Informator dru{tva gradbenih in`enirjev in tehnikov Maribor

UVODNIK 2

IN@ENIR LETA 2009 4

POKROVITEL 10. [T.

INFORMATORJA OD A DO @:

- BBPPII dd..oo..oo.. 7

FAKULTETA ZA GRADBENI[TVO 12

SREDNJA GRADBENA [OLA MARIBOR 19

KARTA HRUPA ZA OBMO^JE

MESTA MARIBOR 21

PLAN DGIT MARIBOR ZA IZVEDBE

STROKOVNIH EKSKURZIJ IN

DRU@ABNIH SRE^ANJ V LETU 2010 25

STROKOVNA EKSKURZIJA 2009

LOG POD MANGARTOM IN

CINQUE TERRE 26

NAGRADA ZA DIPLOMSKO DELO 28

PRIJAVNICA ZA NAGRADO

NAJBOLJ[E DIPLOME 30

OGLA[EVALCI 32

Izdajatelj:

Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikov Maribor

Zastopnik:Stipan MUDRA@IJA,univ.dipl.in`.grad.

Uredni{ki odbor:Stipan MUDRA@IJA predsdednikDr. Miroslav PREMROV ~lanAlenka AMBRO@-JURGEC ~lanGorazd BENKOVI^ ~lanMarjana PERGAR ~lanDavid Cafnik ~lan

Naslov:Sodna ulica 24,2000 Maribor

Oblikovanje naslovnice:Ivo @nidar{i~ u.d.i.a.

Oblikovanje, priprava za tisk:MCA repro d.o.o., Tr`a{ka 65, 2000 Maribor

Tisk:Grafis d.o.o., Po`eg 4, 2327 Ra~e

Naklada: 300 kos

ISSN 1580-5271

februar 2010 / letnik 10 10

OD A DO @

Objavljeni prispevki so oblikovno poenoteni, niso pa lektorirani. Za jezikovno in vsebinsko ustreznost posameznih prispevkov so odgovorni avtorji.

10/2010 1

Spo{tovani ~lani DGIT Maribor, dragiprijatelji & drugi ljubitelji gradbeni{tva,po dolgem in napornem letu je predvami nova {tevilka na{ega Informatorjaod A do @.

Lahko bi rekli, da leto 2009 vsekakor nebo z zlatimi ~rkami zapisano vzgodovino slovenskega gradbeni{tva.Na vsakem koraku smo pri~e recesiji vgospodarstvu, vsakodnevno na televizijiposlu{amo o `alostnih usodahobubo`anih delavcev, politi~ni veljakinam vsakodnevno »servirajo« zgodbe ozni`evanju `e tako (pre)nizkih pla~, napojav recesije pa v preteklem letu ni bilaimuna niti gradbena stroka. Ukinjajo se{tevilna dru{tva, bodisi zaradi finan~nihte`av ali pa tudi neaktivnosti svojih~lanov, druga izginjajo zaradizdru`evanja z drugimi (uspe{nej{imi)dru{tvi ali pa v okviru In`enirskezbornice Slovenije. Prav zaradi tehzgoraj navedenih te`av lahko re~em, danam je pri DGIT Maribor v ponosdejstvo, da smo leto{nje leto zaklju~ili{e bolj uspe{no kot leto poprej, kar je v

dana{njih okoli{~inah `e pravi majhenpodvig.

^e se malce po{alim bi lahko rekel, datako kot imajo gradbeniki dan daneste`ave pri izbiri ustreznih materialov zagradnjo sodobnih objektov, tako imamotudi mi te`ave z izbiro strokovnega dela,s katerim bi zainteresirali ~im ve~je{tevilo gradbenikov in drugih strokovn-jakov za ~lanstvo v na{em dru{tvu. Vletu 2009 nam je {la ta zadeva precejdobro od rok, saj smo eno izmed redkihdru{tev v Sloveniji, ki bele`i stalenporast svojih ~lanov.

Tako kot vsako leto, smo tudi letos vDGIT pripravili kar nekaj odmevnihposvetov in predavanj. Predvsem sta bilaodmevna posveta na temo »U~inkovitaraba energije«, ki je bil 26.05.2009izveden v sodelovanju z podjetjemFIBRAN NORD d.o.o .iz Novega mesta,ter 19.11.2009 na temo »Vpliv prometana pogoje bivanja v mestu Maribor spoudarkom na varovanju okolja« vsklopu Agende 21, kjer smo poskusili

2 10/2010

UVODNIK

Predsednik DGIT MBStipan Mudra`ija, univ. dipl. in`. grad.

seznaniti {ir{o javnost o stanjem hrupa vna{em mestu. Posveta sta bila dele`naprecej velikega odziva v gradbenihkrogih in iskreno upam, da bomo tudi vletu 2010 na tem podro~ju tako uspe{ni.

Tudi v letu 2009 smo se udele`ilipodelitev diplom na Gradbeni fakultetiUniverze v Mariboru, ter nadaljevali sprojektom nagrajevanja najbolj{e diplome{tudentov univerzitetnega in visoko-{olskega {tudija gradbeni{tva. Odziv jebil {e ve~ji kot leto poprej, in potrebno jebilo kar nekaj konsenza med ~lani `irije,da smo izbrali najbolj{o od prispelihnalog. V komisiji za izbor najbolj{ediplome {tudija gradbeni{tva (visokegradnje in konstrukcije ter {tudij gospo-darskega in`enirstva) so bili letos prisotnistrokovnjaki iz Fakultete za gradbeni{tvo(2 predstavnika), prav tako 2 predstavnikaiz DGIT Maribor ter predstavnik iz vrst uspe{nega gradbenega podjetja.Komisijo skupaj sestavlja 8 ~lanov.

Dogovorili smo se tudi, da bo letosizjemoma podelitev nagrade za najbolj{odiplomo za preteklo {olsko leto potekalana letnem sre~anju gradbenikov v hoteluHabakuk v Mariboru.

Tudi v letu 2009 smo organizirali nekajdru`abnih in strokovnih sre~anj terstrokovnih ekskurzij. Organizirali smo tudistrokovno ekskurzijo z ogledom mostu

~ez Mangartski potok ter ogled vasicCinque Terre. V letu 2010 na~rtujemo {ebolj bogat program strokovnih ekskurzij.Ogledali si bomo namre~ gradnjo novegastadiona v Sto`icah ter gara`ne hi{e naKongresnem trgu v Ljubljani, ~emer bosledila {e dvodnevna strokovnaekskurzija z ogledom ~rpalne hidroelek-trarne Av~e in ogled gradbi{~a predoraMarkovec v Kopru. Pika na i medstrokovnimi ekskurzijami pa bo pravgotovo {tiridnevna ekskurzija v Istanbul,ker si bomo ogledali {tevilne gradbenemojstrovine tega prekrasnega mesta nadveh kontinentih. Februarja ponovno organiziramo tuditradicionalno letno sre~anje gradbenikovs plesom v hotelu Habakuk v Mariboru.Pokrovitelj sre~anja je podjetje BPId.o.o., in izkoristil bi to prilo`nost ter sejim za pokroviteljstvo iskreno zahvalil.

Spo{tovani ~lani DGIT Maribor, dragiprijatelji in drugi ljubitelji gradbeni{tva,nekako v navadi mi je, da tale uvodnikzaklju~im z mislijo ali pa povzetkomuspe{nega delovanja dru{tva v preteklemletu. Letos sem se odlo~il, da ta(samo)promocijski del izpustim, saj na{idobri rezultati `e sami zase govorijo,kako uspe{ni smo bili tudi tokrat.

Predsednik DGIT MB Stipan Mudra`ija, univ. dipl. in`. grad.

10/2010 3

Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor je v letu 2009 odlikovalo MarjanaPipenbaherja, u.d.i.g. s ~astnim nazivom»in`enir leta«. Na{ ambiciozni stanovski kolegasodi v sam vrh uspe{nih in uglednih slovenskihin`enirjev, ki s svojim talentom in znanjem `e tridesetletja opozarja nase na podro~jumostogradenj in drugih najzahtevnej{ihkonstrukcij v gradbeni{tvu.

Marjan Pipenbaher je bil rojen 22. 8.1957 vLjubljani, `ivi v Slovenski Bistrici, {olal pa se jev Mariboru, kjer je leta 1981 diplomiral naFakulteti za gradbeni{tvo; tam je podiplomski{tudij nadaljeval in sedaj pripravlja doktorattehni{kih znanosti.

@e pred diplomo se je leta 1980 zaposlil vGradisovem biroju za projektiranje, ki ga je vodilin`. A~anski . V prvih 10 letih je projektiral zelozahtevne konstrukcije v visokogradnjah, kot jebila sanacija in novogradnja Slovenskeganarodnega gledali{~a v Mariboru ter Avtobusnapostaja v Mariboru.

Leta 1990 je s partnerjem Viktorjem Markljem,u.d.i.g. ustanovil In`enirski biro PONTINGd.o.o., v katerem je danes zaposlenih 15in`enirjev in je specializiran za projektiranjenajzahtevnej{ih in`enirskih objektov - spoudarkom na mostogradnjah. Leta 2002 je

ustanovil {e konzultatsko podjetje PipenbaherConsulting Engineers Ltd /PIPENBAHERIN@ENIRJI d.o.o., kot specializirano podru`nicopodjetja PONTING d.o.o.

Na Fakulteti za gradbeni{tvo je `e leta 1986pri~el delati kot asistent, od leta 2000 pa kotpredavatelj predmeta »prednapete betonskekonstrukcije«. Poleg rednih pedago{kihobveznosti je bil tudi mentor in somentor{tudentom pri izdelavi preko 20 diplomskihnalog s podro~ja razvoja gradbenih konstrukcij,mostov in prednapetega betona.@e od {tudija dalje se ukvarja tudi z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo in sodeluje spriznanimi specializiranimi in{tituti v tujini. Vokviru lastnih raziskovalnih in razvojnih nalog jerazvil in avtorsko za{~itil prototipa protivetrneograje na viaduktu ^rni kal jn viaduktuBari~evi~i na AC Zagreb – Split.

V svoji bogati poklicni karieri je MarjanPipenbaher u.d.i.g. zasnoval in skupaj s svojimin`enirskim timom sodeloval pri projektiranjupreko 200 mostov, viaduktov, galerij in zahtevnihin`enirskih objektov v Sloveniji in tujini zuporabo novih tehnologij in inventivnimikonstrukcijskimi re{itvami. Med pomembnej{ereferen~ne objekte - tudi v svetovnem merilu –kiso tudi realizirani, vsekakor sodijo:

4 10/2010

IN@ENIR LETA 2009

In`enir leta 2009 - Marjan Pipenbaher, univ. dipl. in`. gradb.

• Koro{ki most preko Drave v Mariboru -dol`ine 240 m z max. razponom 110 m

• most za pe{ce in kolesarje preko Drave v Ptuju- dol`ine 160 m

• most Verige preko morske o`ine BokaKotorska v ^rni gori - dol`ine 980 m z max.razponom 450 m

• lo~ni most preko reke Vipave na cesti Ren~e -Nova Gorica, dol`ine 85m z razponomcentralnega loka nad vozi{~em 70 m

• most Millenium preko reke Mora~e vPodgorici - dol`ine 160 m in max. razponom145m

• viadukt Pera~ica na AC Ljubljana - Jesenice -dol`ine 360 m, z max. razponom 110 m invi{ino stebrov 60 m

• viadukt Dobru{a na AC Ljubljana - Jesenice -dol`ine 370 m, z max. razponom 58 m invi{ino stebrov 45 m

V letih 2001 -2004 je bila najbolj odmevnagradnja viadukta ^rni kal na AC Ljubljana –Koper, ki je z dol`ino 1065 m najdalj{i, pa tudinajve~ji premostitveni objekt na slovenskemcestnem omre`ju. Najvi{ji steber je skupaj zvozi{~no konstrukcijo visok 95 m, najve~jirazpon med stebri je 140 m, posebna pozornostpa velja tudi 3 m visoki protivetrni ograji (skupajz odbojno ograjo 4,2 m), inovativni re{itviprojektanta, ki uspe{no {~iti vozila pred mo~nimibo~nimi sunki vetra, ki se pogosto pojavlja vPrimorju. Z izgradnjo tako smelo zasnovanegaviadukta je bil odpravljen problem spustaavtoceste z nadmorske vi{ine 420 m naslovensko obalo.

V letu 2008 so bili pod vodstvom MarjanaPipenbaherja izdelani idejni in ponudbeniprojekti, kot so:• most preko Drave na AC Osijek – Budimpe{ta

dol`ine 2200m z max. razponom 220m

• most Pelje{ac s po{evnimi zategami na ACSplit – Dubrovnik, dol`ine 2400m z max.razponom 570m

v letu 2009 pa projekti za:• novo gara`no hi{o v Luki Koper s 26.000

parkirnimi mesti in povr{ino 480.000 m2 -(najve~ja samostojna gara`na hi{a v Evropi!)

• nadkritje EET evropskega energetskegaterminala na pomolu II v Luki Koper spovr{ino 182.000 m2 in razponom stre{nekonstrukcije 174 m (drugi najve~ji razpon vEvropi)

• CAPREA City Tower Koper – poslovnastolpnica vi{ine 150 m in pokriti vkopPiranske ulice in Zopre – Perello – podzemnigaleriji pod nivojem morja skupne dol`ine 420 m

Posebej se je odlikoval tudi kot avtor oz. soavtorna dr`avnih in mednarodnih nate~ajih, kjer je ssvojim projektantskim timom sprejel:• I. nagrado na mednarodnem javnem nate~aju

za projektno re{itev mosta Verige, spo{evnimi zategami preko Bokokotorskegazaliva

• II. nagrado na javnem dr`avnem nate~aju zakonstrukcijsko re{itev Koro{kega mostu vMariboru

• II. Nagrado na javnem dr`avnem nate~aju zakonstrukcijsko re{itev mostu preko reke Mure

• I. nagrado na javnem dr`avnem nate~aju zakonstrukcijsko re{itev Viadukta ^rni Kal

• I. nagrado na javnem dr`avnem nate~aju zamost preko reke Vipave v Ren~ah.

• I. in II. nagrado za novi cestni most preko rekeDrave na Ptuju

• I. nagrado (skupaj s francoskim izvajalskimpodjetjem Freyssinet ter belgijskim podjetjemBSIX) za konstrukcijsko re{itev mostu prekomorske o`ine v centru Dubaja na noviavtocestni povezavi z letali{~em

10/2010 5

• I. nagrado na mednarodnem javnem nate~ajuza projektno re{itev mosta preko reke Save vBeogradu z glavnim razponom 380 m

Za svoje strokovno delo pa je prejel ve~mednarodnih in doma~ih strokovnih priznanj innagrad:• nagrado SDGKJ (Saveza dru{tava gra|evinskih

konstruktora Jugoslavije) za izvirno konstruk-cijsko re{itev avtobusne postaje v Mariboru;Cavtat 1989

• priznanje mesta Maribor – za izvedbo noveavtobusne postaje v Mariboru, Maribor 1989

• European Award for Steel Structures za projektin izvedbo sovpre`nega mosta za pe{ce prekoreke Drave na Ptuju; ECCS, London, 1999

• nagrado In`enirske zbornice Slovenije zaizjemne in`enirske dose`ke; Ljubljana, 2004

• priznanje DRC Dru`be za raziskave v cestni inprometni stroki za »Izredne in`enirske dose`kena podro~ju projektiranja premostitvenihobjektov in velik prispevek pri razvojuslovenske cestne stroke«: Ljubljana, 2006

• zlato plaketo Univerze v Mariboru za izjemnedose`ke na podro~ju projektiranja gradbenihkonstrukcij in delo na pedago{kem podro~ju;Maribor, 2006

• priznanje ob~ine Podgorica in Republike ^rnegore za uspe{no realiziran projekt mostu spo{evnimi zategami preko reke Mora~e vPodgorici (eden izmed sedmih simbolov novedr`ave Republike ^rne gore), Podgorica 2006

Marjan Pipenbaher je ~lan {tevilnih strokovnihdru{tev, akademij in drugih zdru`enj:

• akademik – ^lan In`enirske akademijeSlovenije

• predsednik ZBS - Zdru`enja za betonSlovenije.

• ~lan In`enirske zbornice Slovenije,poobla{~eni projektant in revident zahtevnihobjektov

• ~lan Dru{tva gradbenih konstruktorjevSlovenije

• ~lan Dru{tva gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor

• ~lan Tehni~nega odbora za premostitveneobjekte v okviru Ministrstva za promet

• ~lan IABSE - International Association forBridge and Structural Engineering

• ~lan FIB – Federation Internationl du Beton -mednarodnega zdru`enja za beton

• ^lan EERC – Earthquake EngineeringResearch Center (Berkelej – California/USA)

• ^lan PTI – Post Tenssioning Institute USA

Ustvarjalni opus na{ega in`enirja MarjanaPipenbaherja je resni~no impresiven,sajnjegove stvaritve pomenijo vi{ek in`enirskeustvarjalnosti – kot sinteze konstrukcijskedovr{enosti, estetike in funkcionalnosti. Nanjsmo mariborski gradbeniki upravi~eno ponosni,zato smo ga zaslu`eno po~astili s priznanjem»in`enir leta«.

6 10/2010

Dru`ba BPI – Biro za projektiranje in in`eniringd.o.o. je bila ustanovljena sredi leta 1990 v takrat{e »jugoslovanskih ~asih«, ko je bilo trebanekatera dovoljenja za registracijo podjetjapridobiti tudi v Beogradu. Bili smo prvo zasebnoprojektivno podjetje v Sloveniji, ki je s podro~japrojektiranja cest dobila dr`avna naro~ila. Na{aprva naro~nika sta bila takratna Republi{kauprava za ceste s [tudijo variant hitre cesteSlovenska Bistrica – Sredi{~e ob Dravi inOb~ina Maribor s [tudijo variant Zahodneobvoznice med Vrbansko in Lackovo cesto.S {tudijami variant avtocestnih povezav vseverovzhodni Sloveniji smo prispevali k enemuod temeljev Nacionalnega programa izgradnjeavtocest v Republiki Sloveniji (NPIARS), ki ga jesprejel Dr`avni zbor leta 1995.

Slika 1: Razcep Slivnica

Tudi eni od prvih projektov pri realizaciji NPIARS sobili projekti za izvedbo 2. polovice Slovenike na odse-kih Ho~e – Dramlje, ki smo jih izdelali v na{em biroju.

Tako kot je NPIARS prispeval k razvoju celotnegaslovenskega gospodarstva, predvsem tistega,povezanega z gradbeni{tvom, je prispeval tudi krazvoju na{e dru`be. Od prvotnih pet ustanoviteljevin sodelavcev, nas je danes enajst. Ves tehni~nikader ima univerzitetno izobrazbo. Na{a usmeritevje, da zaposlujemo in strokovno vzgajamo mlade.Kar {tirje mladi in`enirji so diplomirali obsomentorstvu na{ih starej{ih kolegov.

Slika 2: Puhova cesta na Pobre`ju

Slika 3: 1. kro`i{~e v Mariboru naGosposvetski cesti

10/2010 7

20 let dru`be BPI

OBSEG DEJAVNOSTI

Dru`ba je registrirana za izvajanje vseh dejavnosti,ki sodijo v okvir graditve objektov v skladu zZakonom o graditvi objektov, njena specialnostpa je projektiranje in revidiranje projektov cestneinfrastrukture. Pod projektiranjem ceste se razumevse tisto, kar je s cesto posredno ali neposrednopovezano. Projekt ceste obi~ajno vsebuje:- na~rt trase same ceste- na~rte kri`i{~ in priklju~kov- na~rte premostitvenih objektov- na~rte opornih in podpornih zidov- na~rt odvodnje in ~i{~enje odpadnih voda- na~rt regulacij odvodnikov- na~rt prometne opreme in signalizacije- na~rte komunalne in energetske infrastrukture

na obmo~ju projektirane ceste- na~rte protihrupne za{~ite- na~rte krajinske arhitekture- varnostni na~rt

Slika 4: Priklju~ek Pesnica na AC Pesnica-Slivnica

K tem na~rtom pa spada {e vrsta elaboratov in{tudij, ki so obvezni sestavni del projektov cest:- geolo{ko geomehanski elaborat- geodetski elaborat- hidrolo{ki elaborat- prometna {tudija- {tudija hrupa

V sklopu naro~il projektov cest, ki so vednounikatni projekti, z na{imi ob~asnimipodizvajalci, v~asih pa tudi partnerji pri skupnihnastopih, prevzemamo in vodimo izdelavokompletne projektne dokumentacije. Projektantceste je vedno vodilni projektant, ki zagotavljatudi odgovornega vodjo projekta.

Slika 5: AC Pesnica-Slivnica

Slika 6: AC Senarska-Cogetinci

POMEMBNEJ[I REFEREN^NI PROJEKTI

IDZ in {tudije variant

Pri projektiranju ceste je bolj kot pri drugihobjektih pomembna tista 1. faza, imenovanaidejna zasnova oziroma {tudija variant. Takratprojektant cesto «polo`i« v prostor in s tem nekna~in trajno spremeni videz pokrajine na nekemnaravnem ali urbanem obmo~ju.

8 10/2010

Najpomembnej{e {tudije variant, na osnovikaterih smo izbrali najustreznej{e trase, ki sodanes v glavnem zgrajene so:- AC Pesnica – Slivnica z Novo Zrkovsko cesto

in hitro cesto med Ptujsko cesto in Slivnico- Pomurska AC Maribor – Pince- AC Slivnica – Dra`enci- AC Dra`enci – Gru{kovje- Zahodna obvoznica Maribora od Vrbanske

ceste do Lackove ceste- Ju`na obvoznica od Lackove ceste do Bohove

s priklju~kom na avtocesto- Hitra cesta Slovenska Bistrica – Sredi{~e ob

Dravi- 3. razvojna os na srednjem delu med AC A1,

[entilj – Koper in AC A2 Karavanke – Obre`je- cestna povezava Puhove ceste in Ul. Pari{ke

komune- obvoznica Radelj ob Dravi- obvoznica Ormo`a- obvoznica Pragerskega- obvoznica Lenarta- obvoznica Lendave- obvoznica Ru{

Slika 7: Zahodna obvoznica v Mariboru

Slika 8: Zahodna obvoznica v Mariboru

IDP, PGD, PZI in PID

Za ve~ino zgoraj na{tetih cest ali posameznihodsekov na njih smo izdelali idejne projekte (IDP)kot osnove dr`avnim ali ob~inskim lokacijskimna~rtom, projekte za pridobitev gradbenegadovoljenja (PGD) in projekte za izvedbo (PZI).

Slika 9: 1. turbo kro`i{~e v Mariboru

Slika 10: Kro`i{~e Roga{ka

10/2010 9

Poleg avtocest, hitrih cest in obvoznic smoizdelali vrsto projektov vseh faz za ceste razli~nihkategorij, od dr`avnih glavnih cest do lokalnihcest, javnih poti in gozdnih cest, ter kri`i{~,kro`i{~ in parkiri{~.

Nekaj pomembnej{ih projektov za izvedbo je:- kro`i{~e Titova cesta – Ul. heroja Bra~i~a- kro`i{~a Trnje, Gomilica in Turni{~e- kro`i{~e Kozje- kro`i{~e Lenart- kro`i{~e Mlinska - Ul. Kneza Koclja- kro`i{~i Ru{e – Lobnica in Ru{ka vrata- kro`i{~e Koresova – Engelsova- rekonstrukcija Limbu{ke ceste- rekonstrukcija Erjav~eve ulice- rekonstrukcija ulice Kraljevi~a Marka- izven nivojsko kri`anje ceste G1-2 Ormo`-

Sredi{~e ob Dravi in `elezni{ke proge Ormo` -Hodo{

- rekonstrukcija ceste R2-424 Sevnica –Planina

- rekonstrukcije cest na obmo~ju opu{~enihmejnih prehodov Kuzma, Gederovci, [entilj,Dolga vas, Robi~ in [kofije

- ceste v poslovno – industrijski coni Lenart- rekonstrukcija ceste R2-406 Dekani – Lazaret,

odsek skozi Ankaran- oskrbni center Maribor ob AC Pesnica –

Slivnica- bencinski servis Slivnica II- bencinski servis Turni{~e- bencinski servis Mlinska ulica

Ve~ina teh projektov je izvedenih ali tik predizvedbo, za vse izvedene projekte pa smo izdelalitudi projekte izvedenih del (PID).

Slika 11: Kro`i{~e Ru{ka vrata

Slika 12: Kro`i{~e Ru{e Lobnica

Recenzije in revizije

Za dr`avne institucije, Direkcijo RS za ceste inDARS opravljamo recenzije za vse vrsteprojektne dokumentacije in revizije PGDprojektne dokumentacije, za katere to predvidevazakon o graditvi objektov.Nekaj najpomembnej{ih je:- PGD in PZI AC Klanec – Srmin- PGD in PZI ve~ odsekov AC med Ljubljano in

Obre`jem- IDZ in PGD rekonstrukcije rondoja Toma~evo

na severni ljubljanski obvoznici- IDZ raz{iritve AC Koseze – Kozarje na zahodni

ljubljanski obvoznici- IDZ raz{iritve AC Ljubljana – Vrhnika

10 10/2010

- IDP Jeprca – Stane`i~e - Brod- IDP HC Koper – Dragonja- IDP HC Koper – Izola- PGD in PZI HC Srmin – [kofije- [tudija variant HC Razdrto – Vipava- IDP 3. razvojne osi na ju`nem delu med

Novim Mestom in Vinico- Vrsta PGD in PZI za rekonstrukcije cest in

kri`i{~ na omre`ju dr`avnih G in R cest

Strokovno razvojne naloge

Poleg projektiranja in revidiranja projektovcestne infrastrukture se ukvarjamo tudi sstrokovno razvojnimi nalogami kot avtorji alisoavtorji. Med tistim, ki smo jih samostojnoizdelali ali vodili njihovo izdelavo so:- Osnutek Pravilnika za projektiranje cest

- TSC (Tehni~na specifikacija za javne ceste)Odvodnjavanje cest

- TSC Maloprometne ceste- TSC Ve~nivojski priklju~ki in vozli{~a

Poleg tega smo s svojimi strokovnimi ~lanki inreferati prisotni na vrsti kongresov, simpozijev indrugih strokovnih sre~anjih.

Slika 13: Otvoritev AC Pesnica-Slivnica

10/2010 11

V akademskem letu 1999/2000 smo na Fakultetiza gradbeni{tvo Univerze v Mariboru za~eli prvotemeljitej{o prenovo {tudijskih programov.Analizirali smo programe nekaterih tujihgradbenih fakultet, jih primerjali z na{imi inugotavljali, kje in kako bi lahko na{e programeizbolj{ali. Do kon~nega predloga prenovljenihprogramov nismo pri{li predvsem zaradiintenzivnega oblikovanja skupnega evropskegavisoko{olskega {tudijskega modela in zaradinapovedane spremembe v financiranju visokega{olstva v Republiki Sloveniji, kar je pomenilopreve~ neznank. V letu 2004 smo oblikovalikatalog izhodnih znanj in izdelali niz znanj, kipomenijo most med pri~akovanim znanjemmaturantov in zahtevanim izhodnim znanjem.Katalog znanj je bil oblikovan po podro~jih, ki jihpokrivajo posamezne katedre. Pri odlo~itvah sobili uporabljeni tudi univerzitetni {tudijskiprogrami in izku{nje sorodnih fakultet izNem~ije, Avstrije, Nizozemske in VelikeBritanije ter model, oblikovan v zdru`enjuEUCEET. Izbrani programi so slu`ili predvsemkot referenca, saj so u~itelji in druge okoli{~inena vsaki {oli specifi~ni, tako da lahkoposamezna {ola dose`e optimalen uspeh le, ~eupo{teva in izkoristi svoje potenciale inposebnosti, ne pa da posnema poti, ki so si jihpo svoji meri oblikovale druge {ole. Pri~akovanirezultati in cilji prenove {tudijskih programov sopredvsem:

• kakovostni, modularni, atraktivni in aktualniprenovljeni in novi {tudijski programi, kiobsegajo podro~ji gradbenega in prometnegain`enirstva in so namenjeni razli~nim ciljnimudele`encem,

• uvedba mehanizmov za stalno zagotavljanjekakovosti programov in

• nove organizacijske oblike in metode {tudija.

V letu 2005 smo oblikovali operativne skupineza prenovo obstoje~ih programov, senatFakultete za gradbeni{tvo pa je sklenil, daoblikujemo tudi nova programa Arhitektura na 1.in 2. stopnji. Eden bistvenih argumentov zauvedbo programa Arhitektura je poleg velikegazanimanja tudi potreba po izbolj{anjusodelovanja med obema profiloma, karnameravamo dose~i `e v ~asu {tudija (skupnapredavanja, skupni projekti ipd.). Izpopolniti`elimo kreativnost {tudija in v programArhitekture vklju~iti ve~ in`enirskega znanja.

V letu 2006 smo pri Svetu za visoko {olstvo RSuspe{no akreditirali {tiri univerzitetne {tudijskeprograme prve stopnje, ki smo jih za~eli izvajativ {tudijskem letu 2007/2008, in sicer:

1. 3-letni univerzitetni program prve stopnje»Gradbeni{tvo«,

2. 3-letni univerzitetni program prve stopnje»Prometno in`enirstvo«,

12 10/2010

UVEDBA IN IZVAJANJE BOLONJSKIH[TUDIJSKIH PROGRAMOV NAFAKULTETI ZA GRADBENI[TVOUNIVERZE V MARIBORU

3. 3-letni univerzitetni program prve stopnje»Arhitektura«,

4. 3-letni univerzitetni program prve stopnje»Gospodarsko in`enirstvo – smerGradbeni{tvo«.

Leta 2008 smo uspe{no akreditirali dvavisoko{olska strokovna {tudijska programa prvestopnje, in sicer:1. 3-letni visoko{olski strokovni program 1.

stopnje »Gradbeni{tvo«,2. 3-letni visoko{olski strokovni program prve

stopnje »Prometno in`enirstvo«.[tudijska programa smo pri~eli izvajati s{tudijskim letom 2009/2010.

V prenovljenih in novih programih smoopredelili tudi nekatere skupne zna~ilnostiizvajanja programov:• manj kontaktnih ur (prehod z 900 na 720

kontaktnih pedago{kih ur letno),• spodbujanje sprotnega {tudija,• soodgovornost u~iteljev za uspeh {tudentov,• ustreznej{i urniki in prostori za pou~evanje in

delo.

V prenovljenih in novih programih smo jasnejeopredelili tudi razliko med univerzitetnimi invisoko{olskimi strokovnimi programi. Uni-verzitetni programi podajajo najprej abstraktnoznanje, nato pa njegovo konkretno uporabo. Natak na~in si {tudenti pridobijo dobre teoreti~neosnove, ki jih poglabljajo na magistrski stopnji.Visoko{olski strokovni programi pa vodijo{tudente od konkretnega strokovnega problemah konkretni strokovni re{itvi in predvsempodajajo hitro uporabno konkretno strokovnoznanje, ki se lahko z vpisom na magistrski {tudijnadgradi s poglabljanjem teoreti~nih osnov. Stak{no opredelitvijo smo dolo~ili tudizaposlitvene mo`nosti diplomantov UN in VS

programov. Prvi so bolje pripravljeni zapoglobitveni {tudij na magistrski stopnji, drugipa za takoj{njo zaposlitev v stroki. FG tudi aktivno sodeluje v delovni skupiniIn`enirske zbornice Slovenije pri dolo~itvistrokovnih kompetenc diplomantov bolonjskih{tudijskih programov. V sklopu komisije smozaenkrat sprejeli sklep, da diplomantiprvostopenjskih {tudijskih programov lahkosamostojno projektirajo le manj zahtevneobjekte, diplomanti drugostopenjskih pro-gramov pa tudi zahtevne objekte, kar predstavljaprecej{njo razliko napram strokovnim kom-petencam diplomantov starih {tudijskihprogramov, kjer je bilo ni`jo stopnjo izobrazbemo`no nadoknaditi z ustreznim {tevilom letdelovnih izku{enj. Predloge mora zakonskosprejeti {e Ministrtvo za okolje in prostor, lahkopa bi predstavljali bistveno »revolucijo« vvrednotenju dela diplomantov novih {tudijskihprogramov ter tudi smernice za ostale tehni~nevede, saj na Mati~ni sekciji gradbenikov v okviruIn`enirske zbornice Slovenije orjemo ledino pridolo~anju strokovnih kompetenc diplomantovtehni{kih ved.

Nove {tudijske programe druge stopnje(magistrske programe) bomo uvajali postopoma,tako da se pri izvajanju stari ne bodo prekrivali znovimi. Tako bomo nove magistrske programeza~eli izvajati v {tudijskem letu 2010/2011, ko sebodo iztekli vsi dosedanji stari dodiplomski{tudijski programi. Novi {tudijski programi bodologi~no nadaljevanje prvostopenjskih progra-mov, zato so v kon~ni fazi obravnave na Svetu zavisoko {olstvo RS naslednje akreditacijskevloge: 1. 2-letni magistrski program druge stopnje

»Gradbeni{tvo«,2. 2-letni magistrski program druge stopnje

»Prometno in`enirstvo«,

10/2010 13

3. 2-letni magistrski program druge stopnje»Arhitektura«,

4. 2-letni magistrski program druge stopnje»Gospodarsko in`enirstvo – smer Gradbe-ni{tvo«.

Precej pozornosti namenjamo dobri relaciji{tudent – profesor, kar temelji predvsem nadobri organizaciji tutorskega sistema, kievidentira nastale probleme ter jih posredujevodji tutorskega programa in posledi~no vobravnavo Komisiji za {tudijske zadeve (K[Z)FG. V ta namen bi `elel izraziti osebno zahvalotutorjem iz vrst profesorjev, ki v ta namen skorajvolontersko `rtvujejo svoj vse bolj dragocen ~as,pa tudi tutorjem {tudentom, ki so v preteklemsemestru organizirali `e pet okroglih miz,evidentirali mnogo problemov in podali koristnesmernice za nadaljnje delo.

Samoevalvacija izvajanjaprenovljenih/novih {tudijskih programov

Kot smo `e omenili, smo v {tudijskem letu2007/08 prvi~ vpisali prenovljene prvo-stopenjske univerzitetne {tudijske programe. Kerprehod na nove »bolonjske« {tudijske programepomeni eno najve~jih »revolucij« v sistemuvisokega {olstva v zgodovini, ter zaradi tegapredstavlja zelo resen zalogaj tako za profesorjekot za {tudente, je za uspe{no izvajanjeprogramov zelo pomemben uspe{en processamoevalvacije, s katerim `elimo pridobitikoristne informacije za nadaljnje kvalitetnoizvajanje programov. Kontinuirni processamoevalvacije izvajanja {tudijskih programovse izvaja tako s strani profesorjev, kakor tudi{tudentov.

Seveda so samoevalvacije relevantne samo, ~eso ustrezno statisti~no podprte. Prve analize zozirom na dejstvo, da so prenovljeni programivsebinsko te`ji od starih, ter da je pribli`no 20 %manj kontaktnih ur, ka`ejo relativno dobrerezultate. Nadalje si poglejmo predvsem tri vrstepridobljenih statisti~nih podatkov: • statistika vpisa {tudentov v prenovljene/nove

{tudijske programe z ozirom na vpis vpreteklem {tudijskem letu,

• statistika uspe{nosti na izpitih v prenovljenih/novih {tudijskih programih,

• statistika prehodnosti/vpisa v druge in tretjeletnike prenovljenih/novih {tudijskih progra-mov z ozirom na prehodnost v preteklem{tudijskem letu.

Iz primerjave vpisnih podatkov za prej{nja{tudijska leta sta spodbudni predvsem naslednjidejstvi:• na univerzitetnih programih se je znatno

pove~al vpis dijakov z gimnazij,• na visoko{olskih strokovnih programih je

prevladujo~ predvsem vpis s srednjih {ol,vpisa z gimnazij pa je vedno manj.

Seveda je zanimivo analizirati tudi povpre~niuspeh vpisanih {tudentov v 1. letnik iz zadnjegaletnika srednje{olske izobrazbe. Rezultatepodajamo lo~eno za univerzitetni in visoko{olskistrokovni {tudij po posameznih programih,podana pa je informativna primerjava tudi za{tudijski leti 2007/08 in 2006/07.

14 10/2010

Iz podanih rezultatov je razvidno, da se jepovpre~na ocena bistveno pove~ala, kar ka`e nanek stalni pozitivni trend, saj smo podobnopove~anje zaznali `e v prej{njem {tudijskemletu. [e vedno pa je zaskrbljujo~a {e vedno(pre)velika razlika v uspe{nosti vpisanih{tudentov med posameznimi univerzitetnimiprogrami (med programoma Arhitektura inPrometno in`enirstvo je skoraj 0.8 ocene), kardaje v razmislek predvsem smiselnost

Iz podanih statisti~nih podatkov so razvidnapredvsem naslednja bistvena dejstva:• Program Arhitektura izkazuje najve~jo izpitno

uspe{nost izmed vseh programov, vendar seje razlika napram ostalim programom vzadnjem {tudijskem letu zmanj{ala.

skupnega izvajanja v glavnem temeljnihpredmetov v 1. letnikih razli~nih {tudijskihprogramov.

V Tabeli 1 podajamo skupne podatke izpitneuspe{nosti v obeh letnikih za vse {tiriprenovljene/nove univerzitetne {tudijskeprograme, za informacijo pa so podane tudiprehodnosti {tudentov iz 1. v 2. letnik v{tudijskem letu 2007/08.

• Program Gradbeni{tvo izkazuje najni`joizpitno uspe{nost, kar je bistvena spremembanapram lanskim podatkom.

• Izpitna uspe{nost v 2. letniku je lemalenkostno ve~ja kot v 1. letniku, kar veljapribli`no enako za vse {tudijske programe.

10/2010 15

POVPRE^NA OCENA USPEHA – UNI: 2006/07 2007/08 2008/09Arhitektura / 3,58 3,62Gospodarsko in`enirstvo 2,89 3,13 3,36Gradbeni{tvo 3,24 3,29 3,47Prometno in`enirstvo 2,59 2,70 2,84skupaj 2,91 3,18 3,32

POVPRE^NA OCENA USPEHA – VS: 2006/07 2007/08 2008/09Gradbeni{tvo VS - MB 2,99 3,17 3,39Gradbeni{tvo VS – CE 3,04 2,88 3,07Promet VS – MB 3,06 3,11 3,29Promet VS - CE 2,92 2,92 3,00skupaj 3,00 3,02 3,19

Tabela 1: Skupna izpitna statistika za vse prenovljene/nove {tudijske programe [tudijski program 1. letnik 2. letnik skupaj 1. letnik 2007/08Arhitektura 71,86 75,18 73,52 72,80Gradbeni{tvo 58,58 56,40 57,49 54,86Prometno in`. 66,54 72,78 69,66 47,14Gospodarsko in`. 61,17 63,79 62,48 44,08skupaj 64,54 67,04 65,79 54,72

• Primerjajo~ z lanskimi podatki se jepovpre~na izpitna uspe{nost v 1. letnikuznatno pove~ala (skoraj za 10 %), najbolj naprogramih Prometno in`enirstvo (skoraj za20x%) in Gospodarsko in`enirstvo (za dobrih17 %), precej manj na programuGradbeni{tvo (za 3,7 %), na Arhitekturi pa seje celo malenkostno zmanj{ala (za 1,7x%).

• Navedeni podatki so verjetno v zelo dobrikorelaciji z dejstvom, da se je na programihGospodarsko in`enirstvo in Prometnoin`enirstvo bistveno dvignila ocena vpisanihnovincev, medtem ko na programu Arhitekturatega dviga prakti~no ni bilo. Zanimivo jepredvsem spoznanje, da navkljub dejstvu, da

se je na programu Gradbeni{tvo povpre~naocena vpisanih novincev opazno dvignila (z3,29 na 3,47), pri~akovani dvig izpitneuspe{nosti ni bil tako izrazit (le za 3,7 %).

Glede na predhodno podane podatke izpitneuspe{nosti je statistika prehodnosti poposameznih programih predstavljena v Tabeli 2. Zaprimerjavo je podana tudi statistika za {tudijskoleto 2007/2008 (prvo leto izvajanja prenovljenih{tudijskih programov) ter za {tudijsko leto2006/2007 (zadnje leto izvajanja starih –nebolonjskih {tudijskih programov). Statistika jepodana lo~eno za prehod iz 1. v 2. letnik (Tabela 2)ter za prehod iz 2. v 3. letnik (Tabela 3).

16 10/2010

Tabela 2: Statistika prehodnosti iz 1. v 2. letnik po posameznih {tudijskih programih (brez ponavljalcev v 2. letniku).

[tudijski program Prehodnost v 2.letnik Prehodnost v 2.letnik Prehodnost v 2.letnikv 2008/2009 v 2007/2008* v 2006/2007*

(stari program)v % glede na V1 v % glede na V1 v % glede na V1

v % glede na V1 + V2 v % glede na V1 + V2 v % glede na V1 + V2Arhitektura 55 53V1 = 65 84,61 % 81.5 % /V1 + V2 = 66 83,33 % 81.5 %Gradbeni{tvo 44 43 35V1 = 85 51,76 % 53.1 % 49.3 %V1 + V2 = 104 42,31 % 37.7 % 39.8 %Prometno in`. 15 15 8V1 = 16 93,75 % 53.6 % 24.2 %V1 + V2 = 19 78,95 % 37.5 % 18.2 %Gospodarsko in`. 34 29 18V1 = 42 80,95 % 56.8 % 42.9 %V1 + V2 = 50 68,00 % 47.5 % 29.0 %Skupaj 148 140 61V1 = 208 71,15 % 62.2 % 41.8 %V1 + V2 = 239 61,92 % 48.6 % 31.4 %

V1 .... prvi~ vpisani {tudenti, V2 .... ponavljalci letnika

Iz predstavljenih podatkov so pomembnapredvsem naslednja dejstva:• V primerjavi z lanskim letom se je zlasti

pove~ala prehodnost na programih Prometnoin`enirstvo in Gospodarsko in`enirstvo, kar jev korelaciji s predhodno podanimi podatki oizpitni uspe{nosti in vpisnimi podatki.

• Prehodnost na programih Arhitektura inGradbeni{tvo je nekje v lanskih okvirih,oziroma je le malenkostno porasla, kar je spetv korelaciji s prej podano izpitno uspe{nostjo.

• V nasprotju z lanskim letom je najve~japrehodnost na programu Prometnoin`enirstvo, kar {e posebej veseli z ozirom nazmanj{an vpis novincev.

• Z ozirom na lanske podatke v povpre~ju opa`amopribli`no 10 % porast prehodnosti iz 1. v 2. letnik.

Kot je razvidno, je prehodnost iz 2. v 3. letnik na{tudijskem programu Arhitektura pribli`no enaka kotpri prehodu iz 1. v 2. letnik, na programuGradbeni{tvo je nekoliko ve~ja, na programihGospodarsko in`enirstvo in Prometno in`enirstvo pabistveno ni`ja. Povpre~na uspe{nost prehodnosti v

• Z ozirom na predlanske podatke (zadnje letostarih {tudijskih programov) tako v povpre~juopa`amo skoraj 2-kratni porast prehodnosti iz1. v 2. letnik, kar je seveda posebejrazveseljivo dejstvo.

Nadalje podajmo tudi prehodnost iz 2. v 3. letnikposameznega {tudijskega programa. Ker je 3.letnik zadnji letnik I. stopenjskih {tudijskihprogramov, {tudentje pa se vpi{ejo vabsolventski sta` brez dodatnih obveznosti,pomeni prehodnost v 3. letnik pravzaprav tudiprehodnost do absolventskega sta`a. V tanamen, je dodatno podana tudi skupnaprehodnost od novincev do absolventov poposameznih {tudijskih programih.

3. letnik je pribli`no enaka kot pri prehodnosti v 2.letnik. Pri tem je potrebno upo{tevati dejstvo, da je zaprehod v 3. letnik potrebno opraviti vse izpite 1.letnika ter 2/3 obveznosti iz 2. letnika (interno zni`anipogoji za programe Gradbeni{tvo, Prometnoin`enirstvo in Gospodarsko in`enirstvo).

10/2010 17

Tabela 3: Statistika prehodnosti iz 2. v 3. letnik po posameznih {tudijskih programih.

[tudijski program Prehodnost v 3.letnik Prehodnost v 2.letnik Prehodnost v 1.letnikv 2008/2009 v 2008/2009 absolvent

v % glede na V1 v % glede na V1Arhitektura 44 55V1 = 53 83,02 % 84,61 %

70,24 %

Gradbeni{tvo 25* 44V1 = 43 58,14 % 51,76 %

30,10 %

Prometno in`. 10 15V1 = 15 66,67 % 93,75 %

62,50 %

Gospodarsko in`. 19 34V1 = 29 65,52 % 80,95 %

53,04 %

Skupaj 98 148V1 = 140 70,00 % 71,15 %

49,81 %

* 17 {tudentov se je prepisalo na program VS Gradbeni{tvo. Nekateri so imeli pogoje za vpis v 3. letnik UN.

Veseli predvsem, da se bo ob upo{tevanjudejstva, da bo verjetno ve~ina vpisanih v 3. letniktudi uspe{no zaklju~ila I. stopenjski {tudij,bistveno zve~ala prehodnost do zaklju~ka{tudija, kar bo lahko ugodno vplivalo nafinanciranje {tudijskega procesa fakultete. Vprej{njih letih je bila ta uspe{nost v povpre~ju leokoli 25 %.

Sklepne ugotovitve

Za zaklju~ek bi strnil bistvene prednosti in pomanklji-vosti, ki sem jih glede na analizo statisti~nihpodatkov ter razna opa`anja zaznal v ~asu izvajanjaprenovljenih bolonjskih {tudijskih programov.

Prednosti:• [tudijski program Arhitektura, kot edini novi

{tudijski program FG, se je odli~no uveljavil vprvih dveh letih izvajanja ter izkazujenadpovpre~no vpisno, izpitno in prehodnoevidenco. [tudentje so tekom pedago{kegaprocesa izkazovali nadpovpre~no anga`iranosttako pri direktnih kontaktnih pedago{kih urahkot pri samostojnem (projektnem) delu. Izvedliso tudi ve~ projektnih delavnic, lepo pa sosprejeli tudi gostujo~e profesorje.

• Vpisni podatki na vseh programih izkazujejoopazno izbolj{anje glede na odsotni dele`vpisanih dijakov z gimnazij in glede na povpre~nooceno v zadnjem letniku srednje {ole. Trend sepozitivno nadaljuje `e drugo leto zapored, torejves ~as izvedbe bolonjskih {tudijskih programov.

• Rezultati prehodne evidence glede na prej{njaleta izkazujejo bistveno izbolj{anje na prakti~novseh treh prenovljenih {tudijskih programihkljub skoraj dvakrat stro`jim prehodnimpogojem. Pozitivni trend se nadaljuje `e izlanskega {tudijskega leta. V splo{nem programiizkazujejo povpre~no 50 % prehodnost do

absolventskega sta`a, kar je bistveno pove~anjeglede na stare {tudijske programe.

• Tutorstvo, kot eden izmed pomembnihsegmentov prenove {tudijskih programov, seje zlasti s strani {tudentov {e dodatno okrepilo.Dodatno smo uvedli tudi strokovno tutorstvo,kot pomo~ zlasti pri temeljnih predmetih inmehaniki, kjer je po statistiki izpitna uspe{nostnajni`ja. Na temo uspe{nosti izvajanjanovih/prenovljenih {tudijskih programov smov organizaciji tutorjev izvedli ve~ okroglih miz,na katerih smo predstavili izpitno statistiko inskupno analizirali probleme.

Pomankljivosti:• Spodbujanje na sprotni {tudij ter z ozirom na

primerljivost z mednarodnimi programipove~anje vsebin ve~ine predmetov jerezultiralo v preobse`nosti obveznosti,predvsem seminarskih del, za ve~ino{tudentov. Posledi~no ve~ina ni bila zmo`naslediti pristopnim pogojem za izpite pri vsehpredmetih semestra. Problem izvira `e iz 1.leta izvedbe bolonjskih programov in smo gav leto{njem letu `e vsaj delno re{ili.

• Prakti~no vsi vodje {tudijskih programov soizpostavili prostorsko problematiko. Zaradipremajhnega {tevila predavalnic se nismopovsem dr`ali za~rtanih postavk pri prenovi,da pedago{ki proces zaradi pove~anja obsegasamostojnega dela {tudentov pravilomazaklju~imo do 14. ure.

• Na programu Gradbeni{tvo opa`amo precej{enprepis {tudentov na VS program, kar je sevedaposledica zakonske uvedbe izena~itve stopnjeizobrazbe in mo`nosti prostega vpisa na II.stopenjske {tudijske programe.

Red.prof.dr. Miroslav Premrovv.d. dekan FG UM

18 10/2010

Na Srednji gradbeni {oli in gimnaziji Mariborsodelujemo v mednarodnih projektih `e od leta2000. V okviru evropskih projektov Socrates -Comenius smo se v tem ~asu povezovali zrazli~nimi srednjimi {olami iz Nizozemske,Nem~ije, Anglije, [panije in Italije. Nastajali sozanimivi projekti, katerih avtorji so dijaki izrazli~nih evropskih {ol pod vodstvom njihovihmentorjev. Dvakrat letno potekajo projektnasre~anja in mednarodne konference, katerihorganizacijo prevzame vedno druga sodelujo~a{ola.

Na{ prvi projekt smo poimenovali Motivacijaskozi komunikacijo, v katerem smo sodelovaliz dvema nem{kima {olama iz Brandenburga inBad Dübna, z nizozemsko {olo iz Maastrichtater {pansko {olo iz Segovie. Dijaki vseh petih{ol so skupaj napisali knjigo z naslovom Tako`ivimo v Evropi. Opisovali so razli~ne obi~aje,praznovanja in dogodke ter na tak na~inpredstavili del svojega `ivljenja. Tako jenastala izredno pisana in zanimiva knjiga.Poleg tega pa je nastajal {e en velik projekt,katerega cilj je bil ureditev parka pred na{o{olo. Dijaki vsake od sodelujo~ih {ol soizdelali na~rte za klop, pti~jo krmilnico in ko{,na osnovi katerih so na{i dijaki pri prakti~nempouku v {olskih delavnicah izdelali izdelke.Postavili smo jih v osrednji del parka, uredilipoti in okolico. Tako je nastal Park mednar-

odnega sodelovanja, v katerem zelo radiposedajo ne samo na{i dijaki, ampak tudiMaribor~ani, ki jih pot zanese tod mimo in jihpritegne lepo urejena zelena oaza.

V naslednjem comenius projektu smosodelovanje okrepili {e z angle{ko {olo izBristola. Ukvarjali smo se s tematiko {ole vprihodnosti in projektu dali naslov Vizijaevropske {ole. Na vseh {tirih {olah so dijaki medseboj, med star{i in u~itelji izvajali ankete opreteklosti, sedanjosti in prihodnosti {ole inpouka. Na osnovi zelo zanimivih zbranihpodatkov so dijaki razmi{ljali, kak{na bi naj bilau~ilnica prihodnosti in svoje ideje predstavili zmaketo.

Mednarodno sodelovanje nadaljujemo z dvemanizozemskima {olama iz Maastrichta, z nem{ko{olo iz Bad Dübna ter italijansko {olo iz LaSpezie. Projekt smo poimenovali Energija jena{a prihodnost, saj smo se osredoto~ili naobravnavo danes nasploh zelo aktualne teme -energije. Dijake vzpodbujamo k razmi{ljanju ovar~evanju z energijo na razli~nih podro~jih, ou~inkoviti rabi energije ter o alternativnih virihenergije. Kljub pomembnosti tematike nismodobili finan~ne podpore s strani Centra RS zamobilnost in evropske programe, zato smo se znastalim problemom financiranja obrnili naEnergetsko agencijo za Podravje, ki nam je

10/2010 19

MEDNARODNO SODELOVANJE NASREDNJI GRADBENI [OLI INGIMNAZIJI MARIBOR

prijazno ponudila pomo~ in sodelovanje ter nasv celoti podpira. V novembru preteklega leta smona na{i {oli gostili ravnatelje in u~itelje iz vsehsodelujo~ih {ol, v marcu tega leta pa z dijakiodpotujemo v Maastricht, kjer bomo projektzaklju~ili.

V zadnjih letih smo na{e mednarodnosodelovanje {e raz{irili. Stike smo navezali zgradbeno in geodetsko {olo iz Osijeka, redno sesre~ujemo z gradbeno {olo s slovenskim u~nimprogramom iz Trsta ter z dunajsko gradbeno{olo. Zavedamo se, da je tako dodatno delopoleg osnovnih {olskih obveznosti {e kako pomembno in potrebno. Dijaki delajo znavdu{enjem, razvijajo svojo ustvarjalnost,samoiniciativnost, iznajdljivost, splo{norazgledanost in {e posebej izpopolnjujejo znanjetujega jezika, kar jim bo dobra popotnica v`ivljenje. S prijetnim dru`enjem na mednarodnihsre~anjih se med sodelujo~imi stkejo mo~neprijateljske vezi, spoznajo tuje dr`ave in `ivljenje{irom po Evropi.

Zapisala: mag. Marjetka Per{on, univ. dipl. in`. grad., koordinatorica mednarodnega sodelovanja

Kulturni program ob odprtju parkaMednarodnega sodelovanja.

U~ilnica prihodnosti kot so si jo zamislili na{i dijaki.

Skupinska slika udele`encev mednarodnekonference v Portoro`u.

20 10/2010

UVOD

Mestna ob~ina Maribor je leta 2008 naro~ilaizdelavo dveh pomembnih dokumentov:• Karte hrupa za obmo~je mesta Maribor• Dolo~itev obmo~ij varstva pred hrupom za

obmo~je mestne ob~ine Maribor

Priprava obeh dokumentov je obveza MO Mariborkot pristojnega upravljavca prostora, ki izhaja izpredpisov s podro~ja varstva pred hrupom.Izdelavo karte hrupa predpisuje Uredba oocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, dolo~itevobmo~ij varstva pred hrupom prepisuje Uredba omejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Predpisa prena{ata v na{ pravni red direktivoEvropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/EC(Direktiva), s katero so bila na evropski ravnipoenotena izhodi{~a za zbiranje, primerjanje inporo~anje podatkov o obremenitvi okolja inprebivalcev s hrupom zaradi cestnega,`elezni{kega in letalskega prometa in zaradihrupa proizvodnih virov. Direktiva nalaga vsem~lanicam EU, da za pomembne ceste, `eleznice,ve~ja letali{~a in poselitvena obmo~ja vpredpisanih rokih izdelajo t. im. strate{ke kartehrupa, z rezultati strate{kih kart seznanjajojavnost, izdelajo operativne programe varstvapred hrupom in spremljajo njihovo izvajanje. Ovsaki fazi so ~lanice dol`ne v predpisanih rokihporo~ati Evropski komisiji.

Karta hrupa ni namenjena le dolo~anjuobremenitve s hrupom in poro~anju o rezultatih

kartiranja, temve~ karta hrupa posebej naposelitvenih obmo~jih slu`i kot strokovna podlagaza informiranje javnosti in kot strokovna podlagapripravo operativnih programov varstva predhrupom in za celovito na~rtovanje in urejanjeprostorskega razvoja s stali{~a varstva pred hrupom.

Mestna ob~ina Maribor intenzivno pripravljaob~inski prostorski na~rt (OPN), v katerembodo dolo~ene dolgoro~ne usmeritve za izraboprostora, in ob~inski podroben prostorski na~rt(OPPN), v katerem bodo usmeritve OPNkonkretizirane z ve~jo natan~nostjo. Namenizdelave karte hrupa za obmo~je mesta Mariborje tudi priprava strokovnih podlag, na osnovikaterih bodo v ob~inskem prostorskem na~rtuin v ob~inskem podrobnem prostorskem na~rtuupo{tevane omejitve, ki pri na~rtovanjuprostora izhajajo iz ranljivosti prostora zaobremenjevanje s hrupom. Na podlagikartiranja hrupa so dolo~ena obmo~japoselitve, ki so v obstoje~em stanju glede nanjihovo namembnost preobremenjena shrupom in je zanje treba izdelati sanacijskiprogram, in obmo~ja, na katerih je obremenitevs hrupom v obstoje~em stanju majhna in jih jezato treba za{~ititi pred pove~anim obremenje-vanjem s hrupom (mirna obmo~ja poselitve).

Karta hrupa za obmo~je mesta Maribor jeizdelana v obliki in na na~in, ki zagotavljata:• da je karta hrupa izdelana skladno z Uredbo o

ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju;• da je karta hrupa izdelana na na~in, ki

omogo~a predstavitev rezultatov javnosti;

10/2010 21

KARTA HRUPA ZA OBMO^JE MESTA MARIBOR

• da je v karti hrupa lo~eno dolo~ena obremenitevokolja in prebivalcev s hrupom zaradi cestnegaprometa, obremenitev zaradi `elezni{kegaprometa in celotna obremenitev s hrupom;

• da je v karto hrupa mo`no vklju~iti ustreznopripravljene podatke o obremenitvi s hrupomzaradi industrijskih virov ter dolo~iti celotnoobremenitev s hrupom;

• da karta hrupa daje celovito sliko o pozidavi,namenski rabi stavb in poselitvi ter analizobremenitve s hrupom na stavbah zvarovanimi prostori in v prostoru v skladu zdolo~ili Uredbe o ocenjevanju in urejanjuhrupa v okolju ter analizo preobremenjenihstavb in prebivalcev v skladu z dolo~ili Uredbeo mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju;

• da karta hrupa omogo~a neposreden prenosvseh vhodnih podatkov o virih hrupa (podatki oprometu in podatki o prostoru) ter vseh izhodnihpodatkov o obremenitvi s hrupom (to~kovni inprostorski izra~un, statisti~ne porazdelitve tergrafi~ni prikazi rezultatov modelnih izra~unov) vokoljski informacijski sistem MO Maribor.

Vsi vhodni in izhodni podatki za cestni promet sovezani na uradno ob~insko bazo cestnih podatkov(BCP), ki jo vzdr`uje Prostorsko informacijskicenter MO Maribor. Na ta na~in je mogo~e podatkeo obravnavanih virih hrupa in obremenitvi shrupom zaradi njihovega obratovanja spremljati vkrajevnem, vsebinskem in ~asovnem smislu.

Kot izhodi{~no leto za izdelavo karte hrupamesta Maribor je bilo privzeto leto 2006. Za toleto so bile na republi{ki ravni izdelane strate{kekarte hrupa, ki vklju~ujejo tudi nekatere dr`avneceste in `eleznice na obmo~ju mesta Maribor,zato je bilo mo`no podatke in rezultate teh kartneposredno uporabiti v karti hrupa za mestoMaribor ter tako tudi realno oceniti, kolik{en jeprispevek virov hrupa posameznih upravljavcevk celotni obremenitvi s hrupom.

PRAVNE PODLAGE

Zakon o varstvu okolja, Ur. list RS {t.39/06, 70/08. Zakon predstavlja splo{en okvirza urejanje varstva okolja pred obremenjevanjemin dolo~a temeljna na~ela varstva okolja, ukrepevarstva okolja, spremljanje stanja okolja, zbiranjein posredovanje informacij o stanju okolja indruga z varstvom okolja povezana vpra{anja.Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa vokolju, Ur. list RS {t. 121/04. Uredbaprena{a na podro~ju varstva pred hrupom v na{pravni red dolo~ila evropske direktive2002/49/EC (EN Direktiva). Direktiva postavljaenotne kriterije za dolo~anje obremenitve shrupom s kartiranjem. Obveza izdelave kartehrupa je dolo~ena v 6. ~lenu Uredbe, zahteve prinjeni izdelavi v prilogi 4 Uredbe.Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupav okolju, Ur. list RS {t. 105/05, 34/08.Uredba dolo~a v skladu z Direktivo in sPriporo~ilom Komisije 2003/613/ES v zvezi znavodili o revidiranih za~asnih ra~unskihmetodah industrijskega hrupa, hrupa letali{~,hrupa `elezni{kega in cestnega prometa meddrugim za~asne metode za ocenjevanje kazalcevhrupa, prilagoditve, ki jih je treba upo{tevati zaizra~un vrednosti kazalcev hrupa pri uporabiza~asnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa.Pomembno pri tem je, da so za ocenjevanjeobremenitve s hrupom za namen kartiranjamerodajne le ra~unske metode.Pravilnik o prvem ocenjevanju in obrato-valnem monitoringu hrupa za vire hrupater o pogojih za njegovo izvajanje, Ur. listRS {t. 105/08. Pravilnik kot izvedbeni predpisobeh uredb dolo~a metodologijo merjenja inocenjevanja hrupa, vsebino poro~ila o ocenjevanjuhrupa in obliko poro~anja podatkov Ministrstvu.Pravilnik o zvo~ni za{~iti stavb, Ur. listRS {t. 14/99 in 110/02. Pravilnik dolo~a

22 10/2010

zahteve za zvo~no za{~ito stavb, namenjenih zabivanje in delo ljudi ter mejne vrednosti kazalcevhrupa v bivalnih in delovnih prostorih. Pravilnikje pomemben pri na~rtovanju protihrupnihukrepov na obmo~jih, kjer je okolje kljubukrepom za zmanj{anje emisije hrupa na viru inukrepom za prepre~evanje {irjenja hrupa vnjihovo okolico preobremenjeno in so zatopotrebni ukrepi za izbolj{anje razmer v varovanihprostorih.

OBMO^JA VARSTVA PRED HRUPOM

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa vokolju dolo~a zna~ilnosti varovanih obmo~ij,mejne in kriti~ne vrednosti kazalcev hrupa zacelotno obremenitev s hrupom in mejnevrednosti za razli~ne vire hrupa glede naobmo~ja varstva pred hrupom. 4. ~len Uredbepredpisuje {tiri obmo~ja varstva pred hrupom:I. obmo~je: I. stopnja varstva pred hrupom zavse povr{ine na mirnem obmo~ju na prostem, kipotrebujejo pove~ano varstvo pred hrupom,razen povr{in na obmo~ju prometneinfrastrukture, na obmo~ju gozdov na povr{inahza izvajanje gozdarskih dejavnosti na obmo~ju zapotrebe obrambe in na obmo~ju za potrebevarstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami;II. obmo~je: II. stopnja varstva pred hrupom zanaslednje povr{ine podrobnej{e namenske rabeprostora, na katerem ni dopusten noben poseg vokolje, ki je mote~ zaradi povzro~anja hrupa:• na obmo~ju dru`bene infrastrukture povr{ine

za zdravstvo v neposredni okolici bolni{nic,zdravili{~ in okrevali{~,

• na obmo~ju stanovanj ~iste stanovanjskepovr{ine, stanovanjske povr{ine za posebnenamene in povr{ine po~itni{kih hi{,

• na posebnem obmo~ju, ki je namenjenopovr{ini za turizem;

III. obmo~je: III. stopnja varstva pred hrupom zanaslednje povr{ine podrobnej{e namenske rabeprostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, kije manj mote~ zaradi povzro~anja hrupa:• na obmo~ju stanovanj: splo{ne stanovanjske

povr{ine in stanovanjske povr{ine skmetijskimi gospodarstvi,

• na obmo~ju dru`bene infrastrukture: povr{ine zavzgojo, izobra`evanje, {port, zdravstvo, kulturo,javno upravo in opravljanje verskih obredov,

• na obmo~ju zelenih povr{in: povr{ine zarekreacijo in {port, parki in pokopali{~a,

• na me{anem obmo~ju vse osrednje in me{anepovr{ine in

• na obmo~ju vodnih zemlji{~ vse povr{inerazen povr{in vodne infrastrukture in povr{inna mirnem obmo~ju na prostem;

IV. obmo~je: IV. stopnja varstva pred hrupomza stavbe z varovanimi prostori na naslednjihpovr{inah podrobnej{e namenske rabe prostora,na katerih ni stavb z varovanimi prostori in jedopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj mote~zaradi povzro~anja hrupa:• na posebnem obmo~ju povr{ine drugih

obmo~ij, ki so namenjene za nakupovalnasredi{~a, sejmi{~a in zabavi{~ne objekte (npr.avtodrom, vrtiljak ali {portno streli{~e), inpovr{ine drugih podobnih obmo~ij,

• na obmo~ju proizvodnih dejavnosti: povr{ineza industrijo, povr{ine z objekti za kmetijskoproizvodnjo in povr{ine za proizvodnjo,

• na obmo~ju prometne infrastrukture vse povr{ine,• na obmo~ju komunikacijske infrastrukture vse

povr{ine,• na obmo~ju energetske infrastrukture vse

povr{ine,• na obmo~ju okoljske infrastrukture vse povr{ine,• na obmo~ju vodnih zemlji{~ vse povr{ine

vodne infrastrukture,• na obmo~ju mineralnih surovin vse povr{ine,

namenjene izkori{~anju mineralnih surovin,

10/2010 23

• na obmo~ju kmetijskih zemlji{~ vse povr{ine,razen na mirnem obmo~ju na prostem,

• na obmo~ju gozdov: vse povr{ine za izvajanjedejavnosti z gozdarskega podro~ja in vsepovr{ine gozda kot zemlji{~a, razen namirnem obmo~ju na prostem,

• na obmo~ju za potrebe obrambe • na obmo~ju za potrebe varstva pred naravnimi

in drugimi nesre~ami.

KARTA HRUPA - STANJE

Rezultati kartiranja ka`ejo, da je na obmo~jumesta Maribor prevladujo~i vir hrupa cestnipromet, celotna obremenitev s hrupom papresega kriti~no vrednost kazalca hrupa zacelodnevno izpostavljenost pri 904 stavbah z12.497 prebivalci, in kriti~no vrednost kazalcano~nega hrupa pri 1.300 stavbah z 17.033prebivalci. Ve~ina kriti~no preobremenjenih

stavb le`i ob ob~inskih cestah, pomemben dele`pa ob cestah v upravljanju Dru`be za avtocesteRS in ob cestah v upravljanju Direkcije za cesteRS. Obmo~ja s kriti~no preobremenjenimistavbami so po dikciji zakona o varstvu okoljadegradirana in je zanje Vlada RepublikeSlovenije v sodelovanju s pristojno ob~inodol`na sprejeti in izvesti sanacijski program.Ne glede na to so na obmo~ju mesta obse`nepovr{ine in obmo~ja, na katerih je obremenitev shrupom v obstoje~em stanju sorazmerno majhnain izpolnjujejo pogoje za razvrstitev med mirnaobmo~ja poselitev.Rezultati kartiranja hrupa so kot informacijejavnega zna~aj vklju~eni v okoljski informacijskisistem MO Maribor.

Na podlagi dokumenta »Karta hrupa za obmo~jamesta Maribor, junij 2009« pripravila: Brigita ^an~, univ.dipl.in`., spec.

24 10/2010

Slika 1: Grafi~ni prikaz rezultatov kartiranja hrupa za vir cestni in `elezni{ki promet za obdobje dneva, ve~era,no~i ter celodnevna obremenitev (vir: Karta hrupa za obmo~je mesta Maribor, EPI SPEKTRUM, junij 2009)

Za dne 28.5.2010 se predvideva strokovnaekskurzija z ogledom ~rpalne hidroelektrarneAv~e in ogled gradbi{~a predor Markovec vKopru.

V jesenskem ~asu (v mesecu septembru alioktobru) se izvede Jesensko dru`enje na{ih~lanov.

V leto{njem letu pri~nemo s pripravo organi-zacije strokovne ekskurzije v Dubaj. Strokovnaekskurzija se predvideva izvesti v aprilu ali majuleta 2011, z pla~ilom v 6 obrokih, prvi obrok sebo vpla~al v mesecu oktobru tega leta.

Komisija za strokovne ekskurzije in dru`abna sre~anja

Za dne 6.2.2010 se predvideva Letno sre~anjegradbenikov s plesom v hotelu Habakuk vMariboru. Pokrovitelj sre~anja bo podjetje BPId.o.o., igrala pa bo glasbena skupinaYuhubanda.

Za dne 5.3.2010 se predvideva 1 dnevnastrokovna ekskurzija z ogledom gradbi{~: - stadion z dvorano v Sto`icah- gara`na hi{a na Kongresnem trgu v Ljubljani,- viadukt Le{nica

Za dne 19.3.2010 se predvideva 4 dnevnastrokovna ekskurzija v Istanbul z ogledom mestana 2 kontinentih: Modra mo{eja, Ayasofya,Topkapi, nekdanji Hipodrom, podzemna cisterna,`elezni{ka postaja, pokrita tr`nica, izlet z ladjo poBosporju, ki lo~uje Evropo in Azijo in vo`nja pod1560 m dolgim mostom, ki povezuje obakontinenta in je vi{ine 64 m nad morsko gladino,ter ogled drugih svetovno znanih znamenitosti.

10/2010 25

PLAN DGIT MARIBOR ZA IZVEDBESTROKOVNIH EKSKURZIJ INDRU@ABNIH SRE^ANJ V LETU 2010

Strokovno ekskurzijo smo za~eli z ogledommanj{ega kraja Loga pod Mangartom, kateregaje v letu 2000 (17.11.2000 ob 13.27) prizadelplaz Stov`e. Slednji je pod seboj »pokopal« karnekaj hi{ in na `alost tudi sedem ljudi. Na lastneo~i smo se prepri~ali, da je vas skorajobnovljena, `ivljenje v vasi pa poteka dokaj»normalno«. Cilj na{ega ogleda pa je bil novimost ~ez Mangartski potok na cesti Predel-Strmec v osrednjem delu Triglavskeganarodnega parka.

»Most, ki je po zasnovi lo~ni armiranobetonskije dol`ine 128 m, {irine 9,8 m, s svetlimrazponom loka 86 m in vi{ino od dna soteskedo vrha loka preko 60 m. Zaradi zahtevnega inte`ko dostopnega terena se je spremenilatehnologija gradnje loka. Tehnologija prosto-konzolne gradnje lo~nega mostu s pomo~jopo{evnih zateg preko dveh za~asnih armira-nobetonskih pilonov vi{ine preko 20 m jezamenjala prvotno predvideno tehnologijogradnje s pomo~jo klasi~nega opa`a,podprtega s pali~no podkonstrukcijo brezvmesnih podpor.«

Tako so zapisali na internetni strani Primorjad.d., ki je ta most po projektu ISB d.o.o. tudizgradilo. Most so z zakasnitvijo odprli v drugipolovici leta 2009.

Z avtobusom smo nadaljevali po dolini reke Padproti zahodu Italije. Ustavili in nastanili smo se vhotelu v bli`ini srednjeve{kega mesta Lucca. Odtam smo v naslednjih dveh dneh obiskalizanimivosti na obali Ligurskega morja.

Drugi dan smo se z ladjo zapeljali na podro~jeCINQUE TERRE, ki je dobilo ime po petihslikovitih ribi{kih vasicah in se razprostirajovzdol` neokrnjene obale. Podro~je obkro`ajogore porasle z vinogradi, zato se tam pona{ajo zvinom znanim po vsem svetu. Vasice pa so pravzaradi te`ke dostopnosti ohranile vso svojonedotaknjenost, slikovitost in neobi~ajnoarhitekturo.

Tretji dan smo se zapeljali v strme planine vokolico mesta Carrara, kjer je preko 400kamnolomov. Ogledali smo si enega izmed njihin na lastne o~i videli, kako tam planini »trgajo«`lahtni kamen in ga potem prodajajo po vsemsvetu.

26 10/2010

STROKOVNA EKSKURZIJA 2009 LOG POD MANGARTOM IN CINQUETERRE

Pred odhodom v Slovenijo smo se ustavili {e vmestu Lucca. Mesto, ki je velikosti na{egaMaribora, smo skoraj v celoti prepe{a~ili.Najbolj so nas navdu{ile hi{e na temeljihrimskega amfiteatra, pred katerimi so {tevilne»o{terije«. Za konec smo naredili tudi skupinskofotko pred spomenikom najbolj znanegadoma~ina – Giacomom Puccinijem.

V Maribor smo se vrnili proti jutru naslednjega dne.

Tekst in foto: Rudi PETREJ

10/2010 27

Tudi v leto{njem {olskem letu 2008/2009 smopri DGIT MB izbirali in to drugi~ najbolj{odiplomsko nalogo. V sodelovanju s Fakulteto zagradbeni{tvo smo na spletnih straneh DGITMB in Fakultete za gradbeni{tvo pripravilamerila in razpis za podelitev nagrad najbolj{imdiplomantom univerzitetnega in visoko{olskega{tudija. Rok za prijavo je bil od 1.10.2008 do30.9.2009.

Razpis je namenjen nalogam iz podro~ij:• Materiali v gradbeni{tvu, • Operativno gradbeni{tvo, • Gradbene konstrukcije, • Gradbena mehanika, • Geotehnika, • Informatika v gradbeni{tvo, • Stavbarstvo, prostorsko na~rtovanje in

varstvo okolja.

Z ocenjevanjem od 6 do 10 smo upo{tevalislede~e kriterije:• na~in pristopa k obravnavi temi, • izvirnost teme, • uporabnost naloge, • kvaliteta obdelave teme in • strokovnost.

Na na{ 2.razpis je svoje naloge prijavilo 4diplomantov in sicer:• Janja Kova~ (TEHNOLOGIJA VGRADNJE

IN MEHANSKE LASTNOSTI TANKO-SLOVJNIH ZAKLJU^NIH FASADNIHOMETOV)

• Srdjan Brkovi} (GRADBENE POGODBE POFIDIC IN NEPOSREDNA PRIPRAVA NAGRADNJE)

• Jaka Fi{er (PRIMERJAVA TEHNOLOGIJEGRADNJE NA NEPOMI^NEM ODRU STEHNOLOGIJO GRADNJE Z NARIVANJEMNA PRIMERU VIADUKTOV VODOLE II IN III)

• Sebastjan Bala`i~ (SANACIJA INPRIZIDAVA POSLOVNO STANOVANJSKEGAOBJEKTA)

Komisija v sestavi:• Dr. Miroslav Premrov (FG)• Stipan Mudra`ija (DGIT MB)• Viktor Markelj (Ponting MB)• Andrej Kramberger (Konstruktor MB)• Jurij Rudolf (DGIT MB)je prejete naloge vklju~no z mnenji mentorjev

prou~ila in na podlagi razpisanih meril odlo~ilada:

28 10/2010

NAGRADA ZA NAJBOLJ[EDIPLOMSKO DELO LETU 2009

ZA LETO 2009 PODELIMO ENO DENARNO NAGRADO V VREDNOSTI 1000 EURDIPLOMANTKI JANJI KOVA^ ZA NALOGO Z NASLOVOM:

TEHNOLOGIJA VGRADNJE IN MEHANSKE LASTNOSTI TANKOSLOVJNIH ZAKLJU^NIH FASADNIH OMETOV

Kratka vsebina diplomske naloge:Temelj diplomskega dela je preu~evanje razlikmed posameznimi prefabiricranimi me{anicamizaklju~nih ometov razli~nih proizvajalcev.Preiskovali so se mehanske lastnosti silikatnih,silikonskih in akrilnih ometov. Teoreti~ni del jeprikazal tehnike vgradnje in deklariranelastnosti. Prakti~ni del pa je podal razlike medobravnavanimi ometi (vzorci) ter primerjavo tehvrednosti z meritvami na objektu.

Mentor je bil pred. Samo LubejKomentor je bil doc. dr. Andrej [trukelj

NAGRAJENKI ^ESTITAMO IN @ELIMOUSPE[NO DELOVNO POT!

Pripravila: Stipan Mudra`ija, univ. dipl.in`.grad.Jurij Rudolf, univ, dipl.in`.grad.

10/2010 29

• Splo{no Temeljno poslanstvo Dru{tva gradbenihin`enirjev in tehnikov Maribor (DGIT Maribor) jeskrb za spodbujanje razvoja gradbene stroke.Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor uspe{no sodeluje s Fakulteto zagradbeni{tvo Univerze v Mariboru, zato je Izvr{niodbor dru{tva sprejel sklep, da se objavi razpisza podelitev nagrad najbolj{im diplomskimnalogam s podro~ja gradbeni{tva, ki jih bodoizdelali diplomanti Fakultete za gradbeni{tvoUniverze v Mariboru. Namen razpisa jespodbuditi razvoj {tudija gradbeni{tva indodatno dvigniti kakovost ter atraktivnostdiplomskih nalog.

• Kandidati za prijavo Na razpis se lahko prijavijo diplomanti FG UM,ki so v {tudijskem letu 2009/2010 izdelali inoddali diplomsko nalogo v Referat za {tudijskezadeve ali opravili zagovor diplomske naloge.Kandidata lahko prijavi mentor, komentor,predstavnik podjetja ali se diplomant prijavisam. Razpis velja za diplome univerzitetnegain visoko{olskega strokovnega {tudija terdiplomanti gospodarskega in`enirstva. Razpisne velja za diplomante {tudija ob delu in zakandidate, starej{e od 30 let.

• Podro~ja razpisaDiplomska dela, se bodo vrednotila po spodajrazpisanih podro~jih in sicer:

• Materiali v gradbeni{tvu, • Operativno gradbeni{tvo, • Gradbene konstrukcije, • Gradbena mehanika, • Geotehnika, • Informatika v gradbeni{tvo, • Stavbarstvo, prostorsko na~rtovanje in

varstvo okolja.

• Komisija za nagrajevanjediplomskih nalog

Diplomska dela bo ocenjevala komisija, ki joimenuje Izvr{ni odbor DGIT Maribor. Komisija jesestavljena iz osmih ~lanov, ki jih predstavljajostrokovnjaki iz gospodarstva in s fakultete; spodro~ij na~rtovanja, gradnje in vzdr`evanja. Vkomisiji, ki ocenjuje diplomske naloge, ne smetabiti mentor in komentor prijavljenih diplomskihnalog. V takem primeru, se za ocenjevanjediplomskega dela ~lan komisije nadomesti zdrugim ~lanom komisije. Glede na prispelenaloge izvr{ilni odbor DGIT Maribor imenujekomisijo. Komisija lahko odlo~i, da nagrade nepodeli ali pa jih izjemoma podeli ve~.

• Na~in ocenjevanja diplomskihnalog

Naloge ocenjuje komisija, ki so ji na vpogleddane vse prispele diplomske naloge iz razpisanihpodro~j. Ocenjujejo se: • na~in pristopa k obravnavi temi,

30 10/2010

3. RAZPIS DRU[TVA GRADBENIHIN@ENIRJEV IN TEHNIKO MARIBORZA PODELITEV NAGRADnajbolj{im diplomskim nalogam v {tudijskem letu 2009/2010na Fakulteti za gradbeni{tvo, s podro~ja gradbeni{tva

• izvirnost teme, • uporabnost naloge, • kvaliteta obdelave teme in • strokovnost.

Vsak od prej na{tetih kriterijev se to~kuje zocenami od 6 do 10.

• [tevilo nagrajenih diplomskihnalog

DGIT Maribor nagrajuje najbolj{e diplomsko deloiz razpisanih podro~ij, na{tetih v 3.~lenu razpisa.

• Na~in in rok prijave Razpis bo objavljen na spletnih straneh DGITMaribor, FG in na oglasni deski FG. Rok zaprijavo je od 1.10.2009 do 30.9.2010. Kandidatmora predati pisno vlogo in nalogo v tiskaniobliki 1-izvod (fotokopija) in 1 izvod na CD v pdfformatu z mo`nostjo razmno`evanja. Vlogo sepreda na referatu FG.

• Objava rezultatov Rezultati razpisa bodo objavljeni na spletni straniDGIT Maribor in FG do konca leta 2010. DGITMaribor bo izbrano nalogo iz razpisanih podro~ijdenarno nagradilo ter razglasilo najbolj{odiplomsko delo v {tudijskem letu 2009/2010.

Nagrado najbolj{em diplomantu bomopodelili na tradicionalnem sre~anjugradbenikov, ki ga prireja DGIT-MB, vza~etku leta 2011.

• Nagrade Nagradni sklad je minimalno 1000 ¤.

• Donatorji DGIT Maribor bo za ustanovitev nagradnegasklada zbiralo sredstva donatorjev, zato sipridr`uje pravico, da se en izvod nagrajenihdiplomskih del, arhivira v arhivu DGIT Mariborkot dokazno gradivo. Na `eljo donatorjev selahko razpi{e {e dodatna tematika, ki bo pravtako nagrajena iz nagradnega sklada.

V Mariboru, Oktober 2009

Predsednik DGIT Maribor Stipan Mudra`ija, univ.dipl.in`.grad.

Dekan Fakultete za gradbeni{tvo Red.prof.dr. Ludvik Trauner

10/2010 31

32 10/2010

10/2010 33

34 10/2010

10/2010 35

36 10/2010

10/2010 37

38 10/2010

10/2010 39

40 10/2010

10/2010 41

42 10/2010

10/2010 43

44 10/2010

10/2010 45

46 10/2010

10/2010 47

48 10/2010

10/2010 49

50 10/2010

10/2010 51

52 10/2010

10/2010 53

54 10/2010

10/2010 55

56 10/2010

10/2010 57

dru`ba za svetovanje, posredni{tvo, in`eniring in trgovino2000 Maribor, Bor{tnikova ulica 33a

zastopni{tvo:JELOVICA d.d.REMOPLAST d.o.o. PVC stavbno pohi{tvo

tel.: +386 (0)2 42 15 678fax: +386 (0)2 42 15 679e-mail: spit.mb@siol.net

58 10/2010

10/2010 59

60 10/2010

10/2010 61

62 10/2010

IDEAAL PROJEKTMANJKA OGLAS!!!!!

10/2010 63

64 10/2010

10/2010 65

66 10/2010

10/2010 67

68 10/2010

DRU@ABNA SRE^ANJA

LETNO SRE^ANJE GRADBENIKOV S PLESOM2010

Med pomembnej{a dru`abna sre~anja v letu 2010 sodi tudi Letno sre~anje gradbenikov s plesom 2010.Izvedbo Letnega sre~anja so s svojimi prispevki omogo~ili:

GLAVNI POKROVITELJ 10. [TEVILKE INFORMATORJA OD A DO @ inLETNEGA SRE^ANJA GRADBENIKOV S PLESOM 2010 je

BPI d.o.o..OSTALI OGLA[EVALCI 10. [TEVILKE INFORMATORJA OD A DO @

ANDREJ DOMAJNKO s.p., Fram * AJM d.o.o., Pesnica pri Mariboru* APL d.o.o., Polj~ane * KLJU^AVNI^ARSTVO, PREVOZNI[TVOs.p., AJD VIKTOR, Zg. Lo`nica * ALFRED TOPLER s.p., Maribor * AHA EMMI d.o.o., Slov. Bistrica* BOVIR d.o.o., Zg. Kungota *CESTOGRADNJE d.o.o., Maribor * Cestno prometni in{titut d.o.o., Maribor * DIATE d.o.o., Orehova vas * DIVINUS d.o.o., Maribor* DUVAL in`eniring d.d., Maribor * ENG d.o.o., Maribor * EUROVAL d.o.o., Ho~e *ELEKTRO [OBA s.p., Pragersko * GIM d.o.o.,Maribor * GRADBENI BIRO KRISTOVI^ s.p., Maribor * GRANIT d.d., Slov. Bistrica * GRANT d.o.o., Maribor * GAMA d.o.o., Maribor* GEOTADA-GEODETSKE STORITVE DARKO RECEK s.p., Male~nik* GBH gradbeni biro Miljenko Ho~ur{~ak s.p., Maribor* HAAS –DOM d.o.o., Ho~e * IN[TITUT ZA EKOLO[KI IN@ENIRING d.o.o., Maribor * IN@ENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE, Ljubljana * IBISp.o., Slov. Bistrica * IRMA d.o.o., Ljubljana * ISA ANTON MERNIK s.p., Slov. Bistrica * IMPOL d.d., Slov. Bistrica * INSTALACIJEGMAJNER, strojne instalacije, trgovina in turizem d.o.o., Pragersko * Ipti d.o.o., Maribor * IDEAAL PROJEKT d.o.o., Slov. Bistrica *INDRAST d.o.o., Maribor * JP GZS d.o.o., Maribor * KEOR d.o.o., Maribor * KUPOLA d.o.o., Maribor * KONSTRUKTOR VGR d.o.o.,Maribor * KBM INVEST d.o.o., Maribor * XELLA POROBETON SI, d.o.o., Kisovec * KOMUNALA, Slov. Bistrica * LEDINA PREVOZd.o.o., Maribor * LINE d.o.o., Maribor * LINEAL d.o.o., Maribor * Mariborski vodovod d.d., Maribor * MAP TRADE d.o.o., Slov.Bistrica * MTB d.o.o., Maribor * SGP MESNER VILI s.p., Zgornja Kungota * Nova KBM d.d., Maribor * NIGRAD d.d., Maribor *OPIFEX trade d.o.o., Slov. Bistrica * OPIFEX d.o.o., Makole * GP PO[TRAK d.o.o., Maribor * PLINARNA MARIBOR d.o.o., Maribor* PTZ BISTRICA z.o.o., Slov. Bistrica * TLAKOVCI PODLESNIK, PODLESNIK BOJAN s.p., Maribor * PIN d.o.o., Maribor * PONTINGd.o.o., Maribor * PRO PLUS d.o.o., Maribor * REFLEX d.o.o., Polj~ane *GP RADLJE d.d., Radlje ob Dravi * STAVBAR GRADNJEd.o.o., Maribor * SLIKAR d.o.o., Maribor * SPIT Plus d.o.o., Maribor * FRANC SAGADIN s.p., Polj~ane * SOLARIS d.o.o., Slov.Bistrica * Splo{no klju~avni~arstvo VLADIMIR VALAND s.p., Pragersko * SGD STRDIN, Splo{na gradbena dejavnost d.o.o., Lovrencna Pohorju * STEKLARSTVO ZORKO MILAN s.p., Maribor * STANINVEST MARIBOR d.o.o., Maribor * SVIT SVETOVANJE INTRGOVINA d.o.o., Slov. Bistrica * SGD MARINKO ^ULUM s.p., Maribor * SURSUM d.o.o., Slovenska Bistrica * [TAJERSKIIN@ENIRING d.o.o., Ho~e * TRGOGRAD d.o.o., Maribor * TEHMAR d.o.o., Maribor * UPRA-STAN d.o.o., Maribor * WIENERBERGEROPEKARNA ORMO@ d.d., Ormo` * URBIS d.o.o., Maribor * ZUM d.o.o., Maribor * ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Maribor *ZIDARSTVO KOKOLLARI FERIZ s.p., Slov. Konjice.

Organizacijski odbor Letnega sre~anja gradbenikov s plesom – se zahvaljuje avtorjem prispevkov in vsem, ki so tudi finan~nopodprli izvedbo sre~anja, posebej pa {e podjetju BPI d.o.o pri izdaji desete {tevilke INFORMATORJA od A do @.

Organizacijski odbor DGIT Maribor