BIOGORIVA

ETANOL IN BIODIZEL Svet je preplavila ideja o nadomestitvi bencina z biogorivom (etanol in biodizel), 'domaim bencinom', narejenim iz pridelkov kot so koruza, soja in sladkorni trs, v osnovi pa ga lahko proizvedemo iz katere koli rastline. Njegovi zagovorniki pravijo, da bi takna obnovljiva gori-va lahko reila umirajoe podeelsko gospodarstvo, pomagala postati neodvisna od Srednje-ga vzhoda in, kar je najpomembneje, zmanjala izpuste toplogrednih plinov. Z razliko od sta-rega ogljika, ki ga v zrak spuamo z izgorevanjem fosilnih goriv, ogljik v biogorivih izhaja iz ozraja, ko ga skladiijo rastline v asu rastne sezone. Okoljevarstveniki se bojijo, da bodo naraajoe cene koruze in soje prisilile kmete v obdelavo obrobne kmetijske zemlje, ki so sedaj namenjene ohranjanju prsti in divjih ivali, in bi potencialno na obmoju neobdelanih kmetijskih zemlji spuale v zrak e ve ogljika. Proizvodnja etanola iz koruze

Energija fosilnega goriva, porabljena za izdelavo goriva v primerjavi z energijo, ki jo da biogorivo, je 1:1,3. Ko-ruzni etanol v zrak izpua 22 % manj toplogrednih pli-nov kot bencin.

Koruzo zmeljejo, zmeajo z vodo in grejejo. Dodani en-cimi spremenijo krob v sladkor, ki se s postopkom fer-mentacije ob prisotnosti kvasovk spremeni v alkohol. Le-tega s postopkom destilacije loijo od vode. Ostanek, znan kot destilacijska zrna, uporabljajo za krmo, odpad-ne vode z visoko vsebnostjo duika pa kot gnojilo. V procesu se sprosti veliko CO2; veina tovarn etanola uporablja plin ali premog za proizvodnjo pare v posto-pku destilacije in fermentacije. Pridelava koruze zahteva duikovo gnojilo, herbicide in rabo teke dizelske kme-tijske mehanizacije. Nekateri proizvodnjo kritizirajo, saj naj bi zahtevala ve fosilnega goriva kot ga nadomesti. Izboljava se kae z izdelavo zaprtega sistema, kjer naj uporabljali bioplin, proizveden iz gnoja ivine. S irjen-jem destilarn etanola se poveuje tekmovalnost za ko-ruzo z mesnimi proizvajalci, cene pa se zviujejo. Vodilni svetovni proizvajalec je ZDA. www.jupiterimages.com

Etanol iz sladkornega trsa

www.grain.com

Stebla sladkornega trsa sestavlja 20 % sladkorja, ki se s fermentacijo spremeni v alkohol, odpadke pa seigajo za destilacijo, in s tem zmanjajo uporabo fosilnih goriv. Energija fosilnega goriva, porabljena za izdelavo goriva v primerjavi z energijo, ki jo da biogorivo, je 1:8. Etanol sladkorne-ga trsa v zrak izpua 56 % manj toplogrednih plinov kot bencin. Vodilni svetovni proizvajalec je Brazilija.

Proizvodnja etanola iz celuloze

Viri etanola iz celuloze so: ostanki pridelkov v kmetijstvu, odpadki v gozdarstvu, komunalni trdni odpadki, papir, hitro rastoe travne prerije. Energija fosilnega goriva, porabljena za iz-delavo goriva v primerjavi z energijo, ki jo da biogorivo, je 1:2-36 (odvisno od naina proiz-vodnje). Etanol iz celuloze v zrak izpua 91 % manj toplogrednih plinov kot bencin. Proizvodnja biodizla

Kemino se za proizvodnjo biodizla iz rastlinske maobe porabi manj energije kot za proiz-vodnjo etanola iz koruze. Najveji pomanjkljivosti tega goriva sta majhen pridelek in visoki stroki. Vodilni svetovni proizvajalec je Nemija (oljna ogrica), ZDA (soja). Energija fosilne-ga goriva, porabljena za izdelavo goriva v primerjavi z energijo, ki jo da biogorivo je 1:2,5. Biodizel v zrak izpua 91 % manj toplogrednih plinov kot bencin.

Polje z oljno ogrico www.vecer.si Biodizel iz sonnic http://o2z2.com

Vsako biogorivo porablja pridelke, ki bi lahko sluili prehrani. Nedavno poroilo Zdruenih na-rodov zakljuuje, da kljub temu, da so potencialne koristi velike, bi irjenje proizvodnje lahko zmanjalo prehransko varnost in povealo cene hrane na obmojih, kjer vsak dan zaradi la-kote umre 25.000 ljudi. Potreba po obeh, gorivu in hrani, naj bi se do sredine stoletja podvo-jila; mnogo znanstvenikov se boji, da bodo podnebne spremembe v naslednjih desetletjih spodkopale kmetijsko proizvodnjo.

arobnega pridelka, ki bi reil nae energetske teave, brez da bi kodoval okolju, ni. Veina znanstvenikov sicer meni, da naj bi bila najbolja monost alge, enocelini vodni organizmi, saj rastejo v odpadni vodi, tudi morski, in za uspevanje zahtevajo le svetlobo in CO2. Medtem ko koruzo in sojo anjejo enkrat letno, lahko alge uporabljamo vsak dan.

V Sloveniji je najve tehnolokih monosti za proizvodnjo biodizla ali istega (surovega) rast-linskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina za proizvodnjo tako biodizla kot surovega rastlinskega olja je olje, pridobljeno s hladnim stiskanjem oljne ogrice ali sonnic. Za konno pridobitev biodizla je potrebna e nadaljnja tehnoloko-kemina pre-delava, za katero se predvideva, da se bodo prilagodili predvsem obstojei obrati za proiz-vodnjo jedilnih olj v Sloveniji. Za proizvodnjo biodizla se bo uporabljala surovina, proizvedena na kmetijskih povrinah v Sloveniji, in uvoena surovina. V Sloveniji so pogoji za pridelovanje oljne ogrice razmeroma dobri. V obdobju od leta 1980 do leta 1990 je Slovenija pridelovala oljno ogrico na 2.000 do 2.500 ha. V letu 2004 je bilo z oljno ogrico posejanih 2.500 ha; po ocenah ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, pa je v Sloveniji na voljo najve 6.000 do 7.000 ha primernih povrin.

V Sloveniji ni obratov za proizvodnjo bioetanola in ni rafinerij oziroma obratov za umeanje uvoenega bioetanola v motorne bencine. Zaradi reforme sladkornega sektorja v EU je v Slo-veniji v pripravi projekt prestrukturiranja tovarne sladkorja v Ormou na proizvodnjo bioeta-nola iz penice in koruze in tudi iz sladkorne pese, e bo taka proizvodnja ekonomsko upravi-ena.

LESNA BIOMASA V skupino lesne biomase, ki jo je smotrno uporabljati v energetske namene, uvramo:

manj kvaliteten les iz gozdov, les iz povrin v zaraanju, les iz kmetijskih in urbanih povrin, lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, odsluen (neonesnaen) les.

Lesna biomasa se kot vir energije uporablja v obliki polen, lesnih sekancev in lesnih pelet.

Tehnologije pridobivanja polen in lesnih sekancev Od ustrezne izbire tehnologije pridobivanja lesnega kuriva je odvisna od kakovosti kuriva in ekonominosti pridobivanja.

www.mmgles.com

Izbrana tehnologija je uinkovita le, e omogoa maksi-malen izkoristek v lesu uskladiene energije ob mini-malnih strokih priprave po enoti proizvoda. Tehnoloki proces priprave lesnega kuriva lahko razdelimo na del, ki poteka v gozdu (senja, spravilo, razagovanje, cep-ljenje, suenje) ter na del, ki poteka izven gozda (pre-voz, razagovanje, cepljenje, suenje). Z izjemo senje in spravila faze priprave lesnega kuriva niso vezane na prostor in niso odvisne ene od druge. Zaporedje doloa-jo tehnoloka opremljenost, omejitve pri uporabi delov-nih sredstev, obstojea infrastruktura, koliina in vrsta lesne biomase (seni ostanki, goli, drobni sortimenti iz gojitvenih del) ter koliina in eljena konna oblika les-nega kuriva. Vse to pa vpliva tudi na skupne stroke priprave lesnega kuriva. www.weaberlumber.com

Tehnologije pridobivanja lesnega kuriva loimo na tehnologijo priprave klasinih polen (doli-ne od 25 do 30 cm) in tehnologijo priprave lesnih sekancev. Te se med seboj razlikujejo, vendar vse vkljuujejo naslednje delovne faze: senjo, spravilo, prevoz, suenje, ter izdelava konne oblike kuriva.

Tehnologija pridobivanja lesnih pelet Tehnologijo izdelave pelet delimo v 9 faz: 1. zbiranje surovine 2. grobo drobljenje 3. suenje 4. fino drobljenje 5. kondicioniranje in meanje

6. stiskanje 7. hlajenje in suenje 8. skladienje / nakladanje 9. pakiranje

Poraba energije pri izdelavi pelet je odvisna od tehnologije dro-bljenja, suenja (e je to potrebno) in samega stiskanja v peletirki. V celotnem postopku izdelave lesnih pelet naj bi se porabilo od 8 do 13 % energije, ki je uskladiena v lesnih peletih. Poraba ener-gije se povea, e za izdelavo pelet uporabljamo sve les iz gozdov (vsebnost vode v sveem lesu je 4060 %). Poraba energije za iz-delavo pelet iz surovine, ki vsebuje ve vode, je od 15 do 25 %.

Trenutna raba lesne biomase v Sloveniji je analizirana na Gozdarskem intitutu Slovenije v okviru FAO projekta: Preskrba in raba bioenergije v smislu spodbujanja trajnostnega gospo-

darjenja z gozdom. Za potrebe omenjenega projekta je bila analiza trenutne rabe razdelje-na v naslednje skupine:

http://lh3.google.com

www.sbmw.com

raba lesne biomase pri indi-vidualnih uporabnikih (v gos-podinjstvih),

raba lesne biomase v daljin-skih sistemih ogrevanja kra-jev in mikro sistemih,

raba lesne biomase v sistem-ih za soasno proizvodnjo to-plote in elektrike,

raba lesne biomase v indus-triji za proizvodnjo procesne toplote,

raba lesne biomase v javnih zgradbah.

www.lik-koevje.si

www.eia.doe.gov

BIOPLIN Relativno nova tehnologija proizvodnje energije iz bioplina, kot obnovljivega vira energije, med drugim prispeva k zmanjevanju emisij toplogrednih plinov, onesnaevanja vode in de-gradacije tal. Med porabniki tega obnovljivega vira energije je poleg industrije, istilnih nap-rav za odplake in odlagali komunalnih odpadkov tudi kmetijstvo, kjer je v Evropi instalira-nih priblino 10 % skupne moi naprav za proizvodnjo energije iz bioplina. Razvoj tehnologije bioplina je bil doslej najuspeneji prav v Evropi, kjer naj bi instalirana mo vgrajenih naprav s 1.505 MW leta 2001 po nekaterih ocenah narasla na 4.275 MW leta 2010.

Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase (koruza, travnike trave, detelja, krmna pesa, li-sti sladkorne pese, sonnice, ogrico) ter hlevskega gnoja in gnojevke. Sproanje bioplina poteka v procesu anaerobne digestacije (fermentacije), pridobljeni plin pa ima podobne last-nosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplote in elektrine energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo. Kurilna vrednost m3 bioplina znaa pribli-no 6kW/h. Ta koliina zadoa za 1,8 kW/h elektrine energije in priblino dvakrat toliko to-plotne energije.

http://casopis.kmeckiglas.com

www.gh-holding.si

Prednosti izrabe bioplina je obnovljivi vir energije; zmanjuje emisije CO2 in metana; proizvajamo in uporabljamo ga decentralizirano, zato poveuje zanesljivost energetske os-

krbe; elektrino energijo in toploto iz bioplina dobavljamo iz uskladiene sonne energije v

skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega asa in natanno v predvidljivih koli-inah;

omogoa smotrno rabo opuenih kmetijskih povrin; z monostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti ponuja kmetom dodatno ekonomsko

oporno toko; poveuje dodano vrednost in s tem kupno mo podeelskih regij; zagotavlja dodatno delo domai industriji in obrti; omogoa zmanjanje uporabe umetnih gnojil; pomembno prispeva k ohranjanju nae kulturne krajine.

V Sloveniji uporaba bioplina e ni razirjena. Bioplin pridelujejo npr. na praiji farmi Ihan in v istilnih napravah (kofja Loka, Domale, Kranj, Jesenice). Drava spodbuja energetsko iz-rabo bioplina z zagotovljenim odkupom in ugodno odkupno ceno elektrine energije. Pripravila: Maja Zupani Viri: National Geographic, oktober 2007 www.gov.si/mop http://www.aure.si http://www.biomasa.zgs.gov.si