.

Ko zaključujem svoje malo daljšeporočilo, bi rad poudaril, da je vserezultat našega skupinskega delaskozi vseh 15 let. Upam, da našamoč ne bo opešala, saj bi to bila ne-popravljiva škoda za družino inkrščansko občestvo v župniji. O vod-stvu pa razmislite, če sedaj ni že časza menjavo ali pa pomladitev?!



PO KOLPINGOVIH DRUŽINAH �

Mladi Kolpinga Slovenije, smo 4. junija v Ljubljani gostilinaše goste iz Južne Tirolske iz Italije. Skupaj s štiridesetimiKolpingovimi prijatelji iz Italije smo se sprehodili po Ljublja-ni ter si ogledali Ljubljanski grad. Na kar nas je pod vodila vLjubljansko stolnico, kjer je za vse daroval sv. mašo duhovnivodja Kolpinga Slovenije Marjan Plohl. S kratkim vodstvompo stolnici smo se počasi premaknili v gostišče, kjer smo sepogovarjali o delu Kolpinga v Italiji in Sloveniji, ter sklenili na-daljnjo sodelovanje. Nad našim gostoljubjem in čudovitoSlovenijo so bili navdušeni. Pot jih je nadalje vodila v Po-stojnsko jamo, ter na Bled, kjer so se naužili Slovenskih lepot.Veselijo se prihoda Slovencev v Italijo, da nam bodo lahkorazkazali svojo čudovito Tirolsko, na katero so zelo ponosni. Naše druženje smo zaključili s sklepom, daSlovenci vsekakor vrnemo obisk.

Tomaž Kocuvan

IKW nudi organizirane seminarje s tematiko o pravilih Kolpingovih dru-žin, A. Kolpingu, vodenju sej, vodenju Kolpingovih družin, organizaciji zbo-ra članstva ter tematiko s področja izobraževanja, sociale, pastorale in dru-ženja, nudi možnost e-izobraževanja o Katoliškem socialnem nauku v nem-škem jeziku, za prihodnje leto je pri EU prijavljen projekt Delo s starejšimi, vpripravi je projekt »učeča partnerstva«. Od 3. do 5. 2. 2012 bo na Dunaju se-minar o lokalni politiki, poglobljeno tečejo aktivnosti za oblikovanje progra-ma »Kako v KW Evropa naprej?«

Na nivoju IKW se letos izvajajo naslednje ključne aktivnosti: priprava 20.obletnice beatifikacije A. K. v Rimu, priprave na volitve novega generalne-ga duhovnega vodje, Generalni svet IKW bo 29. 10. 2011 v Rimu. Ključnenačrtovane aktivnosti KW za obdobje 2011 – 2013 naj bodo: prostovoljstvo,družbeno politično angažiranje, evropska dimenzija in lokalno mreženje.

KD LIMBUŠČlani so opravili študijski izobraževalni dan na temo zdravje in si ogledali tehnologijo peke kruha v Pe-

karni Grosuplje ter se seznanjali z zdravilnimi učinkovinami zdravilnih zelišč pri znanem zeliščarju Majesu vDolenjskih toplicah. Ob tem pa so bili deležni še lepega sprejema v KD Grosuplje v organizaciji duhovne-ga vodje Janeza Šketa. Študijski dan so sklenili s šmarnicami v Artičah in prijetnem druženju s tamkajšnjimduhovnim vodjem KD Janezom Turinekom.

KD MALA NEDELJAje povabila 19. marca člane Kolpingovega literarnega kluba in svoje člane, ki se ukvarjajo s poezijo ter v

tamkajšnjem Kulturnem domu organizirala odmeven in dobro pripravljen literarni večer s pevskimi in glas-benimi dodatki domačinov ter skečem veroučencev o Karitasu.

KD ŠTURJEje obiskal podpredsednik KZS Ivan Gačnik in poroča, da tudi ta edina KD v Škofiji Koper deluje po svo-

jem programu in zmožnostih.

Kolpingova sekcija seniorjev “KOLPINGOVA SREBRNINA”je sicer maloštevilna, a je v juniju dodala k svojim siceršnjim rednim sreča-

njem še kuharski tečaj za starejše osamljene, ki je bil v Kolpingovem domu.


12Kolpingov bilten 2/2011

� F INANACE

Konec meseca. Pregledujemdnevne novice. Med drugim nale-tim na redno mesečno poročilodržavnega statističnega urada oinflaciji. Pišejo, da se je »v Sloveni-ji aprila inflacija znižala in je po-novno nižja kot je v evropskemobmočju.« Hočem ali nočem, metakšne novice ujezijo. Imam jih zazavajanje ljudi. Jasno namreč je,da realno inflacija še zdaleč ni ta-ko nizka.

Podražitve so se že začelePrevijmo čas nazaj v prva dva

meseca letošnjega leta. Se spom-nimo vala podražitev? Osnovna ži-vila (glej tabelo), kot je meso alikruh, so se podražila za 9 oz. 12%. Hiter izračun pokaže, da za 100€ danes prejmemo skoraj 6 štruckruha manj kot decembra lani, čeje bila prvotna cena kruha 2 €. Iz-delki, kot so kruh, meso, jajca,mleko, olje ali storitve, kot npr.poštnina, dopolnilno zdravstvenozavarovanje, itd., potrebujemovsak dan. In ravno to se je najboljpodražilo!?!

Poglejmo malo še v preteklo le-to. Vsi opažamo, da je gorivo zanaše avtomobile vedno dražje.Sam danes natočim v rezervoarveč kot 60 €. Po hranjenih računihvidim, da sem pred letom rezer-voar avtomobila napolnil za 45 €.Statistika nam govori, da so se sa-mo v letu 2010 goriva v povpreč-ju podražila za 28 % (brez upošte-vanja letošnjih podražitev). Dodaj-mo k temu še brezalkoholne pija-

če in zelenjavo ter sadje, ki so sepodražila za 17 oz. 8 %.

Iz tabele vidimo, da so se iz-delki in storitve, ki jih trošimo inuporabljamo praktično vsak dan, vpovprečju podražili za dobrih 9 %.To pomeni, da če smo decembralani nakupovalni voziček napolniliza 100 €, moramo danes za istovsebino v vozičku odšteti najmanj109 €. Državni statistični urad pagovori o 1,8 % inflaciji, kar je večkot 4-krat nižje. Kje je torej logika?

Dolg strmo naraščaStatistično inflacijo morajo

držati nizko. Dokler bodo pač lah-ko. Kot sem že pisal, danes vse raz-vite države dolgujejo nenormalnovisoke zneske. Vsaka država EU vpovprečju 84 % svojega prihodkanameni za dolgove. ZDA so se sa-mo v februarju zadolžile toliko, kotv celotnem letu 2007 in danes na-menijo prek 98 % prihodka za dol-gove. Iz lastnih izkušenj vemo, daje dolg potrebno vrniti. No, vsajmi, povprečni državljani ga mora-mo vrniti. Pa mislite, da bo ta dolgdržav kdaj vrnjen?

Islandija (spomnimo se krize naIslandiji pred leti) je pred kratkimprva napovedala, da dolga ne na-meravajo vrniti. V Nemčiji je že sli-šati predloge, da bi dolg Grkomodpisali. Koliko denarja smo žeSlovenci poklonili zadolženi Grči-ji? Naša sosednja država, nam po-gosto zgled in merilo, vsaj kar sestandarda tiče, od leta 1960 nivrnila praktično nič, kar si je kdajsposodila. Njen dolg se je v 50ihletih povišal za več kot 4-krat (400%). Avstrija danes za dolgove na-meni prek 74 % svojega zaslužka(Slovenija že 43 %). Še vedno ver-jamemo, da bodo državni dolgo-vi kdaj resnično vrnjeni?

Naš denar je vedno manj vre-den

Pa vendar, dolga se je nekakotreba znebiti. Tako ne gre v nedo-gled. Res je, zato pa finančni si-stem pozna pojem »inflacija«. Ven-

dar inflacijo je potrebno skriti, daljudje ne opazimo (vsaj takoj ne),da je naš denar vse manj vreden.Verjetno je večini vseeno ali žem-ljica stane 0,16 € ali 0,38 €. Dragimoji, tu gre za 130 odstotno po-dražitev, kolikor se je v zadnjih 10letih podražila žemlja. Podobno sedogaja na vseh izdelkih, ki jih dne-vno uporabljamo (glej tabelo). Ana to nismo toliko pozorni, ker sedogaja počasi. To imamo celo zasamoumevno. Pa je res? Po mo-jem mnenju bi bilo to normalno,če bi se tudi naše plače tako hitrovišale. A to je nemogoče, sistem bitakoj zrušili.

Statistika nam sporoča višinoinflacije, kjer je zajeto veliko: odkruha in mleka pa do letal ali ladij.Vendar kaj meni koristi, če državakupi ladjo ali letalo, za recimo 30% ceneje ali če se v »Kočevju ši-brovka prodaja 20 % ceneje,« kotse je nekdo slikovito izrazil? Zara-di tega si ne bom mogel kupiti večkruha. Ampak tudi to upoštevajopri izračunu statistične inflacije.Ljudje pa v večini mislijo, da je vsev najlepšem redu: Denar ohranjavrednost. Vezava pri 3,8 % na ban-ki na 5 let, je odlična. Državne ob-veznice z 4,375 odstotno obre-stno mero, ohranjajo vrednost de-narju, celo povečujejo ga. Seveda,nominalno, kaj pa realno?

Strokovnjaki opozarjajo, da nadeviznih trgih in v celotnem sve-tovnem finančnem sistemu stoji-mo pred odločilnimi sprememba-mi. Smo na te spremembe s svo-jim osebnim premoženjem pri-merno pripravljeni?

Mar ko Ko cu van,ne od vis ni pre mo ženj ski sve to va lec

[email protected]�

Dolg ne bo nikoli vrnjen

Podražitve



KOLPINGOVE ISKRICE �

Da bi ljudje mogli kot kristjani Božji zakon izpolnjevati in kot kristjani nekoč v slavi vstati, je bil k nam poslan SvetiDuh na binkoštni praznik kot tisti, ki krepi, posvečuje in očiščuje, ki posreduje Božjim otrokom zdravo življenje.

Kdor se pregreši zoper vero, se pregreši zoper Svetega Duha, ki jo človeku posreduje, greši zoper Sina, či-gar delo odrešenja okrni in onesposobi, se pregreši zoper Očeta, ker se upira njegovi večni ustvarjalni volji.

Kakor je zemeljska luč osnovni pogoj celotnega zemeljskega življenja, kajti brez luči in toplote ne more ničuspevati, tako ne more duša živeti brez Božje resnice, brez tiste svetlobe, ki prihaja od Boga, in brez toplote,njegove milosti in ljubezni.

Bog je človeku podaril spoznanje Božje resnice, odprl oči duha in samega sebe, sonce resnice je usme-ril, da bi naj njega, svojega Stvarnika, Boga in Očeta spoznal in istočasno sebe samega, svoj namen in na-men bitij okoli sebe.

Človekovo delo ne more biti drugačno kakor v duhu, po katerem je delovalo. Kajti duh more samo to nada-ljevati in ustvarjati, kar je njemu enako.

Modrost je namreč kakor večna luč, od nje se dajo mnoge prižgati in vendar ostane še vedno ista, polno žareča luč.

Najmanj zvesti človekovi prijatelji, njegovi najzvitejši zapeljivci in najhujši izdajalci so njegovi lastni čuti. Bla-gor mu, ki jih vedno nadzoruje, obrzda in jim najmanj zaupa.

Človek ve navadno sam najbolje, če samo malo premisli, kaj mu ustreza.

Človeško življenje ni nikoli popolnoma črno, slabo in pokvarjeno. So samo zlobni in slabi elementi v medse-bojnem prepiru, kar je boj, ki nikoli ne more popolnoma nehati in torej tudi nikoli ne bo.

Ako postaja verska vest zmedena, izgublja človek tudi merilo za zemeljsko pravo. Kdor nespremenljivo neve, kaj je resnično, temu tudi neodtujljivo pravo, za katero se mora človek z vsemi silami zavzemati, ker jenajtesneje povezano z večno resnico, ne pomeni veliko.

Proti resnici se lahko borijo, ne more pa biti premagana. Na nas je, da ne tulimo z volkovi, da se ne obešamopolitični in socialni zmedi kot rep, temveč da smo zvesto pod zastavo svoje vere, da pogumno v besedi in de-janju priznamo, kateremu duhu pripadamo, katere matere otroci smo, in se nikoli ne utrudimo v krščanski do-brodelnosti! Čim bolj nas stiskajo časi, tem bolj se krepijo srca in nikoli ni v javnosti krščanstvo bliže zmagi ka-kor takrat, ko se mora z žrtvami izčrpavati.

V knjigi »Adolf Kolping – Na veri temelji življenje« najdemo v poglavju z naslovom »Oživljen po Božjem Duhu, vrsto njegovih misli o Svetem Duhu s podnaslovom »Preizkušajte duhove«:

K takrat opisanemu potovanju bi tu rad dodal, da se je nagnusno vreme, ki nas je doletelo v Benetkah,še na dan našega povratka v Trst poslovilo in se je nato od ure do ure dalje obrnilo v moj prid.Takoj, ko sobile za našo stvar najbolj važne stvari v Trstu urejene, smo se podali na povratek in sicer prek Ljubljane pro-ti Štajerski. Tokrat mi je dobro šlo; nikakor se nisem mogel pritoževati nad mojo potovalno druščino, bila jetudi noč, med tem gorovjem občutno mrzla, pa smo v ljubljani z veselim klicem pozdravili železnico. Toda,železnice so izvrstno pohištvo v zemeljskem gospodinjstvu sveta. To se občuti posebno, če jih je treba napotovanju pogrešati. Vendar , tokrat veselje ni dolgo trajalo. V teku nekaj ur smo dosegli Zidani most in stem spet Savo, kjer smo se morali ustaviti. Moja pot je potekala spoet vstran, tokrat v notranjost Hrvaške,da bi si spet ogledal svoje pomočnike in se tudi nekoliko seznaniti s hrvaško deželo. V Zidanem mostu semse na pošti pustil vpisati (op. zapisovalca: za vožnjo s poštno kočijo) in se oskrbel z najbolj potrebnimi te-lesnimi potrebami; bila je ravno sreda.

IZ KORENIN �



� SLOMŠKOVI UTRINKI

Stanje v naši državi je milo rečenočudno in o tem se danes strinjamo ževsi, razen tistih, ki se povsem nera-zumno držijo zadnjih vejic oblasti.Imamo manjšinsko vlado, iz katere jepobegnila večina ministrov. Torej ima-mo vlado, ki ne more delati, in to v ča-su, ko Slovenija iz dneva v dan toneglobje v krizo kot je večina državljanovše ni doživljala in zato niti ne prepo-znava njenih kratkoročnih in ne dol-goročnih posledic. Javnomnenjske ra-ziskave kažejo najnižjo podporo pre-ostankom vlade v vsej zgodovini slo-venskih vlad, svoje mnenje pa smo vo-livci izrazili tudi na minulih referendu-mih. Imamo državni zbor, kateregapredsednik je v odstopu in ki po se-stavi že dolgo ni več takšen, kot smoga Slovenci pred tremi leti izvolili. Po-slanci vladajočih strank le te zapušča-jo in se povezujejo v nekakšne skupi-ne nepovezanih poslancev … Nastal jepolitični kaos. Kaos v času, ko se števi-lo brezposelnih še kar povečuje, kopodjetja dnevno zapirajo svoja vrata inko se Slovenija vedno bolj trdno sidramed državami z novimi oblikami suž-njelastništva, med državami, ki so boljkot »nemško - francoskemu vlaku«blizu skupini PIIGS – kandidatkam zabankrot (Portugalska, Irska, Italija,Grčija in Španija). Zato, da slovenskadržava še sploh funkcionira, se po ne-katerih podatkih mesečno zadolžuje-mo za vrtoglavih 200 milijonov evrov.

Ta sredstva potroši prevelika javnauprava, gašenje socialnih problemovin premajhna gospodarska dejavnostv državi, ob tem pa ničesar ne vlaga-mo v razvoj, napredek, širitev gospo-darstva. Tako kot Portugalcem, Ircem,Italijanom, Grkom in Špancem, tudinam še vedno ni jasno, da bomo tadenar nekoč morali vrniti.

Ob tem se v naši družbi s pomoč-jo različnih medijev ustvarja vzdušjeapatije in brezvoljnosti ter občutek, dase tako ali tako ne da nič narediti, sajda so »vsi politiki in vse politične opci-je iste, skorumpirane, pokvarjene,kradljive …«

Pa je res tako? Menim, da ne. Leveliko težje se je prebiti na naslovnicečasnikov, če nisi vpleten v nobeno afe-ro, še težje, če o moralnih vrednotahne samo govoriš, ampak se jih zave-daš in po njih živiš.

Vsi se zavedamo, da je začetek re-ševanja težav naše države v čimprejš-njih volitvah, zato si tudi v Novi Slove-niji želimo, da bi do njih prišlo čim prej.Ne delamo si iluzij, vendar smo pre-pričani, da s svojim programom lahkonagovorimo dovolj volivcev, da dose-žemo zastavljen cilj, to je povratek vDržavni zbor in 10% volilnih glasov,kar smo v preteklosti že dosegali. Navolitvah bomo nastopili samostojno ssvojimi kandidati, čeprav smo prepri-čani, da je programsko sodelovanjestrank slovenske pomladi izredno po-

membno za prihodnost Slovenije. Skom naj se NSi povezuje, če ne s SDSin SLS, ki sta ji vrednotno najbližji? Našcilj ni, da se zapiramo sami vase, sedržimo zase in z nikomer ne sodeluje-mo samo zato, ker želimo dokazati, danismo v senci nobene stranke. Našiskrena želja je, da v prihodnjem man-datu pomagamo našo domovino vrni-ti v smer, ki smo jo začrtali že pred 20leti – v demokratično, socialno in od-prto za vse, v državo v kateri imajo lju-dje enake možnosti in kjer vlada med-sebojno spoštovanje.

Narava proporcionalnega volilne-ga sistema je takšna, da zgolj ena mo-čna pomladna stranka v Državnemzboru ne more zagotoviti večine, ki jepotrebna za trdno in učinkovito vlado.Sodelovanje pomladnih strank je za-gotovilo za oblikovanje drugačne po-litike, politike, ki v ospredje postavljavsebino in ne forme. Vemo, da se pro-grami pomladnih strank ponekod ra-zlikujejo vendar nas prav ta različnostdopolnjuje, ob tem pa daje volivcemmožnost nekoliko natančnejše opre-delitve svoje volje. Seveda pa mora bi-ti takšno sodelovanje pogojeno s spo-štovanjem etičnih vrednot, državot-vornostjo, spoštovanjem dialoga terkulture medsebojnega delovanja insodelovanja, ob doslednem spoštova-nju zakonodaje ter učinkovitejšem de-lovanju pravosodja.

Modrijan gre ravno iz mesta in premišljuje, kakose goljufa človek, ki verjame vse, kar čuje. Sreča gamlad popotnik, ki ga vpraša, koliko ur hoda ima še dobližnjega mesta. »Le hodite!« mu resno pravi modri-jan. – »Zato vas ne vprašam, ker sam lahko vem, damoram hoditi, če hočem priti v mesto. Povejte mi, ko-liko ur imam še do mesta!« - »Le hodite!« zakliče mo-drijan popotniku še enkrat resneje. »Ako boste hodi-

li tako naglo, pridete v dveh urah do mesta.« - »No,kako pa da mi veste povedati sedaj in ne že prej?«vpraša popotnik. Modrijan mu odgovori: »Kako bimogel soditi dolgoto hoje, dokler ne poznam hitrotestopinj?«

Treba je preudariti in dobro razsoditi, če hočemokaj svetovati in prav odgovoriti.

Pripis: Kako je aktualna Slomškova zgodba za današnji čas, ko je veliko svetovalcev in modrecev, pa malomodrih nasvetov, ko je v naši družbi veliko vprašanj, kako dolgo še do izhoda iz krize, pa nihče ne ve, kako hi-tro hodimo in če sploh hodimo naprej proti cilju, ki se mu reče dobro gospodarsko, družbeno, socialno in med-sebojno spoštljivo mesto države v skupnosti držav naše Evropske skupnosti, v katero smo vstopili s tolikšno ev-forijo in izjemno visokimi ter navdušujočimi cilji.



KULTUR A �

Tokrat objavljamo novo pesem o biseru Kristine Pažek,predsednice KD Remšnik, ki je letos izdala svojo prvo pes-niško zbirko, in odo (hvalnico) blaženemu Adolfu Kol-pingu izpod peresa predsednika KZS Franja Šauperla:

BISER

Čar življenja,ni v tem,da najdeš,biserček v školjki.

Saj majhen biser,ne pomeni ,ti bogastva.niti sreče ti ne da.

Čar življenja je,če biser v srcu,svojem najdeš,le tisti ceno pravo ima.

Nihče ne more ga kupiti,niti ukrasti se ga ne da,le ko ga hočeš podariti,svoj pravi lesk izda.

Kristina Pažek

ODA BLAŽNEMU KOLPINGU

Oda zahvalna naj v svet pohiti, ko se Kolping v blaženstvu časti,naj Bogu zahvala zanj’ga zdaj velja,da po načelih njegovih pot nas pelja.

Sta stoletji potekli skoraj že dve,ko v svetlobo v deželi daljni se dete zazre,je leta težavna Dolfek preživel otroštva,od rojstva že okušal je bedo uboštva.

Se v šolo kot otrok poda, in za učenost ves je prevzet,se hotel je v duhovna podati, se k oltarju povzpet,a je oče globoko solze potočil in mu dejal,ti poklic bom pošteni in cenejši izbral.

Za čevljarja v uk se poda,rokodelstva vso bedo spozna,iz dneva v dan s culo hodil je v »štero«,mnogih težav okusil je v duši vso bedo.

Pogumno se v gimnazijo poda,probleme zagonetne reševati zna,še bogoslovni študij dokončati mu uspe,že k oltarju z žarom se svojim povzpne.

Se v življenju moral je od mnogih posloviti,mater in sestre, še očeta zapustiti,se prepustil problemom je uboštva,kako rešiti sanje vsakega otroštva.

Ustanovil društvo rokodelcev je,da zmanjšal stiske bi, in omilil bi gorje,pa je vnet apostol delavcev postal,kako z evangelijem pomagat, jih spoznal.

Je stanu domove dal graditi,socialno vso dejavnost plemeniti,ven iz Cerkve bil njegov je moto,je večnostno gradil za mnoge doto.

S Slomškom istočasno papeža je blagoslov dobil,da se škofije nove in pa rokodelcev blagor bo delil,da omika, izobrazba, socialnost kaj velja,se borila za življenja sta oba moža.

Se je družbe socialni nauk rodil,je Kolping predhodnik enciklike že bil,Reruma novaruma bistvo v mislih je podal,pravičnosti je zvest življenje vse ostal.

Za revolucijo posluha ni imel,z besedo Božjo prepričat mnoge je uspel,in nauk kreposten je po njem razvit,ki še za dan današnji svetel je odsvit.

Po stoletju in še pol po svetu mnogi so sadovi,Kolpingovcev zavzetih mnogi so rodovi,zdaj že od oltarja na oltar povzdignjen je,blaženost krasi duha mu in srce.

Naj v pomoč priprošnje njega se glasijo,naj ljudje kot delavcev apostola ga zdaj častijo,naj čudež se kateri še zgodi, da sij svetniški Adolf Kolping pridobi.

Franjo Šauperl


Skupščina Kolping zveze Evropev Krakowu, Poljska

Stenčas v fotografijah

Slovensko - italijansko srečanjemladih Kolpingovcev v Ljubljani

33. Kolpingov evropskištudijski seminar

KD Kamnica


bilten 2 2011 web

Documents